Poštnina plačana v gotovim. Posamezna številka 3 (Bm GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA TRBOVLJE l^eto IH. TRBOVLJE, 21. aprila 1950 V Laškem je zasedala skupščina Sindikata rudarjev Slovenije Z ozirom na informbirojevsko blokado mora v naših vrstah vladati zavest, da se moramo nasloniti na lastne site Na rudniku Laško se je vršila dne 15. in 16. aprila V. letna skupščina Sindikata rudarjev Slovenije, kjer so Se zbrali delegati iz 28 rudarskih sin-dUcaluih podružnic in 71 pododborov. V jutranjih urah so prihajali delegati iz vseh krajev Slovenije, kjer jih jp na kolodvoru v Laškem pričakala ijudarska godba, odkoder so nato vsi odšli v Hudo jamo v sindikalni dom, kjer so pričakovali rudarske goste iz cele Slovenije. Peta redna skupščina rudarjev Slo. venije se je pričela ob pol 10. uri do-00)dne. Začel jo je predsednik Republiškega odbora rudarjev tovariš Piki Jože, ki je pozdravil pomočnika ministra za delo LRS tov. Piškurja Alojza, člana glavnega odbora ZSS Plevnika .Jožeta, člana Centralne upra. ve Sindikata rudarjev Jugoslavije tov. .Cučeka Nikola, sekretarja okrajnega komiteta KPS Celje-okolica tov. Ivana Ocvirka ter člana politbiroja CK KPS Trbovlje tov. Sušterja Staneta, ostale predstavnike množičnih organizacij in vse delegate rfudarskih podružnic. — Pevski zbor društva SKUD »Dušan Poženela je zapel Internacionalo, nakar je tov. Piki Jože predlagal, da se pošlje vsedržavni konferenci zveze sindikatov Jugoslavije pozdravna resolucija: ker nam to ne dopušča naš ponos milijon sedemstotisoč naših žrtev! Živeli sindikati Jugoslavije! Živel tovariš D juro Salaj! Ob velikanskem navdušenju in vzklikanju Titu, Partiji in Djuru Salaju je bila sprejeta resolucija. Nato je pozdravil skupščino pomočnik ministra za delo tovariš Piškur Lojze in član Glavnega odbora ZSS tovariš Plevnik Jože, ki sta v svojih pozdravnih govorih želela skupščini obilo plodnega dela. V delovno predsedstvo so bili izvoljeni tov. Anton Alič, ljudski poslanec in | v skupščini LRS, tov. Stane Kamnik, 'tajnik Republiškega odbora Sindikata rudarjev Slovenije, tov. Jože Piki, predsednik RO Sindikata rudarjev Slovenije, tov. Jože Čretnik. 14-fcratnI udarnik Iz Zagorja, Franc Pajank, 8-kratni udarnik iz rudnika Mežica, tov. Alojz Lukač z rudnika Zagorje, tov. Ivan Lužar, večkratni udarnik iz cinkarne Celje, in tov. Anton Zupančič, večkratni udarnik iz rudnika Senovo. Delovni predsednik tov. Anton Alič je poudaril, da so bile dosedaj vse skupščine v Trbovljah, ta skupščina pa je na rudniku Laško, ker je potrebno, da se kraj skupščin postopoma menja. Resolucija vsedržavni sindikalni konferenci ,v Beogradu Prav danes, ob vašem zasedanju v Beogradu, srno se tudi mi, zastopniki rudarskih kolektivov Slovenije zbrali »ja V. letni skupščini sindikata rudarjev Slovenije, da sklenemo bilanco na-sah uspehov pa tudi neuspehov ter da pripravimo za novo bitko, ki jo ramo izbojevati letos za uresničenje načrtov, ki smo jih zastavili za zmago socializma v noši državi. Ob tej priliki vam pošiljamo iskreno pozdrave vseh naših rudarjev ter vam v njihovem Imenu zagotavljamo, da bomo kakor doslej tudi v prihodnje trdno stali ob strani našega sedanjega sindikalnega vodstva ter z tfefvolucionarnim delom v sindikatih dbikaziili predanost In zaupanje naši Partiji, vodstvu in tovarišu Titu. Sklep Svetovne sindikalne federacije o izključitvi našega predsednika ZSJ, tovariša Djuna Salaja, iz tajništva SSF, nas v tej splošni gonji ni presenetil, kljub temu, da smo pričakovali, da bo Svetovna sindikalna federacija delala na utrjevanju mednarodne delavske solidarnosti in da ne bo dovolila, da bi se kontrarevolucionarne težnje voditeljev Sovjetske zveze in njenih satelitov vgnezdile tudi v njeno sredo. Ta umazan poizkus vodi. teljev Sovjetske zveze in drugih in-formbirojevskih pomagačev pa ne bo razbil enotnosti našega delavskega razreda, ker smo se prav ob tej gonji še bolj strnili v trdno verigo odločnih borcev za pravico In resnico naših ter vseh zasužnjenih in teptanih narodov, 110.000 ton premoga, ki smo ga slo-V®nskl rudarji lansko leto nad plansko nakbpali ob trdnem in napornem delu in dostikrat ob pomanjkanju marsikaterih življenskih potrebščin, naj vam bo potrdilo, da ne odstopamo in ne borno nikdar odstopili od načel, ki jih zastopate vi, naša Partija in naš tovariš Tito. Način prisiljevanja, ki se ga je Sovjetska zveza posl užila v Svetovni sindikalni federaciji, da bi uveljavila svoje imperialistične težnje v Jugoslaviji, je tako umazan, da ga ne le fni, temveč vsi delovni ljudje z gnusnim odklanjajo. Zato v imenu vseh slovenskih rudarjev, ki jih zastopamo na tej skupščini, zahtevamo, da naše sindikalno vodstvo, v katerega popolnoma zaupamo, na svoji vsezvezni sindikalni konferenci odločno zavrne vse' napade Svetovne sindikalne federacije in razbijačev svetovnega sindikalnega gibanja. Zahtevamo, naj vsedržavna sindikalna konferenca odloči, da naši borbeni sindikati izstopijo iz takšne izdajalske sindikalne federacije, ki na tako umazan način izdaja koristi delavskega razreda. — Nočemo imeti opravka z izdajalci socializma, z izdajalci mednarodne delavske enotnosti, Kljub teikočam so rudarji Slovenije v letu 1049. uspešno izvršili svojo nalogo Predsednik Republiškega odbora Sindikata rudarjev Slovenije tov. Jože Piki je v svojem referatu uvodoma poudaril. da so rudarji Slovenije dali v letu 1949, to je v najtežavnejšem letu, svoji domovini 14.9 % več premoga, 24 •/• več pisanih kovin in 154.5 % več naftlnih proizvodov kot v letu 1948. Rudarji Slovenije zaznamujejo 104.3°/« Organizacijsko delo Izvedba letnih skupščin je bila ne primerno boljša kot v letu 1949. Tudi povezava med upravami podjetij, partijsko organizacijo in ljudsko oblastjo se je vidno izboljšala. Sindikalnim in strokovnim kadrom se ni posvečalo dovolj pažnje ter je v planskem letu 1949 v rudarstvu v vseh treh področjih planiranih 642 učencev napravilo izpit le 80°/«. Nič boljše ni bilo s kadrom za sindikalno delo, kamor so se pošiljali ljudje, ki so se najlaže pogrešali. Dostavljanje poročil s strani podružnic pa je bilo boljše od tistih podružnic, kjer so bili neplačani funkcionarji, ter slabše od tistih podružnic, kjer so bili funkcionarji plačani. Seje podružnic in proizvodne konference so bile v pretežni večini samo zaradi tega, ker so bile planirane. Pravilno so začeli to delo y zadnjem času na rudnikih Trbovlje, Laško, Idrija ter Mežica, kjer se pripravijo na sejo že z naprej določenim dnevntfm redom, sklepe pa kontrolirajo. Izvolitev delavskih svetov, ki so bili izvoljeni v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Senovem, Mežici. Velenju, Idriji, Dolnji