Celje, 30. maja 1968 — Leto XXII — št. 20 — Cena 60 par (din) Celjski tednik (gasilo socialistične zveze delovnega ljudstva DANES V CELJSKEM TEDNIKU: Stran 5: KAKŠNE NAJ BODO POROKE? Stran 6: NAMESTO DOBRODOŠLICE . . . Stran 7: VREČA STAREGA DENARJA Stran 8: VSI BODO DOSEGLI SVOJ CILJ Stran 9: VIHAR OKOLI HIŠE Stran 10: MODERNO IN TOPLO OKOLJE Stran 11: GOR NA MOTORJU, DOL NA SMREKI Stran 12: VZPLAMTELA ŽERJAVICA Stran 13: ZA VSAKDANJO RABO Stran 14: SAMOPRISPEVEK — DA ALI NE Stran 15: CENE MESU V SREDISčU RAZPRAVE Stran 16: POT PELJE NA TUJA TR2ISCA Stran 17: ZBOROVANJE ZAGORSKIH PLANINCEV Stran 18: SLAVJE IN PREGLED USPEHOV Stran 19: NA UPOKOJENCE NE POZABIJO Stran 22: GASILSKI KONGRES V KRANJU Stavka in naš čas Stavka je bila in ostane izraz nezadovoljstva in orožje v boju za določene cilje. Nesmiseln je termino- loški spor o tem, kako naj pri nas »akt ustavitve dela« imenujemo, kajti v bistvu ostane to kar je — odraz kapitalističnih proizvodnih odnosov, če gre za stavke v buržoazni družbi, odraz nenormalnega stanja pa, če se pripetijo nam. če ravno je pri nas največ neposrednih vzrokov za stavke navidezno čisto ekonomskih — zaradi nizkih osebnih dohodkov — so bistveni vzroki vedno globlji, slabi medsebojni odnosi, birokratska samovolja, neob- veščenost ... Jasno je, da so stavke v našem samoupravnem si- stemu absurdne, zlasti v času, ko po svetu delavci stavkajo in zahtevajo ravno svojo udeležbo v uprav- ljanju. Jasno pa je tudi, da v delovnih organizacijah, l(jer sta proklamiran samoupravni sistem in birokrat- ska samovolja še vedno v spopadu, da tam, kjer za- vest delovnih ljudi ne dosega samoupravljavske ravni - tam stavka še vedno ohranja svojo funkcijo ob stotero nerazvitih samoupravnih možnostih vplivanja in odločanja. Navadno se ob vprašanju osebnega do- hodka zdramijo tudi vsi tisti, ki sicer puščajo svoje samoupravljavske pravics in dolžnosti ravnodušno ob strani, ki ne ukrenejo ničesar, ko se nesreča pribli- žuje, pač pa zavpijejo, ko je noga že pod kolesom. Ni rečeno, da sem in tja kakšnemu vodstvu celo ni všeč, če se stvari zaostrijo na tak način, potem ko . vodstvo ne ve večt kaj naj še ukrene, da voz ne bi krenil pod klanec. Zelo enostavno nekateri preobrača- jo krivdo na gospodarski sistem in predpise, kot je bilo v »Metki«, drugi na kdo ve kakšne vzroke v pre- teklosti — le oni sami niso ničesar krivi. Tudi sub- jektivne sile, ZK sindikat in mladina se pustijo dosti- krat zavesti, da znotraj kolektiva ni rešitve in otope- lo opazujejo, kako dohodek pada do meje, ko razmer ni več mogoče vzdržati, tako je bilo v »TOMOSU«, tako pred dnevi v Zrečah. če sem prej posumil, da je tu in tam kakšnemu vodstvu kolektiva všeč, da pride do stavket je to zato, ker so prepričani, da bo družbena skupnost storVu vse, da se razmere popra- vijo. Kaj lahko stori družbena skupnost? Da se odpo- ve dohodku? Da pristane na porabo skladov, če sploh k so in tako problem samo odloži do naslednjega izbruha, ki neminovno mora spet priti. Doslej smo bili priče tudi drugačnemu razvoju do- godkov. Tako je na primer v TOMOSU stavka vzpod- budila subjektivne sile k odločnejšemu ukrepanju o zadevah, ki so že pred stavko bile jasne, ni pa bilo dovolj poguma. Vse kaže, da je marsikaj odvisno od razmerja sil. Sunek, kot je stavka, je odstranil razne dvome in račune o možnosti, da politično razreševanje nezdravih razmer lahko omaga in zadeve obtičijo na statusu quo. če nismo gluhi in slepi, če se take samo delamo, ko se pojavljajo težave, potem je mogoče predvidevati razvoj dogodkov, ki pripeljejo do stavke. Zal, prepo- gosto mislimo, no, saj morda spet ne bo tako hudo, težave bodo čudežno mimo in spet bo vse v redu. Kadar neka organizacija zabrede v težave in išče njen vodilni strokovni kader opravičila samo v gospo- darskem sistemu, predpisih itd., potem že na poti v stavko, katere namen je bilo opozoriti širšo skupnost ^ njeno krivdo, konča pa se navadno tako, da raz- krije nesposobnost, samoljublje in samovšečje v lastni hiši. Kadar kakšna delovna organizacija mesece in leta nazaduje in stagnira, s strani strokovnih služb in vod- stva pa ni nobene pobude, nobenih iskanj, potem bi moral revolt delovnih ljudi veljati tem službam, lju- dem, ki se pustijo plačati za položaj, ki mu niso kos. Kaj so storile politične organizacije? Lani smo ugo- tavljali, kako neugodna je struktura vodstvenega ka- fra. Malo je delovnih organizacij, kjer bi zahtevali spremembe statutov, če so le ti vzrok za naravnost Protislovne razpisne pogoje ob razpisu vodilnih de- lovnih mest. Zdi se, da se na tem področju vrtimo ® začaranem krogu. Neugodna, sodobnim zahtevam ®®ustrezna struktura v vodstvih delovnih organizacij >e ponavlja kot struktura v političnih organizacijah, dokler pa v ZK na primer ne načnejo razprave in ne razčistijo zadev okoli odgovornosti, sposobnosti in kva- bficiranosti članov ZK za položaje, ki jih zasedajo, tega ne stori niti sindikat, niti kdo drugi. Ne pozabimo, da je človek ustvarjalno bitje, da bna vsak kolektiv ljudi, ki vedo ali vsaj predvidevajo boljše rešitve. Kolektiv, ki ne da možnosti ljudem z Rejami in predlogi, celo mirno gleda, kako vodilni Mudje v idejah drugih vidijo samo nevarnost za svoje Položaje, tak kolektiv bo stavkal, če bo, proti samemu »ebi. JURE KRAŠOVEC Več razgovorov S. Kraigherja Predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher obiskal tovarno »Metka«, razen tega pa je imel 21. maja v Celju še razgovore o aktualnih vprašanjih kmetijstva in se udeležil seje kluba odbornikov celjske občine Obisk predsednika skupšči- ne SR Slovenije Sergeja Kra- igherja v Celju zmerom vzbu- di precej pozornosti, čeprav njegovi obiski na tem pod- ročju niso tako redki. Ta slednji je bil še zlasti bogat spričo časa, ki ga je pred- sednik Kraigher posvetil raz- govorom. Takoj po prihodu v Celje, kmalu po 8. uri, se je pred- sednik S. Kraigher napotil v tekstilno tovarno »Metka«. Z njim so prišli na obisk v ta celjski kolektiv še predsedni- ca skupščine občine Celje Olga Vrabič, pol. sekretar ob- činskega komiteja ZKS Ce- lje, Zvone Dragan, podpred- sednik OS Celje Zdravko Trogar in načelnik oddelka za gospodarstvo OS Celje Ivan Petaver. Po ogledu tovarni- ških obratov so se gostje v več kot dveurnem pogovoru podrobno seznanili s sedanjo rekonstrukcijo v »Metki«, ki bo zagotovila kolektivu dru- gačen start na tržišče. Pred- sednik Kraigher se je ob tej priložnosti natančno zanimal za finančne rezultate, ki bi jih naj dala sedanja faza re- konstrukcije, za katero so aranžmani že sklenjeni. V po- govoru je izrazil določen po- mislek v zvezi z nabavo nove oplemenitilnice v »Metki«, češ, zakaj ne bi raje »Metka« teh sredstev vložila v grad- njo oplemenitilnice v Mari- boru in se doma posvetila rekonstrukciji ostalih proiz- vodnih naprav; npr. tkalnice. Direktor Veljko Repič je gle- de tega koraka v »Metki« po- jasnil, da je tu v Celju dru- gačna struktura proizvodnje in da je za to potrebno svoj- sko oplemenitenje tkanin. Na- ložba v znesku 510 milijonov S din bo že v naslednjem le- tu prinesla pozitivne rezul- tate. Razgovor v tekstilni tovarni »Metka« je potekal tudi o nekaterih notranjih odnosih; o delu ekonomskih enot in delitvi sredstev. Tu je bila poudarjena nujnost sprotnega obravnavanja vseh pomemb- nejših zadev pred celotnim kolektivom, če so notranji odnosi čisti, je tudi povsem drugačno vzdušje v kolektivu. Na pobudo občinskega od- bora SZDL Celje je bil na dan obiska S. Kraigherja še razgovor o nekaterih aktual- nih vprašanjih kmetijske pro- izvodnje in zadružništva v celjski občini. Razgovori, ki jih je imel predsednik skup- ščine v Pomurju, so vzbudili precej zanimanja tudi med kmetijskimi proizvajalci v celjski občini, je v uvodu de- jal predsednik SZDL Janko Zevart. Predstavniki kombinata Ža- lec so za uvod pojasnili, da organizirano kmetijsko pro- izvodnjo izvajata v celi obči- ni dva proizvodna obrata v Celju in Vojniku, da pa za razliko od Savinjske doline proizvodno sodelovanje zara- di specifike področja ni toli- kanj razvito; samo 25 odstot- kov kmetov sodeluje v proiz- vodnji s KK, vtem ko je v proizvodno sodelovanje v Sa- vinjski dolini zajetih 95 od- stotkov zasebnih kmetijskih proizvajalcev. Na celjskem območju je najdlje koopera- cija v proizvodnji živine za zakol in mleka. Hmelja je razmeroma malo in še ta je na razdrobljenih parcelah. Vodja obrata Vojnik diplomi- rani inženir Ivan Ivančič je v zvezi s tem povedal, da imajo na njihovem območju 17 hektarjev hmelja na 50 parcelah. Za razvoj proizvod- nje je bilo zadnja leta na celjskem območju precej storjenega; nakup večjega števila plemenske živine, go- jiti so začeli brojlerje za tj> žišča, pri zasebnikih je že blizu 200 motornih kosilnic, številni traktorji ipd. Na posvetu s predsedni- kom Kraigherjem so zelo od- ločno povedali svoje probleme tudi zasebni kmetovalci. Zla- sti so bili kritični do neure- jenih odnosov na tržišču z ži- vino in z nekaterimi drugimi kmetijskimi pridelki. Menili so, da je kmet v primeru, če razvije določeno proizvodnjo oz. letina da boljši rod, pre- puščen preveč sam sebi. Tudi sistem kreditiranja prek kombinata ne ustreza, ker so krediti predragi in zato ne stimulirajo k obnovi zaseb- nih kmetij. Zastran cen živi- ne in mesa so se odločno za- vzeli, da bi moralo biti meso v mesnicah cenejše, kot ga sedaj prodajajo »Mesnine«. Kmetje so na posvetu izrazili tudi željo, da se odločneje pristopi k urejevanju proble- mov starostnega zavarovanja kmetov in sploh problemati- ke ostarelih na vasi. Predsednik Kraigher je so- glašal, da je polrebno najti takšno organizacijsko obliko zadružništva, ki bo kmetu v oporo pri razvijanju njegove proizvodnje in plasmanu pri- delkov. Kmet se sedaj čuti preveč osamljenega. Kako se bo ta bistveno drugačna orga- nizacija imenovala, konec koncev ni tako važno, le da bo koristila kmetu — proizva- jalcu. Kar zadeva izvoz je pre sednik Kraigher menil, da so še trgi za izvoz. Podjetja so bila preveč orientirana na oz- ko tržišče, zlasti na Italijo, zanemarila pa so druga trži- šča. Pričakovati je, da seda- nje stanje okrog plasmana ne bo predolgo trajalo Mimo tega je bilo na posvetu o kmetijskih vprašanjih v celj- ski občini načetih še več dru- gih zadev. Ker naj bi po sklepu zad- nje seje občinske konference SZDL jeseni začeli po orga- nizacijah s širšo razpravo o problematiki kmetijstva, bodo nekatera stališča z nedavnega posveta dobrodošla tudi ko- misiji, ki pripravlja gradivo za jesenske razprave. F. K, Dobrodošli. mladi olimpijci! Se nekaj dni in v Celju bo zavihrala olimpijska zastava. V sredo, 5. junija bo tudi v mestu ob Savinji zagorel olimpijski ogenj. Celje bo kot organizator prve mednarodne otroške atletske olimpiade — pod pokroviteljstvom Teden- ske tribune — sprejelo mla- de iz več evropskih mest, sprejelo in pozdravilo ne sa- mo kot tekmovalce, marveč veliko bolj kot tiste, ki jim olimpijska misel pomeni živ- ljenjski smoter. Vabilo na srečanje mladih atletov v Celju je naletelo na polno razumevanje. Vabilu so se odzvali mladi iz Brna, Gradca, Vidma, Lausanna, prijavo so poslali iz Beogra- da, Zagreba in Trbovelj. Na- stopila bo tudi reprezentanca Celja. Le iz Francije še ni prispela uradna prijava, če- prav nekatere vesti potrjuje- jo, da se tamošnji pionirji vestno pripravljajo na celjski nastop. Morda je zakasnitev v prijavi posledica trenutnih razmer v Franciji. Tako bo srečanje v Celju velik mednarodni dogodek; pomemben in prisrčen pa za- voljo tega, ker se bodo sesta- li mladi, ki hočejo živeti v miru. Tekmovanje bo izvedeno v vsem olimpijskem sijaju, z olimpijsko koračnico, ki bo tokrat Kekčeva pesem, s pri- žiganjem olimpijskega ognja, ki ga bodo v štafeti prinesli s Starega gradu, s spušča- njem balončkov namesto go- lobov in podobno. Po vzoru olimpijskih iger bo priprav- ljen tudi mimohod nastopa- jočih. Nosili bodo nacionalne in mestne zastave, saj gre to- krat za mestne in ne držav- ne reprezentance. Na dan prvih mednarodnih otroških olimpijskih iger v atletiki se bodo v Celju sre- čali tudi predstavniki mest, katerih ekipe bodo sodelova- le. Tokrat se bodo pogovorili tudi o kraju prihodnjih iger. Zdi se, da je naj resnejši kan- didat Gradec. Celje je pripravljeno na sprejem mladh gostov in tekmovalcev. Dobrodošli, mladi olimpijci v mestu ob Savinji! M. Božič Ognjemet na predvečer dneva mladosti. (Foto: J. Kr.) A. KERSTEIN ČESTITAL TITU J*1* dan mladosti so v Beo- ,flu tovarišu Titu čestitali v, njegov 76. rojstni dan r^nci in mladinke iz vseh republik. Fj*® je čestitala tudi slo- L^a delegacija mladih, v Het* je bil med drugimi Aleksander KERSTEIN, pred- sednik astronavtično raketne- ga kluba Celje. Da je izmed celjskih mladih čestital tova- rišu Titu za njegov rojstni dan prav Aleksander Ker- stein je prav gotovo veliko priznanje za dosežene uspehe kluba in njega samega. tedenski mozaik Dva meseca pred volitvami so imeli v Panami dva pred- sednika republike. Enega je postavila opozicija. Po voli- tvah pa so številne volilne skrinjice skrivnostno izginile In tako zdaj nimajo nobene ga predsednika, ker ne vedo, kdo je bil izvoljen .. Kuban- ski dnevnik »La Juventud Rebelde« piše, da na Kubi nikogar ne silijo na prosto- voljno delo. Toda tisti, ki ne gre na prostovoljno delo, ne dobi živilske karte ... Med sedanjimi študeutovskimi ne- miri v Parizu so se tudi na Sorboni pojavili drugačni na- pisi. Namesto »Prepovedano kaditi« so študenti zapisali »Dovoljeno kaditi, celo hašiš« in »Prepovedano je prepove- dovati« ... V Sovjetski zvezi vodijo odločno bitko proti imperialistični ideološki ofen- zivi, ki skuša zmesti omah- Ijivce in jih ideološko popa- čiti. Ne gre toliko za impe- rialistično ofenzivo kot za zgled socialistične češkoslo- vaške, ki zbuja določene ape- tite pri sovjetski mladini... Britanski tednik »The Eco- nomist« je na prvi strani ob- javil slike Brežnjeva, Wilso- na in de Gaulla. Nad njimi napis: »Vsi imamo svoje te- žave« . .. Mao Ce Tung bo letos vpoklical v Rdečo ar- mado nad milijon rekrutov, trikrat več kot običajno. Uradna razlaga: nevarnost ameriškega napada. Neurad- na razlaga: kultura revoluci- ja je naredila tako zmedo, da samo še armada lahko pomaga... V Washingtonu ob ribniku pri Lincolnovem spomeniku je zraslo črnsko »mesto vstajenja«. Udeležen- ci »pohoda revnih«, črnci iz vseh delov ZDA, so se tam nastanili pod šotori. Ker se poslanci bi senatorji na Ka- pitolu ne zmenijo za ameri- ške reveže, posebno če so črni. naj bi »pohod revnih« ganil njihovo vest — če jo imajo ... Državaljanska voj- na v Biafri se nadaljuje z nezmanjšano srditostjo in terja čedalje več žrtev, pred- vsem med civilnim prebival- stvom. Govorijo celo o geno- cidu nad plemenom Ibov. Toda svet je nenavadno rav- nodušen spričo vsega tega. Morda zato, ker je to »dru- žinska zadeva« ... Novi študenti so že tu V zadnjih desetih letih smo odprli v SFRJ nad 150 novih fakultet, skupno pa študira na njih, na visokih in višjih šolah nekaj nad 207.000 študentov - Sodobna in pravična zahteva: enak start za vse, toda hkrati ostra selekcija, da bo prostor na univerzah zagotovljen samo tistim, ki so sposobni za študiranje! Prvi val generacije, ki je bila rojena v letih neposred- no po vojni, je že prišel na fakultete in druge visoke šo- le. To so danes mladeniči in dekleta, ki imajo veliko več- je ambicije, kot so jih imeli njihovi dedi in očetje, imajo pa tudi veliko boljše pogoje, da svojo izobrazbo dvignejo na najvišjo stopnjo. Samo v zadnjih desetih le- tih je skupnost odprla nad 150 novih fakultet, visokih in višjih šol, v katerih danes študira okrog 207 tisoč štu- dentov. Samo na univerzah jih je čez 118 tisoč. Kako ve- lik korak je bil narejen, naj- bolje pove podatek, da smo pred vojno imeli le 20, danes pa imamo 265 visokosolskih ustanov. Toda zadnja leta so pokazala, da je to še prema- lo, saj je čedalji večji pritisk mladih, da pridejo do štu- dentskega indeksa. Računajo, da bo vpisova- nje na visoke šole naraščalo še prihodnji dve letd, tri. Ob- čutne j še zmanjšanje novih kandidatov lahko pričakuje- mo šele leta 1974. Potreba izbire Prav ta veliki naval novih študentov je primoral samo- upravne organe fakultet, da so vpeljali določene omejitve ob sprejemu kandidatov. Po skoraj dveh desetletjih »od- prtih vrat« za vse državljane so fakultete začele uvajati ne- katere ovire, dokler se konč- no niso vse univerze, razen ljubljanske, odločile, da vpe- ljejo obvezne kvalifikacijske sprejemne izpite. Po ugotovitvah skupnosti jugoslovanskih univerz so vzroki za ta ukrep v pomanj- kanju prostorov, v slabi pri- pravi kandidatov, obenem pa tudi v splošni želji, da bi se s hitrejšim študiranjem zmanjšali stroški šolanja. Kajti šolanje enega študenta, ne da bi pri tem računali in- vesticije, velja našo družbo povprečno 2 tisoč novih di- narjev letno. Že zato je tre- ba prostor na univerzi zago- toviti le tistim, ki so sposob- ni za študiranje in ki bodo pravočasno doštudirali. Svoboden vpis Ljubljanska univerza je tu- di za selekcijo, toda na sami fakulteti, od začetka študija. Obenem je poudarjeno, da demokracija univerze pojmu- je enak start za vse, ki so končali srednjo šolo ali pa opravili sprejemni izpit, če nimajo srednješolske diplo- me. Temu načelu se je nedavno pridružil tudi svet beograjske univerze. Priporočil je vsem fakultetam, naj vpis za novo šolsko leto čim bolj liberalizi- rajo. Koliko bodo fakultete sprejele to priporočilo, bomo videli v prihodnjih dneh, ko bodo razglasile vpisne pogo- je. Svet je zaprosil, naj fa- kultete znova pretehtajo svo- je kapacitete in se odločijo za najvišjo kvoto, če bi ostale pri omejitvi. Glasovi o ponovni liberali- zaciji vpisa so čedalje glas- nejši. To seveda ne nasprotu- je racionalizaciji visokega šol- stva, selekciji in dvigu uni- verzitetnega pouka na višjo raven. Protivijo pa se posku- som, da bi onemogočili enak start za vse, ki bi radi prišli na univerzo. ROSA GRČIČ Predsednik Tito je v ponedeljek zvečer v Izvršnem svetu sprejel generalnega direktorja mednarodnega monetarnega fonda Pierra Paula Schweitzerja (drugi z leve) in izvršnega direktorja tega fonda Petra Lieftnicka (desno). V razgo. voru je sodeloval tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Kiro Gligorov. TELEGRAMI PARIZ — Po najnovejših poro- čilih so pogajanja med francosko vlado in sindikatom železničarjev propadla. To je še poslabšalo se- danjo krizo. WASHINGTON — Ameriška pod- mornica na atomski pogon »Scor- pion« z 99 možmi posadke je izgi- nila na Atlantiku, ko se je vra- čala iz Sredozemlja v svoje opo- rišče v NorfoLku v Virginiji. Ja- nuarja letos sta v Sredozemlju tudi ziginili dve podmornici, ena izraelska in ena francoska. LA PAZ — Bolivijska vlada se ne bo obotavljala razglasiti izred- nega stanja, če se bo poslabšal po- litičen položaj v državi — je dejal bolivijski zunanji minister po se- stanku s predsednikom Barrietom. HONGKONG — Britanska in ameriška oblast so zavrnile ki- tajsko zahtevo, naj ameriška le- talonosilka »Enterprise« nemudo- ma izplove iz hongkonškega pri- stanišča. Peking dolži Britanija, da spreminja Hongkong v ameri- ško vojaško oporišče. RIM — Papež Pavel VI. je de- jal, da bi rad obiskal Japonsko leta 1970 ob 25. obletnici atomske- ga napada na Hirošimo. Letos bo obiskal Kolumbijo. BOMBAJ — Uradno so sporočili, da je letalska nesreča indonezij- skega potniškega letala po vzle- tu z bombajskega letališča izgu- bilo življenje vseh 29 potnikov in članov posadke. PEKING — Na Kitajskem tr- dijo, da je na pragu neizogiben razvoj revolucionarnega boja de- lavskega razreda in širokih ljud- skih možnosti v Evropi in Se- verni Ameriki«. Tudi nemiri v Franciji je treba pripisati vplivu idej Mao Ce Tunga in kitajske kulturne revolucije. NE BOSTE VERJELI . . . »Z 9 kg potrošnje mesa na prebivalca smo v Jugoslaviji na 24. mestu v razvitejšem delu sveta — za Jugoslavijo je po mednarodna statistiki na 25. mestu Albanija. Izra- čunali smo, da bi postala Ju- goslavija, če bi potrošnjo po- večali samo za 3 kg na pre- bivalca — velik uvoznik me- sa in živine!« (Odgovor inž. Vilka Pleš- narja, direktorja Agrokombi- nata Grosuplje, na vprašanja urednika Gospodarskega vest- nika — 7. 5. 1968.) tedenski zunanjepolitični pregled Fraincija je pretekli teden doživela najhujše pretrese od usodnih zadnjih dni četrte republike, ko je deželi gro- zila državljanska vojna in je francoski kolomializem umi- ral na alžirski smrtni poste- lji. Takrat je spet prišel na krmilo države de Gaulle in jo rešil, četrta republika je bila pokopana. Rodila se je Peta. Prav mogoče je, da smo spričo nedavnih dogodkov v Franciji priča smrti Pete republike in morda še česa drugega. General de Gaulle je v radijskem in televizij- skel govoru narodu napove- dal referendum junija, če bodo Francozi rekli na refe- rendumu »ne« — je dejal de Gaulle — »ne bom dolgo ostal na svojem položaju«. Sodeč po sedanjem razpolo- ženju v Franciji, bodo držav- ljani rekli »ne«. Toda dotlej se lahko še marsikaj zgodi. Trenutno je položaj tak, da se Francija naglo bliža popotoi omrtvelosti. Bencina primanjkuje povsod, hrane marsikje. Vse glavne tovarne so zasedli delavci, študenti ne mislijo nehati demonstri- rati. »Pariz je podoben de- dovi stenski uri,« je zapisal neki dopisnik, »v leipi omari- ci. Toda v kolesju se je za- čelo zatikati.« študentom in delavcem so se pridružili kmetje, ki zah- tevajo višje cene za svoje pridelke. Vsi nekaj zahteva- jo, vsi so nezadovoljni. V soboto sta padli prvi žrtvi: študent v Parizu in policijski komisar v Lyonu. Voditelji sindikatov so sklenili delni siporazum z vlado. Ta sporazum določa povišanje plač vsem katego- rijam, večje sindikalne svo- boščine, večjo besedo delav- cev pri upravljanju Toda položaj je tako zaostren, da sindikalni voditelji ne vedo, ali jih bodo delavci »uboga- li«, ali pa se bodo zadovo- ljili s tem delnim sporazu- mom. Vzdušje v Franciji je zdaj takšno, da zahtevajo delavci, študenti in kmetje ne samo višje dohodke, ampak globo- ke spremembe v okostenelih ustanovah države. To pome- ni, da kot prvi ukrep zah- tevajo odstop sedanje vlade z de Gaullom vred. Slišati je glasove, da de Gaulle ta- ko in tako namerava letos odstopiti. še pred mesecem dni si ne bd upal nihče preroko- vati, da bo Peta republika, ki je bila tako trdna, v ne- kaj tednih v razsulu, in da bo predsednik de Gaulle, ki je bil videti nezamenljiv, pred verjetnim odstopom. V soboto je sovjetski pre- mier Kosigin odletel iz Pra- ge v Moskvo. Kakor je ne- nadoma prišel, tako je od- šel. Čeprav so sporočili, & se bo deset dni zdravil ? Karlovih Varih, je ostal ta® samo šest dni. Vrnil se j« v Prago in imel še zadnj sestanek s prvim sekreta*. jem KPč Dubčkom. Razlog obiska je bil - uradno — zdravljenje. N* uradno pa je seveda jasno Kosigin prišel v ČSSR zara- di sedanjih odnosov med obema državama, za katere je še vedno značilno precej- šnje nezaupanje sovjetskega vodstva do sprememb m češkoslovaškem. Iz istega razloga je prišla na obisk v Prago tudi sov- jetska vojaška delegacija, fci jo je vodil obrambni mini' ster Greoko. V delegaciji j« bil tudi načelnik politične uprave sovjetske armade Je1 pišev. Prišli so, da »bi « seznanili s svojimi novimi kolegi v češkoslovaški arma- di«. Kmalu nato je bilo sporočeno, da bodo junija komandno-štabni manevri sil varšavske pogodbe, pri kate- rih bodo sodelovale sovjet ske, poljske in češke enote, in da bodo manevri deW tudi na češkoslovaškem ozemlju. Novo češkoslovaško. vod- stvo skuša na vse načiflf zagotoviti sovjetskim teljem, da socializem v CSSS ni ogrožen. Toda gospodi ski položaj ni rožnat in ® to je Praga zaprosila M0* kvo za velik kredit v kon- vertibilni valuti. Nekattf1 cenijo, da se znesek zaP^j šenega kredita suče tristo in petsto milijoni & larjev. V Moskvi zdaj »P^ učujejo« to prošnjo. Konec maja se ses*^ CK KPČ na plenarni sOj Na tej seji bodo priprav"j gradivo za kongres par^ jeseni. CK je še zadi^ utrdlba konservativcev, ki j jih sicer že skoraj P°vS\J drugod zamenjali z nc^r ljudmi. Računajo, da je ni manj tretjina članov konservativna, člane CK F lahko zamenjuje in voli \ n ve samo kongres P3,1"^ Zato si konservativci ^ zadevajo, da bi bil končaj partije čimpozneje, pris $ sedanje demokratizacije ^ sprememb pa se trudijo- bi ga čimprej sklicali. j Francija v agoniji tedenski notranjepolitični pregled ■ tedenski notranjepolitični pregled m DAN MLADOSTI — Predsedni- ku republike tov. Titu so ob 76. rojstnem dnevu čestitali predstav- niki iz vseh republik. Med njimi so bili tudi ing. Miha Brišiki iz Ko- čevja, Jože Bogovič iz Sevnice in Sitane Drobnič iz Grosupljega. Na stadionu JLA v Beogradu je bila ob tej priliki velika prireditev, na kateri je nastopilo 8500 mladih. Ko je predsednik Tito zaželel mladim srečen dan mladosti, je poudaril, da je mladina njegova posebna skrb in da ne pusti, da bd mladino samo kritizirali. Mladina po pravici zahteva, da povsem ena- kopravno sodeluje v samoupravlja- nju. Hitreje moramo zadovoljiti njene potrebe in pri tem hitreje premagovati tudi nezaposlenost. H VISOKO ODLIKOVANJE IVANA MAČKA — Ivan Maček-Matija je bil ob svojem 60. rojstnem dnevu odlikovan z Redom junaka sociali- stičnega dela. H »PREŽIVELE PEDAGOŠKE KLET- KE« — Zvezno ustavno sodišče je priporočilo občinski skupščini Maribor, naj znova preuči svoj sklep, s katerim je 27. dec. lani uvedla horo legalis (večerno uro, po kateri mora mladina do 16. leta starosti