ffcsli Al&Mfripr l_ J^ikajej^seeta 00 mtšmm stovenskega akademskega slikarja Saše Šantla, ki služi y okrasek velike kazinsk«
dvorane v Ljubljani,
njenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev y skupno veliko svobodno državo — Jugoslavijo.
1. decembra vsakega leta se zato hvaležno spominjamo odre-šenika izpod nemškega suženjstva kralja Petra I. Osvoboditelja, s ponosom pS gledamo tudi na njegovega junaškega sina, vladarja ujedinje-ne in velike Jugoslavije, kralja Aleksandra I., od katerega pričakuje narod, da bo dvignil Jugoslavijo v mogočno in srečno domovino vseh Jugoslo-venov.
Naš kralj, vnuk slavnega Karadjordja (Črnega Jurja), ustanovitelja naše dinastije, je' že večkrat dokazal, da ljubi prav posebno slo-« venski narod in slovensko domovino. Za' svoje stalno letovišče si je izbral naš krasni Bled, od koder obiskuje naša mesta, trge in vasi. Povsod se demokratično razgo-varja z našim ljudstvom ter se je o našem naprednem kme-tiškem narodu večkrat prav p.ohvalno izrazil. Našo lepo domovino ljubi zelo vroče; tudi naša kraljica Marija, ki se izredno rada vozi skozi naša polja in vasi ter se vsa« ko jesen težko loči od Bleda in Slovencev.
Živela Jugoslavija! Živela naša narodna kraljevska obitelj!
Dne 1. decembra Vsakega leta imamo (državni praznik ujedi-irienja vseh Jugoslovc-!nov v samostojno državo, ki jo je v zastop-istvu svojega očeta kralja Petra I. Osvoboditelja 1. decemtra 11918. svečano progla-isil tedanji prestolonaslednik in regent, da-inašnji naš kralj Aleksander I.
Kralj Peter I. je bil Vojen 1. 1844. v Beogradu, je postal juni-3 a 1903. srbski kralj in po zmagovitih vojnah proti Turčiji 1. 1912 in 1913 ter proti Avstriji in Nemčiji 1. 1914. do pozne jeseni 1918 prvi b"ugoslovenski kralj. 2e [16. avgusta 1921 pa je |naš prvi kralj umrl in Isledil mu je junaški isin Aleksander I.
Vse življenje se je jkralj Peter osebno boril in vojskoval za Svobodo Srbov, Hrva-Itov in Slovencev. Še kot mlad mož se je kot prostovoljec vojskoval proti Nemcem in Tur-Ikom; kot zrel mož in kralj je stal na čelu Srbske vojske, ki je tvrgla Turke za vselej h Srbije in Evrope, kot starec je stal s pu-jško v bitkah proti Av-fstriji, se je umikal sre-jii svoje vojske preko jalban. gor pred zdru-Benimi armadami Avstrije, Nemčije in Bolgarije, a se je I. 1918 po premagi vseh sov-iražnikov vrnil v Beograd. In po svojem sipo je proglasil ujedi-
PRI IOCJV
Leta I	V Ljubljani, dne 26. novembra 1925
Štev. 1
Detinje, £ir.viio mesto Črne gore, bivša prcstolica črnogorskih knezov ter prvega in zadnjega kralja N:kole, rojstno mesto jugoslo-tenskega kralja Aleksandra (I. Na Cetinju so se vrSile o priliki prenosa rakve kneza vladike Petra Njegoša na Lovčen velike llavnosti, katerih sta se poleg najvišjih državnih dostojanstvenikov in zastopnikov mest iz vse države udeležila tudi kralj Aleksander n kraljica Marija'. Ceimje leži visoko na gorovju, 665 m nad morjem in šteje okoli 5000 prebivalcev. Mesto ima le nekaj večjih b lepih javnih zgradb, velika večina hiš pa je pritlična. Zanimiv je bivši samostan s cerkvijo, bivši kraljevski dvorec, vojašnica
in par modernih vil. Turki niso mogli Cetinja nikoli zasesti.
fjjegoševa grobnica vrh Loveena. Udeleženci slavnostne proslave. {Spredaj kralj Aleksander, za mm pa kraljica JMarija tf črnogorski narodni noši.)"
Sušak, naša obmorska trgovska luka. Dne 9. novembra je večja deputacija iz Slovenije v Beogradu prosila za novo železniško zvezo Slovenije s Sušakom preko Kočevja na Brod-Moravic.e. V deputaciji so bili župani s Sušaka, Kočevja in Broda-Moravlc ter zastopniki Ljubljane in industrijcev. Sušak leži ob Jadranskem morju tik ob Reki, tako da mejo med Jugoslavijo in Italijo, tvori Rečina, ki jo je na sliki dobro videti. Prvi most, je železniški, drugi navadni prehod pa je določen za vozove, in pešce. Desni breg Rečine je italijanski, levi pa jugoslovenski. Kmalu za tem mostom se odcepi od reke na desno kanal, ki je na slik) ;sikrit za skupimo visokih hiš na Reki. Meja gre namreč dalje proti morju po sredini kanala, tako da je spodnji tok Rečine (na Stiki koleno vode) ves na našem ozemlju. Trikot med zadnjim tfelont Rečine, .teJn kanalom in morjem je takozvana Delta z ifako Barošem, za katero smo se morali z Italijani trdo boriti, da Smo jo 'dobili, toda šele po rapallski pogodb^ ki je obhajala dne 12. novembra svojo peto žalostno obletnico. Ze kratek pogled na Sliko; nam pove, kako nenaravno so potegnjene meje med nami —. ^ lilijo i„ da je sedanje stanje nevzdržno.