Lendavi in CRD Trbovlje, bo mnogo pripomogla k nadaljnjemu uspehu kolektivov tar bo množična kontrola razgibala tudi vse dosedaj nedelavne funkcionarje. Tarifa in tekmovanje V izpolnitvi planskih nalog v letu 1949 je bil v prvi polovici tretjega planskega leta med rudarskimi kolektivi zmagovalec rudnik Trbovlje, ki je dosegel v Sloveniji prvo mesto, V zveznem merilu pa drugo mesto. Med rudniki druge skupine je bil najboljši kolektiv rudnika Laško ter kolektiv rudnika Zabukovca. V drugi polovici tretjega planskega leta pa je bil najboljši rudnik Senovo, ki je zasedel prvo mesto v zveznem n republiškem merilu, kakor tudi kolektiv proizvodnje nafte Dolnja Lendava. Pohvaljeni pa so bili kolektiv rudnika Trbovlje, Zagorje, Hrastnik- Zabukovca, Loško, Pečovnik, St. Jamž, Kanižarica, Velenje, II. Bistrica, RgjSevje, Timarv ter kolektiva rurtrrtkrvv barvanih kovin Mežica Izvršitev planskih nalog, s katero m dali skupnosti na razpolago 110.000 ton premoga nad svojilmtt obvezami. Vsi ti uspehi so bili doseženi s skupr nimi napori vseh rudarjev, ki so vključeni v 28 podružnicah. V teh podružnicah deluje 71 pododborov, v katerih je 1065 sindikalnih aktivistov, med njimi 125 žena. Novoizvoljeni predsednik Republiškega odbora rudarjev Slovenije, tovariš Piki Joife in Idrija. Od Glavnega odbora ZSS in resornega ministrstva je prejel pohvalo kolektiv rudnika Cma-Kaolln. Gibanju za večjo storilnost dela, ki ga je pričel brezanskt rudar Alija Sirotar novič. ki je prvi presegel rekord sovjetskega rudarja Stahanova, so se pridružili drugi kot Nikola Skobič. Ristan Mijatovič, Alojz Petek, Anton Zagori-šek in ostali. Prav posebno je treba pohvaliti zagorske rudarje, ki delajo pod Izredno težavnimi pogoji, vendar so dosegli lepe rezultate, kot n. pr. tovariši Čretnik, Burkeljc Garantini, Drnovšek, Lužar in drugi. Niim pa so Se pridružili tudi hrastniški rudarji, med katerimi so 15-kratni udarnik Martin Kmet, rudarja Pust !n Goljuf ter nešteto drugih rudarjev. K'«tib številnim težkočam tretjega planskega leta so rudarji Slovenije dvignili storilnost dela nasproti letu 1948 za K rudarjem je potrehno prišteti indi delavce pri proizvodnji nafte v Dolnji Lendavi, kjer je junak dela vodja brigade tov. Salko Hukič vrtino, ki se navadno VTta tri mesece, izvrtal v 30 dneh in prekoračil normo za 200 •/•. S tem je potolkel rekord Orlova Sta-hanuva. Večina rudnikov Slovenije je •‘svojo proizvodnjo nalogo v letu 1949 prekoračila. Samo z nedeljsko produk cijo so dali rudarji Slovenije 143.743 ton premoga. Svojo plansko nalogo so prekoračili za 4.3•/• in s tem dali skupnosti na razpolago nad 110.000 toji premoga nad svojo obvezo. Tudi rudnik barvanih kovin je svojo nalogo za leto 1949 prekoračil. Centralne rudarske delavnice v Trbovljah so svojo obvezo izpolnile že 28. novembra 1949, Čretnik Jože 14 kratni udarnik, član delovnega predsedstva fcomec leta pa je bil letni plan izpolnjen s 108.8 'It. Poleg individualnih obrez so rudarski kolektivi Slovenije izvršili 56.000 prostovoljnih ur pri izvršitvi raiznih akcij. Globoka zavest rudarjev se izraža v številnih udarnikih, kJ jih je bilo v letu 1949 1.585, nova-torjev 10, racionallzatorjev 13, ter 248 odlikovancev. Med temi jih je 39, ki ■o v treh letih izvršili petletni plan, v januarju pa so se priključili novi, tako da je sedaj že 63 tovarišev, ki so zaključili petletni plan. Delovna disciplina Delovna disciplina na nekaterih rudnikih, kot n. pr. Globoko, Kočevje, (lirska Bistrica, ni bila na višini. Najmanj neopravičenih izostankov je imel rudnik Trbovlje 0.5 •/«, Zabukovca 0.4 odstotka. Uboje 0,4%, Krmelj 0,3’/., Laško 0.3’/., Zagorje 0.5’/« itd. Na rudnikih Slovenije se je v pogledu normiranja napravil velik korak naprej, vendar, če primerjamo določanje tehničnih norm, bi se lahko v rudniku Trbovlje normiralo več, kot se je, in »o v tem pogledu najboljši rudniki Zagorje, Zabukovca in Velenje. Brigadni sistem dela se je v letu 1949 zelo razširil in je bilo v rudnikih premoga formiranih 50 brigad, v katere je bilo zajetih 624 ljudi, v rudnikih barvnih kovin 115 brigad, v Dolnji Lendavi pa 4 ferigade. Zaščita dela Zaščiti dela so sindikalne podružni-pe posvečale vse premalo pazljivosti, Paradi tega zaznamujemo v letu 1949 (večje število nezgod, ki jim pa je večinoma vzrok prema jima pazljivost pr; lesar jen ju ter nespoznavanje novo-doslih delavcev z rudarskimi varnostnimi piredpisi. Glede socialnega zavarovanja naših rudarjev je bil storjen velikanski korak naprej. Ce primerjamo številke iz leta 1939, je bilo izplačanih na račun hranarinc 120 milijonov dinarjev, medtem ko je bilo leta 1949 izplačanih na račun hranarine 2 milijardi dinarjev. Ce vzamemo še druge •kupne izdatke za porode, pogrebe, zdravila, bolnišnice in druga zdravljenja, znaša skupna v letu 1939 izplačana vsota 394 milijonov dinarjev, v letu 1949 po 4 milijarde 349 milijonov dinarjev. Velika pomoč se je dala starim rudarskim upokojencem, ki so imeli pokojnino izpod 2000 dinarjev, niso pa Imeli postranskih dohodkov, Za te je Predsedstvo vlade LRS dalo 8 milijonov dinarjev. Vsota je bila razdeljena med rudarske kolektive Slovenije. Zelo velika pozornost se je posvečala boljši preskrbi našega človeka ter so se plače v letu 1949 povečale za 16.20 •/• v primeri z letom 1948. V sklopu rudarstva LRS je 17 rudniških magazinov z 59 poslovalnicami, ki oskrbujejo nad 34 tisoč potrošnikov v zagotovljeni preskrb; in njihove svojce. Za boljšo preskrbo delavstva deluje 23 uslužbensko delavskih restavracij in 11 menz, v katerih se hrani 4500 abonentov. Poleg zagotovljene preskrbe je v sestavu rudarskih podjetij 14 ekonomij s skupno površino 771,43 ha. Gradnja stanovanjskih hiš v letu 1949 je bila izvedena komaj 30’/.. Od 1216 stanovanj je bilo zgrajenih v surovem stanju 330 stanovanj, 76 stanovanj je bilo usposobljenih za vselitev. Pri gradnji stanovanj s samoiniciativo, na bazi prostovoljnosti zasluži pohvalo kolektiv rudnika Zagorje, ki je samo za gradnjo stanovanj napravil 9688 prostovoljnih ur. Kultura in prosveta Kulturnoprosvetnemu delu v rudarskih kolektivih je dal glavni odbor ZSS na razpolago precejšnje vsote denarja za adaptacijo kulturnih domov, postavitev in opremo rdečih kotičkov in opremo knjižnic. Za opremo knjižnic je bilo dano na razpoago 240.000 dinarjev, za adaptacijo že obstoječih domov, ki se uporabljajo za kulturne namene, rudniku Idriji 500.000 din, rudniku Laško 634.000 din, v proračunu za rudnik Velenje 1,614.000 din, za rudnik Trbovlje 4,000.000 din. Podružnic; Senovo je bil nakazan znesek 1,000.000 din za dograditev doma. ki ga pa niso Izkoristili, ker niso lani pričeli z delom Konec tretjega planskega leta deluje v sklopu rudarskih podružnic 26 knjižnic, v katerih je 18.034 knjig s 5869 rednimi bralci, ki so prebrali 5046 knjig, kar je vsekakor premalo. Dalje obstaja 21 rdečih kotičkov, 6 čitalnic. 