ostati doma). V raz- pravi je bilo poudarjeno, da je tu šlo sicer za dobronamernost, ven- dar pa tak ukrep pomeni kolektiv- no kaznovanje mladine zaradi po- četja zgolj manjšega dela mladih ljudi. Takšno kaznovanje pa je nevzdržno, ker se je »metoda pe- dagoške kletke« že zdavnaj pre- živela. H OBSODBA NEUPRAVIČENEGA BOGATENJA — Izvršni komite CK ZKS se je odločno zavzel za pre- prečevanje vzrokov, ki omogočajo posameznikom, da neupravičeno bogatijo, torej ne s svojim delom. To pa seveda nikakor ni naper- jeno zoper tiste ;ki si izboljšujejo zaslužek res s svojim delom ter v redu plačujejo tudi davke, kar ve- lja tudi za zasebne obrtnike in kmete. ■ PRIZNANJA MLADINSKIM MEN- TORJEM — CK zveze mladine Slo vemdje je izročil priznanja dvajse- tim mladinskim mentorjem za delo med mladino. Med njimi je tudi Anton Troha, ravnatelj osnovne šole Vinica. ■ AVTOMONTAŽA PRED ČAST- NIM SODIŠČEM — častno sodiš- če gospodarske zbornice SRS je obravnavalo tožbo novomeškega podjetja IMV zoper ljubljansko Avtomonbažo zaradi nelojalne kon- kurence. Toda predstavniki Avto- montaže niso prišli na obravnavo, razen enega, ki je dejal, da je bil direktor ta dan prezaposlen. Ob- ravnava se je kljub temu nadalje- vala, častno sodišče pa bo izdalo dokončni sklep na naslednji ob- ravnavi. ■ ZA VSE ENAKO — V zvezni skupščini so poslanci ponovno za- htevali, naj pristojni organi prou- čijo možnost, da bi tudi v pro- računskih ustanovah prešli na iz- plačevanje osebnih dohodkov za nazaj. Hkrati so zahtevali, naj zve- zni izvršni svet ponovno preuči sklep, po katerem naj bi funkcio- narjem, ki jih imenuje zvezna skup- ščina, letos zvišali osebne dohod- ke za 6%. Po mnenju poslancev bi bilo to neumestno, dokler je v go- spodarstvu stagnacija in marsikje prejemajo le minimalne osebne dohodke. ■ ENAKA DELOVNA DOBA ZA ŽENSKE IN MOŠKE? — V pri- pravah na preureditev pokojninske ga zakona se je pojavil tudi pred- log, po katerem naj bi veljala za ženske enaka delovna doba kot za moške. Utemeljitev: ženske pov- prečno živijo dlje kot moški. Po- sebne ugodnosti pa naj bd uzako- nili za ženske, ki so matere. ■ CESTA ŠENTILJ — NOVA GO- RICA — Republiški organi pri- pravljajo predlog zakona o finan- ciranju gradnje moderne avtomobil- ske ceste Šentilj — Maribor — Ljubljana — Nova Gorica. Na se- danji cesti se je dnevno število motornih vozil povečalo v 10 le- tih od provprečnih 700 na 5590. Hitreje zadovoljevati potrebe mladih 2 DOLENJSKI UST * TEDI\III<* IIESTNIK- vsak četrtek 60.000 izvodov! Politična vsakdanjost (Ne)odgovornost po »Delu« (21. maja 1968) ponatiskujemo sestavek Lža Kovača, člana izvršnega odbora republiške ^ference SZDL, v katerem obravnava posveto- a0je o odgovornosti v naši samoupravni družbi, je bilo v Beogradu pred štirinajstimi dnevi. »Samoupravljanje stoji 3li pade z odgovornostjo,« :e nekdo preprosto dejal | pogovoru o tem, kako ^ Se podjetja v neki ob- ojni zmenila, da bodo Jja!a denar za nov vrtec, potem se jih je več pre- mislilo in plačali so samo j,neumini«. Pošteni pa niso v rokah dovolj moč- nega sredstva, da bi za- htevali odgovornost ti- stih, ki so jih izigrali. »V razvoju teorije in pa prakse samoupravljanja bilo veliko utvar, ro- mantičnosti, mitologije, namesto da bi s kritičnim mnom razvijali zmeraj nove rešitve. In tako se je zgodilo, da smo sicer razvijali samo — uprav- ljanje, ne pa obenem ust- jeznega sistema odgovor- nosti«, je podobno, le da bolj izdelano zvenelo na posvetovanju o odgovor- nosti v naši samoupravni službi. Posvetovanje sta priredila jugoslovansko združenje za politične ve- de in zveza združenj prav- nikov. Povedanih in dokazanih e bilo veliko spoznanj o tem, kako se samouprav- ljanje ne more razvijati, če ne bo vsakdo odgovo- ren za tisto, kar mu je bilo naloženo kot dolž- nost ali kar je sam spre- jel kot svojo dolžnost. V praksi — in ne le v njej - je to seveda močno za- pleteno, kajti ko:ikor sa- moupravljavcev, toliko pravic in dolžnosti, toliko odgovornosti. Vendar to ne more biti razlog, da bi začeli govoriti o odgo- vorni družbi, kajti odgo- vorne družbe ni, odgovor- ni so ljudje. In vsi mora- mo biti enaiko odgovorni, ne glede na zasluge in sa- moupravno demokracijo, v kateri ima tudi več od- govornosti, komur je za- upane več moči, ne pa da je narobe. Odgovor- nosti moramo natanko razmejiti, če želimo gra- dlti samoupravno družbo, si je danes že močno razvejana. Kdor bo skrbno proučil gradivo beograjskega po- svetovanja, si bo nemara ^žje odgovoril na vpra- šanje, kakšna je njegova ^ovomost, komu je od- govoren poslanec. Prišel to dlje od ugotovitve, da •e odgovoren volivcem. Nemara se bo strinjal s tistimi, ki hočejo, naj * poslanec temeljito Predstavi svojim voliv- C0m, naj jim pove, kakš- ^ so njegova stališča ln ^ kakšen način jih bo Okušal uresničevati. Vo- ^ci pa naj izbirajo med Jandidati in njihovimi kislimi. ^ kakšna bodi odgo- '°rnost na primer zvez- r;ega izvršnega sveta zve- ^ skupščini? Na podlagi igrama? Vprašanje je *°lj zapleteno, kot ze zdi £ Prvi pogled. Poslanci počijo ■ politiko, izvršni ^ jo mora uresničeva- kakšen naj bo potem Okretni program izvrš- ba sveta? Nemara Je rj^es znanost že tako rPredovala, da bi si pri ^ lahko celo pomagali - anastveno podprtimi j-tili, je ugleden polito- » utemeljeval na beo- r^iskem posvetu, če se povprečna letna stop- gospodarske rasti po okoli 4 o/o., zakaj ne bi vlada bila odgovorna za približno tolikšno stopnjo rasti? Kaj pa delavski svet? Komu je odgovoren in za kaj? Jasno je predvsem to, da ga kolektiv lahko odpokliče, če slabo dela. Ali pa je takšna politična odgovornost dovolj? Tudi na beograjskem posvetovanju je bilo očit- no, da politične odgovor- nosti nismo dovolj raz- vili, in tudi drugih oblik odgovornosti ne. Iskali so odgovorne in ti so se med seboj v marsi- čem razlikovali. Enoten pa je bil refren, da je »odgovornost konstitutivni element samoupravljanja.« Prav tako v razpravlja- nju o politični odgovor- nosti ni bilo razlik v mnenjih, da moramo v kadrovski politiki samo- upravne demokracije gra- diti sistem, v katerem ne bo odločala »zvestoba navzgor«, temveč sposob- nost od odgovornosti sa- moupravni osnovi druž- be. Več kot organizirana socialistična opozicija lah- ko stori na tem področju na primer Socialistična zveza, je bilo 'v polemiki na posvetu rečeno s pre- prečljivimi utemeljitvami. V Socialistični zvezi je prostora za poglede vseh, ki niso proti socialistič- nemu razvoju. Težava je v tem, da politične orga- nizacije pri nas niso do- volj avtonomne. Mnenja in argumente nekaterih razpravljalcev pa bi se dalo strniti tudi v ugo- tovitev, da naše politične organizacije niso dovolj močne, da bi poklicale na politično odgovornost lju- di in organe, ki imajo v rokah veliko družbeno moč. Samoupravna de- mokracija pa neizogibno potrebuje svoj notranji kritični sistem, da bo vsakdo mogel in moral bifci odgovoren za svoje ravnanje. Do veljave da bodo tako prišle vse tiste sile, ki jim jev do sociali- stičnega razvoja, do samoupravne demokraci- je, ki bodo znale preso- diti položaj, možnost, sile in cilje ter prevzeQe tudi tveganje za svoj prav. Pred družbo bodo mora- le odgovarjati seveda tudi za neželene posledice, ki se jim ne da zmeraj iz- ogniti. Kdor je poslušal raz- pravljanje znanstvenikov o odgovornosti, je lahko brez večjih oklevanj pri- znal, da smo v razvoju prišli do tiste kritične točke, ko bomo morali izdelati svoj lastni sistem odgovornosti, ali pa bo- mo zavrli razvoj samo- upravne demokracije. V dosedanjem seznamu »gradbenega« materiala za našo samoupravno zgradbo je očitno pre- majhna količina odgovor- nosti. Koristen je bil zato sklep beograjskega posvetovanja, da bodo znanstveno raziskovali od- govornost pri nas, posku- šali pa bodo izdelati tudi zasnovo zakona o odgo- vornosti. Verjeti je, da bodo s tem lahko veliko pomagali tudi pristojne- mu odboru organizacij- skopolitionega zbora zve- zne skupščine, ki se tudi ubada s sila zapletenim vprašanjem odgovornosti v samoupravni družbi. BOŽO KOVAČ "Izčiščevanje" in pomlajevanje Narašča število izključitev in izstopov iz ZK, hkrati pa zanimanje za vstop Prenavljanje ZK nujno povzroča čedalje večje raz- mejevanje med člani ZK. Na eni strani ostajajo »su- he veje«, torej člani, ki se ne borijo dovolj za uveljav- ljanje stališč ZK, ali pa komolčarji, ki so prišli v ZK zaradi osebnih koristi. »Ti nekomunisti zdaj odha- jajo iz ZK«, je bilo rečeno na nekem posvetu za te ljudi. Hrati pa se krepi delovanje tistih komunistov, ki aktivno izvajajo politiko ZK. Vse to se kaže na gibanju članstva ZK. Po eni strani narašča število izključitev in izstopov iz ZK, prav to pa spodbuja hkrati večje zanimanje, zlasti mladih, za vstopanje v vrste komu- nistov. Ob prizadevanjih, da pri- tegnemo v ZK vse tiste mla- de ljudi, ki vanjo spadajo, seveda nikakor ne želimo ustvarjati starejšim občut- ka, da niso potrebni v ZK. Njihove izkušnje so predra- gocene! Toda ob njih potre- buje ZK zlasti tudi mladino, ker se le tako lahko osveži z revolucionarnimi interesi mladih in se osloni nanje. Dotok mladih v vrste ZK pa je odvisen od njenega prenavljanja. Nekatere mla- de ljudi namreč odvrača od vstopanja v ZK premajhna aktivnost in učinkovitost or- ganizacij ZK v njihovem okolju. Prav tako pa jih hudo motijo člani ZK, ka- terih delo se razhaja z nji- hovimi besedami, dalje ko- molčarji, ki izkoriščajo svo- jo funkcijo za osebne inte- rese ipd. Mladi so namreč še bolj kot starejši nagnje- ni k temu, da take primere posplošujejo in zaradi posa- meznika kažejo s prstom na vso ZK. Nujno je torej, da čimbolj pospešimo od- hod takih posameznikov iz ZK. Po drugi strani pa mladi nimajo prav, ko čakajo, češ naj se ZK najprej sama »izčisti«. K temu naj prispe- vajo zlasti tudi mladi s tem, da vstop j o v ZK in znotraj nje pospešijo ta proces. Prav mladi, ki imajo vse življenje še pred sboj, so namreč najbolj zainteresira- ni, da se ZK čim hitreje prenovi. Koga izmed mladih si zlasti želimo v ZK? Kadar gre za mlade, se naša pozor- nost najpogosteje ustavi pri »jeznih mladeničih« oziroma dolgolascih in drugih, ki s svojimi posebnostmi opozar- jajo nase ali pa pri mladini, ki je že vključena med ak- tiviste. Med njimi kaj radi potegnemo ostro črto: ene dodelimo na levo, druge na desno. Toda vse preveč uporabljamo merilo, kdo je »priden, poslušen fantič ali deklič«. AH ne dišijo taka merila vse preveč po biro- kratskem vrednotenju, ki daje prednost kimovcem, ljudem z mehko hrbtenico? Ali ne sodijo v vrste komu- nistov tudi tisti, na videz samosvoji, vihravi mladi ljudje, ki nočejo biti »po- hlevni fantiči, marveč kri- tično razmišljajo o svetu okrog sebe in ga hočejo spremeniti na bolje? Pred- vsem pa vse preveč spre- gledujemo množico tistih mladih ljudi, ki sestavljajo večino mladih delavcev in kmetov, dijakov in študen- tov, a živijo »normalno« življenje. Po kakšnih merilih torej ocenjujemo mlada, če so zreli za vstop v ZK? Ne- dvomno je dandanes pogla- vitno merilo to, kako se nekdo zavzema za samou- pravljanje, za reformo, za to, da bo vsak užival ve- ljavo le po svojem delu. Komuniste ocenjujemo po tem, kako dosledno se bo- rijo proti samovoljnemu pri- svajanju pravic delovnih ljudi in proti vsakršnemu izkoriščanju, po tem, ali se aktivno borijo za uveljavlja- nje politike ZK. Komunist se odlikuje hkrati po svoji poštenosti, tovarištvu, spo- štovanju mnenj in intere- sov soljudi. Jasno pa je, da ni ne idealnih ljudi, ne ide- alnih komunistov. Zato je najprimerneje, da kandidata primerjamo s sedanjim ak- tivnim in naprednim delom članstva ZK ne pa z nekakš- nim idealnim likam komu- nista. Statut ZKJ načelno dolo- ča, da mora biti kandidat star 18 let. To pa ni nujno upoštevati v vseh primerih, kajti mladi ljudje dandanes hitro dozorevajo. Zato smo tudi za sprejemanje vajen- cev in srednješolcev. Sprejem posameznika ▼ ZK naj predlaga predvsem tisti krog ljudi, v katerem kandidat živi in ga za/to najbolj intimno pozna. Pred- lagatelj je lahko tudi Socria- listična zveza, sindikalna, mladinska, taborniška ali druga organizacija, samou- pravni organ itd. Jasno pa je, da bi morali biti komu- nisti, ki delajo v teh orga- nizacijah, poglavitni pobud- nika za sprejemanje novih članov. Sprejema pa novega člana lahko osnovna orga- nizacija, aktiv, oddelek ali občinsko vodstvo, skratka tisti, ki najbolje pozna kva- litete oziroma dužbenopoJi- tično aktivnost kandidata. MIRO ZAKRAJŠEK Odkod dobiti denar za pokojnine kmetov? Splošno pokojninsko zavarovanje kmetov je hudo zamotana zadeva — Z od- laganjem ne bomo prišli do potrebnih sredstev — Storiti je treba kar je v sedanjih razmerah možno »Podoba je, da kmetje ne bomo nikoli dočakali pokoj- nin. Tako razpravljajo na skupščinah in pišejo časopi- si,« je potožil stari, onemogli kmet, ki na lepem posestvu komaj životari. Njegov so- sed, mlajši kmet pa je me- nil, da ne bi bilo pošteno, če bi on in drugi mlajši kmetje morali plačevati pri- spevke za pokojnine takih starčkov, ki niso sami niče- sar prispevali za to, njihova posestva pa bodo podedovali otroci ali celo drugi sorod- niki. Zakaj bi nekateri kmet- je dobili pokojnine takoj, ne da bi sploh kaj prispevali za to, drugi pa bi morali plačevati 20, 30 ali še več let, preden bi dobili pokoj- nino? O pokojninah kmetov se torej ne strinjajo niti kmet- je. Starejši kmetje si jih želijo, mlajši pa se bojijo visokih prispevkov. Zato je potreben tak sistem, ki bo enako spodbuden za mlade in stare kmete, za premož- nejše in revnejše. V Sloveniji smo o tem premalo razpravljali. Po sta- rostni strukturi kmečkega prebivalstva smo le ugoto- vili, da bi dva za delo spo- sobna kmečka človeka 'mo- rala prispevati pokojnino za enega upokojenca. K izpla- čani pokojnini bi morali pri- šteti še upravne stroške. Prispevki kmetov bi torej res morali biti tako visoki, da jih ne bi zmogli, če bi jih obračunavali od katastr- skega dohodka ali kako dru- gače. Razmišljanja o tem se navadno ustavijo ob takih ugotovitvah. Nekateri sicer predlagajo, da bi poiskali tudi druge vire sredstev za pokojnine kmetov. V seda- njih gospodarskih razmerah pa ni upanja, da bi jih našli. V nekaterih republikah, zlasti v Srbiji, imajo že jasnejše zamisli o pokojnin- skem zavarovanju kmetov. Verjetno bodo kmalu spre- jeli ustrezen zakon. Po nji- hovem naj bi pokojninsko zavarovanje kmetov vsaj v začetku bdlo prostovoljno. Prispevki bi bali odvisni od višine zaželenih pokojnin in ne od velikosti posestev. Z lastnimi prispevki ba si lah- ko zagotovili pokojnine vsi kmetje brez ozira na starost. Nad 60 let stari kmetje bi dobili pokojnino takoj, oe bi prodali posestva in dolo- čen znesek vplačali v sklad za pokojnine. Mladi kmetje, ki bi sd želeli zagotoviti po- kojnino za starost, torej ne bi nič prispevali za takojšnje upokojence. Njihovi prispev- ki bi se v pokojninskem skladu obrestovali, hkrati pa služili za kredite kmetij- stvu. Zato ne bi bili visoki. Če bi se za zagotovitev po- kojnine po 60. letu odločil že 16-letni fant, bi prispeval v sklad vsako leto le toliko, kolikor naj bi bila njegova mesečna pokojnina. Povpreč- ni kmet pa gotovo zmore na leto 500 Ndin za pokojninsko zavarovanje, če ve, da le potem preskrbljen za sta- rost. Lahko se odloči tudi za nižjo ali višjo pokojnino. Enako visoko pokojnino si lahko zagotove z letnimi prispevki tudi starejši kmet- je, le da bi bili njihovi pri- spevki toliko višji, kolikor bi bili starejši, ko bi jih začeli vplačevati. Npr. 45-let. ni kmet bi moral prispevati letno do 60. leča starosti po 1700 Ndin, da bi potem do- bival mesečno po 500 Ndin pokojnine. S podobnim sistemom po- kojninskega zavarovanja bi se gotovo strinjali tudi mino- gi slovenski kmetje. Z njim sicer ne bi odpravili vseh skrbi starih kmečkih ljudi, postavili pa bi trdno osnovo za začetek urejanja teh vprašanj. J. Petek Kmetijski nasveti Pomen rudninskih snovi O vlogi rudninskih snovi, ki sestavljajo kosti, nahaja- jo pa se tudi v vseh drugih organih, še niso znane vse skrivnosti, če govedo grize jasli ali liže zid, rejec takoj ve, da taki živali nekaj manjka. Hujši primeri pomanjka- nja rudnin pa so kostolomnica, hujšanje, majhna ješčnost in pogosto tudi jalovost. | Živalim pokladamo kostno moko, lizalne kamne in živinske soli, klajno apno ali različne druge rudninske dodatke, najbolje po navodilu veterinarja. Vsi ti dodatki vsebujejo kalcij (apno) in fosfor, ki sta najvažnejši rud- nini. Zanimivo je, da so zadnje raziskave pokazale, da v nasprotju z dosedanjim prepričanjem govedo v Sloveniji dobi v telo dovolj kalcija in da je v mnogih rudninskih dodatkih celo preveč kalcija na račun fosforja. Razmerje teh dveh rudnin je odločilnega pomena za vrednost rud- ninskih dodatkov. ■ Fosfor je tista snov, katere najbolj manjka v naši zemlji in s tem v senu ter v živalih. Večina zgoraj opi- sanih bolezenskih pojavov je posledica pomanjkanja fo- sforja. Strokovnjaki, ki to vedo, stalno opozarjajo: gno- jite travnike, pašnike in njive več s fosfornimi gnojili, zakaj škoda v hlevih je zelo velika! Znano je, da domače živali z veliko slastjo jedo vse, kar je slanega. Sol pomaga želodcu prebavljati hrano, se- stavljena pa je iz natrija in klora, ki sta tudi zelo po- membni rudninski snovi. Kuhinjska sol je zato sestavni del rudninskih mešanic za živino. B Od snovi, ki nastopajo v zelo majhnih količinah in jih zato imenujemo sledovne elemente, v naših razmerah večkrat nastopi pomanjkanje joda. To lahko pri ljudeh in pri živalih povzroča goljavost, predvsem pri kozličkih, prašičkih ali psih. Zdravimo z dodatkom joda. Drugi sle- dovni elementi: mangan, brom, cink na naših tleh in pri naši živini še niso nadrobneje raziskani, vendar večjih neprilik ne povzročajo. Inž. M. L. VARČEVANJE SE UGODNO RAZVIJA Iz meseca v mesec je v na- ši državi več hranilnih vlog, kar spet potrjuje zaupanje ljudi v dinar, ki se kljub raz- nim oviram in posledicam, ki vplivajo na naš trg zaradi svetovnih gibanj (padec an- gleškega funtšterlinga, niha- nje cen zlata, ugibanje, kaj bo z dolarjem itd.), vendar- le krepi. — Kreditna banka in hranilnica v Ljubljani, najmočnejša tovrstna denar- na ustanova v Sloveniji, je v I. tromesečju 1968 povečala vezane vloge svojih varčeval- cev kar za 40 milijonov di- narjev. Varčevalci za stano- vanjsko graditev imajo v teh 40 milijonih vloženih 11 milijonov novih dinarjev! Uvoz in izvoz elektrike Marca smo uvozili v drža- vo 7,4 milijona kWh iz Av- strije ter malenkost iz Bol- garije in Grčije; s takim uvo- vom predvsem popravljajo slabe napetostne razmere v našem omrežju. V iste času pa smo izvozili 27,3 milijona kWh; največ smo »odposlali« elektrike v Italijo (8,9 mili- jona kWv vrnitev energije, ki smo jo iz Italije dobili konec 1. 1967 in v januarju letos). Na Madžarsko smo prodali 1,5, v Bolgarijo 9,6 in v Grčijo 7,3 milijona kWh. Skupno smo izvozili v prvem tromesečju 79,4 milij. kWh. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIH' vsak četrtek 60000 izvodov! 3 Slovenci, zedinimo se! Ob letošnjem dvanajstem občinskem prazniku 2. junija je Ljutomer sredi priprav na proslavo 100-letnice prvega slovenskega tabora. »Bodi Ljutomer!« je dejal domačemu Lotmerku, trgu, ki se je naslonil ob vznožje Kamenščaka, Stanko Vraz, tisti Stanko Vraz, Prešernov sodobnik, ki je zaradi nesre- čnega ilirizma zaradi sloven- ske kulturne majhnosti in samovšečnosti sto let čakal, da se je »vrnil« v slovensko slovstvo. Lotmerk so kraj od nekdaj že nazivald okoli- čani in Lotmeržani, kd so o že leta 1883 sprli z besedo komasacija, kasneje pa prišli navzkriž z arondacijo. Ljuto- mer, skoraj okrožen s ščav- ndco, ki je tudi sto let ča- kala na regulacijo, kajti že na prvem slovenskem tabo- ru 9. avgusta 1968 v Ljuto- meru so zbrani zahtevali tu- di ureditev voda. Iz ljudske- ga izročila vemo, da se je takrat v gozdiču za Ljuto- merom zbralo »jezero in je- zero« od blizu in od daleč. Pokali so možnarji, prihajali so gostje, govorniki so zah- tevali zedinjeno Slovenijo, ljudje so z dviganjem rok o- dobravali govornikom. Kot pri Slovencih ni bilo redko: notranji minister Giskra je »zborovanje pod milim ne- bom« — tabor dovolil, kon- servativno slovensko politič- no vodstvo v Ljubljani pa se je zbalo, rekoč: Kaj bo rek- la"- dunajska vlada? Pristaši »očeta Plajbajsa« so se zdra- mili šele pri naslednjih ta- borih. Mesec dni po ljutomer- skem taboru, ki se ga je u- deležilo po nekaterih podjet- kih okrog 6 tisoč ljudi od blizu in daleč, tudi iz krajev ob levem bregu Mure, je bil tabor v Žalcu, na katerem je bilo okrog 15 tisoč ljudi. Višek je dosegel glede ude- ležbe tabor v Vižmarjah, na katerem je bilo okrog 30 ti- soč Jijudi. »Taboriti« so S3 zbrali še v šempasu pri Go- rici, v Sevnici, na klancu ob Pivki, v Ormožu, v Tolminu, Sežani, Cerknici, v Zopračah na Koroškem, na Kapeli pri Radgoni in drugod. Ljutomer, mestece s pri- bližno 3 tisoč prebivalca, sre- dišče vinorodne pokrajine, ki je svojo kapljico žlahtnila z znojem in iskrivostjo čisto- krvnih konj, vabi, kot so va- bili na prvi slovenski tabor: »NIHČE IZ NOBE- NE HIŠE NE SME MANJKATI!« L. 1851 je zmagovita reak- cija ukinila leta 1849 vsilje- no ustavo. S tem je »počisti- la z demokratično nesnago«, kakor je leto 1848 imenoval pruski kralj Friderik Viljem četrta. Čitalniška navdušenost tr- žanstva, v večini tiste »jare gospode«, ki je kasneje dob- rega pol stoletja pleteničila o idealih »za narodov bla- gor«, ki se na podeželju še na mogla znebiti vonja po hlevu in ki je največkrat za- htevala drobtinice in nikoli dosledno postavljenega In iz- vajanega programa, to je bi- lo »narodno« razpoloženje sredine preteklega stoletja. Ob neskončnem nazdravlja- nju »slavjanstvu« ljudi niti ni motilo, da so navdušeno peli leta 1863 v Razlagovd Pe smarici objavljeno Tomaši- kovo slovaško budnico: ». . . grom in peklo, prazne vaše poti nam so steke!« ki je ne razumemo danes, ka- kor jo niso verjetno razume- li tudi takrat. To je bilo obdobje v življe- nju slovenskega naroda, ka- terega politiki je dal Kardelj vzdevek »kramarska«. Dogovor, da postane Ma- džarska kraljevina v sklopu habsburške vladarske hiše, je prizadela vse Slovane, ki so živeli v »ječi narodov« — Avstriji. Slovenska državno- zborska delegacija je nasto- pala v razpravi v državnem zboru sicer proti duallzmu, toda obljuba, da dobijo Slo- venci avtonomijo in gorenj- sko železnico, ki je nekate- rim napolnila žepe, je bila dovolj, da so slovenski po- slanci glasovali za dualizem. Vse to je sililo k radikal- nejšim ukrepom za dosego »stvari narodove«. Taborska akcija, ki je dobila zaslom- bo pri vseh plasteh ljudstva, je ponovno obudila geslo o zedinjeni Sloveniji. Levstikov nastop v slovenski politični areni proti neodločnosti sta- rejše generacije, ki se je ka- zal tudi v nerazpoloženju in zahtevah taborov, je nakazo- val nov veter, kajti kot je zapisal Levstik v Slovenskem narodu: »V telo slovenske politike se je zbralo toliko gnoja, da mora sitvar enkrat pokniti!« če je slovensko lju- dstvo na taborih manifesti- ralo za zedinjeno Slovenijo, zahtevalo tudi konkretne u- krepe, kot na primer regula- cije, pogozdovanje Krasa in podobno, potem je to dokaz dolžnosti, ki bi jo ljudstvo pokazalo tudi v letu 1848, če bi imelo na čelu revolucio- narne voditelje. LJUTOMERSKE RESOLUCIJE Za Ljutomer je prvi slo- venski tabor veliko pomenil, predvsem zaradi tega, ker od tod ni bdlo daleč do nemške in madžarske jezikovne me- je. Verjetno, da je čitalniško obdobje tudi v Ljutomeru pomenilo kaj več kot samo nazdravljanje slavjanstvu in rajanje, verjetno pa tudi, da je v Ljutomeru «... bilo še polno narodnih mlačnežev in odpadnikov in zato so pri- reditelji dobro vedeli, zakaj so sklicali prvi tabor ravno v kraj, ki je bil tako rekoč še zelo prevzet od Nemcev« (M. Gorše: V. Zamik, Slov. matica 1940, str. 86). Dne 7. julija 1868 so se na povabilo ljutomerskega do- mačina dr. Matije Preloga se- stali v Mariboru slovenski rodoljubi in sprejeli pro- gram, ki naj bi ga zagovar- jali na vseh taborih. Ta pro- gram je zahteval: zedinjeno Slovenijo, slovensko urado- vanje na Slovenskem, v os- novnih šolah izključno slo- venski jezik, prav tako pa tudi uradovanje cerkvenih oblasti v slovenščini. V soboto, 8. avgusta 1968, so prispeli v Ljutomer gost- je. Mesto je bilo slvnostno okrašeno. Med pokanjem možnarjev, z dvema godba- ma in z ljubljanskimi Sokoli na čelu se je množica odpra- vila v nedeljo, 9. avgusta po- poldne na zborovališče. Bli- zu 6 tisoč lijudi je do trde noči vztrajalo na zborovali- šču. Taboru je predsedoval domačin dr. Razlag, pričel pa ga je ljutomerski župnik dr. Klemenčič. Posestnik Ku- kovec se je v svojem govo- ru potegoval za slovenska je- zik, dr. Zarnik je zahteval slovenščino tudi v škofijski urad, Božidar Raič, zna- meniti taborski govornik, pa je nastopil proti raznarodo- vanju. Govorniki so zahteva- li, zbrani pa so potrjevali: slovenščina naj bo izključni uradni jezik na Slovenskem^ cerkvena vlada naj uraduje v slovenskem jeziku, sloven- ščino v osnovne šole, dežel- na vlada v Gradcu naj daje za potrebe slovenskega dela štajerske več denarja, Slo- venci naj se združijo v zedi- njeno Slovenijo. LJUTOMER PO STO LETIH V okviru praznovanja 100- letnice prvega slovenskega tabora je Ljutomer organi- ziral vrsto prireditev, ki se vrstijo od februarja naprej. V praznovanje občinskega praznika so vključili tudi 50- letndco bojev za severno me jo, prav tako slavi letos Lju- tomer 100-letnico čitalnice. Tik pred osrednjo proslavo pa bodo organizirali še vr- sto razstav, kot n. pr. »Lju- tomer v boju za slovensko narodnost«, raizstavo slikar- jev, ki naj bd bila zametek manjše stalne galerije. Raz- stavljena bodo med drugim dela prleških slikarjev Ante- ja Trstenjaka, Košarja in Žabota. Septembra bo v Lju- tomeru tudi posvetovanje slovenskih zgodovinarjev na temo »Pomen prvega sloven- skega tabora«. Posvetovanje bo organiziralo Zgodovinsko društvo v Mariboru. Na predvečer glavne pros- lave, t. j. 5. oktobra, bodo Ljutomerčani uprizorili Kre- ftovo »Veliko puntarijo«. V nedeljo, 8. oktobra, bo v par- ku I. slovenskega tabora slavnostno zborovanje, sre- čanje pevskih zborov in telo- vladni nastop. Istega dne bo na ljutomerskem hipodromu tudi jugoslovanski kasaški derby. Kljub temu, da Ljutomer danes nima nobenega velike- ga industrijskega obrata, ki bi najbolj prepričljivo poka- zal na razliko med Ljuto- merom 1868 in Ljutomerom 1968, pa je treba omeniti no- vo vinsko klet s kapaciteto nekaj sto vagonov vina, novi obrat mariborske tekstilne tovarne, Tehnostroj, obrat Konusa iz Slov. Konjic, ope- karno, obrat z a predelavo mesa, obrat za predelavo mleka. Poleg tega je še več manjših delavnic, ki skupno zaposlujejo blizu 2600 ljudi. V povojnih letih je doti Ljutomer lepo urejen odde lek muzeja NOV, pred leto p tudi gimnazijo. AJMO, PJESMO MOJA . . . Na sevniškem taboru dni gega maja 1869 je Valena Zarnik v svojem govoru i zedinjeno Slovenijo med dre gim dejal: »Pred tisoč let smo bili edini še vsi Slov« ci, potem so nas razdelili i Kranjce, Korošce, Štajerci in Primorce!