Grobnica Petra II. Petroviča Njegoša na vrhuncu gore Lovčen blizu Cetinja. Črnogorski knez Petar Njegoš, rojen 1813., umrl 1851., je bil prvi moderni vladar Črne gore. Ustanovil je prva višja sodišča* osnovne šole h t' r.-.o v Črni gori, uredil jc ceste, zidal lepe hiše ter' širil . Bil je tudi pesnik ter je napisal več krasnih knjig. Po poJavi je bil 7 čevljev visok in krasen mož. Za svoj grob si jc sam izbral vrhunec najvišje gore v Črni gori. Med svetovno vojno so rakev prenesli na Cetinjc, dne 22. septembra t. 1. pa so Njegoševe ostanke v novi krasni rakvi slavnostno prenesli zopet na Lovčen. V sprevodu sta bila kralj Aleksander in kraljica Marija. Slavnosti na Cetinju $c je poleg ogrpmne množice domačinov udeležilo občinstvo iz vse .države, dalje vlada, vojska, narodna skupščina, zastopniki vseučilišč, .cerkveni dostojanstveniki in predstavniki vseh večjih mest, med,temi tudi Ljubljane. Tako velike slavnosti Črna gora še nikoli ni doživela.
Knez vladika Petar II. Petrovič Njegoš, hraber vojskovodja, vzoren vladar in slaven pesnik. Bil je predhodnik naših borcev za ujedinjenje Jugoslove-nov ter vseslovanske misli.
v k
/ C i*t . .
Težke povodnji, ki so bile zadnji čas v Jugoslaviji, so v Sloveniji zlasti težko prizadele Prekmurje. Slika nam kaže veliko škodo od poplave v Murski Soboti,
Največji konj na svetu, last nekega Amerikanca, [težak 1.500 kg, šele pet let star. Mati mu je ipercheronske, oče belgijske pasme. Slika kaže velikost in visokost tega konjskega orjaka. Njegov gospodar, ki je tudi velik in močan mož, inu ne sega niti do glave.
Minister prosvete Stjepan Radič v spremstvu svojega nečaka ministra agrarne reforme Pavla Radiča, ko ravno odhaja na dvor 1 prisegi. Ljudje zvedavo gledajo bivšega republikanca in prevrat-nika. Stjepan Radič je sedaj imenoval za ministrsko tajnico svoje hčer, za šefa ministrskega svojega oddelka pa svojega zeta dr Košutiča. Napevodano redukcijo uradništva je torej začel z na meščanjem svoje žlahte.
Stjepan K^Ui- v	V n.a.ft-3 j- imel
Stjepan Radič v Ljubljani shod, na katerem je dejal, da se Slovencem davki ne morejo znižati. Isti dan se je tudi zvedelo, da je začel preganjati Slovence kot minister prosvete. Prva njegova žrtev je prosvetni šef dr. Pavel Pestotnik, čegar sliko priobčujemo. Pe-stotnika je Radič telegrafično odstavil, četudi je prvovrsten prosvetni delavec.
t_,_ _ nai-jtiiiiga kulturnega društva v Mali Nedelji, 6 m širok, 4 m globok, na katerem se prirejajo gledališke predstave, koncerti in predavanja.
I^rsLc ia igralci dueUunje Narodnega kulturnega društva v Mali Nedelji pri Ljutomeru na Štajerskem, ki so s sodelovanjem dijaštva vpr-izorili Tolskega dramo »Moč teme«.
Zračni bicikelj je inovo amerikansKo letalo za vsafc«
danje vožnje, zlasti na manjše razdalje. Tehta 170 kg, krila so široka 5 in pol metra. Leti do 130 kal iia uro. Temu aetoplančku pravijo zračni bioikejt
Grozen umor v Vašah pri Medvodah. Slika kaže hlev, v katerem je bila zadnjo soboto zvečer 25-letna Angela Kopačeva ubita V blagoslovljenem stanju. Umora je osumljen 28-letni sosedov sin, konjski mešetar Janez Jarc, ki ga je izsledil pes ljubljanskega tovarnarja Pollaka.
Krotka Ievlnja. Po Parizu se je te dni začel izpreliajati bogat gospod z levinjo, ki jo je vodil s seboj kakor psa. Ljudje so bili preplašeni, a so se pomirili, ko so videli, da jc levinja krotka,
Živ mrtvec. Harry Hoch je bil pred! kratkim v Amiensu na Francoskem celih (trideset dni zaprt v železni krsti iif ni jedel hi pil. Občinstvo se je kar trto okroe rakve, kler je nenavadni umetniki prebil ves mesec. — Na eni sliki ga vi« dimo. kako se mož vleže pred komisijo! v krsto, na drugI deveti dan prostovoljnega posta, na tretji pa kakšen je, kd se zoipet odpre krsta.