2 vozeči kinoaparatur; ter imajo podružnice 62 radijskih aparatov, 18 ojačevalnih r.a- V popoldanskem delu skupščine so številni diskutanti govorili o izboljšanju dela sindikalnih podružnic; rele-rent za zaščito dela pri Republiškem odboru rudarjev Slovenije je predvsem pudarjal premajhno pozornost, ki so jo posvečale sindikalne podružnice -n uprave rudnikov tehnično higienski zaščiti rudarjev. Med diskusijo so pozdravili konferenco pionirji '7. Laškega, ki so želeli konferenci obilo uspehov pri delu ter izročili delovnemu predsedstvu darilo. Nato so izročili darila kolektivi rudnika Trbovlje Zagorje, Hrastnik. Mežica, Dolnja Lendava. Predstavnik iz Dolnje Lendave, dvakratni udarnik Janez Gerenčar ie pozdravil konferenco v imenu madžarske mnnjšihe ter v svojem govoru naglasil da so morali v stari Jugoslaviji madžarski kakor slovenski delavci iskati kruha drugod, kar pa jim danes ni treba. Ne verjamemo informbiroju in čvrsto zaupamo tovarišu Titu in KP Jugoslavije. Skupščino je pozdravil član politbiroja OK KPS Trbovlje tovariš Stane Sušter. ki je poudaril važnost ‘deotoškega političnega dela med rudarji. Konec diskusije je spregovoril zbranim delegatom mi- prav in 179 zvočnikov. Pripomniti je potrebno, da Se je leta 1949 vse premalo posvečalo pozornosti idr.ilofko-političnemu vzgojnemu delu elanov, ter bo glede tega potrebno v letu 1950 na rediti prelomnico. —' Za referatom predsednika rudarjev Slovenije je bilo podano blagajniško poročilo, iz katerega je bijp razvidno, da je od 25.104 delavcev in nameščencev organiziranih 21.055. Nekatere podružnice so glede plačevanja članarine pokazale zelo slab odnos; v tem pogledu prednjači podružnica Senovo, kjer je od 1545 zaposlenih samo 810 organiziranih oziroma redno plačuju-čih članov. Se slabšo sliko pa nudi po družnica rudniika Kočevje, kjer je od vsega zaposlenega osebja članov samo 50 ‘It, od katerih plačuje članarino le 70*/« članov. Finančno poslovanje po posameznih podružnicah se je pokazalo na rudniku Velenje kot nezadovoljivo, ker izvoljeni blagajnik tov. Cobal v svojem poslovanju ni bil ažuren ter je šele na podlagi večkratnih intervencij uredil stanje blagajne z januarjem 1950. Da je bilo stanje blagajniškega poslovanja v Velenju neredno, se ni čuditi, ker je tov. Cobal, ki je bil izvoljen za blagajnika, februarja 1949 plačal članarino za 13 mesecev nazaj, to se pravi, da v času, ko je bil izvoljen, sploh ni bil član sindikata. Podoben primer smo imeli na rudniku Kočevje, kjer finančna kontrola ni pregledala blagajne. Tam s> podpisovali finančno poročilo le tisti člani nadzornega odbora, ki so imeli čas podpisati Vzrok nepravilnostim, ki se pojavljajo po podružnicah, je Iskati tudi v tem. da vodijo finančno poslovanje administratorke, kakor n. pr. v Trbovljah, kjer je vse delo opravljala administratorka. Potrdila o izdatkih ni podpisoval ne blagajnik ne predsednik. Knake napake In nepravilnosti pr. so se dogajale tudi na rudniku Senovo. Dopoldanski del skuščine se je nadaljeval popoldne ob 14. uri z diskusijo o poročilu predsednika Republiškega odbora rudarjev. nister za rudarstvo pri vladi LRS tovariš Popit, ki je naglasil važnost bodočih nalog, ki jih bodo morale izvajati sindikalne podružnice v dosego planskih nalog v rudarstvu. Predvsem je poudaril važnost delovne discipline, katere neizpolnjevanje je danes največja ovira pri doseganju planskih nalog. Vprašanju mehanizacije in njenemu izkoriščanju je posvetiti več pozornosti. Glede na informbirojevsko blokado mora v naših vrstah vladati zavest,’ da se moramo naslonih le na lastne sile. Dolžni smo, da damo vse moči od sebe, da izvršimo naloge, ki nam jih dajeta naša Partija In tovariš Tito. — Po govoru ministra so pozdravili konferenco rudarji iz Trbovelj, kjer je večkratni udarnik Ivan Dornik iz Vzhodnega obrata sporočil delegatom, da so rudarj; nakopali v počastitev konference 450 ton premoga, nakar ie izročil v imenu trboveljskih rudarjev delovnemu preIsed-.tvu lepo darilo Drugi dan skupščine, v nedeljo, 16. aprila, je govoril tajnik Republiškega odbora rudarjev Slovenije tov. Stane Kamnik, ki je nakazal bodoče naloge rudarjev Slovenije. lom. Tarilnemu vprašanju in nagrajevanju delavcev morajo v bodoče ravno sindikalne podružnice posvetiti več pažnje. Isto je z vprašanjem zaščite delavcev, kjer sindikalne podružnice niso klicale povzročitelje nesreč na odgovornost. Delavski inšpektorji so v tem pogledu mnogo grešili, premalo pozornosti se je nadalje posvečalo vprašanju propagande, spoznavanju zaščitnih problemov. Vse napake, ki so se dogajale pri delu glede zaščite rudarjev pri delu v jami je mogoče odpraviti, to pa s povečanim ideološkim delom in spoznavanjem delavcev z vsemi rudarskimi varnostnimi predpisu Vsekakor je nadalje potrebna najtesnejša povezava sindikalnih povišana od 48 milijonov na 100 milijonov kron in je bilo ob tej priliki izdanih 200.000 novih delnic po vrednosti 200 kron. Starim delničarjem je bila priznana opcijska pravica na eno delnico za tri stare, torej na 80 tisoč novih delnic. Ostalijh 180.000 delnic pa je prevzela takratna Praprot-nikova »Slavenska banka« v Zagrebu. Kakor je zatrjeval list »Jugoslavija« ni dejansko niti teh 180.000 delnic ostalo v rokah Slavenske banke, temveč samo polovica, dnčim je drugo p-> Centrale«. Kako je bila »nacionalizirana« Trboveljska d. d. prihodnje leto, ko je bila delniška glavnica povišana na 200,000.000 kron, to v javnost ni prodrlo. Vsekakor pa ostane dejstvo, da je večina in sicer ogromna večina delnic TPD ostala v avstrijskih in francoskih rokah in da je le maj- vanske roke, .to se pravi v roke Slavenske banke. Leta 1924. je stopila Slavenska banka v kolaboracijo in poslovno skupnost z »Ljubljansko kreditno banko«, najstarejšo in največjo slovensko banko, ki ima v svojem interesnem območju večino industrijskih podjetij v Sloveniji. Medsebojna povezanost in skupnost interesov »Ljubljanske kreditne banke«, Slavenske banke, Trboveljske d. d. in Bamque de pays de 1’Europe Centrale tvori mogočen koncern kapitala v Sloveniji, ki obvlada večino slovenskega gospodarstva; vse to pa je povezano z inozemskim kapitalom, predvsem francoskim in nemškim, ki je iz leta v leto bolj obvladal gospodarsko življenje Slovenije. Zadnje poglavje »nacionalizacije« Trboveljske d. d. je bilo izvršeno s tem, do je TPD prevzela Slavensko banko, ko si je leta 1925., pridobila absolutno vfčino delnic te banke. S tem