« Kaže, da je ts trditev aktualna pogostoknt tudi danes, sto let po prveo slovenskem taboru. Ljutomer ponuja z oktoto sko obletnico tabora pri!« nosit, da se na fem koncu Slovenije zberejo gosti i vseh slovenskih pokrajin Ljutomerski oktober bo p» nudil vsem prijetno doživetji med prleškimi" vinskimi f ricami, vse tja do Jeruzale ma, o katerem je Stan® Vraz zapel: Ajmo, pjesmo moja, gore u Jerusalim, da kip zavičaja pred tobom razgalim. Stoletnica prvega slove® skega tabora naj bo med drt gim tudi srečanje neznani in nepoznanih potomcev udf ležencev ljutomerskega, ž» skega, sevndškega in dnig" taborov pred sto leti! JUŠ MAKOV0 LJUTOMER V VALVASORJEVIH ČASIH POSTANI IN OSTANI ČLAN PREŠERNOVI DRUŽBE! 4 DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK-' vsak četrtek 60.000 izvodov! GORNJA SAVINJSKA DOLINA: Časnikarji v gosteh i začetku minulega tedna *biH časnikarji slovenskih V pisnih hiš in Radio-Tele- ffig ter nekaterih čas- iz Hrvatske v *. m deli, ki naj čvrsteje ^ničU0 to doti™0 in njene •jjjjjine v turizem tosnikarji, ki so bili prvi — zvečer gostje v hotelu Veia«, s0 v torek odpoto- K v Mozirje, kjer so si *Lf-ej ogledali nov hotel \i!rist«- Tu sta novinarje velela predsednik občine in &^rektor gostinskega pod- h Iz Mozirja so domači- ■ svoje goste odpeljali v že- V^c. kjer že nekaj tednov jo, živo delajo in kjer so Zsfiika rjem zagotovili, da bo W29. novembra zares zače- I obratovati nihalna žičnica 0 Golte. Od tu so se časnikarji vr- jj p Mozirje, si ogledali kopališče in vikend naselje, plevi pa odpotovali v Na- ffje, kjer so bili kratek čas 1 gosteh pri slikar ju Jožetu Horcatu-Jakiju. Pred kosi- p v nazarski restavraciji j; bila tiskovna konferenca, na kateri je govoril predsed- nik občine JOŽE DEBER- ŠEK, za njim je direktor go- stinskega podjetja tovariš IVAN ZUPAN razpravljal o turističnih razmerah in načr- tih, direktor celjskega zavo- da za napredek gospodarstva tovariš FEDOR GRADIŠNIK pa je podal strokovno poja- snilo o nagibih, ki so bili odločilni, da so bile ravno Golte izbrane za rekreacijsko središče, ki bo zgrajeno prvo na območju z mnogimi po- dobnimi točkami. Na koncu je predsednik planinskega društva Celje seznanil navzo- če z letošnjo proslavo 75 ob- letnice planinskega društva, oziroma savinjske podružni- ce in 60 letnice planinske koče na Okrešlju. Proslava bo v Logarski dolini, kjer bo v začetku avgusta velik planinski tabor. Kr. Veliko sredstev in premalo Svet za telesno kulturo pri občinski skupščini razdelil sredstva za delo osnovnih Organizacij. — Problem Olimpa bo treba rešiti Na osnovi posebnih meril in kriterijev je svet za teles- no kulturo pri celjski občin- ski skupščini sprejel sklep o razdelitvi letošnjih sredstev sklada za telesno kulturo med telesnovzgojne organi- zacije. čeprav je razumljivo, da takšna ali drugačna razde- litev denarja ne more zado- voljiti vsakogar in vse želje ter potrebe, se v njej ven- darle čuti odraz določene po- litike. Poleg pomembnosti pa- noge in dela organizacije, sta pri teh kriterijih igrala po- membno vlogo množičnost in kvaliteta. Hkrati s sklepom o razde- litvi sredstev pa si je svet za- držal pravico — in prav je tako, da si jo je — da bo hkrati s tem zahteval od sle- herne organizacije tudi izva- janje določenega programa. Ta odločitev je nujna, saj svetu ne more in ne sme bi- ti vseeno, kako in t kakšne namene trosijo društva druž- bena sredstva. Zato v tem ne gre gledati krnitev samo- stojnosti društev, temveč le skrb, da bodo finančna sred- stva pravilno porabljena. Kot rečeno, tudi letošnja razdelitev ne bo zadovoljila vsakogar. Očitno se bo pre- cejšen problem pojavil pri Olimpu, ki bo letos zara- di manjše dejavnosti dobil manj sredstev kot jih je la- ni. To velja tako za nogomet kot za kegljače. Za slednje iz tega naslova ne bo niti di- narja, ker je svet menil, da se je kegljanje pri tem dru- štvu v glavnem omejilo na tako imenovano sindikalno dejavnost. Sicer pa gre pri- mer Olimpa gledati še z dru- gega vidika. Delo v društvu zaradi večnega pomanjkanja sredstev vidno nazaduje, v društvu je čedalje manj de- lavcev in podobno. Gre za problem, ki ga ne kaže pre- zreti. Zato bi kazalo temu vprašanju posvetiti posebno pozornost, hkrati pa najti me- sto te športne organizacije sredi industrijskega predela Celja. Gre namreč za tisto mesto, v katerem se mora ja- sno odraziti tudi odgovornost enega ali več delovnih kolek- tivov tega predela po finan- ciranju osnovne dejavnosti pri Olimpu. Značilno je, da je svet čr- tal iz seznama društev, ki dobijo denarno pomoč za funkcionalne potrebe konje- niški klub, aero klub in av- to-moto društvo šlander. Po- memben je nadalje sklep, da naj celjski, gabrski in štorski Partizan odvojijo iz svojih sredstev po 150.000 starih di- narjev za delo gimnastičnega centra. Očitno dobrodošla pa bo tudi pomoč, ki je name- njena šolskim športnim dru- štvom. Po sklepu sveta bodo sred- stva razdeljena takole: ob- činska zveza za telesno kultu- ro 7.8 milijona starih dinar- jev, TVD Celje-mesto 2.9, TVD Gaberje 3.2, TVD Štore 3.9, TVD Škofja vas 200 000 starih dinarjev, TVD Vojnik 500.000 starih dinarjev, šolska športna društva 1.4 milijona, AD Kladivar 9.5, smučarsko društvo 2.6, Neptun 2.3, roko- metni klub 2.3, ND Kladivar- Celje 3, Olimp 1, HDK Celje 1.8, košarkarski klub 1.2, ob- činski streslki odbor 2.5, ke- gljaški klub 900.000, šahovski klub 400.000, invalidsko špor- tno društvo 200.000. če k te- mu prištejemo še rezervo, je letos iz občinskega proraču- na določenih za funkcionalne izdatke telesnovzgojnih orga- nizacij 50 milijonov starih dinarjev, kar je glede na po- goje in možnosti velik zne- sek. Po sklepu sveta bo občin- ski upravni organ nakazoval sredstva osnovnim organizaci- jam vsakega 20. v mesecu za tisti mesec, M. Božič Od tod bo 29. novem- bra popeljala velika gondola prvih 68 potni- kov na Goti pod vznož- je Medvedjaka k gor- njemu hotelu, od koder bodo s sedežnico »zdr- knili« na vrh Medved- njaka na smučišča... Tako je časnikarjem na gradbišču v 2ekov- cu pojasnjeval tovariš FEDOR GRADIŠNIK, vendar vsega, kar je povedal, tokrat ne sme- mo zapisati, (Foto: J. Kr.) NAŠA ANKETA Kakšne naj bodo poroke? Kako je s porokami v Ce- lju, smo se vprašali. Ali je ta dogodek, ki traja približno deset minut in ga večina lju- di vzame za enkratem živ- ljenjski korak v resnici t; k- fen, da ostane ne samo la- sdi posledic, marveč t . di sicer v lepem spominu? Ali » besede, ki jih novoporo- čencema izreče pooblaščeni odbornik, najprimernejše za sleherni par? Ali je celjska poročna dvorana primerna, il: ne in ali ne bi kazalo dan poroke predstaviti od sobote a patek? Kaj pa zlate po- roke? Vse to so vprašanja, ki nas E imajo. Morda tudi vas? 0 smo se odločili za maj- 1 anketo, v kateri bodo delovali zlasti odborniki, ii jih je skupščina poobla- stila za sklepanje zakonskih m in drugi. Tokrat smo se odločili za odbornika Fra- sja Kotnika,-^ ki je na posa- mezna vprašanja takole od- {ovarjal: Kar se tiče vsebine besed, ^ jih spregovori odbornik, ®enim da je v glavnem v fcdu za večino, zlasti pa za ®ajše, ki se prvič poroča- lo- Zdi se mi pa, da ne "streza za starejše in za one, jjjprihajajo zaradi prejšnjih "čitev tudi po večkrat v po- točno dvorano. Predlagam, * se za take primere pri- tovi drugačna vsebina go- fcra. Razen tega menim, da bi lahko ves ta dogodek sprem- ljala lahka solidna glasba. Kot največjo pomanjklji- vost v Celju bi omenil po- ročno dvorano. Sedanja ni primerna, zato podpiram po- budo, da bi uredili novo dvo- rano, ki bi imela tudi dolo- čene servise, kot bife, fri- zerski salon itd. Glede na to, da je sobota v večini kolektivov že zdaj dela prost dan, menim, da bi lahko proke prestavili na petek. Tako bi tudi novopo- ročenci pridobili en dan več za ženitovanjsko potovanje. Zlate poroke še nisem sklepal; menim pa, da je to tak življenjski dogodek, da bi moral dobiti slavnejše obe- ležje. Predvsem bi morali imeti ustrezen govor pa tu- di sicer drugače počastiti ljudi, ki želijo imeti zlato po- roko. M. BOŽIČ Takoj zboljšati preskrbo z vodo Razprava o investicijskem programu komunalnega pod- jetja Plinarna-vodovod je na seji sveta za urbanizem, gradbene, stanovanjske in komunalne zadeve sproži- la še vsa tista vprašanja, ki se tičejo stalnega pomanjka- nja pitne vode v Celju. Kolektiv Plinarna-vodovod je predložil program, ki je zrcalo finančnih zmogljivosti podjetja, zato je povsem ra- zumljivo, da letošnja vlaga- nja ne zagotavljajo takojšnje sanacije stanja. V načrtu je med drugim gradnja nove črpalnice pri Skalni kleti za Aljažev hrib, kjer je poma- njkanje vode izredno bole- če. Vtem ko sta vodovoda ob Dečkovi cesti ter v što- rah v gradnji, načrt določa zajetje nekaterih manjših vi- rov v Vitanju, ki bi vsaj de- loma nadomestili manjkajo- čo količino vode. V progra- mu so predvidena tudi razi- skovalna dela za nove vodne vire in drugo. člani sveta so potrdili tak načrt, hkrati pa opozorili, da je nujno zagotoviti sredstva za takojšnje zboljšanje pre- skrbe mesta s pitno vodo. Takšna je bila tudi povsem utemeljena zahteva zavoda za zdravstveno varstvo. To pa hkrati pomeni, da bo tre- ba med drugim zagotoviti sredstva za gradnjo čistilne naprave v Vitanju ter za Med- log. Zakaj za Vitanje? V Vi- tanju je na vojjo več vode, ki je pa ni mogoče uporab- ljati ob vsakem času. Zato je tam gradnja čistilne napra- ve več kot nujna. Med sklepi sveta je tudi priporočilo o proučitvi viši- ne cene za vodo in v njej variantah predvideti tudi stro- šek za razširjeno reprodukci- jo. Pomembna je odločitev, da naj bo Vodna skupnost iniciator bodočih raziskav vod- nih virov tako za pitna kot industrijsko vodo. Opozorili pa so še na vire v Roj ah in Vrbju, ki so predvideni po urbanističnem programu. S pomembnimi predlogi je prišel tudi Zavod za zdrav- stveno varstvo, ki je zlasti opozoril na nujnost odloka o delitvi vode med industri- jo in prebivalci, na korišče- nje vseh razpoložljivih vod- nih virov, tako tudi v Med- logu in podobno. Po vsem tem je razpra- va o investicijskem progra- mu Plinarne-vodovod več ali manj spremenila v zahtevo, da je treba takoj začeti z deli za zboljšanje preskrbe Celja s pitno vodo. Seveda pa so se v tej zvezi pojavili še nekateri drugi problemi, kot lokalnih vodovodov in mnenje, da je treba z odlo- kom urediti ustrezen režim na celotnem občinskem po- dročju. žal, del pri gradnji pregrade v Ločah in s tem akumulacijskega jezera za preskrbo večjega dela indu- strije z vodo ni mogoče pre- hiteti in tako bodo šele ko- nec drugega leta ustvarjeni pogoji za napeljavo vode iz tega jezera do industrije. Povsem utemeljena pa je tudi zahteva po sprejemu srednjeročnega programa pre- skrbe Celja s pitno vodo, v katerem morajo biti točno določeni tudi posamezni da- tumi in obveznosti. M. B. DANICA HERCOG fr obraz — rubriko v Te- 'fcit — je potrebno človeka Jes poznati, veliko vedeti o preden lahko o njem J napišeš, zakaj sogovor- j zmerom ne pove vsega nerad pripoveduje na Ho. ^ Vem. še kako dobro vem pesnico, sem si dejal pri ^ in se za pol kroga zasu- vi vrtljivem fotelju v aperitiv baru. Zunaj je ve- ter stresal mlado brezovo li- stje in prav prijetno je bilo skozi okno opazovati to po- mladansko trepetanje. Za me- noj pa je bučalo življenje kot v čebelnjaku in Danica Hercog ga je spretno urav- navala. Tega dne in že veli- kokrat poprej sem ob najraz- ličnejših priložnostih, imel možnost spoznati in videti, kako je, kakor da bi bila v svojem toplem' domu, spreje- mala ljudi, jih prijazno ogo- vorila, pozdravljala, svetova- la, vpraševala ... Koliko dela ima šef recepcije! In kako čudovito ga lahko opravi, če je na takem delovnem me- stu ženska, a še posebej, če je v takšni vlogi Danica. Hercog. Poznam to žensko; zme- rom je vedra, nasmejana, ustrežljiva, s prijazno bese- do za vsakogar. To je veli- ko za hotelskega gosta. To je treba znati in Danica zna to. Verjemite, veliko ljudi, s katerimi je prišla v stik teh sedem let sem, kar je šef re- cepcije hotela Paka v Vele- nju, bi vam to potrdilo brez zadržakov. Kdo je Danica Hercog in zakaj je tako uspešna in pri- ljubljena med gosti v »Paki«? — Dvakrat espresso, pro- sim! Eno s smetano! Bilo je slabo uro potem, ko se je večja skupina tujih gostov bučno poslovila in zagotavlja- la, da še pridejo kdaj na- okrog. Torej malo predaha za klepet z Danico Hercog. — Zares ne ixm, komu se imam zahvaliti, da sem na tem delovnem mestu. Pred leti sem delala v glavni blagaj- ni hotela, toda pisarna ... hm, to ni zame... že od nek- daj sem si vedno želela med ljudi, biti z ljudmi, delati kaj pomembnejšega. Zakaj in od kod ta njen smisel za de- lo z ljudmi sem razumel na- tančneje šele, ko mi je raz- ložila, da je že doma v Slo- venj Gradcu veliko igrala na odru, pela v zboru, bila taj- nik domačega turistične- ga društva. Bilo je je pov- sod polno, kot je sama pol- na življenja. Skratka že tam in pozneje, ko so se prese- lili v Velenje, ni bilo prire- ditve, kjer ne bi bilo njenih marljivih rok v pomoč. Je takorekoč človek življenja; ta pravega, polnega življenja! In del tega polnega življenja je tudi njeno sedanje delo. Prav uživa na tem delovnem me- stu in nedvomno pušča tu veliko več same sebe kot pri- čakuje kolektiv. Delo v hote- lu pomeni Danici več kot njen drugi dom. — Oba do- ma sta mi enako draga, je pri- trdila. Toda resnica je, da je Danica zdoma več kot doma pri možu, dveh otrokih in materi, če ne bi imela pri se- bi mame, bi bilo, seve, veli- ko teže. — Kdaj je najbolj prijet- no? vprašujete. Vsekakor te- daj, kadar je hotel poln go- stov. če so gostje zadovolj- ni, sem tudi sama srečna. Huje je pač, če imamo zase- deno. Sicer pa nikogar ne od- slovimo. Nekje v Velenju se že najde kakšna sobica, a če le ne gre drugače, napotim goste v Dobrno ali Celje z vabilom, naj naslednji dan zagotovo pridejo v Velenje. Zdi se mi, da so gostje v glavnem zadovoljni, je pove- dala Danica. Njena ugotovitev bo kar precej držala. O tem brez dvoma pričajo tudi pisma in kartice, ki se nabirajo na njeni mizi, včasi pa zažari v vazi tudi kak šopek nagelj- nov. To je za človeka pri- znanje, to pomeni več kot pol plače! Danica Hercog je v pravem pomenu besede človek turiz- ma. Poleg službe in dela z družino je vsa leta sem našla še čas za aktivno udejstvova- nje v velenjskem turističnem društvu, kjer je bila sedem let tajnik društva. Ob neki priliki mi je dejala, da že skoraj ne ve, kje in kdaj se loči službeno delo od dela za turistično društvo. Zato je bil letos že čas, da je malo izpregla, vendar čisto še ne. Tudi turistično društvo je del njenega sveta, v katerem živi in se raduje. Morda bo odslej za drobne radosti ostalo le malce več časa, ko bo lahko vzela v roke še kakšno knjigo, ki jih tako rada prebira. F. Krivec OB1IAZ1 30. MAJA 1968 rc/jV -tednik*** 5 Nova Celjska raketa Člani celjskega raketnega kluba so izdelali ohišje nove dvostopenjske rakete, katere prvo stopnjo bodo napolnili s trdim, drugo pa s tekočim gorivom. Ohišje rakete čaka na dele, ki jih bo vgradil za- grebški raketarski klub in si- cer gre za dva miniaturna ra- dijska oddajnika, ki naj bi ob izstrelitvi in na poti rake- te sporočala na zemljo hi- trost rakete, višino njene po- ti, temperaturo itd. Dva od- dajnika naj bi vgradili zato, da bi v primeru okvare de- loval vsaj eden. Raketa, ki jo vidimo na sli- ki, je dolga 4 in pol metra. Njena druga stopnja na s'iki ni vidna, razen njene konice, kajti druga stopnja je vzgra- jena v notranjosti prve stop- nje. —ec Otroci pojo staršem V počastitev dneva mladosti so učenci osnovne šole štore priredili 24. daja 1968 v štorskem prosvet- nem domu mladinski pevski kon- cert »Otroci pojo staršem«. Na koncertu so nastopili štirje pevski ubori: pionirski in mladinski pev- ski zbor z osrednje šole v štorah ter pevska zbora s podružničnih šol Teharje in Kompole. Likvidacija dveh šol ali nekaj misli ob racionalizaciji Racionalizacija šolske mre- že v celjski občini je prines- la prve rezultate: v jeseni bodo odpravili teharsko os- novno šolo, ob koncu pri- hodnjega šolskega leta pa administrativno šolo. V pr- vem primeru gre dejansko za ukrep, ki prihaja z zamu- do, kajti nova štorska osnov- na šola je bila zgrajena tudi za potrebe Teharij. Nemogo- če bi bilo, da bi vzdrževali stoletno tradicijo in silili učence, da živijo in delajo v nemogočih razmerah, ko jim nova moderna šola razmero- ma blizu nudi povsem dru- gačne pogoje. V primeru ad- ministrativne šole so seveda vzroki za likvidacijo drugač- ni. Absolventke ostajajo nam- reč brez zaposlitve. Kaže, da birotehničnega kadra s tak- šnim profilom naša praksa ne potrebuje, to pa lahko hkrati pomeni, da je bil že od vsega začetka zgrešen sam sistem tovrstnega izobraževa- nja. V kolikšni meri ima del neustrezne kadrovske struk- ture v administraciji morda kljub vsemu vendarle širše znanje od tistega, ki ga je dajala administrativna šola, ne vemo, sprijazniti se je z dej- stvom, da šole, ki bi še na- prej vzgajala za brezposel- nost, ne bi bilo pametno ohranjevati. Zato je edino sprejemljivo stališče, da mo- ramo mladino usmerjati v ti- ste poklice, ki ji zagotavljajo perspektivo. Kakor sta potemtakem oba primera pozitiven rezultat sedanjih prizadevanj v na- šem šolstvu, pa bi utegnile biti težnje po odpravljanju morda še kakšnih zavodov vsekakor nesprejemljive. Ta- ko imenovana racionalizacija je namreč v svoji konkretni obliki nekoliko drugačna od deklarirane, saj je povsem jasno, da mora, če hočemo res nekaj racionalizirati, po- seči v obstoj vseh tistih šol- skih zavodov, ki so nastali kot plod ne dovolj preučene ali celo kratkovidne politike. V Celju samem se lahko za- majejo že v bližnji prihodno- sti tla gimnaziji pedagoške smeri, kolikor ne bo prodrla zahteva, da si ustvarimo la- stno bazo za vzgojo učitelj- skega kadra z oddelkom pe- dagoške akademije. Enoletni vzgojiteljski oddelek, ki ga bo- do odprli v jeseni, je v naj- boljšem primeru le začasna rešitev. Gimnazija brez oddel- ka za razredni pouk pa uteg- ne glede na to, da ne daje nikakršnega poklica, postati problematična, še zlasti, če so recimo možnosti mladine, da bi šolanje nadaljevala v obeh večjih središčih, močno omejene. Sedanji procesi nas bodo brez dvoma obogatili z novi- mi izkušnjami, prav pa bi bilo, ko bi nam odprli tudi spoznanje, da smo pravza- prav dovolj dolgo eksperi- mentirali in je zdaj že čas, da zgradimo trden šolski si- stem, v katerem bodo imele vse regije naše male domovi- ne enakopravno zastopstvo. D. Hribar Paradoks V našem bogatem živlu.n. je mnogo paradoksov. rekoč na vsakem koraku srp- " mo kak paradoks. Neka|Ci; med njimi so nepomembni ^ kli bi, malenkostni, drugj' bi jih človek otipal. £c 'JJ* časa nas nekako strašijo n radoksi našega pokojninski sistema. Na primer: dva piosVMh delavca z isto izobrazbo st! bila na enakem delovnem m, stil. Prvi je imel prav tolik' službenih let kot drugi. prv"' so upokojili dve leti prej ^ kor drugega. In glejte polj ninski čudež! Prvi je dobil 6o drugi pa 150 tisoč Sdin pokn, nine! Ko so se pokojnine ni večale, je prejel prvi nekaj v» kot 4.800, drug;i pa 12.000 SdS dodatka. To sicer ne pomem da ima drugi preveč, pag ' tla bi moral prvi počakati k strokovnjak? oh Kako je kaj takega mogoče? Bil sem borec od 1943. le- ta. Leto kasneje sem bil na Trnovem hribu pri Jedrtu nad Laškim ranjen. Prestrelili so mi desno roko, levo nogo in me ranili v glavo. Zaradi te- ga sem postal 100-odstotni in- valid. V letih po osvoboditvi sem bil zaposlen v tovarni EMO na delovnem mestu transporterja. Tu sem zbolel in so me invalidsko upoko- jili. To pokojnino so mi pri- znavali od 1957. leta do le- tošnjega aprila. 30. 4. so mi namreč invalidsko pokojnino vzeli z obrazložitvijo, da sem sposoben za delo. Komisija pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje je ovrg- la vse izvide mojega trikrat- nega zdravljenja v Polju pri Ljubljani kakor zdravljenja v Vojniku. Zopet sem do- bil delovno mesto transpor- terja v tovarni EMO. Delov- no mesto je eno najtežjih tovarni in ga celo fizi(t< zdrav delavec komaj zmor> saj je treba dvigati dvajst kilska bremena in potiski; vozičke težke do 500 kilogr, mov. K temu moram doda, še, da se dnevno vozim iz bja pri Planini v Celje — 61 v obe smeri, pri čemer moraj kakšno uro hoditi peš, kt: poti s kolesom ne zmorert Čeprav sem kot član zvez borcev prosil za pomoč orgj nizaciji ZB v Šentjurju i Celju in so mi jo delno ol ljubili, se moje neznosne ra: mere do danes niso spremt nile. Imam namreč še tri » preskrbljene otroke, ki si jim vzeli tudi pravico do otre- škega dodatka. Ko sem p» celjskem Komunalnem zavo du za socialno zavarovanji skušal to pravico zopet uv: Ijaviti, so me zelo grobo od pravili, češ, da mi dokladt ne pripadajo, prav tako tud ne invalidnina. Po vsem tem vprašujem kako je sploh mogoč tak brez dušen odnos do človeka v m ši socialistični družbi? FERDO VOGR1N Dobje pri Planin Zadružni don Poučna ekskurzija V okviru poklicnega usmerjal.« so si učenci osmih razredov svoji poučni ekskurziji ogledali!« varno Induplati Jarše, Stol v Ki mniku, tovarno glasbil v Mengšj ter usnjarno v Kamniku. Popol- ne pa so se z žičnico povzpeli C Veliko planino. Učenci osmih razredov so ote skali tudi celjsko miličniško post* jo. Tu so se seznanili z živ;j< njem in delom naših čuvarjev o* bnega in javnega življenja. Mj® niki so učence v pogovoru ses* nili z dolžnostmi in nalogami fr ganov varnosti, pojasnili P».* jim tudi pogoje za vpis v mili^ ško kadetsko šolo v Ljubljani.J" postaji so učencem pokazali df> vanje radijske oddajne postaje teleprinterja. SKLAD ZA ŠTIPENDIRANJE MLADIH TALENTOV PRI OBČINSKI KONFERENC: SZDL CELJE razpisuje za šolsko leto 1968—69 naslednje ŠTIPENDIRANJE 1. za dijake na srednjih šolah ...........5 2. za študente višjih, visokih šol in akademij......5 3. — za študij na Ekonomski fakulteti.........1 — za študij na Srednji tehnični šoli — lesni odsek ... 1 — za študij na Biotehnični fakulteti — lesni odsek ... 1 POGOJI za podelitev štipendije: a) šolski uspeh — kandidati za študij na srednjih šolah morajo imeti v 8. ra- zredu osnovne šole odličen uspeh, izjemoma prav dober z odličnimi ocenami iz predmetov, ki so odločilni za njihov nadaljnji študij; — kandidati za študij na visokih šolah in akademijah morajo imeti v četrtem razredu srednje šole ali njej ustrezne in pri zaključnem izpitu odličen uspeh oziroma vsaj prav do- ber; — študenta, ki so že vpisani na akultetah, se lahko udeležijo razpisa, če izpolnjujejo vse pogoje za vpis v naslednji let- nik to je povprečna ocena vseh opravljenih izpitov vsaj prav dobro; b) v prosilčevi družini ne sme dohodek na družinskega člana presegati za dijake na srednjih šolah 300 N-din, za študente vižjih, visokih šol in akademij pa 400 N-din. K prošnji priložite: — življenjepis z opisom socialnega stanja družine — potrjeni prepis spričevala zadnjega letnika in spričevala o zak- ljučnem izpitu oz. potrdilo o vseh opravljenih izpitih z ocenami — potrdilo o višini osebnih dohodkov staršev — potrdilo o premoženjskem stanju — strokovno mnenje šole o prosilcu Upoštevali bomo le tiste prošnje, katerim bodo priloženi vsi na- vedeni dokumenti. Prošnje za štipendije sprejema UO Sklada pri Občinski konferenci SZDL Celje, Gledališka 2, p. p. 41 do 20. junija 1968. Kandidati bodo obveščeni o sklepu UO Sklada do 5. julija 1968. UPRAVNI ODBOR SKLADA Kreditna banka Celje sporoča vsem svojim vlagateljem, da je bilo v soboto, dne 18. 5. 