je bilo voglavje »nacionalizacije« TPD zaključeno, slovenska javnost pa za novo izkušnjo bogatejša. Leta 1918., to je v dobi, ko je biW denarja v obilici in ko so gospodarski krogi stremeli za tem, da se iznebijo! gotovine in dobičkanosno naložijo svoj razpoložljivi denar, je bila ustanovljena »Slavenska banka« polom transformacije majhnega pokrajinskega denarnega zavoda »Kotorske štediondce«. Razvoj novo ustanovljene banke je šel v naglem tempu naprej. V kolikor jiC! bilo v njem jugoslovanskega kapitala! je bil večinoma slovenski in glavni del poslovnega območja se je nahajal v Sloveniji, kar najbolj nazorno kaže veriga industrijskih obratov, ki jo W ustvarila Slavenska banka. V glavne«* je dobila banka svoj razmah potogS združitve z večjimi denarnimi zavodi! predvsem pa s fuzijo z Jugoslovah« sko banko Union, ki je bita izvršen#! leta 1922. S to fuzijo je prišla Sla* venska banka do dobrih vezi s TrbcH veljsko d. d. Pri tem podjetju je bital Slavenska banka zainteresirana skup* no z Rsnque de Payus de 1’Europs! Centrale v Parizu. Tako je v Slaven* sko banko prodrl tuj kapital in sicer isti kapital, ki je bil v najtesnejši!! zvezah s Trboveljsko d. d. Na ta na* čin so bila med seboj povezana Sla* venska banka, Trboveljska d. d. Irt Banque de Pays de 1'Europe Centrrid v vedno ožjo skupino, kjer je moraUl Slavenska banka vedno bolj pr ščati vlogo TPD, oziroma francosk mu kapitalu sploh. Sklepi o bodočem deiu m nalogah siitdikct n h organizacij Letna skupščina OSS je na zasedanju sprejela vrsto sklepov o bodočem dosledno izvajati, zaradi tega jih v našem Mstu priobčujemo. Ti sklepi so slede<^: 1. Se nadalje je treba stremeti, da osvajamo socialistično tekmovanje, ker se je pokazalo, da je tako tekmovanje eno najbolj učinkovitih metod dela pri izvrševanju planskih nalog 2. Da se s proizvodnimi posvetova nji vodi sistematična, vztrajna in dosledna borba za vsakodnevno izpolnitev plana, da skrbimo za boljšo organizacijo dela in odstranjevanje vseh pcpzmjjikJjivnisti, ki obirajo pravilni razvoj proizvajalnega procesa, da z borbo na članskih sestankih nastopamo proti vscrh kršiteljem delovne di scipline, ki s svojim brezvestnim odnosom do dela ovirajo proizvodne naloge in izvršitev petletnega plana. 3. Da še nadalje ni zvijamo propagando za širjenje racionalizatorskih in iznajditeljskih misli med delavci in inženirsko-tehničmim kadrom; da sistematično in vsestransko podpira mo rtacionalizatorje in iznajditelje, da se čimprej realizirajo njihoyi predlogi in da se zavzemamo za pravilno nagrajevanje racionalizsitorjev in iz najditeljev. 4. Da v cilju organizacije tekmovanja, izpolnitev in prekoračenja pro izvodnih planov vztrajamo na uvaja nju tehničnih norm v vseh podjetjih, da vztrajno zahtevamo uvedbo pogod-nlnskega sistema plačevanja, da se odločno zavzamemo za uvedbo dnevne evidence proizvodnih pokazateljev za vsak oddelek, vsako delovno skupino in delovno mento; da tekmovalne komisije vodijo evidenco o prevzetih obveznostih vsake brigade kakor tudi poedinea ali skupine m oddelku. 5. Sindikalne podružnice morajo posvečati večjo skrb vprašanju strokov nih kadrov ter izdelati v sodelovanju z upravami podjetij letni plan za dvig strokovnih kadrov, da organizirajo mrežo strokovnih tečajev izven delovnega časa in uporabljajo za to kot predavatelje, inženirje, tehnike in l/hidmike; da posvečajo posebno pozornost pritegnitvi novih učencev v gospodarstvu in zahtevajo, da ima vsako podjetje jx> zakonu določeno število Učencev, da stalno skrbe za ideološki-politicni in kulturni dvig učencev v gospodarstvu, in njiltov gmotni polo žaj, zlasti v domovih za učence v gospodarstvu, da skrbe za pravilno organizacijo vzgajanja učencev in stalno nadzirajo njihovo napredovanje tako pri dfelu kakor tudi v šoli. 6. Sindikalna organizacija mora pomagati pri zbiranju delovne sile za naše gospodarstvo, voditi evidenco potrebne in razpoložljive delovne sile; da v sodelovanju z ljudsko fronto in KLO s sistematično agitacijo in pro pag-ndo na vasi stalno mobilizira delovne rezerve, da s pomočjo A K 2 organizacije mobilizira žensko delovno silo za našo industrijo in v ta namen skupaj z upravami podjetij določi de lovna mesta, kjer bi mogle delati žene. moško delovno silo pa premesti na tc žjn delovna mesta. Da se glede higiensko - tehnične začšite dela poleg borbe za odpravo pomanjkljivosti higiensko tehnične zaščite dela seznanjajo delavske množice, zlasti pa novi delavci s procesom dela s higiensko-zaščitnimi predpisi v podjetju, da se podvziimejo profi-laktični ukrepi, zboljšujejo higienske razmere v delavskih stanovanjih. V ta namen je potrebno, da sindikalne organizecije vzpostavijo najtesnejše sodelov; nje ined organi za zaščito zdravstvi in poverjeništvom za delo. 8. Zaradi velikega odstotka nesreč po vseh podjetjih v letu 1919 se morajo organizirati v večji meri predavanja o vseh tehnično-zaščitnih merah, da bo vsak delavec najprej spoznal, kuho naj se izogiba, nesrečam, s tem V zvezj ba da se odpravljajo prnvo-fesno vsi nedostatki-, ki povzročajo fcfletituelne nesreče. 9. Sindikalne podružnice morajo nu-in zahtevajo, da se prične takoj organizirati večja kontrola s strani ko misij za preskrbo pri upravnem od boru podružnice, tako da se bo pre skrba naših delovnih ljudi izboljšala z odpravo raznih pomanjkljivosti. Naloga teh komisij naj bo. da vodi Stalno nadzorstvo nad menzami, nad službo delavske oskrbe, nad pravilno evidenco preskrbe, shranjevanjem in razdeljevanjem blaga, kvaliteto živeža, higieno, pa tudi borbo proti zlorabam in poneverbam. 10. Da se v polni meri zavzemajo za izvedbo vseh investicijskih planov, za zgrudnjo stanovanjskih hiš pri podjetjih in pričnejo razvijati široko pobudo med delavskimi množicami za. graditev stanovanjskih hiš s prostovoljnim delom. 11. Sindikalne podružnice! morajo takoj pristopiti k bivol it vi ljudskih inšpektorjev in sicer tako, da bo imela vsaka tretjina 3 5 ljudskih iftšpek torjev in da jim sindikalna organizacija nudi vsestransko pomoč pri izvrševanju kontrole v menzah, mlekarnah. pri izvajanju planiških nalog itd. Boriti se je treba proti vsem onim ki hočejo z legitimacijo ljudskega in špektorja izkoriščati zaupanje, ki jim ga je ljudstvo dalo. 12 Prva in osnovna naloga sindikalnih podružnic je, da pobija staro pojmovanje socialnega zavarovanja in da se vse gi*upe seznanja z novim zakonom o socialnem zavarovanju in tol mačijo pridobitve delavskega razreda na tem sektorju. 13. Glede na slabo razvijanje ljudske tehnike v našem območju je naloga sindikalne organizacije, da nudi vsestransko pomoč pri ustanavljanju klubov tehnike in zainteresiral zn to članstvo sinditata, zlasti pa našo de lovno mladino. 