1968 ob 20. uri v Domu kulture v Velenju ve- liko nagradno žrebanje vezanih hra- nilnih vlog Kreditne banke Celje in vseh njenih poslovnih enot. Izžrebanih je bilo 59 nagrad v skupni vrednosti 9,000.000 starih dinarjev. Nagrade so prejele vse poslovne eno- te banke. Izžrebane vlagatelje smo pismeno pozvali, da prevzamejo nagrade. KREDITNA BANKA CELJE Namesto dobrodošlice... Niso še dolgo v našem mestu, komaj slab mesec je minil od dneva, ko so se vse- lili v stanovanje, v hišo, kjer imajo svoj prijazen in topel dom tudi druge družine. So- sedje so bolj od daleč kakor od blizu opazovali kako se nova družina navaja na po- vsem drugo okolje, okolje, ki je v mnogočem različno od tistega, v katerem so živeli doslej. Dnevi so priseljencem mi- nevali hitro, saj je vsak dan prinesel kaj novega, sleherni dan so vse bolj spoznavali sredino ter se vanjo vživljali. Vse je bilo lepo in mirno, dokler ni prišlo pismo, čisto navadno pismo... ne, ni bi- lo navadno, kajti že zuna- njost sama je dovolj zgovor- no pričala o tem, da ga v družinski nabiralnik v hodni- ku ni spustila poštarjeva ro- ka, kajti bilo je brez znamk in tudi ustreznih poštnih ži- gov ni imelo; nekdo drugi ga je torej spustil vanj. Takole pismo, nič posebnega, prav gotovo obvestilo za kakšen sestanek ali kaj podobne- ga... Spoštovana gospa ... Opozorilo je diskretno ... No, pismo je res svojevrst- no; že samo tituliranje je tako, da kaže, da gre za ne- kaj posebnega, saj se običaj- no ogovarjamo s tovarišica, vsi resda ne, ker so nekateri prizadeti v svoji samoljub- nosti, če jih pokličemo s to- variš, toda mnogi pa to ven- darle delajo. Pa še tole o diskretnosti, le kaj more biti takšnega, za kar bi bilo po- trebno že uvodoma tako ne- navadno opozorilo, še hiter pogled na zaključek pisma, kdo neki je podpisan... NIHČE, anonimno pismo to- rej! Anonimno, da, toda le ne čisto anonimno, napisal ga je nekdo izmed SOSEDOV v hiši, nekdo izmed tistih, ki bivajo pod isto streho, nek- do, ki ga nova družim pozna vsaj na videz, saj se z vsemi srečuje, srečuje v hiši, pred hišo... Bilo je kratko pisanje, na- pisano na stroj, v lepi sloven- ščini in s pravilno postavlje- nimi ločili. Bilo pa je tudi grdo pisanje, grdo po vsebi- ni, žaljivo in boleče, zelo žaljivo! Anonimni pisec se pritožuje zaradi stresanja kr- pe skozi okno, zaradi sušenja perila; pritožuje se, opozarja in grozi; da tako ravnanje škodi ugledu hiše, opozarja, da se bo morala tudi nova družina podrediti redu in di- sciplini, ki da vladata v hiši, ter grozi, da bodo vse skupaj obravnavali na hišnem svetu, če se le še kaj podobnega primeri... Bo že držalo, da smo lju- dje res različni, različni po zunanjosti, po navadah, raz- lični po obnašanju in po značajih. Medtem ko mnogi mirno prenašajo hude krivi- ce, ki se jim vsakodnevno go- de, se drugi razpočijo že ob namišljenih stvareh. Mnogi ne reagirajo na pomembne stvari, posamezniki pa se spotikajo že ob malenkostih. Ne manjka se jih, ki so so- sedu pripravljeni pomagati v sleherni stiski, čeprav je po- moč združena tudi z določe- no žrtvijo, pa vendar so tudi taki, ki so sosedu pripravlje- ni zagreniti že prve dneve v novem okolju. Številni trosi- jo okoli sebe smeh, ustvarja- jo prijetno vzdušje, izžareva- jo človečnost, spoštovanje in ljubezen, drugi pa nergajo, širijo nezaupanje in ustvar- jajo sovraštvo; pogumnejši in drznejši delajo odkrito ter v svojem imenu, nekateri pa se skrivajo za druge, ali pa ce- lo za VSE! ... »Zato vas opo- zarjam ...« Kčlo, mi vi, ki berete te vrstice, oni... SO- SEDJE? Bo že držalo, da smo lju- dje res različni, različni pa so prav gotovo tudi sosedje v tej hiši! Le nekdo je to poza- bil, pa je pisal v množini, pi- sal tudi v imenu tistih, ki za pisanje sploh ne vedo, pisal tudi v imenu tistega soseda, ki še opazil ni, da bi se v hi- ši karkoli spremenilo; opazil je le nove ljudi, ljudi, ki j>° do sedaj tu živeli, pod streho in z mnogimi skup* mi tegobami. Morda pa ^ ta nekdo, ki se je posredi predstavil kot 'SOSEDJE, kega dne obstal pred »Oprostite, tovarišica, v ski sem, ali bi mogoče vi, saj razumete ... zelo bom hvaležen in nikarte ri zamerite...« Bo že držalo, da smo / dje res različni, različni r so tudi ljudje v hiši ob V barjevi na Otoku, res so ra" ličn% dobri so, prijazni, '1 beznivi, le nekdo je žalil " potrebno žalil, žalil v vseh, nekoga izmed njih •^ mih, ki pod isto jim stre- teko naši burni dnevi. • • Bo že držalo, da so nfh teri... B. Strmef" SOSED SOSEDU ... LjlIEaaJ C X MM cetje 30. MAJA Pokaži, kaj znaš prva mesta učencem Vojnika in Socke od meseca marca pote- ^ na celjskih osnovnih šo- lah tekmovanje s področja prometa, ki ga je organizira- la komisija za vzgojo in var- nost prometa pri Skupščini občine Celje in bo končano j7. junija na Dan zaščite ot- roka v prometu. Na vseh šolah so v tem obdobju že organizirali vrsto predavanj in predavanj prometno vzgoj- nih filmov. Za vsako priredi- tev ali tekmovanje dobijo po- samezne šole točke, katerih seštevek bo pomenil na za- ključku tekmovanja tudi do- bro ali slabo uvrstitev. V dvorani kina Union pa je bila 19. maja prireditev z naslovom »Pokaži kaj znaš« v organizaciji iste komisije. Na prireditvi je v treh težav- nostnih stopnjah sodelovalo kar 33 ekip s celjskih osem- letk. V prvi težavnostni stopnji so si razdelili prva tri mesta takole: 1. osnovna šola Soc- ka, 2. Vojnik in 3. Ljubečna. V drugi težavnostni stopnji so bili najboljši učenci šole iz Vojnika, drugi so bili mla- di iz štor in tretji s Polul. V tretji stopnji so prav ta- ko učenci iz Vojnika, sledi- jo pa pionirji III. osnovne šole Celje in Polul. Najboljše posameznike je komisija obdarila tudi s praktičnimi nagradami. -ar Je to pravično? Na zemljišču Z. M. s Pre- vorja stoji studenec, imeno- vana pe je lastnica le-tega. Do vode v tem studencu imamo pravico še štiri stranke. Z. M. se je zglasila dne 10. maja 1968 dopoldne na občinski skupščini Šent- jur pri Celju, kjer ji je, ba- je uslužbenec zatrdil, da ima Z. M. takšno pravico, da lahko izprazne vodo iz stu- denca do zadnje kaplje — za zalivanje paradižnika. Tov. urednik, mislim, da tako svetovanje uslužbenca občinske skupščine ni bilo pravilno in je nepravično. V tako kritičnem času, v kate- rem je pomanjkanje vode, moramo imeti vodo za gos- podinjske potrebe vsi, ne pa za zalivanje vrtov. Predvsem pa, ker stoji nekaj metrov vstran vodnjak, v katerem je dovolj vode, ki pa za go- spodinjstvo ni uporabna. FANIKA BEVC LOPACA 6 PREVORJE PRI CELJU 700 novih mladincev V dnevih pred Dnevom mladosti so v celjski občini osnovnih šolah sprejeli ' mladinsko organizacijo pre- ko 700 pionirjev. S tem so 'i mladi ljudje sprejeli ob- 'eznost, da se bodo še bolje "Čili in se tudi čimbolj e ude- feževali v izvenšolskih dejav- nostih. Sprejem za mentorje V stranski dvorani Narod- na doma so se v Celju ^rali na povabilo Občinske konference SZDL in Občin- ^ega komiteja ZMS Celje ^dagoški in drugi družbeni klavci, ki delajo še poseb- !J0 aktivno z mladimi v ak- lvih ZM in specializiranih 0r8anizacijah. . Predsednik Občinske kon- erence Janko Zevart in pred- nik Občinskega komiteja ^adine sta se v kratkem v°dnem nagovoru zahvalila 4Sem za njihovo prizadevno Sprejem za mentorje /'^dinskih organizacij je £ gotovo vzpodbuda za k .. boljšemu delu v prihod- Jetn obdobju. ZA LJUBITELJE NARAVE Cinerarija Izbor spomladi cvetočih lončnic je skromen in prav vidno mesto v njem zavze- ma cinerarija. Mnogim je bolj znana pod imenom pe- pelka, hudomušneži pa so jo preprstili v ušivko. Imena ni dobila slučajno, ker je resnično privlačna list- nim ušem. Naštevajo pa ji še druge napake: zelo rada ve- ne, spodnji listi kmalu poru- menijo in odpadejo, cvete le kratek čas. Vse to je le de- loma res, ker na ustreznem prostoru in ob pravilni negi tedne in tedne žari v lepih rožnatih, roza, plavili in ce- lo rumenih barvnih tonih. Na Kanarskih otokih, kjer je doma, jo srečamo v hlad- nih toda svetlih in vlažnih gozdovih. Direktnega sonca ne prenaša, vendar zahteva čimbolj svetel prostor. Hva- ležna je za vlažno ozračje in izdatno zalivanje. Zemlja v lončku naj bo stalno zmer- no vlažna. Nekaj stoječe vo- de v podstavku ali ovršnem loncu ji celo k$isti. če pre- več ovene jo enostavno po- stavimo v posodo z vodo, da se temeljito odžeja. Dogajanje in presajanje ni potrebno. Cinerarija je resnično sezonska lončnica, ki se je ne izplača negovati preko celega poletja, da bi jo prezimili za naslednje leto. Po cvetenju jo navadno zavr- žemo. Vrtnarji pa nam vsako spomlad postrežejo z novimi in še lepšimi sadikami. D. L. Kmetje se hudujejo Na nedavnem posvetu o kmetijskih vprašanjih v Ce- lju je več zasebnih kmeto- valcev povzdignilo glas v pri- tožbo zaradi škode, ki jo na pomlad povzroča divjad na posevkih in mladih poganj- kih. Kmetje namreč trdijo, da je divjadi v bližini kme- tijskih območij občutno pre- več; predvsem gre tu za sr- ne in fazane. Dejali so tudi, da si lovci lastijo prevelike pravice in da imajo premalo razumevanja za kmetove, skr- bi v zvezi z divjačino, ki de- jansko zraste na kmetovi zemlji. Škropljenje vrtnic S prvimi cvetnimi popki se na vrtnicah običajno pojavi- jo tudi prvi škodljivci in bo- lezni. To je signal za zače- tek škropljenja. Na uši nas opozarjajo zakržljani pogan- ki in zgrbančeni listi. Ker so prvi rodovi uši le maloštevil- ni, zatiranje ni težavno. Na- padene rastline oprašimo ali poškropimo, škropljenje je učinkovitejše, zato navajamo nekaj sredstev, ki so v pro- daji. Začetnikom priporoča- mo uporabo Pantakana E 16,5 (1 del na 10 l vode) Lin- dan olja (20 ccm na 10 l vo- de) ali sličnega manj strupe- nega sredstva. Bolj izkušeni pa lahko škrope z zelo učin- kovitim, toda strupenim Eka- tinom (200 ccm na 10 l vode). Vzporedno z ušmi se bodo pojavljale na vrtnicah (vse sorte niso enako občutljive) sivkaste prevleke in rjaste pege, ki jih povzročajo naj- različnejše glivice. Večino od njih s pravočasnim zaščit- nim škropljenjem uspešno preprečujemo, čeprav je v prometu nekaj novejših pri- pravkov, bomo prav tako uspešni z znanimi sredstvi. Napram obolenjem, ki jih spoznamo po rjastih pegah na listju uporabimo Cuprablau (10 dkg na 10 l vode), Zinep (3 dkg na 10 l vode) ali Di- tan Z-78 (3 dkg na 10 l vo- de). Za skupino obolenj, ki jih povzročajo pepelasto-sive prevleke na listju pa je na razpolago Cosan ali Sumpo- rol (vsakega po 30 dkg na 10 l vode) in Karathane EC. (50 ccm na 10 l vode). V praksi se poslužujejo gojitelji vrtnic mešanice škropiv, ki delujejo istočas- no proti ušem ter obema skupinama glivičnih bolezni. Poskusite še vi s kombina- cijo Lindan olja (20 ccm na 10 l vode) Ditana (3 dkg na 10 l vode) in Karathana (50 ccm na 10 l vode). Vsa ome- njena sredstva lahko nabavi- te v trgovinah »Kmetijska preskrba KK Žalec« kjer vas bodo prodajalci o vseh vpra- šanjih. ki niso dovolj obraz- ložena, obširno poučili, dl Božični kaktus v polsenco Božični kaktus ali botanič- no Zygocactus je razmnožen pri nas šele v začetku prej- šnjega stoletja, sicer pa je njegova domovina Brazilija, kjer raste na drevju v trop- skih gozdovih. Za ta letni čas, ki priha- ja, si velja zapomniti, da ne sme lonček z božičnim kak- tusom nikakor na žgoče son- ce, jjač pa ga je treba posta- viti v polsenco in na neko- liko hladnejši prostor. Do avgusta zahteva obilne vlage (vlaženje in zalivanje), vtem ko ga od avgusta naprej do oktobra sploh ne smemo za- livati. Ko se pokažejo prvi cvetni nastavki, ga moramo spet zalivati in vlažiti (seve- da oboje zmerno) ter posta- viti lonček v prostor v tem- peraturo 20 stopinj Celzija. Prostora ni priporočljivo spreminjati. Po cvetenju spet nastopi za božični kak- tus doba mirovanja. 48 lovskih družin Na vsem območju nekda- njega celjskega okraja delu- je sedaj skupaj 48 lovskih družin, ki imajo tudi svoja območja za gojitev divjadi, število registriranih lovcev v omenjenih družinah je 1300. Tekmovanje za najlepše rože Komisija za ocenjevanje najlepših rož na oknih in v vrtovih pri olepševalnem in turističnem društvu v Celju je objavila, da bo s prvim delom začela meseca julija. Avgusta bodo kontrolni pre- gledi, septembra pa bodo v okviru društva razglasili re- zultate tekmovanja in pode- lili priznanja. Samo lani so zabeležili v Celju 1200 goji- teljev cvetja, a za letos so- dijo, da bo ta številka še ne- primerno večja. Okrog mno- gih novih hiš so namreč še- le letos uredili cvetlične vr- tove, ld dajejo izredno lep videz posameznim zaselkom in delom ulic. Posvetovanje pred kongresom V ponjedeljek je bilo v Ce- lju bazensko posvetovanje ob- činskih vodstev Zveze mladi- ne in nekaterih članov CK ZSM, na katerem so razprav- ljali o kongresnih materia- lih in drugih pripravah na VIII. kongres Zveze mladine Slovenije, ki bo 21. in 22. junija. Takšna javna razpra- va ni edina v Sloveniji in pred kongresom. Z večjimi javnimi razpravami skušajo še bolj obogatiti in zagotovi- ti uspešno delo kongresa. Še enkrat: vreča starega denarja V zvezi s prispevkom, ki smo ga pod tem naslovom objavili v zadnji številki, nam je Jurij Pribožič poslal zelo dolgo pojasnilo, ki ga ne mo- remo objaviti v celoti, pa bo- mo zato uporabili samo tisti del, ki zanika točnost podat- kov Jurija Plevnika. Jurij Pribožič, upokojeni župnik na Bučah, med dru- gim pravi, da je bila vreča, ki so jo našli pri pokrivanju župnišča v Bučah, »samo ta- ko velika in tako težka, da jo lahko dveletno dete z eno roko visoko dvigne. Tista vre- ča je tukaj na razpolago in vsakemu na ogled.« In da- lje: »kdo bi mogel skriti ta- ko veliko vrečo denarja, da je ne bi našli ljudje, ki so cela leta prebivali v župnišču. In to so bili Kočevarji in Besa- rabci; domačini so bili iz te- ga dela Buč izgnani ali pre- seljeni v Nemčijo.« Iz celotnega pojasnila je videti, da v vreči torej ni bi- lo toliko denarja, da bi lah- ko zanj, kot so domnevali nekateri, pred drugo svetov- no vojno kupili 10 parov vo- lov. A to po našem mnenju navsezadnje niti ni bistvene- ga pomena, saj denar v no- benem primeru, če bi ga bi- lo veliko ali ga je malo, nima nikakršne plačilne vrednosti. Drugo je seveda njegova vrednost kot vrednost srebra, ki bi bila v prvem primeru pač večja, čeprav navsezadnje srebro tudi nima kdove ka- ko visoke cene. Vsekakor je ne glede na vse to vendarle prav, da so bralci pravilno obveščeni. MALA ANKETA Kam na dopust ? Kdaj in kam na dopust so vprašanja, ki so aktualna zlasti za zdajšnji čas. Na vprašanje — kdaj — morajo odgovoriti zlasti delovni ljudje, medtem ko je vprašanje — kam — odvisno od družinskega aH osebnega proračuna. Nas je tokrat zanimalo, kako so se na vse to pripravi- le tiste delovne organizacije, ki organizirajo ali posredu- jejo koriščenje letnega oddiha. Zato smo obiskali uprav- nika turistične poslovalnice Popotnik, Jana Kogovška, zatem referentko za izlete in letni oddih pri avtoturistič« nem podjetju Izletnik, Ljerko Pipal, direktorja Zavoda za izgradnjo rekreacijskih središč, Ivana Cokana ter refe- renta za izlete in letni oddih pri Kompasu, Lucija Cokana. Vsem smo zastavili enaka vprašanja: kaj nudite in pripo- ročate in po kakšni ceni. In odgovori? JANO KOGOVŠEK: Na- ša poslovalnica lahko orga- nizira mladim dopust v vseh krajih jadranske obale, zla- sti pa še v Makarski, kjer je letovišče celjske počitni- ške zveze. Cena letovanja v Makarski je tudi letos takš- na kot je bila lani, to je 1350 starih dinarjev na dan. Za dopustnike organiziramo tudi prevoz s posebnimi av- tobusi. Samo v Makarsko bo odšlo letos okoli 1500 mladih ljudi iz našega območja, dru- gam pa okoli 2000 ljudi. UERKA PIPAL: Sami ni- mamo lastnih počitniških ka- pacitet, zato smo posredniki za druge kot za Alpe-Adria, SAP Ljubljana, za turistična društva in podobno. Veliko delamo zlasti s turističnimi društvi. Doslej smo prodali že nad 300 rezervacij. Pripo- ročamo pa predvsem Kaštei Kamberovac pri Splitu, kjer je enodnevni penzion 2.500 starih dinarjev. Poleg tega, priporočamo še Krilo pri Splitu ter Novaljo. IVAN COKAN: Naš zavod je sklenil pogodbeni odnos z Alpe-Adrio, za katere posre- dujemo prodajo počitniških kapacitet. V ta namen imamo pet počitniških domov v pla- ninskih predelih in 12 ob jadranski obali. Cene penzio- nov so od 2.800 do 3.300 di- narjev. Priporočamo zla- sti Selce, Vodice. Novi Vino- dol, Poreč, Savudrijo, Porto- rož, Beli križ in Rab. Omo- gočamo tudi plačilo skup- nih stroškov v dveh oziro- ma treh obrokih. LUČI COKAN: Kot že ne- kaj let nazaj, je naše podjet- je tudi letos pripravilo tako imenovani »Kompasov letni oddih«. Gre za možnost preživ- ljanja dopusta v Novaliji na Pagu, Kukljici in Ugljanu, Sali na Dugem otoku, v Ka- štel Gomilici, v Supetaru in Postiri na Braču ter v Gradacu. Poleg tega nudimo oddih še ob Gardskem jeze- ru in Riminiju v Italiji. Ce- ne za osemdnevno bivanje in prevoz so od 387 do 405 novih dinarjev za osem dni. Takšne so torej možnosti za letovanje, za preživljanje letnega dopusta, ki jih nudijo turistične organizacije. Izbira je torej velika, saj vam povsod zagotovijo kapa- citete še v drugih krajih, če to posebej želite in naročte. Tudi plačilni pogoji so ugodni, da ne govorimo o tem, da vam v večini primerov zagotovijo tudi prevoz tja in nazaj. To je vsekakor lepa ugodnost za tiste, ki nimajo lastnih avtomobilov. Navzlic temu se zdi, da v teh organi- zacijah, razen pri Popotniku, kjer gre za mladinsko orga- nizacijo, ni bilo prevelikeega povpraševanja. Zato bo zani- mivo videti, kako je s prodajo teh kapacitet v kolektivih, ki imajo lastne počitniške domove. O tem pa kdaj pri- hodnjič. M. BOŽIČ 30. MAJA 1968 Hir^nj tednih*** 7 Vsi bodo dosegli svoj cilj, le... Pogovor z maturanti učiteljišča in gimnazije pedagoške smeri LETOS ZAKLJUČUJE UČI- TELJIŠČE ZADNJA, GENE- RACIJA DIJAKOV. PRVI SO PO PETIH LETIH PRIŠLI DO SVOJEGA POKLICA, NE PA SEVEDA SE DO SLUŽ- BE, DRUGI SO OSTALI NA POTI: Z DIPLOMO V ŽEPU, A BREZ POKLICA IN V MNOGIH PRIMERIH TUDI BREZ MOŽNOSTI, DA BI ŠO- LANJE NADALJEVALI. PO- GOVOR Z NEKATERIMI MED NJIMI, ČETUDI IM- PROVIZIRAN IN BEŽEN, JE RAZKRIL SKUPNE POTEZE, ZNAČILNE NEMARA ZA VE- ČINO LETOŠNJIH MATU- RANTOV. V NJEM SO SO- DELOVALI PREDSTAVNIKI VSEH PETIH MATURANT- SKIH RAZREDOV: TEREZI- JA KIDRIČ, JANEZ REDNAK IN VOJISLAVA VAHCIC — ABITURIENTI UČITELJIŠČA TER FERDO KAVCNIK IN MARIJA STARŠEK — ABITU- RIENTA GIMNAZIJE PEDA GOŠKE SMERI. — KAJ VAM JE DALA ŠOLA? TEREZIJA KIDRIČ: »V teh petih letih sem pridobi- la dovolj znanja, čeprav je seveda praksa pokazala, da znamo še premalo. Naš po- klic terja nenehno izpopol- njevanje.« JANEZ REDNAK: »V prvi vrsti to, kar ne da nobena druga srednja šola — najbolj pristen stik z najmlajšimi, predvsem pa pedagoško izo- brazbo.« VOJISLAVA VAHCIC: »Da- la mi je poklic oziroma pri- pomogla do njega. Poleg splošne izobrazbe pa mi je dala tudi nov pogled na svet — letos sem postala članica ZK — ln Je v splošnem vpli- vala name, da lahko resne- je presojam o različnih vpra- šanjih.« FERDO KAVCNIK: »Šo- la mi je dala dovolj splošne- ga razgleda, zlasti tudi na družbenem področju, kjer pa sem se v precejšnji meri izpopolnjeval sam z ak- tivnim delom v mladinski organizaciji.« MARIJA STRAŠEK: »Pred- vsem mi je pripomogla, da se je moj pogled na svet bist- veno spremenil, saj sem bi- la poprej precej religiozno usmerjena.« — STE PRIČAKOVALI KAJ VEC? TEREZIJA KIDRIČ: »Mi- slim, da so nam skušali dati čimveč, kljub temu kaže, da še premalo. Kdor je delal, bo v poklicu lahko uspeval — ob dodatnem 'izobraževa- nju.« JANEZ REDNAK: »Ne bi mogel reči. Dobil sem to, kar sem hotel, čeprav sem mor- da ta leta premalo izkoristil. Sicer pa šola nima ustreznih gmotnih pogojev.« VOJISLAVA VAHCIC: »Več nisem pričakovala. Zadovoljna sem s tem, kar mi je dala, več mi v teh petih letih ne bi mogla dati.« FERDO KAVCNIK: »Od šole nisem več pričakoval, morda sem dobil celo precej več, ker sem se tudi druga- če udejstvoval.« MARIJA STRAŠEK: »Od šole sem pričakovala manj, čeprav mi ni jasno, zakaj se imenuje gimnazija pedagoške smeri, ko skoraj nima peda- goških predmetov.« — VAŠ ŽIVLJENJSKI CILJ? TEREZIJA KIDRIČ: »Po uspešni diplomi bi se rada zaposlila in potem izredno študirala zgodovino in sloven- ščino na pedagoški akademi- ji. Končni cilj pa je — do- bra učiteljica.« JANEZ REDNAK: »Življenj- ski cilj sem praktično dose- gel, čeprav sem stopil na ne- rodovitna tla prosvete. Rad bi nadaljeval šolanje na pe- dagoški akademiji, zanima pa me zlasti družbeno poli- tično dogajanje. Vsekakor bom šel po tej poti dalje.« VOJISLAVA VAHCIC: »Po- stala sem to, kar sem želela od otroških let, s čimer sem svoj cilj dosegla; sicer pa je moj cilj tudi, da bi bilo mo- je delo uspešno in bi me otro- ci imeli radi, in ne nazad- nje, da si ustvarim družin- sko življenje, ki bi bilo čim- bolj prijetno.« FERDO KAVCNIK: »Da bi dal, kolikor sem sposo- ben največ dati.« MARIJA STRAŠEK: »Da bi postala profesorica matemati- ke in fizike ali tujih jezikov, čeprav sem doslej štipendijo zaman iskala.« — VZORI IN IDEALI? TEREZIJA KIDRIČ: »Do- bri profesorji.« JANEZ REDNAK: »Nikoli nisem imel idealov, mislim pa, da je lahko ideal tudi to, da se človek v življenju čim bolje uveljavi. Učitelj mora predvsem izpolnjevati to, kar hoče doseči družba.« VOJISLAVA VAHCIC: »Mo- ji ideali so dobri učitelji in profesorji, dobre žene in ma- tere. Konkretnega ideala ni- mam.« FERDO KAVCNIK: »Moj ideal je prepričanje v to, da je človek sam svoj gospodar.« »MARIJA STRAŠEK: »Svoj ideal sem videla v dijakinji, ki je morala dnevno zelo da- leč v šolo in je živela v iz- redno težkih razmerah pa je kljub temu dosegla svoj cilj.« — V CEM JE NAJVEČJI PROBLEM SODOBNE MLA- DINE? TEREZIJA KIDRIČ: »V pomanjkanju vzgoje in v ne- zaposlenosti. Del mladirifc ni- ma svojega pravega cilja. Kljub temu mladina ni taka kot dostikrat slišimo. V oce- nah je precej pretiravanja in posploševanja.« JANEZ REDNAK: »Današ- nja mladina ima veliko pozi- tivnega, je tudi ambiciozna, toda dostikrat je vprašanje, kam jo usmerja. Vzroki za negativne pojave so v druž- bi.« VOJISLAVA VAHCIC: »O tem sem mnogo razmišljala in mladine ne obsojam za vse tisto, za kar jo obsojajo drugi. Za deformacije mora- mo iskati krivdo v boju za materialno blaginjo, v kate- rem staršem zmanjkuje lju- bezni do otrok. Čustvena na- vezanost pa je poleg vsako- dnevne zaposlenosti bistvena.« FERDO KAVCNIK: »Pro- blem ni en sam, izstopa pa nezaposlenost in domača vzgoja. Elementi, ki dopušča- jo manifestacijo negativnih pojavov, imajo.svoje koreni- ne v družbi.« MARIJA STRAŠEK: »Zapo- slovanje in omejene možno- sti šolanja sta samo dva pe- reča problema. Manjka tudi prave vzgoje. Poznam veliko mladih, ki ne vedo za kaj ži- vijo.« — KAJ JE POTREBNO, DA BI BIL ČLOVEK SREČEN? TEREZIJA KIDRIČ: »Moč- na in trdna volja, veselje do dela, predvsem pa dobro te- lesno počutje.« JANEZ REDNAK: »Materi- alno in duhovno blagostanje. Samo prvo je premalo.« VOJISLAVA VAHCIC: »Mno- gi mislijo, d ti. V družbenem sektorju je 29 različnih strok v okviru petih obrti, nih podjetij, kei imajo skupno 54 poslovnih enot. Zaposlenih je 406 strokovnih delavcev in 145 ostalih, to je administrativnih, pomožnih in nekvalificiranih delavcev. Za- sebni sektor je po izboru strok bogatejši, saj obsega kar 68 stroK ki jih opravlja 199 obrtnikov, Id zaposlujejo še 168 ostalih delava cev. S popoldansko obrtjo se ukvarja 91 obrtnikov 28 različnih strok. V 50 gostilnah je dodatno zaposlenih samo 18 delavcev. Ob ustrezni in dolgoročni politiki, bo na področju obrti možno zaposliti še precej delavcev. šušmarjenje šušmarjenje, kakor vse kaže, kljub poostrenim kontrolam, kal1 dobro uspeva. Na področju celot- ne občine so inšpekcijski organi ugotovili 52 oseb, ki se ukvarjajo z obrtno dejavnostjo, pa za to ni- majo ustreznega dovoljenja. Med temi je 9 mizarjev, 8 krojačev, oziroma šivilj, ter 35 ostalih strok. 4 šušmarji so obrt v času pregle- da inšpekcijskih organov takoj prijavili, 20 so jih predlagali v postopek, vsi ostali pa so v po- stopku za ugotavljanje prekrška. Inšpekcijski organi bodo kontrolo še poostrili. Levški most Pred nedavnim je pisalo v »DE- LU«, da bo skupščina občine Celje prispevala svoj delež za obnovo levškega mostu. Na skupščini v Žalcu pa smo izvedeli, da je zna- ten delež sredstev za ta most na- menila tudi skupščina občine Ža- lec, saj bo iz proračuna prispeva- la preko enega milijona starih di- narjev. Gibanje prebivalstva Med 12 in 18. majem v žalski občini rojstev ni bilo. Zakonsko zvezo je sklenilo 5 parov, umrlo pa je devet oseb in sicer: HRNIC ROZA, rojena MARTINKO, stam 89 let, Založe št. 9; KOS MARI- JA rojena SICHILLI, stara 84 let, stanujoč v Celju; OBERŽAN MA- RIJA, stara 84 let, Polzela 18; HORVAT ROZINA, stara 8 mese- cev, doma iz Ptuja; AVBERŠEK ANTONIJA, rojena PRAZNIK, sta- ra 71 let, Petrovče 22; GRABER ALOJZ, star 72 let, Dobrovlje 32; JUŽNA BRUNO, star 23 let, Leveč 23; ZAVRŠNIK ANTONIJA, stara 63 let, Dobrovlje 8 in KOŠENINA ANTONIJA, stara 84 let iz Go- milskega, številka 51. Odlična organizacija Letošnje prireditve ob sprejemu zvezne štafete in v okviru tedna mladosti, so bile očlično organi- zirane. Tako lepe in odlično pri- pravljene manifestacije v Žalcu v vseh povojnih letih še ne pomni- jo. Program prireditev je izredno bogat in pester, občani pa so s številno udeležbo najlepše popla- čali delo mladih, ki so ga vložili v organizacijo vseh prireditev. Vsem, ki so nesebično in požrtvo- valno delali pri organiziranju le- tošnjih prireditev, velja tudi naša javna čestitka. Podobnih priredi- tev si žalčani še žele. Vihar okoli hiše... Nedavno tega se je v žal- razvedelo, da je Stano- vanjsko gospodarstvo odpro- dalo Obrtnemu centru »ZAR- stanovanjsko hišo v ka- teri imajo klubske prostore ^užbeno politične organiza- ci?e iz Žalca, nadalje občin- sha matična knjižnica, Delav- ca univerza, skratka v pro- dorih te hiše se shaja v klubskih prostorih 24 različ- organizacij. Obrtni cen- ter ima v isti zgradbi prosto- Te za svoj konfekcijski obrat v katerem je zaposlenih 35 klavcev. Ker so prostori ne- ustrezni (obrat nima ustrez- ne9 dovoljenja za obratovanje, ne ustreza predpisanim htevamJ se je ZARJA odlo- da iz svojih skladov in- {)estira v rekonstrukcijo. Pr- ta pot so bili seveda prosto- ^ saj je bil. to osnovni pro- tem. Koncem aprila je bila Odpisana kupoprodajna po- s katero bi Zarja pla- za stavbo 60 milijonov %^rih din in sicer v obdob- lu desetih let. Secla; pa se je stvar zatak- lla■ Družbeno politične or- da*izacije so se uprle tak- šnemu sklepu Stanovanjske- ga gospodarstva, saj je ome- njena zgradba center vsega političnega življenja v mestu. Komunisti Žalca so na svo- jem zadnjem sestanku obso- dili tako odločitev in zahte- vali, da se pogodba razvelja- vi. Na eni strani je sedaj kolektiv, ki se sklicuje na pravnoveljavno pogodbo in ne mara od nje odstopiti, ker je rzširitev obratovalnih pro- storov zanj eksistenčnega po- mena, na drugi strani pa so družbeno politične organizaci- je in druge pomembne insti- tucije, ki se upravičeno bore za svoje prostore, ki jim po- menijo osnovo za njihovo delo. Da bi izvedeli kakšna ima- jo stališča o tem najnovej- šem žalskem problemu, smo obiskali nekatere družbeno politične delavce, ter jim postavili vprašanje, kako ocenjujejo nastalo situacijo in kaj bi kazalo ukreniti. TONE DELAK, politični sekretar občinskega komiteja ZKS Žalec: »Takšne hiše, v katerih imajo svoj delež vse politične organizacije in dru- ge pomembne institucije ne morejo prodati. Komunisti so to obsodili, javnost pa o za- devi sploh ni bila obveščena. Osebno menim, da je potreb- no v interesu družbeno poli- tičnega dela pogodbo razvelja- viti, obrtnemu centru Zarja pa pomagati, da bo našlo drugo ustrezno rešitev za svoje težave.