14. Za hitrejši razvoj fizkulturne dejavnosti je potrebno, da* v 1. 1950 polagajo sindikalne organizacije več pažnje temu sektorju dela in naj na sejah pododborov, kakor tudi na sejah upravnih odborov razmišljajo in si zadajajo konkretne sklepe o dvigu fizkulturne dejavnosti in v tizkullum pritegujejo mlajše ljudi. 15. V cilju socialistične preobrazbe naše vasi naj sindikalne organizacije seznanjajo svoje članstvo s prednostmi zadružništva na vasi in s prednostmi kolektivne obdelave zemlje. Predvsem morajo sindikalne organizacije seznanjati one delavce, ki stanujejo na vasi, in so zaposleni v njihovem podjetju ali ustanovi, da Ie-ti prenašajo na vas zdravo socialistično misel o zadružništvu. 16. Kulturno-prosvetnim referentom v podružnicah bomo nudili vso pomoč. Nenehno bomo delali na tem, da si kulturno-prosvetni referenti v podružnicah postavijo svoje komisije in aktive agitatorjev Po podružnicah in pododborih, ki imajo zvočne aparature, bomo postavili redakcijske komisije za redno oddajo poročil po zvočnikih. Oživeli bomo grafikone plana, postavili po vseh podružnicah dopisnike za lokalni časopis »Zasavski udar nik«. Oživeli bomo stenčuse in se bodo članki redno izmenjavali., Vodili bomo nenehno agitacijo in pomagali organizirati, da se v vseh podružnicah uvede študij. Delali bomo vztrajno na tem, da opismenimo Po naših podružnicah nepismene. Pričeli borno s sindikalnim tromesečniim večernim tečajem. Organizirali in poslali bomo na vas čim več agiitk. Oživeli bomo ljudske univerze. Dobro uspel gospodinjski tečaj Organizacija antifašistične fronte žena v Kotredežu je sprejela že takoj v začetku leta plan za gospodarsko leto 1950. Med drugim si je zadala nalogo, da bo priredila gospodinjski tečaj, kjer naj bi si ženečlanice AFZ pridobi Le osnovno znanje v gospodinjstvu. To nalogo je organizacija AFZ pred kratkim v celoti izvršila. Gospodinjski tečaj je trajal 2 meseca in ga je cjbiskovalo 15 žena in mladink. Tečaj je vodila tovarišica Prašnikarjeva, ki je vložila ves svoj trud v to, da bi si tečajnice pridobile čim več znanja. Poleg praktičnega dela, ki jc bilo sicer fcežkg, in to v glavnem zaradi preskrbe živilskih artiklov, so sc vršila tudi strokovna predavanja. Od OLO Trbovlje je bil sicer obljubljen tudi aktivist za politična predavanja v tem tečaju, vendar je ta obljuba ostala sarmo v besedah. 2ene pa so bile sarme tako samoiniciativne, da so najM-osile krajevne aktiviste za politične ure, kjer so se tečajnice vsaj v glavnem spoznale s politično situacijo v naši državi in v svetu. . Da je tečaj, kj je bil prav dobro organiziram, dobro uspel, je pokazal njegov zaključek. Na ta večer so tečajnice povabile predsednika • množičnih organizacij, kur dokazuje, da imajo naše žene smisel za delo ne samo v svoje lastne koristi, temveč za koristi skupnosti. Na zaključni ve-,čer je tečajnicam spregovoril pred sedtrik KLO tovariš Grabnar Alojz, ki se je zahvalil tečajnicam za njihovo disciplino in marljivost, zlasti pa še tovarišici Prašnikarjevi, ki je vlo žila mnogo trudu v organizacijo in izvedbo tega tečaja. N. N. Zeue iz Kolredeža po zaključku gospodinjskega tečaja Prvomajsko tekmovanje DIU Zagorje Tud osebje DID v Zagorju je sklenilo, da bo v. počastitev delavskega praznika 1. maja tekmovalo v delu. Tekmovalo bo po sledečih točkah: 1. Dosledno izvrševanje vseh službenih dolžnosti; 2. Lepa ureditev DID znotraj in zunaj; 3 Prostovoljno delo na vrtu; 4. Točna udeležba na vseh sestankih; 5. Dopisi za stenčas. Uspehi tekmovanja so se že pokazali. Kako deluje kulturno-prosvetno življenje v Zagorju Kulturno-pmsvetno delo v rudarskem kraju Zagorje se je v letošnjem letu močno razmahnilo vzlic vsem težavam, s katerimi se borijo posamezne sekcije SKUD »Vesna«. Razni forumi v Zagorju se namreč premalo zanimajo za kulturno prosvetno delo, predstavniki množičnih organizacij se pa ne udeležujejo ne sej ne občnih zborov, čeprav se nanje pismeno vabijo. Vendar je dobra volja kulturtno-proe svetnih delavce^ v Zagorju) premagala tudi te težkoče. 2e v samem mesecu marcu je društvo Vesna v predvolilni kampanji organiziralo 8 agitk na podeželju in z uspehom izvedlo us»>e)o akademijo na predvečer volitev. Sedaj se SKUD Vesna pripravlja na proslavo 30 letnice vstal-novitve »Vesne«, ki se bo vršila v zadnjih dneh meseca maja. V mesecu marcu smo imeli javno produkcijo glasbene šole, gostovanje na Izlakah in litererni večer v počiistitev 3. marca. Priredili smo igro »Žalujoči ostali« v Kisovcu in jo ponovili na Vranskem. Pevski zbor je imel prireditev V St. Gotardu, ki pa žal ni uspela zaradi slabe udeležbe. •— Na zadnjem sestanku si je društvo začrtalo za drugo tromesečje bogat delovni program. Dramska sekcija bo uj>ri-zorila dve igri in sicer igro »I-aeko in Krefli« in »Desetega brata«. Redno bo delovala tudi Ljudska univerza, V aprilu je v načrtu gostovanje slovenske filharmonije iz Ljubljane, glasbeni in literarni večer, koncert pevskega zbora Vesna, proslava obletnico ustanovitve OF s slovesno akademijo ter koncert rudarske godbe na pihala. V mesecu maju bodo sodelovale vse sekcije SKUD na prvomajski pro. slavi. Ponovila se bo igra »Lacko in Krelii« na vasi, glasbena šola pa bo imela svoj nastop ter gostovanje Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Bogat spored je predviden za proslavo 30. obletnice uslriovilve kullur-nega društva »Vesne«. Kulturni program bo trajaj cel teden; n«. sporedu je koncert godbe na pihala, Ljudska univerza, nastop folklorne skupine, igra »Deseti brat«, na predvečer rojstnega dne tovariša Tita glasbeni in literarni večer in samostojen koncert pevskega društva »Vesna«. Gostovanj* ljubljanske opere »Seviljski brivec« je predvideno na predvečer 30obletnice. Na d in obletnice bo budnica in sprevod iz Kisovca v Zagorje. Dopoldne je predviden nastop fizkulture, pot-poldne pa nastopi vabljenih društev. V mesecu juniju je na programu gostovanje Slovenske filharmonije iz Ljubljane ter množični izlet celotnega SKUD Vesna, — pevski zbor pa bo priredil gostovanje na Primorskem. Dosedanje delo SKUD Vesna ih bogat spored za drugo tromesečja nam je porok, da bo delo rut tem področju vzbudilo v Zagorju res še vse ostale in da bodo naši požrtvovalni kulturni delavci nnšlj podporb na vseh mero dajnih mestih. Tovariši, tovarišice! Ko čifaš naš 'ist MZssav-ski »•farnSk", jMtra"sli tudi pfi si že poravnal na ročsa‘'ji'3. Stran 7 Odkritje dveh spominskih plošč žrtvam NOB v Zagorju V nedeljo 16. aprila je krajevna Zveza borcev NOB odkrila dve spominski plošči žrtvam NOB. Prva plošča je vzidana na vzhodni strani glavne Pisarne rudniške uprave v