« GORIŠEK VLADO, pod- predsednik skupščine občine Žalec: »Težnja ZARJE, da re- ši problem obrata konfekcije je razumljiva. Pripravili so tudi predloge, kako bi bilo možno preseliti nekatere ko- ristnike omenjenih prosto- rov. Računovodstvo Temeljne izobraževalne skupnosti bi se po njihovem načrtu preseli- lo v prostore sedanje uprave Zarje, Delavska univerza bi šla v Zdravstveni dom in ta- ko naprej. Osebno menim, da zadeva ni v redu, do po- godbe o prodaji ne bi smelo priti, temveč bi bilo potrebno no problerhe Zarje reševati na kakšen drug način. Na občini smo imeli sestanek, kjer sta bila tudi tov. KAČ in DEBIč, ter smo se dogo- vorili, da se pogodba prekine, odnosno stornira. Stanovanj- sko gospodarstvo je to pri- pravljeno takoj storiti, med- tem, ko je tovariš Kač pove- dal, da se mora posvetovati s samoupravnimi organi. Sta- nje mora po mojem ostati status quo!« STANE DEBIč, direktor Stanovanjskega gospodarstva Žalec: »V sklenjeni pogodbi se obrtni center Zarja zave- zuje, da bo vsem, ki bi jih bilo potrebno izseliti, zago- tovil ustrezne prostore. Huda reakcija v javnosti je nastala predvsem zaradi tega, ker kulturni delavci, katerih delo se tako ali drugače veže na prostore v tej zgradbi, ne za- upajo ZARJI, da bo svoje obljube uresničila. Ponovno poudarjam, da je Stanovanj- sko gospodarstvo takoj pri- pravljeno odstopiti od po- godbe, ki po našem mne- nju še ni polnomočna, saj še ni ustrezno re- gistrirana. Obrtni center bo na vsak način moral nekako rešiti svoj problem, proble- me z njim pa smo imeli tudi mi, saj je ZARJA za prosto- re, ki jih koristi v tej stav- bi, dve leti plačevala najem- nine.« IVAN-KAČ, direktor Obrt- nega centra ZARJA: »Od po- godbe ne bomo odstopili, ker je pravnomočna, saj je v 6. členu zapisano, da stopi po- godba v veljavo po podpisu obeh pogodbenih strank, pod- pisana pa je bila 3. aprila. Pogodbo je moč stornirati sa- mo pod pogojem, da se kon- fekcija likvidira, v tem pri- meru pa bo morala občina poskrbeti za zaposlitev pre- ko 30 delavcev, Zarji pa bo morala prevzeti tudi odplači- la anuitet za naročeno opre- mo v okviru našega rekon- strukcijskega programa. Zara- di pritiska, ki ga na nas iz- vaja občina je v kolektivu veliko ogorčenje, namesto da bi nam pomagali pri naših prizadevanjih, nas v njih ce- lo ovirajo.« Za zaključek pa še naš ko- mentar: Tehtnih argumentov za svoja stališča ne manjka niti na eni niti na drugi stra- ni. Napaka je bila storjena nedvomno že v tem, da se je vse pripravilo več ali manj za zaprtimi vrati, med obe- ma strankama, ne da bi se predhodno izmenjala stališča z vsemi prizadetimi, če bi do sestanka na občini prišlo še pred podpisom pogodbe, bi'se verjetno marsičemu lah- ko izognili, tvlco pa bo po vsej verjetnosti še precej te- žav paredno se bo zadeva uredila. B. Strmčnik 30. MAJA 1968 tednih*** 9] i na kratko 200 milijonov iz skla- dov skupnih rezerv V preteklem letu formirana sred- stva sklada skupnih rezerv go- spodarskih organizacij občine Ve- lenje so znašala 216,5 milijona S dinarjev, porabljenih pa je bilo 204 milijone S din. Iz tega vira je sklad odobril za pospeševanje in povečanje obsega proizvodnje kratkoročne kredite 3 organizaci- jam (Chrommetal 20 milijonov, LIK Šoštanj 20 milijonov in RŠC 10 milijonov S din) ter Chrom- metal u dolgoročni kredit za dobo 5 let v višini 30 milijonov sta- rih dinarjev. Polovica sredstev iz omenjenega sklada je bila po- rabljena za odplačila različnih po- sojil, ki jih je sklad najel v prej- tajih letih. Posneli bodo 2 filma Občinski odbor ZB NOV bo letos financiral snemanje dveh kratkih poučnih filmov za šole na temo taborišč in važnih dogodkov iz NOB na območju šaleške doline. Oba filma bosta večidel v barvni tehniki in bosta služila orisovnim šolam za poživitev pouka zgodo- vine NOB domačega območja. Filmski material bodo opremili s pripovedmi preživelih borcev o različnih probojih, borbah, o delu TV postaj, bolnišnic in drugem iz življenja in borb edinic NOV na šaleškem območju. Precej tek- stov imajo že posnetih na magne- tofonske trakove. K. Odslej samostojno društvo upokojencev v Velenju Do letne skupščine podružnice Društva upokojencev Slovenije v Velenju, ki je bila v Velenju minulo nedeljo, je bilo v Sloveni- ji samo centralno društvo v Ljub- ljani s podružnicami v Sloveniji. Status podružnice velenjskim upo- kojencem ni več ustrezal, ker jih je zastarela organizacija utesnje- vala v njihovi dejavnosti. Zato so na zadnji skupščini sprejeli lastna pravila in ustanovili samo- stojno Društvo upokojencev v Ve- lenju. Nova pravila jim tudi omo- gočajo registracijo nekaterih de- javnosti pri SDK. Na zadnji letni skupščini so med drugim ugo- varjali sedanji delitvi članarine in predlagali decentralizacijo fon- da za vzajemno pomoč. Le ta naj bd bil pri podružnicah in druš- tvih. Velenjsko društvo, za ljub- ljanskim 2. v Sloveniji, šteje 1200 članov. f. Do integracije bo prišlo Napak bi bilo pričakovati, da bodo trgovska podjetja v velenj- ski občini na nagloma in brez predhodnih analiz in dogovorov šla pod skupno streho. Bolje je, da so te priprave opravljene te- meljito in po tej poti se vsa stvar tudi razvija. Kakor sedaj kaže, do integracije vseh trgov- sikih podjetij ne bo prišlo, pač pa Je dosti bliže realnosti namera za združitev vse trgovske dejavno- sti v Velenju. Ustrezni razgovori o tem že tečejo in je torej re- alno pričakovati sadov v bodo- čem razvoju trgovine na tem ob- močju. * Na Paški Kozjak Obisk partizanskih krajev in lju- di na Plešivcu, ki ga je pripravila konec minulega meseca krajevna organizacija ZB NOV Velenje, je naletel na ugoden odmev. Ista organizacija pripravlja za junij že drugi pohod borcev v okolico Ve- lenja in sicer se bodo usmerili proti zaselkom in domačijam na Paškem Kozjaku, kjer so doma- čini med narodno osvobodilno voj- no prav tako nesebično pomagali borcem. Srečanja na Paškem Koz- jaku naj bi bila obojestransko prijetno doživetje ter naj bi po- menila začetek navezovanja traj- nejših stikov preživelih borcev z gostitelji iz najhujših časov. Za obisk borcev velenjskega območja na Paškem Kozjaku se zanima tudi krajevna organizacija ZB iz Šent- jurja pri Celju. Kot kaže, bi s« radi njihovi člani pridružili za skupni obisk na Paškem Kozjaku, POJASNJENI VLOMI V VELENJU? Delavci milice in celjske UJV so v Velenju prijeli mla- doletnika R. P., za katerega sumijo, da je v začetku apri la v Velenju izvršil več vlo mov. Tako sumijo, da je on izvjšil tatvine na škodo F Triglava iz Velenja, ko mu je iz stanovanja odnesel več vrednostnih stvari. Erik Meh bi naj on ukradel hra nilnik in zlatnino v vredno sti 8.300 novih dinarjev, Val terju Frecetu zlat prstan ir nekaj gotovine ter Jožetu Pavšetu nekaj gotovine. Pc prijetju so pri njem naši: vso zlatnino, večidel denarje pa je že zapravil. -ej Moderno in toplo okolje Prenovljeni hotel »Paka« v Velenju med vodilnimi v Sloveniji Natanč!«? v določenem ro- ku, kakor smo pred meseci zapisali, so v velenjskem ho- telu Paka, ki je veljal od le- ta 1961. to je od zgraditve pa tja do 1965. za najmoderneje opremljen hotel v Sloveniji, opravili temeljito modernizaci- jo pritličja hotela. Pred dne- vi je bila v zvezi s tem otvo- ritvena svečanost, katere se je udeležilo precej povablje- nih gostov in predstavnikov izvajalcev. Po 7-letnem poslovanju ho- tela so potrebe in zahteve go- stov narekovale določene spremembe v ureditvi z na- menom doseči boljšo funkcio- 1 nalnost hotela. V pritličju hotela so uredili na novo ape- ritiv bar, povezan s hotel- skim hollom, z novo uredit- vijo je bila recepcijska služ- ba ločena od vratarske, po- vsem nov videz je dobila je- dilnica, barski prostor pa je šele s to preureditvijo prido- bil vse funkcionalne lastno- sti pravega bara. Ob slednji adaptaciji so mislili tudi na garderobe za artiste in zapo- sleno osebje, mimo tega pa je bila urejena še pralnica. Kar v prenovljenem hotelu »Paka« v Velenju močno pre- seneča, je izredna funkcional- nost in medsebojna poveza- nost prostorov od aperitiv ba- ra do jedilnice z vkomponi- rano novostjo — to je dolgo točilno mizo — vse tja do bara, kjer je moč po potrebi z raztegljivimi vratmi združi- ti oba prostora. V jedilnici in aperitiv baru so tla oblo- žena s temnozelenimi prepro- gami, stene pa so v snack ba- ru in baru prevlečene s stil- nimi tapetami. Tudi razsvet- ljava s svojo impresivnostjo zelo preseneča, kar še zlasti veja za veliko jedilnico. Skrat- ka hotel »Paka« je postala s slednjo obnovitvijo za gosta neprimerno bolj privlačen in toplina, ki jo družno vsi pro- stori izžarevajo, vpliva v pra- vem pomenu besede na go- sta zelo domačno. Načrte za preureditev prit- ličja hotela »Paka« je izdelal projektivni atelje Velenje: inž. arhitekt Aleksej Janušič s sodelavci, celotna realiza- cija pa je veljala 46 milijo- nov starih dinarjev. Pri finan- ciranju je kolektivu Pake z razumevanjem pomagala Kre- ditna banka Celje in Velenje ter sklad skupnih rezerv go- spodarskih organizacij velenj- ske občine. Nedvomno je zad- nji korak veljal kolektiv ho- tela precej truda, ki bo z leti prav gotovo tudi poplačan. Še slabe tri tedne in vrata osnovne šo- le (levo), rudarske- ga šolskega centra (v sredini) in ve- lenjske gimnazije (desno) se bodo zaprla. Maturanti rudarske srednje šole so si oni dan že nadeli cilindre in prepevali po ve- lenjskih ulic&h. VELENJE Borci občutijo svojo organizacijo Ni organizacije, kjer se vodstva in člani ne bi ubada- li z najrazličnejšimi proble- mi. Tako je tudi v Zvezi bor- cev NOV na območju velenj- ske občine, vendar le s to razliko, da tu že dlje časa sem pritegujejo k tvornemu obravnavanju zadev iz življe- nja borcev kar najširši krog članov te organizacije, ki šte- je v občini več kot 2000 čla- nov združenih v 17 krajevnih organizacijah. Da ne bi naštevali in nače- njali vsevprek, naj v priču- jočem zapisu spregovorimo najprej in nekolikc> več o po- zornosti organizacije Zveze borcev NOV do borcev-kme- tov in upokojencev; natanč- neje do njihovih stanovanj- skih problemov. Organizacija posveča največ pozornosti kreditiranju tistih članov, ki si iz drugih virov ne morejo zagotoviti denarja za obnovo dotrajalih domov odmaknje- nih od mestnih središč in večjih krajev. Tako je ZB lani in predlani za najnujnej- še primere zbrala skupno 40 milijonov starih dinarjev in jih v obliki kreditov za dobo 5 do 15 let razdelila potreb- nim borcem-kmetom in upo- kojencem, ki zaradi gmotnih razmer ne morejo konkuri- rati pri dražjih kreditih (kratka vračilna doba in 8 do 10-odstotne obresti). Po- samezni prošniki dobijo do 500.000 S din posojila po 2- odtotni obrestni meri, del denarja in materiala za ob- novo svojih domov pa zbe- ro sami. Občinski odbor združenja borcev NOV v Velenju usmer- ja akcijo za kreditiranje tu- di v tem letu. Pričakujejo, da bedo lahko zbrali 15 do 17 milijonov S din, potrebo- vali bi pa kajpak še precej več. Že sedaj čaka na rešitev približno 30 vlog, ki so jih večidel tudi že obravnavale krajevne organizacije. Tako v občinskem vodstvu kot v krajevnih organizacijah sodi- jo, da mora biti celotna ak- tivnost borčevske organizaci- je izraziteje usmerjena k lju- dem, k zadevam članov te organizacije. Kar zadeva aktivnost orga- nizacij na terenu, so le-te v vseh primerih delavne; ob- ravnavajo prošnje za posoji- la, zadeve s področja prizna- vahiin in dijaške pomoči. dopolnjujejo in kompletirajo, krajevne kronike, skrbijo za spomenike in spominska obe- ležja na svojih področjih ter po potrebi zbero predloge za zahtevnejša dela, ki jih financira občinsko vodstvo, v delokrog stalne aktivnosti pa sodi tudi sodelovanje s šola- mi pri razvijanju tradicij NOB, nadalje sodelovanje pri krajevnih proslavah, skrb za ostarele in bolne člane ZB ipd. Vse pomembnejše de- lo organizacije ZB v občini gre prek krajevnih organiza- cij in zato članstvo to svojo organizacijo na terenu čuti, jo potrebuje, išče in se ji tu- di zaupa. Delo s terena je posrečeno povezano tudi prek organov občinskega vodstva ZB, kjer delujejo komisije in sekcije, v celoti sestavljene iz pred- stavnikov posameznih kra- jevnih organizacij ZB. Uspeš- no delujejo komisija za tradicije NOB, komisija za delovno dobo, komisija za spomeniško varstvo, sekcija deportirancev, komisija za invalidska vprašanja, komisi- ja za skrb za borce, komisija za internizacije in komisija rezervnih oficirjev. Peticija izvršnemu svetu Z nedavne letne skupščine Druš- tva upokojencev Velenje so udele- ženci poslali Izvršnemu svetu SR Slovenije posebno peticijo, v ka- teri se energično zavzemajo za pravičnejše uravnavanje pokojnin pri nas. Tudi novemu odboru, iz- voljenem na slednji skupščini, so naložili kot trajno nalogo skrb za ažurne j še posredovanje vseh perečih zadev upokojencev na pri- stojne forume. Kongres mladine v Velenju Na zadnji seji predsedstva CK ZMS so sklenili pred- lagati Centralnemu komiteju naj bi bil kongres • ZMS 21. in 22. junija in to v Velenju. Za plenarna zasedanja kongresa slovenske mladine bi prišla v poštev di>orana kulturnega doma. Določeno je, da se bo kongresa udeležilo, razen po- vabljenih, še 262 delegatov — mladink in mladincev iz Slovenije. Kongres bo delal v dveh oblikah; na plenar- nih zasedanjih in v treh komisijah, ki bodo ločeno ob- ravnavale vlogo mladine v uresničevanju gospodarske in družbene reforme, socialistično vzgojo mladine, na- dalje osnutek novega statuta ZMS ter vlogo in razvoj mladinske organizacije v Sloveniji. Obisk iz Gradca Med mnogimi skupinami izletnikov, ki so letos obiska- le Velenje, je tudi že bilo pre- cej skupin iz tujine. Konec maja se je dan in pol usta- vilo v Velenju 109 delavcev in nameščencev urada za vrt- narstvo in parke mesta Gra- dec. Le-ti so si med bivanjem v Velenju ogledali mesto in javne nasade, na kotalkališču pa so jim velenjski kotalkar- ji pokazali del svojega tek- movalnega programa, nad ka- terim so bili udeleženci izle- ta zelo navdušeni. Prireditve se je udeležil tudi konstruk- tor kotalkališča v Velenju iz Dunaja, sicer pa častni me- ščan mesta Gradec dipl. ing. Karel Paul Filipsky. K. Jajca v 0lympiji Na velenjski tržnici se večkrat ustavi temnosiva Olympia starejšega letni- ka, ki služi njenemu last- niku za stojnico. Vsa za- deva niti ne bi bila toli- kanj zanimiva, če ne bi bilo v globokem prti jaš- ku svojstvenega tovora — 3.000 svežih jajc, pomeša> nih v žagovino. Prodaja- lec jih »srečno« pripelje po vijugavi in kotanjasti obsotelski cesti do Vele- nja. — Od 3.000 jajc se jih zlomi kvečjemu 10, se je pohvalil podjetni pro- dcmalec. Pohvali pa se Tanko še z nečim: z raz- meroma nizko ceno — S din za jajce — je zbil M tržnici cene in povrh svoj tovor tu redno tudi iz- prazni v cekarje in mreže velenjskih gospodinj. * Avgusta avtomoto rally treh dolin Na pobudo avtomoto dru- štva »šaleška dolina« Vele- nje bo avgusta letos ena naj- večjih in najbolj množičnih prireditev za avtomobiliste in motoriste v severozahodnem delu Slovenije. Gre namreč za avtomoto rally treh dolin šaleške, Mislinjske in Me- žiške. V zvezi s tem so se že sestali predstavniki društev iz Dravograda, Slovenj Grad- ca, Velenja, Raven in Šmart- nega ob Paki ter sestavili ko- ordinacijski odbor. Pokrovitelj množičnega rallyja bo inicia- tor, to je velenjsko društvo, ki se je prav tako že začelo temeljito pripravljati za iz- vedbo te prireditve. Okrog priprav in pri sami izvedbi bo sodeloval 40-članski odbor. Avtomoto rally treh dolin bo obsegal dve disciplini in to ocenjevalno in spretnost- no vožnjo. Tekmovalci — ude- leženci rallyja — bodo po pro- pozicijah morali v matičnih društvih najprej opraviti pr- vi preskus iz sipretnostne vož- nje in šele potlej bodo iz raz- ličnih cestnih smeri vozili oce- njevalno vožnjo do Velenja, končnega cilja rallyja. Razum- ljivo je, da jih bo šele na ci- lju čakala najtežja preizkuš- nja spretnostne vožnje. Organizatorji rallyja so si zamislili to množično prire- ditev tudi kot priložnost za rekreacijo in sproščeno zaba- vo vseh udeležencev. Tako bodo v Velenju ekshibicijska vožnja Go-kart vozil, nogo- metna tekma in več glasbe- nih prireditev. Po končanem tekmovanju bo ob velenjskem jezeru tudi piknik. 10 ***~tednilf veienje 30. MAJA 1968 Z VESELJEM NA DELO Učenci šole v Lučah so si zgradili športna igrišča in uredili šolsko dvorišče • Za dan mladosti so v Lučah imeli učenci dra- goceno svečanost. • Na tisoče ur so porabili za delo, zgradili so sebi in rodovom za sabo igrišča, ki pomenijo mnogo več, kot samo to. • Občani pravijo: mnogo je odvisno od prosvet- nih delavcev, mi smo na naše ponosni, ker žive in delajo z nami. V Savinjski dolini je mno- go krajev, v katerih občani ne drže križem rok ob re- reševanju krajevnih proble- mov. V povojnih letih so or- ganizirali mnogo delovnih akcij, katerih vrednost je neprecenljiva. Gornje Savinjčani pa po svoji dejavnosti predstavlja- jo zastavonoše. Za Dan mla- dosti so se jim pridružili še malčki iz Luč in okoli- ških krajev, tistih, iz kate- rih v jutranjih urah hite s torbo na rami v šolo v Luče. Tisti, ki so kdajkoli hodi- li po poteh teh otrok, ki dan za dnem svoje drobno telo spuščajo v dolino, da bi ga po končanem pouku znova uprli v hrib, vedo kaj kje po- meni ura in več hoda. Za njih ne toliko kot za nas in vse tiste, malčke po mestih, ki preskočijo ulico pa so v šoli. Lani so končno uredili šo- lo v Lučah, da predstavlja danes, kljub temu, da še ni takšna, kot bi morala biti vsaj tisto osnovo, ki bi naj služila za današnje potrebe pouka. Toda z adaptacijo ni- so rešili vprašanje telovadni- ce in telovadbe. Otroci so morali še naprej na telovadbo v neustrezno dvorano Za- družnega doma, ob slabem vremenu pa so ostajali kar v razredih. Ker denarja ni bilo, je prizadevno vodstvo šole to vprašanje delno reši- lo s predlogom o gradnji športnega parka na neureje- nem prostoru okrog in ob šoli. Od ideje pa do realizacije pogosto steče po Savinji mnogo vode. V Lučkem pri- meru to ne drži. V malo več kot mesecu dni so zravnali, prekopali in uredili prostor ob šoli, iz Savinje so nanj navozili gramoz, majhne ro- ke otrok so ure in ure vih- tele orodje vse dokler ni bil teren pripravljen za — as- faltiranje. Na sorazmerno mejhen prostor so uspeli zri- niti troje igrišč: za ko- šarko, odbojko in mali rokomet. Po predračunu bi naj ta dela veljala tri mili- jone starih dinarjev. Toda zdaj bo treba plačati samo asfaltiranje. Opremo jim bo dal občinski svet za te- lesno kulturo. J. SEVER Danes ni bistveno, kolikokrat so te majhne ročice zamahnile v 5000 delovnih urah, kolikor so jih porabili za gradnjo igrišč. Dejstvo je, da so igrišča zgrajena. Zato je praznovanje dneva mladosti v Lučah izvenelo mimo simboličnosti v praznik mladih. (Foto: J. Sever) ČRPALKA m ČRPANJE Ni problem v tem, kdaj bo, temveč kje bo! V trgu ali na vasi, pred nosom ali tam nekje ... © Človek ne bi verjel, da se lahko ob eni sami benzinski črpalki, ki je še samo na papirju, razvname toliko lokalističnih želja. • Zagovorniki lokacije na Ljubnem vihte svoje, z argumenti podkrepljene »argumente«, oni višje pa z manj ognja izpovedujejo to, za kar bi naj črpalko zgradili... Gornje Savinjska dolina je bila dolgo v senci nezanimi- vosti. Podeželje, ki je bilo vabljivo za ribiče, lovce in mešetarje z lesom, le za in- dustrijo in trgovino — ne. Toda časi se spreminjajo, to mnogi ugotavljajo. Tudi v Gornje Savinjski dolini. Za primer vzemimo kmetovalca, ki je pred nekaj leti ponu- jal na prodaj zemljo po 150 starih dinarjev za meter (kva- dratni) površine in še manj, danes pa hoče tri tisočake in še več. Toda danes se ime te- ga kraja piše res z veliko za- četnico — žekovc! Pred leti je bilo marsikate- remu trgovskemu podjetju vseeno kje in kaj ponuja ob- čanu (gorjanu) v Gorje Sa- vinjski dolini. Danes kipe no- ve prodajalne, vljudnost po- dajalcev pa se lahko primerja s prodajalci predmestja, na primer v — Parizu! Toliko, da te za rokav ne potegnejo v prodajalno! Gornje Savinjčani so mu- ko mučili, da bi dobili kakš- no črpalko za svoje železne konje. Kje pa, niso bili zani- mivi. Poglejmo danes: — če trgovsko podjetje Sa- vinja ne bo prodalo benzin- ske črpalke v Nazarju, bo Pe- trol zgradil drugo pred Mo- zirjem pri odcepu za žekovc. — ne glede na to še preje pa, če bodo našli »skupni je- zik« s Savinjo, bodo zgradili še eno črpalko v gornjem de- lu doline. Torej je že nekdo ugoto- vil, da postaja Gornje Savinj- ska dolina »zlata« jama. Naj bo, bolje prej, kot nikoli, bi človek vzdihnil. Toda to so verjetno šele začetki. Zdaj bo nastopilo obdobje »diplomat- ske dejavnosti« prepričevanj, konkurenčnosti, večji bodo uspešnejši od manjših, na dan bodo prišla zlata pravi- la ekonomičnosti... kajti vsi še niso pokazali vseh kart. Tu moramo odšteti seveda tiste, ki bodo imeli buffete, kioske, gostišča, parkirišča, itd ... Torej tovariši, če upošteva- mo, da je bilo 31. dec. 1967. leta v mozirski občini regi- strirano 1631 vseh motornih vozil (danes jih je približno 200 več) je to podatek za raz- mišljanje. Na tri črpalke bi potemtakem prišlo 543,6 vozi- la. če ne bi upoštevali dej- stva, da je neki cestar, ki be- leži promet ugotovil samo na cesti pred Mozirjem v enem dnevu 2417 motornih vozil. Seveda, to ni vsak dan ... To- da odslej verjetno bo ... Bistvo spora, ki je povzro- čil to pisanje je v nečem dru- gem: v tem, kje bi naj stala tista druga črpalka. Na Ljub- nem ali višje?! Ljubenci se za njo že dolgo bore in to bolj, kot občani v gornjem predelu. Od Ljubnega do Na- zarij je z avtomobilom »do- ber streljaj«, iz Luč, Solčave pa moraš dobro vijugati, tu- di nivo v rezervoarju ti po- kaže razliko. Kot smo izve- deli od Petrola, je njim vse eno kje. No, ne čisto vseeno: tam kjer je večji promet. Z dograditvijo ceste čez Oljševo in ceste čez Podvo- lovjek na kamniško stran, upoštevaje tudi prehod na Pavličevem sedlu, ki je samo vprašanje časa, je logično, da bi naj bila črpalka višje proti Logarski. Občani tega predela se kolikor vem, ne kregajo o tem ali bi naj bi- la v sami Logarski (na pro- storu, ki ne bi krnil parka) ali v Solčavi in celo v Lučah. Toda Lubenci se ne dajo kar tako. Priznati jim je treba, da so že pripravili (in priprav- ljeni dati) lokacijo, da so bili že tu in tam, skratka, črpal- ka bi naj bila na Ljubnem. In zdaj? Nič, kajti do pravega kreganja še ni prišlo, toda tudi daleč vstran nismo. Žal. Eno pa drži: najprej bomo črpali pred Mozirjem, če ne že v Nazarju. J. Sever na kratko Namesto v gledališče — na izlet Gornjegrajčani, tisti, ki re- dno obiskujejo abonmajske predstave Slovenskega ljud- skega gledališča v Celju so zadnjič odpotovali v Celje, da bi videli »na uro«. Pred- stave namreč ni bilo. Poza- bili so na objave. Toda, če so se že odločili za potova- nje, zakaj potem ne bi obi- skali vsaj gostilne. Na večer ob vrnitvi so preživeli nekaj ur v novem hotelu v Mozir- ju. Pa je bili volk sit in koza — cela. Tiskovna konferenca Odbor za razvoj in propa- gando turizma v Gornje Sa- vinjski dolini je v sodelovar nju z Avtoturističnim podjet- jem Izletnik iz Celja ter re- dakcijo »Dela« v Celju, orga- niziral tiskovno konferenco novinarjev dvanajstih redak- cij. Novinarje so seznanili z dosedanjim razvojem in perspektivnim programom turističnega razvoja Gornje Savinjske doline. Ogledali pa so si gradnjo žičnice na Gol- teh, razstavljena dela v Jaki- jevi galeriji in turistične za- nimivosti na področju mo- zirske občine. Novinarje je sprejeli tudi Jože Deberšek, predsednik skupščine občina Mozirje. Z delom napredujejo Delavci Cestnega podjetja iz Celja dobro napredujejo z delom na rekonstrukciji ce- ste proti Logarski dolini do Luč. V teh dneh so zgradili že na skoraj celem odseku propuste za odvodnjavanje ter pripravili cestišče za raz- širitev. Z delom bi naj kon- čali še pred zaključkom glav- ne turistične sezone. Planinska štafeta Z Okrešlja so planinci po- nesli štafetno palico z voščili naših planincev. Spremlje- valce štafete so v krajih Gornje Savinjske doline ob- čani toplo pozdravili in pri- srčno sprejeli. Gor na motorju, dol na smreki Kako sta Muhič in Klemenak pred 40. leti potovala z motorjem na Mozirsko »S petimi leti sem bil pr- vič na Mozirski,« pripovedu- je danes 70-letni IVAN KLE- MENAK, upokojeni ključav- ničar iz Mozirja. »Vodil me je oče, ki je bil velik ljubi- telj planin. Pozneje sem bil 9or neštetokrat. Na leto vsaj 35-krat. Nekoč, ko sem še malo bolje hlačal, sem bil eelo vodič. Krono sem dobil, ki so jo oče spravili v špa- fovček. To je bil dogodek.