Toplicah. Na njej so vklesana imena žrtev, ki so svojčas prebivali v tem poslopju. Druga plošča se nahaja pri čakalnici obrata Kotredež. Posvečena je spominu 181 žrtev NOB, ki so delali v obratu Kotredež. Pri odkritju sta govorila *ov. Klančišar Martin, direktor rudnika in tov. Bantan Rudi. Odkritja se je vzlic slabemu vremenu udeležilo precejšnje število Krajevna Zveza borcev v Zagorju je do sedaj odkrila skupaj 6 spominskih plošč na različnih krajih zagorskega sektorja. V bližnji prihodnosti namerava odkriti še spominsko ploščo v Colnišah na mestu, kjer so bili ustreljeni talci. Spominska plošča žrtvam NOB Toplice — čakalnica obrata Kotredež Spominska plošča žrtvam NOB Toplice — Uprava rudnika Zagorski zalivalo! so tekmovali v nedeljo 9. aprila nakopali so 304 vozičke premoga V nedeljo dne 9. aprila 1950 (na Veliko nedeljo) so se tudi zalivale) rudnika Zagorje izkazali v tekmovanju. Nakopali so 204 vozičke premoga. Zmagala je brigada zasipalcev v Kisovcu, ki jo je vodil tov. Zupančič Franc. Ta brigada je tudi napovedala tekmovanje vsem brigadam rudnika Zagorje in Trbovlje ter brigadi Ocepek Viktorja v Kisovcu. Tekmovalno napoved so sprejele vse brigade zaii- valcev v Zagorju. Brigada Ocepek Viktorja ta dan ni tekoimvala, ravno tako se tega kosanja ni mogla udeležiti brigada zalivalcev v Trbovljah, ker so morali zalivati. Zupančičeva brigada v Kisovcu je dosegla odkopni učinek 9 ton, a brigada v Kotredežu 7,1 ton na moža čistega, t. j. pranega premoga. Odkopne prilike niso bile povoljne pri vseh tekmujočih brigadah. Sodelujmo vsi v Tednu cest od 23.—30. aprila! Okrajni petletni plan zajema potrebo obnove uničenih odsekov okrajnih cest in potrebo po rednem vzdrževanju teh komunikacij. Oosnovni del teh nalog bo opravljen z investicijami, ostalo pa s pomočjo množičnih prostovoljnih akcij v »Tednu cest« v času od 23. do 30. aprila t. 1. Lastniki in upravitelji motornih Ul vprežnih vozil dobro vedo, kaj predstavljajo za vozila slabi ali pa uničeni predeli cest in kolikega pomena so za promet redno vzdrževana okrajna cestišča. Mnogi od njih sicer radi kritizirajo, če ne morejo vozit; po slabih cestah, ne vzamejo sl pa časa ne primerne prilike, da bi pomagali popraviti škodo, h kateri so sami v izdatni meri pripomogli. — Velik avtomobilski promet po vojni je nenehna preizkušnja trdnosti naših cest. Ob deževnem vremenu nastajajo iz cestnih jamic obsežne mlake, na katere se vozniki motornih vozil ne ozirajo v zadostni meri, ker je zanje oač večkrat važnejši čas kot pa sredstva, ki so jim na razpolago. Prevoženo blago je često dokaz posledic voženj po slabih cestah. Na gladki urejeni in negovan) cesti je težko kaj razbiti in raz- suti ali poškodovati. Iz tega razloga je kakovost cest resna slika narn in tujcem, kakšno gledanje imamo pri nas na objekte, ki služijo s'alni uporabi delovnega ljudstva, ki so vsakomur a rnazpolago in bi morali vsakomur koristiti. »Tedna cest« ne bomo mogli uspešno izvesti, če odgovorni funkcionarji ne bod.o posvetili potrebno skrb tehnični pripravi tega tedna, za pravočasno nabavo gramoza in posipanja cest, če koristniki cest ne bodo nudili pravočasno zadostne delovne pomoči in pokazali siceršno razumevanje za obnovo cest. Poverjeništvo za lokalni promet OLO v Trbovljah je poklicalo krajevne funkcionarje, da na svojih področjih uspešno izvršijo vsa v to svrho potrebna dela. Ce se bodo funkcionarji KLO irj OF kakor tudi organizacija ZB NOV zadovoljili samo s tem, da so prejeli okrožnico cest, ne bodo pa storili vsega potrebnega, da se na njihovih področjih popravijo ceste, ne bomo imeli o njih slike dobrih gospodarjev za ta del obče ljudske imo-vine. Mladina trboveljskega okraja odšla na gradnjo Novega Beograda Dne 13. t. m. se je na iniciativo CK I.MS formirala v Trbovljah prostovoljna četa mladincev in mladink trboveljskega okraja, ki je odšla na gradnjo Novega Beograda. Ob treh popoldne se je četa pred okrajnim sodiščem vkrcala na kamion, ki jo je popeljal do železniške postaje. Od tu so šli mladinci z.vlakom do Krškega, kjer se formira brigada za Novi Beograd. Po razpoloženju, ki je vladalo med mladinci lahko sklepamo, da so se že v prvo brigado javili najboljši člani mladinskih aktivov, kar so dokazali s petjem borbenih pesmi in vzkliki Partiji in njenemu vodstvu. To je prva prostovoljna četa, ki je šla letos iz trboveljskega okraja na tako važno prostovoljno akcijo, kot je gradnja naše nove prestolice. Prepričani srflo, da se bo pri formiranju prihod-nih brigad javilo še več zavednih mladincev in mladink. Trboveljski četi želimo čim več uspe-] ha. Uverjeni smo, da bo pokazala lak elan dela, kakršnega so pokazale do-sedaj vse pri nas formirane mladinske čete in brigade. Kinematografi KINO TRIGLAV 7-agorje predvaja v petek 21., soboto 22. ob 5 in 7 zvečer, v nedeljo 23. ob 3, 5. in 7. zve-.čer nemški kriminalni film »AFERA BLUM«. V sredo 26. in četrtek 27. ob 5 in 7 zvečer nemški film »MORILCI SO MED NAMI«. PROGLAŠAM za neveljavno izkaznico kolesa številka 2451, ki sem jo izgubila — Balčič Alojzija — Sv. Urh 54. (Frinkaus Vinko: ie nekaj o »Krčmarici Mirandoiini” Pritnomha uredništva: V 9. šle -vidiki *tra lista smo prinesli iz kroirov siiulikaJnega jfKntaliSfta v IVhovljnli informativen članek o (loldionijevi komediji »Kr&Ofcrica Mimuidi>linar, v 11. številki na ©ceno oreminre te frrre v Trbovljah dne 11. marce t. 1. V obeh člankih je reto*no,. dn avtor te komedije ni Imol r>ri pihanju i«re umetniških nre-U*naiJ in da jo je naoUa-l zgolj v /aibevo publike. — To ni povsem Urfno. — Tovariš Trinkms Vinko riatn je postal članek, ki pravi, ima Goldonijeva komedij* »Mira« clnriiinac kulturni, zgodovinski in po* IMtanj pomen; tovariš Trinknus pik* takole; Cnrlo Goldon; (1707—1793) je eden Tistih premagovalcev stare »Rokodelske fcnmedije« (delTarte — v kateri so vse °®ebe bile naprej določene in vedno Iste), k! se tudi sam ni mogel otresti njenega vpliva, saj osebe iz »Krčma-Ore Mirandoline« spominjajo na osebe 1* komedije »delParte« in so prav za 1>rav v glavnem samo imensko prebarvane. Najboljše njegovo delo je •Krčmarica Mi ran dol ima« (»La locam-diera« — krčmarica), ki je v nekem ■»Mo predhodnica »Figaj-a,« (ki ga je naš prvi dramatik Tomaž Linhart prenesel v slovensko okolje s poznano komedijo »Veseli dan ali Matiček se ženi«). Komedija ima veliko satirično moč in je zgodovinsko verna. Goldoni je s komedijo genijalno prikazal propast plemstva, katerega predstavniki so: smešn; marki di Forlipopoli (ki je hkrati sorodnik smešnega starca iz komedije deli’ arte), v novem grofu Al-bafioritu, ki je kupil svoje plemstvo (in je sorodnik smešnega trgovca Pan-talona iz