« če bi lahko kolo zgodovine zavrteli za 40 let nazaj, da bi v$i mladi dobili predstavo o tedanjih razmerah, bi mora- ti zapisati, da takrat še ni bilo tako lepe poti na Mo- zirsko kočo (1339 metrov Nadmorske višine), kot vodi- lo gor danes. Da seveda ne denimo žičnice, ki bo za- čela voziti še letos. »Ko si mlad, si vseh muh Poln tako, da včasih ne veš kam s tisto prešernostjo. Ne- kega dne sva s FRANCEM ttUHIčEM, ki je bil prav ta- ko ključavničar, doma iz Re- ob Savinji preizkušala Vegov motor. Bil je Ariel, tivja zadeva. Pa sva tako ob kozarcu razmišljala zakaj ne bi enkrat za spremembo kre- nila na Mozirsko z motor- jem?« To je bilo julija 1928. leta. Muhič je prišel popoldne h Klemenaku, zaropotala sta jo po kolovozu proti šmihelu. »Ariel je rital, da je bilo veselje. Z mečmi sva ga sti- skala kot žrebca. Kamenje je frčalo izpod kolesa, brne- lo pa je kot hudič. Mene je vse bolelo. Na šmihelu sva malo počivala, Arielu je bilo le nekoliko bolj vroče, kakor nama. Ko sva nekoliko oplak- nila grli, sva se zapodila na- prej. Ko bi vi videli, kakšna sva bila. Naad Šmihelom sva se ob neki korenini ustavila, čudilo naju je namreč, zakaj žanjice, ki so izza senožeti žele pšenico, zro v nebo. Pa sva se tudi midva zazijala ...« šele pozneje sta ugotovila, da, v tistih dneh je bilo le- talo še redkost, žanjice zro v nebo, kdaj bi uzrle letalo, pa je ropotal njun Ariel. Ko so žanjice zagledale na tistih gr- čah njiju na motorju, so bile seveda bolj presenečene, kot če bi uzrle letalo ... In tako sta priropotala in priskakaljala pod kočo. Iz motorja se je pošteno kadilo. Zaradi nenehnega zaviranja sta jima odpovedali tudi obe zavori. Streljaj pod kočo sta morala z vožnjo prenehati. Klemenak je odšel v kočo po — pivo, za vse tri. Planinci v koči niso verjeli, da bi lah- ko in da sta uspela z motor- jem na Mozirsko. Smeha, zdravic in vprašanj je bilo toliko, da se je medtem že motor ohladil... »Nazaj grede je bilo huje. Vse skupaj je kljub zavira- nju preveč drvelo. Ariel pa je še bolj rital in drsel, kot gor- grede. Po daljšem preudarja- nju sva posekala šest metrov visoko smreko in jo prive- zala za motor. Ker je bila hi- trost še vedno prevelika, sem na smreko počepnil tudi sam. Muhič je vijugal, jaz pa s smreko zaviral. Tudi to še ni bilo dovolj, zato sem na smreko naložil nekaj velikih ploščatih kamnov. Skupno s kamenjem sem nekajkrat od- frčal s smreke, toda vse se je dobro končalo. V mraku nam- reč strmine niso bile več ta- ko grozljive. V Mozirje sva prispela malo pred polnoč- jo ...« Ne, pozneje več nista poto- vala z motorjem na Mozir• sko. Toda Klemenak je še en- krat to pot ponovil, tokrat z Unimogom. Do koče bi mo- rali spraviti peč, toda kako? Pa se je Klemenak spomnil na potovanje z motorjem. Z voznikom so malo oplakovali grla, vse dokler — ni padel mrak. Potem so krenili na pot. Klemenak je stal na bra- niku in tako vodil voznika. Naslednjega dne, ko je voz- nik presenečen ugotovil, kje so, je seveda spregledal Kle- menakovo idejo o vožnji v mraku. »Podnevi ga ne bi nihče za noben denar spravil gor. Po- noči pa je v soju svetilke vi- del le ozek del, ki je bil manj grozljiv. Ker se je vse sreč- no končalo, mi je voznik od- pustil, toda ko se še danes srečava, sem zanj falot. Na ta račun smo spili že prene- katero steklenico piva...« J. Sever CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO V BIVŠI POSLOVALNICI »SOLČAVA« UREDILI NOV MODERNI ODDELEK ZA VELIKO IZBIRO NAJ NOVEJŠIH VZORCEV ZA OBLEKE, POSTELJNEGA PERILA, ZAVES, PRE- GRINJAL IN PREPROG. Priporočamo se za cenjeni obisk KOLEKTIV POSLOVALNICE Volna 30. MAJA 1968 mosirje _tednih »*» NA KRATKO V počastitev praznika V soboto in nedeljo je bi- la na prvi osnovni šoli v Slovenskih Konjicah razstava likovnih izdelkov. Otroci so pripravili razstavo v počasti- tev praznika mladosti, prika- zali pa so najlepše, kar so njihove male roke ustvarile med letom. Škoda zaradi slane 20. maja, je precej huda slana ob Dravinji požgala pre- cej poljskih pridelkov. Naj- huje je prizadet del Draže vasi, kjer so kmetje že prija- vili škodo, da bi odmerjeval- ci davkov to upoštevali. Ka- že, da bo precej škode na ko- ruzi in krompirju, pa tudi na pšenici, ki je cvetela. Poseb- na komisija bo škodo oceni- la čez kakih štirinajst dni, saj lahko upamo, da si bo- do nekateri pridelki še opo- mogli. Prenizke cene Prejšnji teden smo bili v Ločah prav na dan, ko so kmetje pripeljali živino na redni odkup. Bilo je veliko slabe volje, saj je cena živi- ni tako nizka, da se nekate- rim prodaja res ni splačala. Kmetje bi nizko odkupno ce- no še nekako razumeli, če bi bilo meso poceni tudi v tr- govini. Tako pa se resno vprašujejo, kje ostajajo veli- ke razlike med odkupnimi in prodajnimi cenami? Čemu zastoj? Olajšanje, ki je zajelo velik del prebivalcev konjiške obči- ne, ko se je občinska skup- ščina odločila, da zagotovi iz- vedbo rekonstrukcije vodovo- da — vodo naj bi napeljali iz zajetja v Žicah — je spet minilo. Čeprav je od sklepa preteklo že nekaj mesecev, je zajetje v žičah še vedno tako kot je bilo. Nikjer ni vi- deti, da bi se dela že začela, čemu torej zastoj, ko pa je potreba tako očitna? Prašno naselje Loče so verjetno eno naj- bolj prašnih naselij. Z zelo prometne makadamske ceste se dviga namreč veliko pra- hu. Prebivalci si zato seve- da zelo želijo, da bi položili asfalt vsaj po trgu, če z njim že ni mogoče povezati Loč in Konjic. Krajevna skup- nost pa letos za to ne bo ime- la denarja. Nekaj sto tisoča- kov, ki so na razpolago, bo- do porabili za ureditev avto- busne čakalnice, kar je go- tovo še bolj potrebno. Nova pekarna Delavci pekarne »Rogla« v Slovenskih Konjicah so na svojem zadnjem sestanku raz- pravljali o položaju podjetja. Ugotovili so, da je oprema v pekarskem obratu že zastare- la in da bi potrebovali nekaj desetin milijonov starih di- narjev, če bi jo hoteli obno- viti. Zato so menili, da bi bi- la najprimernejša rešitev za kolektiv priključitev h kaki večji tovrstni delovni organi- zaciji. Zlasti ugodne pogoje je ponudilo podjetje »žito« iz Ljubljane. Na sestanku so še sklenili, da bodo 18. juni- ja izvedli med člani kolekti- va referendum, ki naj bi do- končno odločil o organizaciji in priključitvi. Odlog plačila Uprava občinske skupščine v Slov. Konjicah ugotavlja, da je letošnji dotok sredstev v občinski proračun nekoli- ko manjši kot je bil lani ob tem času. V zaostanku so predvsem mnogi kmetje, ki želijo, da bi skupščina odlo- žila plačilo njihovih obvezno- sti na kasnejši čas. Vzrok: slaba prodaja kmetijskih pro- izvodov. Vzplamtela žerjavica Ob rob prekinitvi dela v kovaški industriji v Zrečah Prejšnji torek .je nočna izmena delavcev v kovaški industriji v Zrečah dve uri pred koncem svojega dela ustavila stroje. Ljudje so odšli pred tovarno, ker so počakali sode- lavce jutranje izmene. Skupaj so nato sestavili komisijo, ki je od vodstva podjetja in predstavnikov občinske skupščine ter družbeno političnih organizacij v njihovem imenu zahtevala višje osebne dohodke. Prekinitev je trajala osem ur, nato pa so se člani ko- lektiva — potem ko so dobili zagotovilo, da bo občinska skupščina podjetju odobrila 14 milijonov kredita, iz katerega bo ob prihodnjem izplačilu mogoče izplačati za 30 od- stotkov višje osebne dohodke — vrnili na delo. Na zahtevo kolektiva je občinska skup- ščina imenovala tudi komisijo, ki bo preučila verodostojnost dokumentov in podatkov o proizvodnih rezultatih. Druga, strokovna komisija, pa naj bi za zbor kolektiva pripra- vila poročilo oziroma predlog o ukrepih, s pomočjo katerih bi se podjetje izmotalo iz dosedanjih ekonomskih težav. V kolektivu kovaške indu- trije v Zrečah je vrelo prav- zaprav že veliko pred torko- vo prekinitvijo dela. Le-ta je bila samo posledica nečesa, kar je delavce tega 800 član- skega kolektiva vznemirjalo že več mesecev. Izredno niz- ki osebni dohodki — saj je celo povprečje osebnih do- vhodkov vseh zaposlenih pad- lo na 50 tisoč starih dinarjev — ter izplačilo premij neka- terim članom kolektiva pa so bili le povod za izbruh, ki je drastično opozoril, da je mera nesoglasij in nezado- voljstva v tem kolektivu do roba polna. Kolektiv zreške tovarne je zašel v ekonomske težave ne- kaj mesecev po začetku go- spodarske reforme, ko so se zaostrile razmere na trgu. Zastala je prodaja, preusme- ritve proizvodnje pa tudi ni bilo mogoče izvesti čez noč. Ker je začel upadati doho- dek, je delavski svet že no- vembra lani znižal faktor za izračunavanje osebnih dohod- kov. Na zboru kolektiva, ki je bil nekaj tednov kasneje, so delavci prvič glasno nego- dovali zaradi slabe organiza- cije dela, tehnološkega po- stopka, in zaradi vodstva, ki je po njihovem mnenju kri- vo, da je podjetje zabredlo v tolikšne težave. Takrat pa so tudi vsi skupaj upali, da bo kriza trajala samo dva ali tri mesece. Minilo pa jih je sedem in osebni dohodki ni- so prav nič narasli. Ne da bi se kaj dosti vpra- ševali, kje so pravi vzroki slabega ekonomskega položa- ja, so se delavci odločili za prekinitev dela. Prav to po- slednje dejanje, čeprav v svo- jem bistvu nesmiselno, pa je opozorilo na več stvari. Naj- očitneje je vsesplošno neza- upanje, saj v kolektivu ni člo- veka, ki bi mu zaupala vsaj polovica zaposlenih. Slabi medsebojni odnosi pa seveda pogojujejo tudi vse ostalo: da je ta 800 članski kolektiv pravzaprav brez strokovnja- kov — dva inženirja sta go- tovo dosti premalo, da je imel do pred kratkim povsem ne- raziskano tržišče, da imajo opravka s slabo storilnostjo dela, da jih bremeni izredno visok odstotek izmečka, da še- pa disciplina in še in še. člani kolektiva so očitali vodstvu podjetja, občinski skupščini in vsem, ki so se z njimi pogovarjali, da niso storili ničesar — čeprav je minilo sedem mesecev — da bi kolektivu pomagali iz te- žav, zaradi katerih so tako nenormalno padli osebni do- hodki. In čeprav nekateri po- datki le govorijo o nasprot- nem — podjetje, katerega ka- pacitete so bile še pred krat- kim nepopolno izkoriščene, ne zmore vseh naročil — bo držalo vsaj to, da ljudje o teh prizadevanjih premalo vedo. Od tistega zbora delov- nega kolektiva pozimi so pro- izvajalci lahko kaj več zvede- li o položaju podjetja samo iz svojega glasila ali pa od članov delavskega sveta, ki pa so tokrat jasno priznali, da več kot polovice zadev, ki jih na sejah obravnavajo, sploh ne razumejo. V takem vzdušju pa je tež- ko delati — toda tako za ti- ste, ki vodijo proizvodnjo, kot za neposredne proizvajal- ce. In prav to je prvo, kar bodo v Zrečah morali uredi- ti, sicer bo vsaka nadaljnja rešitev — tako kot je bila tu- di poslednja — samo začas- na. I. Burni k SLIKOVITE RAZVALINE ŽIČKEGA SAMOSTANA zdaj le še redkokdo obišče. Znotraj njih pa človek najde vse mogoče. Od posekanih dreves, do kokoši in bodeče neže, kar vse kaže na to, da gostov tudi nihče ne pričakuje. Zares škoda, da je nekaj tako lepega in veličastnega prepuščeno samemu sebi. — (Foto: I. Burnik) Uspešno gostovanje Zarje" Prosvetno društvo »Zarja« iz Trnovelj je prejšnjo nede- ljo gostovalo v Ločah s ki- tajsko ljudsko igro. »Krog s kredo«. Zal obisk ni bil tak- šen, kot smo pričakovali, to- da gledalci so bili s predsta- vo zelo zadovoljni. Staro in še vedno živo zgodbo o materinski ljubez- ni, o trpljenju in bolečinah so igralci in režiser postavili na oder živo in prizadeto. Igro so predstavili z globino, ki je redkost na amaterskih odrih. Nekateri so se bali, da igra, polna meditacij, ne bo primerna za podeželsko občinstvo. Toda ali lahko takšna čustva, ki so prisotna v vsakem izmed nas, ostane- jo nerazumljiva? V takšnem primeru izobrazba ne igra vloge, zlasti če ustvarjalci za- denejo bistvo dela. In trno- veljskim amaterjem je to uspelo. Pohvaliti moramo vse igral- ce, v svoje vloge so se vživeli. Tu in tam so nekoliko preti- ravali, a to na solidno celoto ni moglo kvarno vplivati. Po- seben vtis so napravili na gledalce razkošni kostumi, stilizirana scena pa je dobro prezentirala okolje, v kate- rem se igra dogaja. Gledalci so bili zadovoljni in so si vsi želeli, da takšna predstava ne bi bila zadnja v Ločah. A. K. Več pozornosti kadrovanju Na svoji zadnji seji je ob- činski komite Zveze komuni- stov slovesno sprejel v orga- nizacijo osem mladincev, ki so pred tem obiskovali semi- nar za novosprejete člane Zveze komunistov. Prihodnja seja — tretja po vrsti — občinske konference bo junija, razpravljali pa bo- do o kadrovskih problemih. Poleg tega naj bi občinska konferenca ocenila doseda- .nji potek reorganizacije Zve- ze komunistov v c-bčini (er izvolila tri delegate za kon- gres Zveze komunistov Jugo- slavije. Kadrovska komisija pri občinskem komiteju, ki bo pripravila gradivo za tretjo konferenco, se je za to temo odločila zaradi precejšnjih kadrovskih problemov, ki se porajajo v občini. Predvsem gre za načrtnejšo in sistema- tičnejšo štipendijsko politiko, vključevanje vajencev, spre- jemanje pripravnikov, pa tu- di za prob'em nezapos enosli. Letos bo zapustilo osnovne šole več kot 350 otrok in po- skrbeti bo treba za njihovo zaposlitev oziroma nadaljnje šolanje. Na konferenci Pa naj bi spregovorili tudi 0 kadrih družbenc-političnih organizacij in o možnih kan- didatih za poslance. Na seji komiteja so raz; pravljali tudi o delu komisij v zadnjem obdobju ter o nji* hovih prihodnjih nalogah- Komisija za družbenoekonom- ska in pclitična vprašanja bo v naslednjih dneh pripravi- la v osnovnih organizacijah Zveze komunistov razprav* o religiji. Že ta tedeh pa n3j bi skupaj z občinskim komi' tejem Zveze mladine razprl vljali o problemih mladini Poživiti nameravajo tudi ravnavo problemov v med- narodnem delavskem in ko- munističnem gibanju. Občinski krmite je spreje' tudi predlog — o njem pa bo dokončno odločila konfe- renca — da bi konjiške komu- niste zastopali na kongres" Tone Obrul, Franc Ban Bojan Vončina. ^ B. OB RAZPRAVAH O PREHODU NA NOV DELOVNI ČAS Urejena družbena prehrana Ali bo delavska družina zmogla večje izdatke za prehrano? V konjiški občini ugotav- ljajo, da so kapacitete obra- tov družbene prehrane v de- lovnih organizacijah dovolj velike, da bi lahko zagotovili tople opoldinske obroke za vse tiste delavce, ki bi začeli delati po novem, premaknje- nem delovnem času. V Slo- venskih Konjicah bi mogli zagotoviti kosila v »KONU- SU« in »LIP«, kamor bi lah- ko prihajali tudi ljudje iz manjših delovnih organizacij, kjer nimajo lastnih obratov družbene prehrane. Tudi v Kovaški industriji v »Zrečah« bi lahko skuhali nekaj top- lih obrokov več. Nekaj pro- blemov bi bilo morda v Vi- tanju, manj pa v Ločah. To- da posebna komisija občin- ske skupščine, ki je preuče- vala kapacitete in ostale pro- bleme v zvezi z družbeno pre- hrano, je zastavila drugačno vprašanje: računi kažejo, da bi kosilo v obratu družbene prehrane stalo od 4 do 5 no- vih dinarjev. Že to je znesek, ki si ga delavci z manjšimi osebnimi dohodki verjetno ne bodo mogli privoščiti, kaj šele, da bi lahko po taki ce- ni zagotovili kosilo še za otro- ke in ostale družinske čla- ne, ki bi verjetno ostali brez kosila, če bi tudi mati začela delati po novem. Kaže, da bo treba najti ce- nejšo rešitev — verjetno bo- do svoje k stroškom toplega opoldanskega obroka morale prispevati tudi delovne orga- nizacije — kajti urejena pre- hrana je ne samo temeljni pogoj zdravja, temveč tudi pogoj dobre storilnosti. I. B. Seja občinske skupščine Občinska skupščina Sloven- ske Konjice je na svoji zad- nji seji, ki je bila prejšnji teden, razpravljala o poroči- lu gozdarske službe in gozd- ne inšpekcije. Poleg tega so govorili še o možnostih ko- njiških delovnih organizacij za prehod na nov delovni čas ter o vključevanju mladine, ki bo letos končala csnovno šolanje. Skupščina je skleni- la priporočiti delovnim orga- nizacijam. naj ne uvajajo no- vega delovnega časa, ne da bi prej uredile vse potrebne pogoje — družbeno prehra- no, otroško varstvo in prevo- ze — v zvezi z vključeva- njem vajencev v uk pa, da naj odpro čimveč delovnih mest za mlade ljudi. Kupite vile! Sonce, ki je včasih prebod- lo oblake in senene vile, pri- slonjene ob travnati nasip pod konjiško cerkvijo, so de- lali družbo priletnemu očetu, ki je pričakujoče sedel na leseni klopi. Ze tretjič tisti dan pridem mimo. Torat je brez kup- cev. Stopim bliže in povpra- šam, če samo vile prodaja in od kod jih je prinesel. »Iz čadrala sem doma, pišem se pa Očko in Blaž mi je ime. Ja, samo senene vile delam.' Pozimi, ko je več časa...« »Koliko pa jih naredite na leto?« »Hja, kakih dve sto. Ob seneni košnji pa jih prodam.« »Pa se splača?« »živeti je treba,« nekoliko suho odgovori prodajalec vil. »Pa jih nesete še kam dru- gam ali vedno samo v Ko- njice?« »O, to pa ne. V Zreče tudi grem, pa v Vojnik, v Franko- lovo, v Strmec in v Žalec. Tam jih največ prodam. Ljudje že vedo, da bom pri- šel. Ponavadi grem v nedeljo. Ustavim se pred cerkvijo, ali pa kje drugje, kjer je kaj kmetov...« Medtem pripravljam foto- aparat, pa me ustavi: »Nikar me ne slikajte! Saj vam ne morem plačati!« Ko povem, da sem od ča- sopisa, se začudi: »Pa mene boste slikali?!« »Zakaj pa ne?! Vam bomo vsaj malo reklame naredili!« Torej — kupite vile, ki jih prodaja Blaž Očko iz Zlogov- ne vasi pri Oplotnici! •ib M * * * "tod II i Bi _slovenski* ko njivi* 30. MAJA 1968 Komorni zbor v laškem soboto je nastopil v La- jni Komorni moški zbor iz a. Ta pevski zbor izjel- jd)alitete, ki dosega doma f na tujem največje uspehe, i" „ripravil Laščanom spet i1 L tistih kulturnih užit- e'' jci človeka v današnjem '<0 'terializiranem času dvig- ■in j; svet lepote, harmonije tople človečnosti. Vsaka '\aova pesem je majhen bi- 'celoten koncert pa s.!afitna kovina s čudovitim vsebino in pomen vsake esrni ie v l^erarno oblikova- f - besedilu, po potrebi s Irijetnim humorjem, odlično pdedovala Bogdana Grobel- fXova. Ob splošno znanem poraz- en kulturnem mrtvilu, ki ' jfl£fa v Laškem (razen zelo dobrih šolskih prireditev), je razveseljivo, da so nam Celjani v enem mesecu pri- pravili kar dva kulturna do- godka: koncert Komorne- ga moškega zbora in Finžgar- jevo Razvalino življenja, s katero je gostovalo Amater- sko gledališče. Ob tem dej- stvu se vsakomur, ki ve, da je kulturno udejstvovanje ne- izogibno pri oblikovanju pol- ne človekove osebnosti, vsi- ljuje vprašanje, kje so vzro- ki, da je nekoč tako živahna kulturna dejavnost v Laškem popolnoma zamrla in kdo je sokriv, da ob vseh organiza- cijah in društvih ne najde- mo poti iz teh poraznih raz- mer? Zato pozdravljamo pravilno odločitev vodstva in delovnega kolektiva Pivovarne Laško, da v celoti financira koncert Komornega moškega zbora, saj vidimo v tem potrditev prepričanja, da človek ne ži- vi samo od kruha, ampak mu je potrebna tudi kul- tura. Nastopu Komornega moške- ga zbora je prisostvoval tudi ugledni hrvatski muziko- log prof. dr. Pozajič. Isti dan so priredili koncert za šol- sko mladino in vso vstopni- no namenili Rdečemu križu. Komornemu moškemu zbo- ru velja iskrena zahvala za lepo doživetje v imenu tistih, ki so koncertu prisostvovali, žal pa je bilo poslušalcev manj kot na kaki tretjeraz- redni nogometni tekmi. Po- grešali smo tudi mladino, ki pa je po koncertu ob pri- bližno 22. uri napolnila ple- sno dvorano do zadnjega ko- tička. Brez komentarja — in brez zamere! Pavla Rovan —Jana Mala šola v Sedražu deluje uspešno že več kot mesec dni Starši pošiljajo otroke radi v šolo, otroci pa tudi radi prihajajo, ker je v šoli vedno kaj novega. Na sliki vidimo vseh šestnajst obiskovalcev male šole s svojo tovarišico. (Foto: R. Mlekuž) KAJ BOMO VIDELI NA PRVEM KMEČKEM DNEVU V LAŠKEM Za vsakdanjo rabo Pripravljalci prvega kmeč- kega dne v Laškem so sicer načrtovali še nekoliko več, a uresničevalec programa — kmetijska zadruga v Laškem — se je odločila, da za ta dan pripravi le to, kar je v po- gojih laškega kmetovanja naj- bolj smotrno in uporabno. V sodelovanju s podjetjem »Agrotehnika« bodo na raz- stavišču pripravili dve kom- pletni liniji za spravilo sena. Ena izmed linij bo z nekoli- ko lažjo, druga z nekoliko tež- jo mehanizacijo. Mimo teh linij bodo seve razstavili tu- di razne pripomočke in na- prave za pašo, hlevske napra- ve za oskrbo živine in razno- vrstne molzne stroje ter še kaj drugega. Z vsemi temi napravami bo- do tudi prikazali na demon- straciji, ki jo bodo izvedli strokovnjaki »Agrotehnike«, uporabnost in namembnost strojev ter naprav. O gospodarjenju na travi- ščih bo predaval docent ljub- ljanske univerze ing. Fajdiga, kar bo nedvomno privabilo veliko poslušalcev. Mimo vseh teh koristi za vsakdanjo rabo pa se bodo mogli Laščani in gostje v teh dneh tudi prijetno razvedri- ti, a verjetno bo najbolj obi- skana velika tombola, kate- re čisti dohodek je namenjen gradnji odprtega bazena v Laškem. Upajmo, da bodo do- hodki lanske in letošnje tom- bole vsaj tolikšni, da bi z njimi plačali idejne projekte in začetna dela. H. S. Zazidalni načrti Na seji skupščine občine so prejšnji teden sprejeli tu- di dva odloka, ki sta po- membna za nadaljnjo urba- nizacijo naselij v občini. Pr- vi je odlok o prepovedi grad- nje in parcelacije zemljišč v nekaterih območjih Laške- ga. Radeč in Rimskih Toplic, a drugi je odlok o zazidal- nem načrtu naselja »Terasa« v Laškem. O podrobnostih prvega od- loka ne bi pisali, ker obsega številne lokalne karakteristi- ke, ki bodo o njih obveščeni zainteresirani v uradnem ve- stniku. O morebitnih kasnej- ših pripombah in mnenjih občanov pa verjetno ne bo potrebno pisati, saj je v tol- mačenju odloka izrazito po- udarjeno, da so zazidalni na- črti za ta območja že v iz- delavi. Gre torej za ohranitev zem- ljišča do dne, ko bodo za ta območja na skupščini spreje- li zazidalne načrte. Nekateri izmed teh načrtov bodo pri- pravljeni za potrditev že pri- hodnje leto, vsi drugi pa v naslednjih dveh letih. Odlok o zazidalnem načrtu naselja »Terasa« predvideva gradnjo šestnajstih enodru- žinskih hiš, katerih tipe bo določala v skladu z zazidal- nim načrtom posebna stro- kovna komisija. Vsi komunal- ni objekti pa morajo biti go- tovi ob dograditvi prve hiše. Slovo od Viktorja Urankarja Prejšnji teden so se v Radečah poslovili od za- služnega pevca in gasilca Viktorja Urankarja, ki je umrl v petinsedemdesetem letu starosti. Na gasil- skem domu je žalostno zatulila sirena v slovo gospodarja društva, a pred hišo žalosti so mu zape i v slovo njegovi to- variši pevci, člani pevske- ga zbora Svobode v Ra dečah. V slovo so pokojniku spregovorili zborovodja Rudi Steblovnik, predsed- nik OO ZB Ferči Mi!er in poveljnik gasilcev Fra- njo Kržan. Pogreba so se udeležili številni predstav- niki okoliških gasilskih enot in tudi mnogi prebi- vali Laškega in Hrast n:ka. Od zaslužnega Viktorja so se znanci, prijatelji in sodelavci primerno poslo- vili, a njegovih zaslug se bodo še dolgo spominjali. NA KRATKO Rebalans lanskega proračuna Po povsem ustaljenem obi- čaju je na nedavni seji skup- ščina občine potrdila reba- lans lanskega proračuna. V njem je zajetih 26 dejavno- sti. Proračunske zneske so" povečali 18, zmanjšali pa 8 dejavnostim. Skupni znesek rebalansa je 30.700 ND. Ne da bi podrobno razčlenjevali posamezna povečanja aili zma- njšanja, bi našteli le nekate- re dejavnosti, katerim so zmanjšali proračunske znes- ke: predvojaška vzgoja, šti- pendije, socialne, redne in enkratne podpore, rejnine za otroke, stroški zdravljenja na- lezljivih bolezni, stroški za zdravstveno preventivo. Pred- videvamo, da z zmanjšanjem proračunskih zneskov navede- ne dejavnosti niso bile priza- dete. V načrtu pokopališče Krajevna skupnost v rade- čah ne načrtuje samo iz dne- va v dan, temveč tudi za pri- hodnost. V svoje načrte vklju- čuje tudi preureditev poko- pališča, ki je precej zastare- lo in pogrebni sprevodi po- stajajo že nevšečna ovira. Pri- pravljen imajo že idejni pro- jekt za žale, za kar bi zbra- li denar deloma s samopri- spevkom, deloma s prispev- ki delovnih organizacij, de- loma s kreditom. Toda akci- jo za zbiranje denarja bi za- čeli šele prihodnje leto, ker imajo zdaj ves možen denar vložen v modernizacijo cest, a pokopališče bi preuredili do leta 1070. Potrebovali bo- do okoli 16 milijonov SD. Potrditev zaključnih računov Na seji občinske skupšči- ne so prejšnji četrtek potr- dili vrsto zaključnih raču- nov. V občinskem proraču- nu so ugotovili realizaci- jo 5,535.406,44 ND, kar je za 2,7 odstotkov manj, kot so predvidevali. Ta manjko v občinskem proračunu je na- stal predvsem zaradi velikih odstopanj dohodkov od pri- spevkov (8,1 odstotka) in od taks (5,7 odstotka). Potrdili so tudi zaključne račune vseh šestih občinskih skla- dov, ki so vsi prenesli v no- vo poslovno leto večje znes- ke preseženih dohodkov: ce- stni sklad (53.000 ND), sklad za investicije v zdravstvu (55.000), sklad skupnih re- zerv (283.000), sklad za inve- sticije v šolstvu (232.000), sklad za urejanje mestnih zemljišč (18.000) in sklad za uporabo mestnega zemljišča (69.000 ND). Zavrnjen statut Na nedavni seji so odbor- niki skupščine zavrnili statut osnovne šole Antona Aškerca v Rimskih Toplicah zaradi določila o pogojih za ravna- telja šole. četudi je v pogo- jih določena desetletna prak- sa za učitelja s strokovnim izpitom, je komisija menila, da bi morali — glede na strukturo šole, ki ima pri- ključeni še podružnični šoli Jurklošter in Henina — pred- videti za ravnatelja vsaj viš- jo izobrazbo. To so odborni- ki tudi potrdili. tavija pionirskih in mladinskih pevskih zborov, ki je bila pred nedavnim v Laškem, je Pripravila izredno presenečenje številnim občanom, ki so se udeležili te nadvse kvalitetne Prireditve. — Nastopili so pevski zbori iz osnovnih šol Laško, Vrh nad Laškim, Jurklošter, "enina, Rimske Toplice, Sedraž, Zidani most, Radeče, Jagnjenica in Svibno. Ce upošte- Vi"no, da sta iz Rimskih Toplic in Radeč nastopila po dva pevska zbora, je na reviji s°delovalo dvanajst pevskih zborov z več ko 350 mladimi pevci. — Od zadnje revije, ki je '"a pred dvema letoma, je opazna veliko večja kvaliteta pevskih zborov, in to predvsem '^katerih okoliških zborov. Ta napredek je zelo verjetno pripisati mladim pedagoškim ločeni, ki so že na učiteljšu pridobili veliko izkušenj o vodenju mladinskih pevskih zbo- •ov. __ ]ya sliki pevski zbor z osnovne šole Henina s pevovddkinjo, ki je prvič po dolgih letih uspela pripraviti nastop pevskega zbora s te šole. (Foto; Stane Kužnik) krvodajalska akcija Krajevna organizacija Rde- {ega križa v Sedražu je prej- šnjo nedeljo organizirala od- vzeni krvi za transfuzijsko postajo v Celju. Prebival- stvo je primerno dokazalo svoje razumevanje, saj je da- r0val kri vsak osmi prebiva- lec. Največ krvodajalcev je bilo iz vasi Belovo, Trnov hrib, Klenovo in Sedraž. v skladu 35.502 Ndin Skupščina občine je potrdi- la statut in finančni načrt sklada za financiranje kul- turno prosvetne in telesno vzgojne dejavnosti. Tokrat le toliko, da je v dohodkih in iz- datkih omenjenega sklada predvidenih 35.502 ND, o če- mer bomo še podrobneje po- ročali. Turistično društvo laško Prireja NlVl K M i: t KI DAN junija v ob 16. uri: koncert godbe na pihala na vrtu restavracije Hum v ob 17. uri: otvoritev razstave kmetijskih strojev pri nogometnem igrišču — ob 20. uri: koncert narodnih pesmi in napevov v dvorani doma Dušana Poženela — po koncertu zabava s plesom 2. junija — ob 8. uri: strokovno predavanje »Gospodarjenje na traviščih« v domu Dušana Poženela — ob 10. uri: demonstracija razstavljenih kmetijskih strojev pri no- gometnem igrišču — ob 15. uri: velika tombola v Laškem 3o- MAJA 1968 laško 1e|lih»»» 13 na kratko | Podelitev bralnih značk Otroci po vseh osnovnih šolah v Sloveniji so se razve- selili tekmovanja za bralno značko, ki so ga organizirali skoraj v vsaki občini. Tako je bilo tudi v Šentjurju. Otro- ci so med šolskim letom tek- movali za »bralno značko Toneta Seliškarja«. Prebrali so zelo veliko knjig, kot so nam povedali njihovi učite- lji. Vsako tekmovanje pa ima tudi svoj zaključek. V soboto so imeli zaklju- ček tekmovanja za bralno značko tudi otroci v Šentjur- ju. Zaključna slovesnost je bila v Zadružnem domu, kjer je preko 500 otrok dobi- lo bralne značke. Slovesnost pa bi bila še lepša, če bi se je udeležil tudi priljubljeni pisatelj Tone Seliškar. Pisa- telj je hotel priti v Šentjur vendar mu je to preprečila bolezen. Otrokom so prebrali njegovo pismo, ki jim ga je napisal kot opravičilo in jim obljubil da jih bo obiskal ob začetku prihodnjega šol- skega leta. Krvodajalska akcija 5. junija se bodo v Šent- jurju zbrali prav vsi pred- stavniki lokalnega družbeno političnega življenja v občini. Na sestanku bodo sodelovali ljudje iz vseh organizacij, podjetij in občinske skupšči- ne. Tako širok sestanek je sklical občinski odbor Rdeče- ga križa, ki 21. in 22. junija organizira veliko krvodajal- sko akcijo. Trenutno je v Šentjurju pri Celju 400 krvo- dajalcev, kar pa je odločno premalo. Namen sestanka je, da bi vse organizacije združeno Nnastopile pri pre- pričevanju ljudi za tako hu- mano dejanje, kot je darova- nje dragocene življenjske te- kočine. Košarka v gostilni V zadnjih dveh letih so po naših gostinskih lokalih pričeli nameščati razne šport- ne aparate. Najbolj znani so nogometni na katere igraš z rokami. Tako je več teh za- bojev tudi v šentjurski obči- ni. Kljub temu pa so poskr- beli v gostilni nasproti kino- dvorane tudi za novost — kupili so namreč skrinjo, pri kateri se mladež in tudi sta- ri lahko zabavajo s košarko. Samoprispevek da ali ne Potrebna milijarda, s samoprispevkom pa bi v petih letih zbrali le 150 milijonov dinarjev Na svetovnem zemljevidu se je v zadnjih letih poja- vilo kar lepo število novih držav, ki so se osvobodile od tujih zatiralcev in pričele bolj ali manj samostojno in ekonomsko politično življe- nje. Tu drugače, tam zopet drugače. Ena poteza pa je skupna tem novim državi- cam — vse si skušajo ustva- riti- svoje šolstvo, hočejo ime- ti domače izobražence. Tako je bilo pri nas že med revo- lucijo, po njej pa smo zelo razvili šolsko mrežo, šolstvo je pač po zakonu zadeva po- sebnega pomena za družbo. In naša družba to upošteva. Bolj ali manj. Namreč, kot vse kaže, še vedno poudarja- mo ta poseben družbeni po- men, opiramo pa se na obča- ne in njihov prispevek iz osebnega dohodka. Tako so naredili že v nekaterih obči- nah širšega celjskega pod- ročja, uvedli so samoprispe- vek občanov za šolstvo, ker je bilo nemogoče pričakovati, da bo v prihodnjih desetih letih lahko tolikšna sredstva prispevala občinska skupšči- na ali celo republika. Kot vse kaže bodo takšno rešitev poiskali tudi za raz- mere šolstva v Šentjurju, ki že nekaj let ponekod živi v izredno težkih razmerah. O tem so razpravljali tudi na zadnjem sestanku občinske konference SZDL, kjer so ugotovili, da bo potrebno ne- kaj narediti in to po vsej ver- jetnosti uvesti samopri- spevek. Hkrati pa se je poja- vilo veliko vprašanje: ali se sploh izplača uvesti samopri- spevek. Z njim bi, tako ra- čunajo v Šentjurju, občani prispevali v prihodnjih petih letih 150 milijonov starih di- narjev. Potrebna pa je — za idealno rešitev šolskih raz- mer v občini — milijarda. Le tako bi lahko v Šentjurju zgradili k šoli nov oddelek, na Planini pa popolnoma novo šolo. To pa je popolno- ma nemogoče s 150 milijoni. Vsak referendum zahteva do- ločene stfoške glede na organizacijo. V petih letih bi zbrali le 150 milijonov in s tem popravili le najnujnejše na nekaterih šolah. Prav za- to se še v Šentjurju niso po- vsem odločili za samoprispe- vek občanov. Morda bodo poskusili kako drugače, če ne bo rešitve, pa bodo ver- jetno organizirali jeseni sa- moprispevek in zbrali v pe- tih letih ta sredstva, s temi pa bi potem skušali dobiti tudi razne kredite. V Šentjurju tudi ni vpra- šanje, bi referendum uspel ali ne, ker občani dobro ve- do v kakšne šole — še pose- bej na Planini — morajo ho- diti njihovi otroci. M. SENIČAR Urejajo pokopališko ograjo Mrliška veža in pokopališka ograja že vrsto let nista bili v čast in zadovoljstvo prebi- valcem Dobja, saj so ostan- ki nekdanje ograje ležali po- vsod okoli pokopališča. Lani pa so se na krajevni skupnosti odločili in zgradili novo mrliško vežo, tako, da je ostal kot problem samo še ograja na pokopališču. Pa so poprijeli za delo učenci osnovne šole na Dobju in s krampi in lopatami po svo- jih močeh pričeli urejati oko- lico in ograjo pokopališča. Takšnih akcij so učenci že va- jeni, saj so pomagali pri gradnji telefona, cest in dovoda. Tudi vaščani so » grabili za delo in kopali z* ljo. Nekateri so celo pris. vali denar za ureditev, k, vse kaže, bo pokopališče { dan mrtvih letos imelo go bolj svečan videz kot prJ dvema letoma. Tekst in fot, RAZGOVOR Z LUDVIKOM MASTNAKOM \ Zaposlovanje - velik problem mladih Ludvik Mastnak že od 1959. leta dela z mladimi in med mladimi, kljub temu da je star šele 26 let. Danes je v službi na Delavski univerzi v Šentjurju, poleg tega pa je tudi predsednik Občinskega komiteja Zveze mladine Šent- jur. Predno je postal pred- sednik je delal v aktivu v to- varni EMO in v Dramljah, sedaj pa že teče drugo leto, kar opravlja predsedniško dolžnost. Naše prvo vpraša- nje je veljalo seveda Mese- cu mladosti. »S proslavljanjem meseca mladosti smo pričeli precej hitro, saj smo že 1. maja or- ganizirali kulturno zabavno srečanje med aktivi na Resev- ni. Imeli smo tudi lokalno štafeto mladosti, v teh dneh pa sprejemamo pionirje v mladinsko organizacijo. Spre- jeli jih bomo približno 200.« »Kako po tvojem mnenju dela občinska organizacija mladih v Šentjurju?« »Mislim, da o nedejavnosti mladih v Šentjurju ne bi mo- gli govoriti. Veliko je prire- ditev pri katerih sodelujemo ali pa jih pripravimo sami. Vodi pa nas želja, da bi bila naša organizacija res organi- zacija mladih.« »Kako je z aktivnostjo čla- nov?« »Naša organizacija trenutno zdržuje približno 1000 mladih resnično aktivnih v aktivih jih je morda 300 ali celo ne- kaj več. Pretežno imamo va- ške ali terenske aktive. V zadnjem obdobju je bilo de- lo mladih na vasi zelo živah- no, predvsem na kulturno za- bavnem in športnem področ- ju.« »Kaj danes pomeni občin- ska organizacija mladih v va- ši občini?« »Kaj naj bi pomenila ve- mo in smo sposobni, da to uresničimo. Delo je edino merilo po katerem bodo oce- njevali našo organizacijo, saj ne moremo biti nekaj poseb- nega samo zaradi mladosti, temveč moramo to biti zara- di dela.« »Najtežji problem mladih v Šentjurju?« »Nezaposlenost. Danes do- biti zaposlitev je zelo težko. Precej jih je in jih še bo za- ključilo osnovno ali srednjo šolo pa sedaj nimajo kam.« »To so člani ZM. Bo to ne- gativno vplivalo na njihovo delo in gledanje na organiza- cijo?« »Osebno sem prepričan, da jih bo takšno stanje spr- va odvrnilo od organizacije, potem pa bodo le v delu v ZM dobili zadoščenje.« »Kaj boste naredili glej problema zaposlovanja?« »Kaj pa hočemo? Saj sa se pogovarjali z nekaterii direktorji, toda delovni mest je vse premalo. Mnog jih bo moralo ostati doma n kmetijah. Tisti, ki imajo bolj- šo materialno podlago boš lahko študirali naprej, dni; pa bodo končali kot osno? nošolsko ali srednješolsko b obraženi trenutno nezapos!« ni ljudje.« »Na osnovnih šolah j precej odličnjakov, otrok, i nimajo sredstev za nadaljj študij na srednji šoli, ker b hajajo iz revnih družin. Cj prav so talentirani se botiol morali zadovoljiti z osemles- ko. Kakšno je stališče ZM d: tega vprašanja, ki ga, kot to že, družba ne more rešitiJi »Te talentirane učence K morali voditi v posebnem spi sku in jim nato omogočil nadaljnje šolanje. Tako p» gredo večkrat naprej tisti. '£ tega ne zaslužijo. Mislim, ds je to naloga občinske skupščt ne in ne nazadnje tudi po4 jeti j.« J Mila« VESTI IZ DRAMELJ Marsikaj bo potrebno urediti, predvsem pa ceste Kot v vseh krajih šentjur- ske komune tudi občani Dra- melj na vprašanje: kaj bi bilo potrebno pri vas naj- preje urediti, odgovorijo — CESTE. Te so njihov najtež- ji problem in največja želja. Asfalt na cesti jim zelo veli- ko pomeni. Tako sanjajo o asfaltirani cesti, ki bi jih povezala s Šentjurjem ter o utrditvi drugih cest in kolo- vozov v bližini njihovega kraja. Mnogokrat pa so že sami poprijeli za delo, ne da bi čakali na potfnoč od zunaj. Največ je bilo dela na cestah IV. reda Svetelka— Straža, Šentilj — Gornja Dramlja in Svetelka—Dobje, ki so sedaj večinoma že ure- jene. Vendar je to še vse premalo. Ljudje bi radi po- pravili cesto za Razborje, po- vezali svoj kraj s cesto Sve- telka—Dobje—Bovše in s ce- sto Zepina — Jarmovec — Dramlje. Pa niso ceste edina težava. Dramlje so podnevi izredno ljubka slovenska vas, ponoči pa se spremenijo v črno in grozečo gmoto hiš, ki jih raz- svetljujejo le luči iz stano- vanj. Namreč, nimajo javne razsvetljave, kar pa je prav- tako njihova dolgoletna že- lja. Za gospodinje je važna tu- di trgovina. Od ene izmed njih smo slišali: »Kar poglej- te kakšno trgovino imamo. Na Ponikvi jim grade novo. Kaj pa mi? Oni si vse bolje uredijo.« Šola. Tesna in majhna, sredstev pa ni. Skušajo pa to rešiti vsaj v okviru tisti!} možnosti, ki jih imajo. Tako bodo preuredili stranišča in pridobili dva nova prostora. Tudi prosvetni dom bo potreben precejšnjega po- pravila. In še gostilna. To je stav- ba, brez katere ni malo več- je vasi na Slovenskem. Če- prav Drameljčani ne zahaja- jo pogosto v gostilno si kljub temu želijo, da bi ime- li sodobnejši lokal, kamor bi lahko popeljali tudi obisk iz drugih krajev. Tako je v Dramljah. Mno- go želja in skrbi. Ena pa je največja — ceste. Ko bodo te v redu, bo tudi ostalo,' pravijo. -čar Bil je praznik in priprav- ljalo se je k dežju; oni pa so hiteli. Za njih ni praznik, bil je navaden delovni dan, dan ki so ga sosedje posvetili delu, ko- lektivnemu delu, delu ne- komu v pomoč. ...na dopust brez skrbi CE SE HOČETE SPOČITI IN SI NABRATI NOVIH MOČI! Hvala lepa za dopust, če je v znamenju * skrbi: — ali smo pred odhodom zaklenil« stanovanje?; — ali smo izključili štedilnik in ugas- nili radio?; — ali je punčka zaprla pipo v kopa'- niči?; — kaj, če niso okna dobro zaprta? Res, za tak dopust najlepša hvala! PREŽIVITE SVOJ DOPUST VESELO, SKRBI PA PREPUSTITE SPLOŠNI ZAVAROVALNICI SAVA V CELJU \ L it^žii HT m i ^ Šentjur 30. MAJA 1968 vgTRlJSKT ŽUPANI V ROGAŠKI SLATINI Izobraževalni obisk Minuli teden so imeli v Ro- -jri Slatini v gosteh nevsak- J^jo študijsko skupino. Žu- osmih občin iz avstrij- r gtajerske so po obisku Tržiču dopotovali tudi v Ro- f ko Slatino. Obisk sta or- Pizirali graška organizacija J* jzobraževanje odraslih in peti delavskih univerz Slo- ^trfsk v Rogaški Slatini , (rajal dan in pol. Ob pri- v kraj so goste pozdra- jružbeno-politični delavci . Šinarske občine. Predsed- uj; občine tovariš Libnik je "T prošnjo skupine iz Avstri- . razložil shemo komunal- £ ureditve občine Šmarje Ij feako v njej deluje samo- pravni sistem. Zanimivo je terjati, da je šmarska ob- čina vsaj desetkrat večja od jgjvečje med občinami, kate- jjh župani so bili na obisku v Rogaški Slatini. Zvečer so bili avstrijski gostje na Sladki Gori, preno- čili so v Rogaški Slatini, kjer jih je naslednji dan spet ča- kal izobraževalni program. Najprej so razpravljali o si- stemu izobraževanja s poseb- nim poudarkom o izobraže- vanju za potrebe turizma. Na- to so se gostje seznanili z učinki in načinom zdravlje- nja v Rogaški Slatini, si ogle- dali Novo terapijo in konč- no še steklarsko industrijsko šolo. Gostje so bili z vsem kar so videli in slišali nad vse zadovoljni, kajti spoznavati sosede je pot do razumeva- nja in prijateljstva, hkrati pa izkušnje enih koristijo drugim, pri čemer razlike v političnih sistemih niso no- bena ovira. —ec. S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V ŠMARJU PRI JELŠAH Cene mesu v središču pozornosti čeprav je najbrž težišče dnevnega reda bilo drugje Trinajsta seja občinske skup- ščine v Šmarju je imela na dnevnem redu osem točk, med temi je največ obetala razprava k ugotovitvam sve- tov po pregledu, kako je bil uresničen družbeni plan o razvoju občine. Da se prav ra- zumemo, šlo je za lansko, ne za letošnje leto. O realizaciji družbenega načrta razvoja občine so razpravljali malone vsi sveti, njihove ugotovitve, tako je bilo v poročilu reče- no, pa niso bile razveseljive. Nobeno področje, razen za- sebnega gostinstva in zaseb- ne obrti, ni izkazalo večje go- spodarske rasti, zato so sve- ti lahko ugotavljali le deficit- ne postavke do načrta razvo- ja, pa naj je šlo za gospo- darske veje, ali pa, kar je ra- zumljivo za družbene službe. Dasiravno predviden za zad- njo točko si je prednost izbo- ril problem, ki je za šmar- sko občino tipičen — cene mesa v prodaji. V šmarski občini so lani sklenili dogovor z zasebnimi in družbenimi mesnicami, da bodo za goveje meso, te- letino in svinjino cene v so- razmerju z znižano odkupno ceno živine. Zanimivo je, da so se dogovora držali zaseb- ni mesarji, ne pa tudi dru- gi, med njimi tudi kombi- nat, ki je po mnenju pristoj- ne službe zlasti neupravičeno dvignil prodajne cene svinjine. Dejstvo, da je na šmarskem področju bilo meso v malo- prodaji najceneje, so delov- ne organizacije, ki odkupuje- jo živino na tem področju, izvajale hud pritisk na pro- izvajalce in vsiljevale nižje odkupne cene kot je bila v drugih krajih. Res je vpraša- nje ali je smiselno vztrajati pri nižjih prodajnih cenah, če bi tako razliko pobrala podjetja iz sosednjih občin in vse Slovenije, saj je pro- daja v domači občini kljub zmanjšanem odkupu še ved- no minimalna. Na seji je bilo tudi precej kritike s strani odbornikov kmetov, da se pač nihče ne zmeni za kmeta, za njegove proizvajalne stroške itd. To je verjetno res, res je pa tu- di, da tržišče v blagovnem gospodarstvu določa cene blagu in šele potem proizva- jalec. Kolikor je bilo mogoče ra- zumeti, je prevladalo mišlje- nje, da nima smisla vztrajati pri plafoniranju prodajnih cen mesa. Nekateri so na se- ji zatrjevali, da so nizke ce- ne mogoče le s prodajo me- sa slabe živine, kajti v obči- ni ni specializiranih mesnic, kjer bi meso prodajali po kvalitetnih vrstah. Bolj kot same cene pa se zdijo ugotovitve, da proizva- jalci dejansko delajo v zgu- bo, saj so stroški reje živine izračunani z nad 700 dinar- jev za kilogram žive teže, do- sežejo pa v najboljšem pri- meru 650 dinarjev odkupne cene za teleta. Kdaj bodo tu- di posredovalci, predelovalci in prodajalci pripravljeni no- siti svoj delež izgube, so se vpraševali odborniki in ute- meljevali deficitnost živinore- je tudi s tem, da se je kom- binat znebil živine, ko je spo- znal, da se ne izplača — pa ne samo zaradi pomanjkanja krme, ki ga je povzročila su- ša. Na seji so razpravljali še o razporeditvi sredstev sklada za komunalno in cestno de- javnost, nadalje o poročilu občinskega štaba za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami in še ne- katerih zadevah. O nekate- rih zanimivih vprašanjih bo- mo v prihodnje na tej strani še poročali. J. Kr. Iveri s seje občinske skupščine 9 Ugotovljeno je bilo, da zasebni obrtniki, razen šti- rih prevoznikov, ne odjavlja- jo obrti zaradi davčne poli- tike, da pa obrtniki zares slabo plačujejo svoje obvez- nosti do družbe, vsaj nekate- ri. Poseben paradoks je, da morajo obrtniki voditi tri knjige, dve imajo, tretje pa še do danes ni nikjer v pro- daji. 9 Kritika občanov je prek odbornikov prišla v skupšči- no. Na tapeti je šmarska sa- mopostrežna, ki bojda drži cene zelo visoko, da predme- ti v prodaji niso opremljeni s cenami in da zato pride pri blagajnah do prepirov ... Sploh pa so kritizirali odbor- niki trgovino v občini, da z visokimi cenami podi kupce v druge centre, pa tudi zato, ker je izbira blaga slaba. % K slabim uspehom go- stinstva in turizma, tako je bilo rečeno na seji, prispeva- jo tudi slabe ceste. Odborni- ki so omenjali zlasti cesto Podplat—Rogaška Slatina, ka- tere začetek in konec je ves v globokih luknjah. Nedavno je gost Rogaške Slatine po 1400 kilometrih vožnje od do- ma v zdravilišče tik pred ci- ljem zlomil os avtomobila. Pi- sal je cestnemu skladu v Ljubljano »prijazno zahvalno pismo«. —• *ec DA NE BO VLEKEL PLAZ Serpentine, ki peljejo s preverja pod naseljem žegar v dolino in proti Slivnici, so bile vselj ogrožene zaradi plazovitega terena. Cestno podjetje je letos začelo tu obsežnejša dela, da bi od- pravili vzroke, ki povzročajo drsenje zemeljskih plasti. ODLIKOVANCA ZA DELO V ZROP Na redni letni skupščini občinske organizacije Zdru- ženja borcev NOV sta bila za posebne zasluge pri usposab- ljanju rezervnih oficirjev in podoficirjev odlikovana FRANC RUMP in LEOPOLD ČANDER. Odlikovanji jima je izročil predsednik občinske skupščine tovariš LIBNIK. Minuta molka ZA UMRLEGA ODBORNIKA Podpredsednik občinske skupščine Šmarje tovariš Beno Božiček je na zad- nji seji sporočil odborni- kom žalostno vest, da je umrl občinski odbornik iz Pokleka pri Podsredi EDI ŠKRBEC. Spo ročil je, da se bo pogre- ba udeležila posebna od- borniška delegacija in po- zval prisotne, da z enomi- nutnim molkom počastijo spomin in izkažejo čast umrlemu. NA KRATKO Odbor ZB — obisk na terenu Občinski odbor ZB NOV je te dni končal razgovore v vseh krajevnih organizacijah po šmarski občini. Z odbori so se člani občinskega vod- stva dogovarjali o udeležbi na letošnjih najvažnejših proslavah, kot bodo: • 2. junija proslava na gradu Borlu. # 30. junija v Brestanici, ko bo tu srečanje borcev kozjanskega odreda in iz- gnancev, ter 0 4. julija v Zaboku, ki bo spet gostitelj slovenskih in hrvaških partizanov s te in one straftt* Sotle in ko bo- do v kraju podelili domicil prvemu zagorskemu odredu. S krajevnimi vodstvi ZB NOV so se dogovarjali tudi o družbeni pomoči, ki bi jo naj dobili pomoči potrebni borci ter o kreditih za ure- jevanje stanovanjskih raz- mer med kmeti borci. Piknik po slovesu štafete Titova štafeta je slovenska tla zapustila v šimarski ob- čini. Na poti iz Šmarja, čez Rogaško Slatino, čez Roga- tec do Dobovca, se je kolo- na vozil, ki so spremljala nosilce štafete, stalno večala. V Dobovcu, po nekaj kilo- metrih vožnje in teka skozi prah in čez luknje, so slo- venski, pravzaprav štmarski nosilci predali štafetno pali- co tovarišem iz Hrvatske na- tanko tam, kjer se začne as- faltna cesta proti Krapini. Po svečani predaji so spremljevalci in udeleženci štafete v Dobovcu imeli pik- nik, za kar je moral plačati z življenjem zajeten oddojek, no pa tudi v sodih ni bilo več toliko tekočine kot dan poprej. Avtoprevozniki — ptice selivke V zadnjem letu so v šmar- ski občini odpovedali obrt štirje avtoprevozniki in šli iskat »obljubljeno deželo«. Tako namreč radi počenjajo ti obrtniki na kolesih in se selijo iz občine v občino, pa tudi iz republike v republi- ko — toda ne za delom, mar- več predvsem za nižjimi dav- ščinami. Nekateri med ome- njenimi so že bili onstran in so se vrnili nazaj. Kaj hoče- mo — tudi ena oblika migra- cije. Barake ob sprehajalni stezi Rogaška Slatina je turisli- čen kraj in je njena podoba tudi temu primemo urejena s parki, nasadi, cvetjem in lepotičnim drevjem. Toda ali stičen kraj urejen samo na glavnih ulicah in cestah, ka- mor kažejo hiše svoje lice. Tudi dvorišča in stranske poti bi morale biti urejene, zlasti okolje. Tako pa se spre- hajalcu, ki zaide po bližnici k šoli, razgrne kaj čuden po- gled na samonikle barake, drvarnice, morda tudi kur- nike in kunčje hleve. Ko bi bile vsaj v redu in po nekem sistemu grajene, tako pa ... Obrtno komunalno podjetje v Šmarju ima nov statut Občinska skupščina je na zadnji seji potrdila spreme- njen in dopolnjen statut Obrtnega komunalnega pod- jetja v Šmarju. Dopolnitve so bile potrebne na podlagi zakona o komunalnih delov- nih organizacijah^ ki so po- sebnega družbenega pomena, kar po drugi strani pomeni večjo prostojnost družbenih organov in javnosti. Odprav- ljene so tudi nekatere po- manjkljivosti, ki so jih opa- zili med izvajanjem določb dosedanjega statuta. 3°. MAJA 1968 OB ROBU: NEUŽITNO PRIPOROČILO Odbornik je na seji občinske skupščine povedal, da je kot ijan samoupravnega organa pri gozdnem gospodarstvu dol- žan prenesti na seji priporoči- lo svoje delovne organizacije, priporočilo vsebuje prošnjo, ja bi občinske skupščine pri- anesle tistim kmetom pri jaračunavanju zamudnih obre- sti, ki davka ne morejo plača- ti, ker gozdno gospodarstvo prodanega lesa še ni plačalo. Sledil je apel na znano temo, fcako so delovne organizacije v težkem položaju, o medsebojni nelikvidnosti, ki se odraža tu- di na zamudah plačil kmetom. Občinska skupščina, oziroma njeni člani so bili sprva neko- liko presenečeni, češ, kaj sto- riti. Vendar je popredsednik občine tovariš Božiček zadevo pokomentiral približno takole: »Priporočil kot je bilo to, je prišlo že več. Mi razume- mo težave, ker jih imamo ta- li sam in to ne malo. Ven- dar mi ne moremo dati pripo- ročil namesto denarja šolam, idravstenim, socialnim ustano- vam.