komedije) im v vitezu Ripa-frati (.ki je očiten sorodnik dobro znanega. pri italijanskem ljudstvu osovraženega »Capitana« iz ljudske komedije). Čudovito spretno jih vodi za nos žena iz ljudstva, ki pa ni brezkrven junak, marveč izrazita polno krvna, živahna ženska in koketka, ki pa se končno odloči, da vzame za moža svojega zvestega natakarja, ki je simpatičen, zastopnik ljudstva. Omenil sem. da komedija prikazuje propast plemstva. Njen tipičen predstavnik marki di Forlipopoli prikazu- je propadajoče plemstvo, kj je za zemljiškim gospodarjem obubožalo In se mora umikati naraščajočemu kapitaliz mu. ki ima — denar. Vse, kar je od njih še ostalo, je njihovo ime. Zato Forlipopoli često ponavlja »sem, kar sem« in s čudovitim zanosom pripoveduje, da (»marki«) — plemič. Računa, da se bo Mirandolina poročila z njim z.aradi njegovega plemstva, on pa bo s tem preskrbljen. Najduhovitejši je prizor pred dvobojem, ko vitez Ripa-frata potegne Forlipopolijev meč, ki pa Je zlomljen. Zlomljeni meč je simbolični prikaz zloma plemstva. Njegov tekmec grof Albnfiorita je predstavnik trgovcev, ki so si z denarjem kupili plemstvo. Ti primeri so bili v takratnem času zelo pogosti. On ne poudarja toliko svojega imena — ker mu Forlipopoli očita, da je nje-sovo plemstvo kupljeno — pač pa na vsakem koraku prikazuje, da ima — denar. Forlipopoli ne zmore niti za žepni robec, on pa kupuje dragulje. Tretji predstavnik plemstva, viiez Ripafrata, je tipičen plemič-Vojak, ki si je na vojnah nabral premoženje. Njegov značaj je grob, surov, do žensk nedostopen; ker so bili v Italiji vojaki Švicarji, Nemci in Spanci, je bil sploh lik vojaka pri ljudeh osovražen. To so trije najznačilnejši in zgodovinsko resnični predstavniki takratnega plemstva. Nasproti njim pa sta postavljena zastopnika iz ljudstva Mirandolina in natakar Fabricij. Goldoni je vpletel v igro še dve potujoč; igralki. Mirandolina je nasproti plemičem poosebljenje zdravega ljudskega razuma, prevejanosti. živahnosti in kar je še posebej važno — predstavnica in pnbornica žena, ki niso in*e!e v takratnih časih skoraj nikakih pravic. Ze samo dejstvo, da je imela naslovno vlogo ženska, je bilo takrat zelo revolucionarno. Se bolj revolucionaren pa ie bil njen lik. saj izbere na koncu moža po lastni volji in na splošno začudenje ne plemiča, pač pa natakarja. Na odru triumfirajo zastopniki ljudstva, k; je bilo takrat skoraj brezpravno. Razumljivo je tudi, da komodi ia s takšno vsebino ni naletela na odobravanje takratne gledališke publike, ki jo je zavračala kot »pregrešno«. (Se nadaljuje), Stran t Rudar si ie z;,go.ovil vstop v III. zvezno ligo Rudar (Trbovlje) : Tikveš (Kavadar) 7:0) (4:0) Poziv bolezenskim vojaškim vojnim invalidom! Za povratno tekmo Rudarja s Tfflc-vešem iz ICavadarja je vladalo med nogometnimi navijači Trbovelj veliko zanimanje.. Ta tekma je bila odločilnega pomena, ker bi zmagovalec tega srečanja imel večje zglede za vstop v III. zvezno ligo. Radničkemu iz Beograda. Ta napetost je trajala, dokler ni v 15. minuti Hu-darin za svoje moštvo dosegel vodstvo. Po tem golu je Rudar zaigral še boljše, kar dokazujejo nadaljnji goli, ki so padli po Florjancu, Opresniku in Hu-darinu v 20., 27. in 43 minuti. Po od- InvaJidi, ki so zboleli mod vojno, a še niso uveljavili svojih pravic po Zakonu o vojaških vojnih invalidih oziroma so zamudili rok za priglasitev, imajo po spremenjenem in dopolnjenem Zakonu o vojaških vojnih invalidih (Uradni list FLRJ štev. 14-188, 1950, čl. 33) ponovno možnost prijiave in sicer do 30. junija 1950. Ta rok velja le za ti9te,, ki hočejo biti priznani za vojaške vojne invalide zaradi bolezni, dobljene v narodno • svobcdilni vojni od 17. aprila 1941 pa do prenehanja sovražnosti ali v sestavu bivše jugoslovanske vojske med | vojno s sovražnikom od 6. do 17. aprila 1941, ali pa zaradi bolezni, dobljene pozneje med vojnim ujetništvom V taboriščih. Priglasitev je podati Invalidski komisiji pri Ministrstvu za socialno skrbstvo LRS po okrajnem ljudskem odboru, poverjeništvo za socialno skrbstvo. Ker je rok kratek, je treba s prijavo pohiteti. Kdor se bo priglasil po ,tem roku, ne bo priznan za vojaškega vojnega invalida. Okrajni ljudski odbor Trbovlje Poverjeništvo za soc. skrbstvo Zadovoljiv uspeh športnih telovadcev s****«-- ;.... r : iiT"ilTr' Moment iz tekme Rudar—Tikveš Na igrišču se je vzlic deževnemu Vremenu zbralo okrog 1000 gledalcev, katerim sta se moštvi predstavili v naslednjih postavah: Tikveš: Bocel, Belov, Saparudjev, Grozdamov, Trajkov, Jakov, Skartov, Dimov, Stojanov, Karov, Mihajlov. Rudar: Tauš, Dolinšek, Butkovec, Vodišek, Kos, Sorel, Hudarin, Florjane, Koncilja, Klančišar, Opresnrk. Po začetnem udarcu je moštvo Rudarja takoj prešlo v napad in že v nrvih minutah ogrožalo vrata gostov, ki se pritiska niso mogli otresli, Tu te prišla do izraza tehnična nadmoč domačinov, katerim so gostje nudili pdpor edino s svojo požrtvovalnostjo. Napad Rudarja nevarnih situacij pred Vrati Tikveša nikakor ni mogel realizirati; vse je kazalo, da bp imel Rudar tako smolo, kot v zadnji tekmi proti moru, Rudar s svojimi napadi ni prenehal in je že v 3. in 7. minuti po Klančišarju in Florjancu povišal rezultat na 6:0. Gostje so kljub visokemu rezultatu in že izgubljeni igri nudili odpor in se do kraja požrtvovalno borili. Po golih, ki sta padla v prvih minutah drugega polčasa, je Rudar ublažil tempo igre in igral bolj kombinacijsko. Končni uspeh je postavil* Hudarin v 32. minuti drugega polčasa. Moštvo Rudarja se je zavedalo važnosti tega srečanja in zaigralo zlasti v začetku zelo borbeno n učinkovito ter kot celota zelo zadovoljivo. Sodil je Rakič iz Beograda zelo dobro. Enajsterici Rudarja želimo obilo uspehov v tekmovanju v lil. zvezni ligi z upanjem, da bo častno zastopala rudarske revirje in slovenski nogomet. Od 9. do 12. aprila je bil v Novem Sadu v Vojvodini »Turnir mest«, na katerem so tekmovali najboljši orodni telovadci in telovadke iz vse države. Zaradi pomanjkanja stanovanj je gimnastični savez omejil udeležbo 8 vrst iz vsake ljudske republike. Od teh vrst je postavila Ljubljana, ki je morala braniti lani priborjeno prehodno darilo Centralnega odbora ZSJ, 4 vrste, Trbovlje pa je dobil nalog, da postavi vrsto članov. To vrsto so sestavljali: Urbanc in Jurkovič iz TD Hrastnika, Zoteer Iz TD Zagorje in Sakeljšek in Sušter iz TD Trbovelj. Od 15 tekmujočih vrst je zasedla naša vrsta sedmo mesto. Ce upoštevamo, da je bilo to mesto dbseženo v hudi konkurenci z ostalimi vrstami, v katerih so tekmovali olimpijski tekmovalci, smo z uspehom lahko zadovoljni. Da se je pravilno ocenila moč posameznih vrst, ki so jih sestavljali tekmovalci različnih kategorij, so se ocene tekmovalcev zveznega razreda pomnožile z 2, ocena tekmovalceo I. Kladivar (Celje.) e Proletarec (Zagorje) 4:2 (1:2) IV nedeljo je bila v Zagorju odigrana V okviru prvenstvenega tekmovanja Slovenske lige, prvenstvena pogometna tekma med domačim moštvom Proletarcem in KJadivarjem, Tekma se je odigrala pa zelo slabem terenu, vendar je moštvo Proletarca IV prvem polčasu pokazalo dokaj dobro igro, kar se lahko sklepa iz rezultata 2:1 za Proletarca. V drugem polčasu pa so gostje ves čas prevladovali na terenu, saj so bili tudi ves čas igre tehnično boljši in so zasluženo zmagali. Sodftik ni bil kos svoji nalogi, ker ni imel pregleda n.ad potekom ijjre zaradi slabega terena. Boks v Trbovljah iV nedeljo so se boksarji SSD Rudar-srečali z mešalnim moštvom JA iz 'ostojne, ki je bilo ojačano z boksarji iz Ljubljane. Rudar je dobil z rezultatom 8:4; tehnični rezultati so: Mušja kategorija: Zilnik »Rudar« je premagal Mihailoviča JA po točkah. Bantam kategorija: Borušak »Rudar« je premagal Gazafija JA po točkah. Perolahka kategorija: Vukovič »Rudar« je premagal Švaba JA po tačicah; ta borba je bila najlepša in je pokazala, kaj zmore športnik, ako resne trenira, ker brez treninga in kondicije ne hi uspelo Vukoviču premagati Švaba, ki mu je bil resen in trd . Srednja kategorija: Sluga »Rudar« Cvetanovič JA. Cvetanoviču je uspelo priboriti si še dve točki v korist JA. Kot začetnik, prvič v ringu, je pokazal Sluga svojo vzdržljivost in kaj zmore športnik z resnim sistematičnim treningom. Zakaj onemogli v Št. Gotardu ne dobivajo pravočasno podpore? Okrajna uprava SF pri OOOF je dodelila krajevni upravi SF v St. Gotardu podporo za onemogle. Ta denar je bil na razpolago že novembra meseca na okrajnem odboru OF v Trbovljah. Dvignil pa ga je tov. Cukljati Valentin šele 10. marca t. L, katerega pa do 7. t. m. še niso v St. Gotardu razdelili. Iz lega je razvidno, da funkcionarji Osvobodilne fronte nimajo razumevanja do dela niti do onemoglih. Na zadnjem sestanku se je odbor reorganiziral; sprejel je bodoče naloge, ki jih hočejo dosledno sprovajati ter dokazati, kako morajo delati Frontni odbori. ocena, kakršno si je tekmovalec pri- boril. Naša vrsta je tekmovala v II-razredu, z izjemo tov. Urbanca, ki ji nastopil v zveznem razredu, venčku? zaradii bolne noge ni dosegel pričaka vanega uspeha. Štirje tekmovalci Ji razreda so od 240 dosegljivih točk dosegli 198.8 točke, tov. Urbanc pa jef v zveznem razredu dosegel 64.6 točk od 120 dosegljivih. Vrstni red posameznikov je naslednji 1. Urbanc Marino, dosegel 64.6 točki od 120 dosegljivih; 2. Zoteer Dušan dosegel 50.4 točk od 60 dosegljivih; 3. Sušter Franci, dosegel 49.9 točk od 60 dosegljivih; 4. Jurkovič Stane, dosegel 48.2 točk od 60 dosegljivih in 5. Sakeljšek Alojz, dosegel 47.8 toč« od 60 dosegljivih točk. Naši orodni telovadci so si s tekmovanjem na turnirju mest pridobili novih izkušenj, tako da lahko upamo, da bomo na republiških tn državnih tekmah v vajah na orodju, ki bodo V razreda z 1.5, za II. razred pa je ostala, maju in juniju, častno zastopali črne revirje. Aeroklub Zagorje dobro napreduje Društvo je bilo ustanovljeno takoj po osvoboditvi ter se je prvotno imenovalo LOS (letalska organizacija Slovenije), potem je dobilo ime Športno letalstvo, od lanskega leta naprej se pa imenuje Aeroklub Zagorje. Društvo šteje 87 članov. Od teh je napravilo padalski tečaj 21 članov, modelarski 24, tečaj za inštruktorje za pionirje in sicer za osnovno izobrazbo v letalstvu 11, tečaj za jadralce 2 člana. V tečaju za učitelje modelarstva imajo enega člana. V kraju, t. j. v Zagorju se vrši teoretični padalski tečaj, ki ga obiskuje 8 članov. Skokov s padali z letal se je udeležilo 14 članov, ki so napravili 25 skokov. Med njimi se je zlasti odlikoval pokojni Smole Matija, ki je dobil odlično oceno. Na II. zveznem tekmovanju je sodeloval član Smon Franc ter pri tej priložnosti zasedel 17. mesto. Društvo je lansko leto priredilo razstavo modelov, ki so jih izdelali člani. Letos februarja so priredili družabni večer. 6b koncu lanskega leta so jih obiskali modelarji iz Ljubljane in Inštruktor padalstva Slovenije tov. Majnik Stanko, ki je v Zagorju odskočil z letala, kar je predstavljalo za našo mladino pravo senzacijo. Pri tej priliki so priredili v kino dvorani predavanje o razvoju letalstva. Predavanje so dopolnile skioptične slike. V tekmovanju za počastitev volitev v Zvezno skupščino so dosegli naslednje uspehe: izvršili so 170 udarniških ur, organizirali so padalski tečaj ter pridobili 6 članov. Za prvomajsko tekmovanje so se obvezali po mladinski liniji. Za razvoj društva se najbolj trudijo tovariši Kolenc Ivan, sekretar kluba, Lampe Franc, Zupan Marjan in Roglič Alojz. Člani društva nameravajo graditi svoj lastni dom, ker sedanji prostori v stari leseni baraki ne služijo več svojemu namenu. Upajo, do bodo dobili posojilo od ROLZS, nekaj prispevkov pa tudi od ostalih množičnih organizacij. Potrebna dela pri gradnji bi izvršili na prostovoljni bazi. Osrednji problem društva je pomanjkanje primernega prostora za letališče, kjer bi mogla startati in prt stajati jadralna letala. Manjka jim tučfi modelarsko orodje, literatura in načirt za modele, V splošnem se opaža, da člani ostalih množičnih organizacij nimajo mnogo zanimanja za to področje športa, zato tudi društvo ne more napredovati s takim tempom, kot to želijo člani, Do sedaj še niso dobili nobene podpore za dobavo potrebnega materiala. Režijske stroške krijejo s članarino ip prostovoljnimi prispevki članov. Merodajnim činiteljem v Zagorju bi priporočali, da se za ta šport zavzamejb ter omogočijo njegov hitrejši razvoj. OGLAS Spored akademije, ki jo priredi Mestni odbor OF dne 2V. aprila t. l. ob 18. v Delavskem domu: 1. Godba na pihala — borbena koračnica; 2. Govor o pomenu 27. aprila; 3. Moški pevski zbor — Slava delavstvu — Svobodna je domovina; 4. Godba na pihala — Venček partizanskih; 5. Pionirski zbor iz gimnazije — Noč je zbežala; 6. Solo recitacija; 7. Pionirski zbor Iz gimnazije Pomladna. Mestn odbor OF Trbovlje ZAHVALA Ob težki izgubi drage žene in skrbne mamice Ivanke Starc, roj. Filač, se iskreno zahvaljujemo 'številnim darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Krambergerju za požrtvovalno zdravljenje v njeni dolgotrajni bolezni in primariju dr. Krasniku, ki ji je lajšal bolečine v zadnjih dneh njenega trpljenja. Toplo se zahvaljujemo gasilcem za izredno tovariško naklonjenost ob njeni smrti, pevcem zbora Zarja in delavski godibi.' Žalujoči mož s sinčkom in ostalo sorodstvo. Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Urejuje uredniški odbor Trbovlje.