« —ček šmarje tednik *** 15 NA KRATKO Posvet o krajevni samoupravi Pred kratkim so se sešli komu- nisti, aktivni v vodstvih krajevnih skupnosti te občine. Govorili so o analizi krajevnih skupnosti oziro- ma o vlogi članov ZK pri razvi- janju krajevne samouprave, ki jo je pripravila komisija za družbe- n o-ekonomske odnose na področ- ju komunalne in krajevne samou- prave pri revirski konferenci ZKS v Trbovljah. V večurni raz- pravi so podrobno preučili delo in aktivnost komunistov v vseh treh hrastniških krajevnih skupnostih in v stalnih predsedstvih zborov vo- livcev. Na posvetovanju, ki se ga je udeležilo 33 članov ZK, so sprejeli tudi vrsto stališč in za- ključkov za večjo idejnopolitično vlogo komunistov v razvijanju vseh oblik dejavnosti krajevnih skup- nosti. Revija zabavnih ansamblov Za zaključek letošnjega prazno- vanja meseca mladosti sta občin- ski komite ZMS in njegova ustrez- na komisija pripravila zanimiv na- stop zabavnih ansamblov, ki de- lujejo na področju hrastniške ob- čine. Prireditev je bila v dvo- rani kinematografa v Spodnjem Hrastniku in privabila številne poslušalce, tako odrasle kot mla- dine. Razen mlajših so nastopili tudi člani starejših zabavnih an- samblov, sodelovala pa je tudi znana ljubljanska pevka Irena Ko- hont. Zvedeli smo še, da je CK ZMS privolil v srečanje predstav- nikov občinskih komitejev ZMS in sploh slovenske mladine na Kalu, 15. oziroma 16. junija letos. V Hrastniku pričakujejo, da se bo tega srečanja udeležilo naj- manj 1000 mladih ljudi iz vse Slo- venije. Seja predsedstva ZZB NOV Pred dnevi je predsedstvo ob- činske Zveze Združenj borcev NOV obravnavalo vrsto aktualnih vprašanje v zvezi z nadaljnjim de- lom te organizacije. Med dru- gim so govorili o nekaterih pred- logih za podelitev domicila neka- terim znanim partizanskim odre- dom oziroma brigadam, ki so se borile na področju Zasavja. Če- prav so bili udeleženci seje pred- lagali več konkretnih sklepov, bo- do o tem še razpravljali in do- končen predlog posredovali občin- ski skupščini v razpravo in potr- ditev. Domicil tej ali oni znani partizanski enoti oziroma odredu, naj bi podelili ob letošnjem 3. ju- liju — občinskem prazniku Hrast- nika. Ob tej priložnosti bo v Hra- stniku še več drugih prireditev in proslav. Splošno-politični zbor 4. julija Poročali smo že, da v Hrastni- ku pripravljajo sklic splošno-poli- tičnega zbora, za katerega predvi- deva občinski statut, da se zbere ob posebej pomembnih prilikah za obravnavo važnejših družbenopoli- tičnih oziroma gospodarskih zadev, ki zadevajo vso komunalno skupno- st. Skraja so predvidevali, da se bo zbor sešel konec maja, zdaj pa so dokončno sklenili sklicati sejo zbora za 4. junij. Do tega časa bodo pripravili vse potrebno gra- divo. Na splošno-političnem zbo- ru bodo obravnavili tudi aktualna vprašanja dosedanjega in prihod- njega zbiranja denarja za splošne družbene potrebe oziroma za iz- gradnjo nekaterih pomembnejših objektov družbenega standarda. Razgovori o gradnji novih prostorov za kulturne namene Minule dni so imeli v Hrastni- ku več posvetovanj in sestankov posvečenih vprašanjem predloga o gradnji novih prostorov za kul- turnoprosvetno dejavnost. Na teh razgovorih so z vseh strani os- vetlili možnosti za čimprejšnjo dograditev prostorov, kjer naj bi se v bodoče odvijala osrednja kulturna aktivnost hrastnišikh de- lovnih ljudi in občanov. Na po- svet se je sešel tudi gradbeni od- bor za dograditev kulturnega do- ma, ki so ga ustanovili pred več leti, in ki je deloval pri DPD »Svoboda I«. Na tem in drugih razgovorih so prišli- do enotnih zaključkov, da predlagana rešitev, po kateri bi v Hrastniku dobili primernejše pogoje kulturne tvor- nosti ustreza. Tako bi po sod- bah kulturnih in društvenih delav- cev dvoranica z okrog 300 sedeži in primerni modrom povsem ustre- zala za zahtevnejše prireditve in gostovanja. Razen tega bi v manj- šem prostoru za okrog 70 do 80 ljudi, utegnili imeti druge nasto- pe, seje in podobno. —a— POVEZOVANJE IN ŠIRŠE SODELOVANJE STEKLARNE S SORODNIMI PODJETJI — STVAR VSEH PRIZADETIH Gre za korist vseh Ne more biti dvoma, da postaja širše povezovanje ustreznih industrijskih panog eden izmed sila pomembnih dejavnikov za hitrejše ures- ničevanje ciljev gospodarske reforme pri nas. O tem smo se zadnjič pogovarjali v hrast- niški Steklarni. Jugoslovanske Steklarne namreč nimajo svojega poslovnega združenja, kot nekatere druge industrij- ske veje, pač pa so za zdaj povezane le v okviru sveta za nekovine pri Zvezni gospo- darski zbornici v Beogradu. V razgovoru smo zvedeli, da so nekatere Steklarne dale pobudo za uvodne razprave o ustanovitvi poslovnega zdru- ženja te industrije. V teh po- menkih so sodelovali tudi predstavniki hrastniške Stek- larne. V tem velikem steklarskem podjetju sodijo, da bi poslov- no združenje teh delovnih or- ganizacij zagotovo- omogočilo koristi vsem steklarskim ko- lektivom, pogoj za to pa je seveda enakopravno sodelova- nje, spoštovanje sprejetih dogovorov in drugih odločitev ter ustrezne sankcije za ne- upoštevanje ali zlorabo spre- jetih obveznosti. Očitno je, da bi imelo po- slovno združenje vrsto odgo- vornih nalog. Med drugim v hrastniški Steklarni opozarjajo na to, da bo treba bolj na- črtno planirati nove proizvod- ne zmogljivosti na tem pod- ročju. Po znanih podatkih bodo jugoslovanska steklarska podjetja proizvedla leta 1971 že okoli 300 tisoč ton emba- lažnega stekla s sedanjimi zmogljivostmi. Z druge stra- ni pa se današnja potrošnja te steklenine giblje na pri- bližno 150 tisoč tonah. Znano je, da projektiramo pri nas še nekaj novih tovarn za iz- delavo embalažnega stekla, ne da bi pri tem vsestransko upoštevali sedanje zmogljivo- sti in potrošnjo tega bla- ga. Poslovno združenje bi to- rej moralo veliko svojega de- la usmeriti v preučevanje možnosti večje potrošnje em- balažnega stekla. Nekaj podobnega je tudi na področju proizvodnje rav- nega stekla. Nenehno poveče- vanje zmogljivosti, brez ustrez- nih možnosti realizacije tega blaga na domačem tržišču, utegne povzročiti velike teža- ve delovnim kolektivom. Po- slovno združenje bi potem ta- kem tudi na tem področju lahko dosti storilo za bolj premišljeno proizvodnjo rav- nega stekla in možnosti za prodajo na domačem in tu- jih tržiščih. Sploh bi poslov- no združenje imelo dosti dela tudi pri odstranjevanju pro- blematike izvoza in enotne- ga nastopanja na zunanjih tr- žiščih, pri odkrivanju in is- kanju novih tehnoloških reši- tev v korist vseh partnerjev. Gre torej za koristi vseh sodelujočih v takem poslov- nem združenju, kot pravijo v hrastniškem steklarskem kolektivu in v ustvarjanju no- vih možnosti in pogojev na področju proizvodnje stekla vseh vrst. —a— Nova hidrirna naprava v Zagorju ob Savi je sodo- ben proizvodni objekt Industrije gradbenega mate- riala. Hidrirno apno najde v teh mesecih kar dovolj kupcev. SODELOVANJE SIJAJA NA SEJMIH NI BILO ZAMAN Pot pelje na tuja tržišča Med številnimi zasavskimi podjetji, ki redno sodelujejo na domačih in tujih velesej- mih in podobnih komercial- nih prireditvah, je tudi ko- lektiv »Sijaja« iz Hrastnika. V zadnjem obdobju so raz- stavili svoje izdelke kar na štirih pomembnejših sejmih in izložbah ter dosegli tudi ustrezen komercialni uspeh. Na minulem sejmu Alpe- Adria v Ljubljani, na gospo- darskem razstavišču so s svo- jimi izdelki presenetili tudi tuje kupce. Zvedeli smo, da so ob tej priložnosti sklenili pomembno pogodbo za izvoz v sosednjo Avstrijo, ki jo bo- do realizirali še letos. Letos čaka kolektiv še ne- kaj preizkušenj. Tako so sklenili sodelovati tudi na ve- lesejmu v Leningradu, ki bo letos septembra. Tudi od te- ga sejma si obetajo nedvo- mne koristi, saj bi bili so- vjetski kupci interesantni za podjetje, ki zdaj proizvaja že več desetin najrazličnejših svetlobnih teles. Sploh namerava podjetje »Sijaj« letos v celoti realizi- rati svoj izvozni plan in ga če bo to možno tudi preseči. Kaže, da bodo letos največ prodali v Avstrijo in Zvezno republiko Nemčijo, poizku- šajo pa se uveljaviti še na nekaterih drugih zahodno- evropskih tržiščih. Ob tem se v kolektivu vseskozi zave- dajo, da utegnejo več in bo- lje prodajati v tujini samo v primeru, če bodo lahko po- stregli z visoko kakovostnimi in estetsko ter domiselnimi vzorci. Seveda velja to prt vilo tudi na domačih tržiščih. Letos bo podjetje začelo uresničevati investicijski na- črt, ki predvideva razširite! sedanjih proizvodnih prosta-, rov oz. pridobitev okrog 10W kv. metrov koristnih površin in nakup potrebne opreme a nadaljnjo razširitev proti vodnje. Precej denarja ji podjetje zbralo na svojih skladih, kljub temu pa boio morali najeti precejšen krt dit, ki pa je zdaj menda it zagotovljen. Pot kolektiva. »Si- jaj« je pot marljivih ljudi, ki imajo pred seboj jasno za- črtan cilj: uvrstiti se met večje industrijske delovne or ganizacie v občini in s svo jim delom omogočiti nadaljri razvoj komunalnega gospo darjenja. * V TOVARNI KEMIČNIH IZDELKOV 1 SO ANALIZIRALI NESREČE PRI DELU Za večjo varnost ljudi Natančnejša analiza vzrokov obolenj in poškodb pri delu je opozorila na nekatere zanimivosti, ki bodo zagotovo prispevale in omogočile smotrnejšo zaščito ljudi. Še zmeraj pa velja pravilo: upoštevanje vseh varnostnih predpisov je pogoj m varno delo. V tej delovni organizaciji, kjer je zaposlenih okrog 360 ljudi so zabeležili lani skupno 48 nesreč pri delu. Zaradi teh poškodb je bilo izgubljenih 724 delovnih ljudi. Zaradi bolezni in obolenj pa so lani izgubili okrog 6000 dni v vrednosti 163.748,74 din. Od tega je podjetje plačalo 98.460.89 din, ostalo pa zavod za so. cialno zavarovanje. Zelo zanimivi so nekateri drugi podatki. Tako so ugotovili, da so bile najpogostnejše poškodbe delav- cev ob ponedeljkih in ob sredah. Premisleka je vreden tudi podatek, da je prišlo do najštevilnejših poškodb v 4. uri dela in da se v 7. in 8. uri delovnega procesa ni pripetila nobena nezgoda. Drugače pa je bil sep. tember tisti mesec, v katerem se je poškodovalo naj. več, in sicer osem delavcev. Kot vsepovsod, tudi v hrastniški tovarni kemičnih izdelkov ugotavljajo, da so nesrečam pri delu bo- trovale v največ primerih zanemarjanje navodil nad- rejenih oziroma varnostnih predpisov ali pa delavci niso bili dovolj seznanjeni in poučeni o načinu oprav- ljanja posameznih del. Nesmotrnemu načinu dela sle- dijo poškodbe zavoljo nediscipliniranosti. Čeprav skup. no število 48 poškodb pri delu ni tako zaskrbljujoč pojav, zlasti če upoštevamo naravo dela v tej delov, ni organizaciji, ni treba pozabiti, da so bili priza- deti ljudje, delovna in družbena skupnost. Zato bodo rezultati te analize v podjetju zagotovo služili za pri. mer in v opozorilo, kako kaže upoštevati vsa navodila za varno delo in pri tem zavarovati sebe in širšo sku- pnost. Sindikalna organizacija in drugi dejavniki v podjetju utegnejo še dosti več storiti za to, da bi v tej delovni organizaciji če že ne odpravili, pa vsaj še v večji meri zmanjšali nezgode pri delu. —a— POD ČRTO: (Ne) odgovornost od bornikov Kot kaže so v Hrastniku sklenili poklicati na odgovor- nost vse tiste odbornike obeh zborov občinske skupščine, ki v tej mandatni dobi niso pokazali razumevanja za svo- je delo ne na sejah skupšči- ne, ne med svojimi volivci. Zadnjič je Izvršni odbor ob- činske konference SZDL po- vabil na razgovor pet odbor- nikov, ki ne prihajajo na se- je. Prišel ni nihče. Zato bo Izvršni odbor predlagal svo- ji volivni komisiji, naj preu- či ravnanje teh odbornikov, posebno pa dveh, med njimi, ki od lanske pomladi sploh nista sodelovala na sejah ob- činske skupščine. Izvršni odbor bo nadalje predlagal volivni komisiji, naj za enega odbornika iz zbora delovne skupnosti, ki je bil izvoljen v kolektivu To- varne kemičnih izdelkov pred- laga tamkajšnjim volivcem odpoklic. Na njegovo mesto pa naj bi izvolili drugega, to- rej odbornika, ki se bo bolj zavedal svojih dolžnosti pred širšo skupnostjo in svojimi volivci v podjetju. Nobenega dvoma ni, da bodo s tem v Hrastniku sprožili postopek, ki doslej v tej komuni ni bil običajen, ki pa ga Ustava in občinski statut ter nekateri drugi akti, zlasti zakon o vo- litvah in odpoklicu odborni- kov predvidevajo. To pa je obenem dokaz, da se v Hrast- niku zavedajo pomena in od- govornosti delovanja občinske skupščine, kot najvišjega sa- moupravnega, družbenopoli- tičnega oblastvenega mehaniz- ma in organa. Sicer pa so to zahtevali vsi tisti odborniki obeh zborov hrastniške skupščine, ki vest- no in z vso odgovornostjo sodelujejo v delu tega orga- na, v številnih svetili in po svojih močeh tudi med voliv- ci. Večkrat so namreč od- borniki ugotavljali, da pogo- sta odsotnost nekaterih kole- gov hromi učinkovitost sej in dela ter razprav na sejah. Pri tem so naglašali, da sicer razumejo občasno odsotnost zavoljo obveznosti na delov- nem mestu in potrebe konti- nuiranega delovnega procesa. Niso in ne bodo pa soglašali, da bi, denimo, odbornik ne mogel priti niti na eno- sejo. Za tako ravnanje ni in ne mo- re biti nobenega opravičila. Zlasti pa ne opravičila pred delovnimi ljudmi, saj so ga izvolili ▼ prepričanju, da se bo zavedal svojih dolžnosti in nalog in odgovornosti. Vo- livna komisija pri Socialistič- ni zvezi v Hrastniku bo o tem seznanila volivce v To- varni kemičnih izdelkov, mandatno-imunitetni komisi- ji občinske skupščine pa ustrezen postopek. Ob tem kaže posebej opo- zoriti na to, da je Izvršni od- bor občinske konference SZDL štel za svojo dolžnost pogovoriti se z odborniki, ki iz teh ali onih razlogov za- mujajo ali redko prihajajo na seje. Razgovor je sklical s prepričanjem, da bodo ti od- borniki obrazložili sveja nu* nja in povedali, kje tiče vzr» ki njihove pogoste odsotno sti? Dejstvo, da se vabilu » odzval nihče povabljenih P1 skoraj sili k ugotovitvi, gre za dokajšnjo površnost nerazumevanje pa tudi neo& govornost ljudi, ki jim je nji- hova sredina zaupala, da j"1 zastopajo v najvišjem občifr skem samoupravnem organi Izvršni odbor občinske ference SZDL ni in ne bo & biter o odgovornosti teh o®" bornikov, njegova dolž"15' pa je, da jih opozori na škod' ljive posledice, ki bi jih ute' nilo imeti tako ravnanje. ^ nec koncev je Socialistič^ zveza del družbenopolitični mehanizma pri nas, ki Pc>e zuje delovne ljudi v njih"*'11 vsakdanjih prizadevanjih 1,3 vseh področjih družbeni življenja, torej tudi na kon1" nalnem področju, kjer '"" j najvidnejšo pa tudi naj0 govornejšo dolžnost. J Dopisujte v vaš tednik 16 *** tednik Hrastnik ... 30. MAJA 1»68 PREDLOG IN ZAHTEVA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V ZAGORJU Nemudoma preučiti razmere Za minulo, razširjeno sejo sindikalnega sveta je bila zna- čilna zelo podrobna ocena le- tošnjega gospodarjenja in s tem v zvezi zaskrbljenost, ki so jo izrazili številni udele- ženci v razpravi o letoš- njih težavah zagorskih delov- nih kolektivov. Sindikalni svet je po vse- stranski razpravi osvojil ne- kaj sklepov, Med drugim so zahtevali, naj občinska skup- ščina posveti sedanjim go- spodarskim gibanjem v ko- muni izredno pozornost in skrb. Udeleženci so menili, da je to primarna naloga ob- činske skupščine, ki ne trpi nobenega odlašanja. Razen tega so predlagali, naj za- pletenim gospodarskim pro- blemom posvetijo potrebno pozornost tudi ostale družbe- nopolitične organizacije. Sindi- kalni svet sodi za potrebno ustanoviti več komisij, ki bo v naslednjih dneh obiskala podjetja. V delovnih organiza- cijah naj bi s predstavniki vodstev podjetij, samouprav- nimi organi, vodstvi družbe- nopolitičnih organizacij pre- učili letošnje gospodarjenje, poslovanje in vse tiste teža- ve, ki utegnejo v bližnji pri- hodnosti onemogočiti uspeš- nejšo gospodarsko dinamiko. Oddelek za gospodarstvo uprave občinske skupščine naj pozorneje spremlja giba- nje gospodarjenja in predla- ga občinski skupščini ustrez- ne ukrepe. Gre torej za po- ziv sindikalnega sveta vsem osrednjim organom v občini, da se zavzamejo za to neod- ložljivo nalogo, od katere si obetajo razčistitev dejanskega stanja in pa dolžnosti, ki jih bo treba sprejeti za odpravo vsega, kar ovira izpolnjeva- nje letošnjih gospodarskih in drugih planov. Zanimivo je, da so na razširjeni seji sindikalnega sveta ocenili se- danji gospodarski položaj kot izredno težaven. Na to ne opozarjajo samo rezultati tri- mesečnega gospodarjenja, marveč tudi podatki o giba- nju proizvodnje v aprilu, in deloma celo v maju. Spričo tega zahteva in predlogi sindi- kalnega sveta niso odveč. Prej bi lahko rekli, da so ali utegnejo biti nekoliko zakas- neli. —d— Komisija za letovanje v Zagorju ob Savi se močno priza- deva, da bi tudi letos omogočili letovanje kar največjemu številu otrok, tudi zdravstveno prizadetim. Vprašanje pa j[ ali bo uspelo še bolj usposobiti otroški počitniški dom v Vrsarju, ki so ga predlani kupili v tem kraju. Morje .ri Vrsarju slovi zaradi čistosti in sinjemodre barve. Razveseljivo Pred kratkim so imeli na gostinsko-kuharski šo- li manjšo slovesnost. 25 zagorskih fantov in deklet je zaključilo trimesečni te- čaj, v katerem so se uspo- sobili za razna dodatna dela v obratih družbene prahrane, večjih gostin- skih podjetjih in počitniš- kih domovih Gre za mla- de ljudi, ki ob zaključku lanskega šolskega leta sploh niso dobili oziroma našli niti učnega mesta niti kakršne koli druge zaposlitve. Ljubljanski za- vod za zaposlovanje pa jim je letos omogočil tri- mesečno brezplačno šola- nje na tej strokovni usta- novi. Kot je videti fantje in dekleta ne bodo ostali brez dela. Zvedeli smo, da so našli zaposlitev pri ljubljanski počitniški skup- nosti Alpe-Adria. Gojenci bodo razporejeni v razne počitniške domove ki jih upravlja to podjetje. Ka>- že tudi, da ne gre zgolj za priložnostno zaposlitev, marveč, da utegnejo raču- nati na stalno delo. Bodisi tako ali drugače. Bistve- nega pomena je dejstvo, da se jim odpirajo nadalj- nje možnosti v teh pokli- cih, da vsega tistega, kar niso utegnili dobiti v času kratkega šolanja, utegne- jo dobiti v vsakdanji praksi. Medtem ko je bil I še lani položaj teh mladih ljudi skorajda brezizho- den, so si na tečaju pri- dobili toliko osnovnega znanja, da bodo kos svo- jim nalogam vsepovsod tam, kjer bodo zaposleni. Ob tem se nam nehote vsiljuje misel, da pri nas na nekaterih področjih še nismo izkoristili vseh mož- nosti in pogojev nadalj- nega zaposlovanja mladih ljudi. Pogosto slišimo sod- be in stališča, da so ne- katere tercirane dejavno- sti deficitarne, da pravza- prav potrebujejo novih delovnih moči, vendar vsaj z minimalnim znanjem. Zagotovo so tudi na dru- gih področjih še možno- sti, kot smo jih omenili na področju gostinstva, turizma, zlasti počitniške- ga turizma. Ob tej priliki lahko povzamemo tudi drugo misel, ki smo jo nekajkrat slišali v revir- jih, ko je bil govor o mož- nostih in politiki zaposlo- vanja, in ki pravi: »če že ne moremo najti dela za vse mlade ljudi doma, jim vsaj omogočimo pridobi- tev ustreznega znanja za te ali one poklice! Izuče- nt, polkvalificirani ali kva- lificirani, bodo zagotovo dosti lažje našli delo in zaposlitev drugod!« Denar za to, da bi mla- dim ljudem omogočili pri- merno znanje, seveda mo- ramo najti. In naj nam ga ne bo žal, pa čeprav bi se morali na £a račun odreči marsikateri nujni potrebi. In prav o tem v revirjih že razmišljajo. Sindikalni svet v Hrastni- ku si prizadeva doseči so- glasje pri delovnih organi- zacijah za ustanovitev po- sebnega sklada, iz katere- ga bi črpali denar za te namene. Zagotovo bo v tej akciji sodeloval tudi ljubljanski zavod za zapo- slovanje, pa občinske skupščine in drugi, čemu ne bi podjetja vzela toliko in toliko število vajencev, ki bi se izučil teh ali onih poklicev, ne glede na to ali jih bodo potrebovali ali ne. Bistveno je to, da si bodo s pridobljenim znanjem laže utirali pot v življenje. -d- NA KRATKO Posvet o reorgani- zaciji ZK člani vodstva in nekateri drugi komunisti največje krajevne or- ganizacije ZK v tej občini, ki po- vezuje okrog 240 članov ZK so imeli pred kratkim zanimiv raz- govor s članom CK ZKS 2ivo Beltramovo o aktualnih vprašanjih vsebinske preosnove ZK. Razgovo- ra se je udeležil tudi strokovni svetovalec CK ZKS. V razpravi so izmenjali dosedanje izkušnje iz dela te organizacije, zlasti pa o vlogi komunistov v krajevni skup- nosti, ostalih družbeno političnih organizacijah, organih samouprave in drugod. Osnovno izhodišče de- lovanja komunistov je postalo do- sti širše, pa tudi odgovornost čla- nov ZK tam, kjer so aktivni raz- veseljivo raste. Vendar so ugoto- vili, da bo treba usposabljanju komunistov za njihovo idejnopoli- tično vlogo vsepovsod tam, kjer delujejo, ubrati primernejše nači- ne in mu treba posvetiti izdatnej- šo skrb in pozornost. Povej, kaj znaš o prometu Za zaključek letošnjega prazno- vanja meseca mladosti so v tej revirski občini imeli zanimivo jav- no oddajo: »povej, kaj veš o pro metu!«. Prireditev je organizirala komisija za varnost in prometno vzgojo pri občinski skupščini v sodelovanju z občinskim mladin- skim komitejem in pionirsko orga- nizacijo na zagorskih osemletkah. Tekmovanja se je udeležilo sedem skupin šolarjev, ki so pokazali so- lidno znanje o varnosti v prometu in poznavanju cestno-prometnih predpisov. Najboljšim so podelili nekaj praktičnih nagrad, šolska mladina je izvedla tudi zanimivo demonstracijo vame vožnje s ko- lesi, na večjem prostoru v sre- dišču mesta, ki je privabila veliko število mladih in drugih gledal- cev. Letovanje za rudarske gojence Kot vsako leto, bodo tudi le- tošnjega junija končali triletno šo- lanje novi, mladi kvalificirani ko- pači—rudarji—gojenci rudarskega šolskega centra zasavskih premo- govnikov. Vsi novokvalificiraa(i mladi rudarji se bodo zaposlili bodisi pri zagorskem, trbovelj- skem ali hrastniškem rudniku. Po zaključku šolanja jim bo rudarski šolski center oziroma samouprav- ni organ zasavskih premogovnikov omogočil desetdnevni oddih v po- čitniških domovih v Crikvenici oziroma na Rabu. Gojenci bodo za letovanje prispevali minimalne stroške. Razprave o vlogi članov ZK v krajevnih skupnostih Podobno, kot v Hrastniku in Trbovljah so tudi v tej revirski občini imeli- posvetovanje o na- logah komunistov, aktivnih v vod- stvih in drugih organizmih kra- jevnih skupnosti. V razpravi so opozorili na dokaj težaven ma- terialni položaj teh institucij dru- žbene samouprave in ugotovili, da kaže razvijanju krajevnih skup- nosti posvetiti izdatnejšo pozor- nosti. Zavzeli pa so se tudi za več- jo in bolj množično dejavnost čla- nov ZK v vodstvih in nekaterih komisijah krajevnih skupnost*. O vlogi komunistov v teh ins ti ta- ci j ah bodo govorili tudi na pri- hodnjih sestankih krajevnih orga- nizacij ZK v Zagorju ob Savi. Letovanje za socialno prizadete delavce Zaradi velikih finančnih obvez- nosti v Tovarni elektroporcelana na Izlakah letos ne bodo uspeli prispevati toliko denarja za leto- vanje svojih zaposlenih. Delavski svet je za te namene izločil samo 4000 din. Obenem so predlagali, naj bi ta denar namenili za brez- plačno letovanje najbolj socialno prizadetih članov kolektiva in nji- hove svojce. Računajo, da bodo s tem omogočili letovanje v Sa- vudriji najmanj 15 delavcem in njihovim svojcem. Nastop mladih pevcev in glasbenikov Osnovna šola herojia Ivana Skvarča in nižja glasbena šola v Zagorju ob Savi sta pred dnevi pripravili bogat program pesmi in glasbe. Skupen nastop obeh skupin je lepo uspel in je priva- bil veliko število učencev in od- raslih. Pevski zbor je izdajal pi- onirske, mladinske in druge pes- mi, gojenci glasbene šole pa dela domačih in tujih avtorjev. —n— Za individualno gradnjo Skupščina kolektiva Zasavskih premogovnikov je na zadnjem za- sedanju med drugim sklenila, da bo namenila 170.000 novih din, to je razliko od 4 odstotke stano- vanjskega prispevka, ustvarjenega in namenjenega za stanovanjsko iz- gradnjo na področju rudnikov Tr- bovlje in Hrastnik v letu 1968, do določenih sredstev za odkup sta- novanj pri stanovanjskih podjetjih v Trbovljah in Hrastniku, za in- dividualno stanovanjsko izgradnjo članov delovne skupnosti Zasavskih premogovnikov v Trbovljah in Hrastniku, in sicer na podlagi sprejetih razpisnih pogojev. — N ZAGORSKA LIKOVNA RAZSTAVA TUDI V KNITTELFELDU Lep uspeh razstave v Fohnsdorfu Kulturno sodelovanje med lagorjem ob Savi in rudar- })rm krajem Fohnsdorfom tis avstrijskem Zgornjem Štajerskem se je z nedavno mtavo slikarske kolonije ligorje-Izlake in razstavo tirošicih risb zagorskih šolar- p lepo okrepilo — Priza- jmi slikarji-amater ji v fohnsdorfu pa so omogočili, in si bodo razstavo ogledali Mi prebivalci mesta Knittel- |eW. Pred dnevi so v kulturnem kmu mesta Knittelfeld izro- Sli svojemu namenu razsta- vi umetniških del slikarske Monije Zagorje—Izlake. To je prva prireditev slovenskih iademskih in drugih slikar- je v tem mestu in je že ob fooritvi naletela na veliko •-rmanje udeležencev, med hterimi so bili predstavniki ttnega in kulturnega življe- ln te občine. Ob otvoritvi razstave je naj- prej govoril župan mesta Fohnsdorf, Julius Lackner, ki je orisal dosedanje kultur- no sodelovanje med obema občinama in ugotovil, da si je likovno razstavo zagorske kolonije ogledalo okoli 1900 prebivalcev in mladine obči- ne Fohnsdorf. Za njim je go- voril predsednik občine Za- gorje ob Savi Dušan Kolenc, razstavo pa je odprl župan mesta Knittelfeld Albert Seitlinger, ki je ugotovil, da bo ta prva kulturna manife- stacija zagotovo prispevala k boljšemu spoznavanju likov- ne umetnosti na Slovenskem med občani Knittelfelda. Zagorska slikarska koloni- ja je tudi za to razstavo iz- brala 35 olj in akvarelov 22 slovenskih akademskih slikar- jev in nekaj priznanih ama- terjev, udeležencev te kultur- ne ustanove občine Zagorje ob Savi. Razen tega sta na razstavi zastopana tudi likov- nika iz Zagreba in Beograda. Ob tej priložnosti naj pose- bej omenimo, da je tudi raz- stava otroških risb učencev osnovne šole heroja Ivana Skvarča iz Zagorja naletela na veliko zanimanje tamkajš- nje šolske mladine, o čemer bodo utegnili izreči svoje mnenje tudi otroci iz Knittel- felda. Sicer pa je ogled razstave v Fohnsdorfu presegel vsa pričakovanja. 1900 obiskoval- cev je dejansko dokaz zani- manja tamkajšnjih ljudi za likovno umetnost. -u- Zborovanje zagorskih planincev Minuli delovni dogovor za- gorskih planincev na Zasavski gori je, med drugim pokazal veliko zanimanje prebivalcev revirjev, zlasti mladine za ob- hod zasavske planinske trans- verzale — Zagorski planinci vključujejo v sveje vrste ve- nomer več mladih ljudi. Kje dobiti društvene prostore? Na Čemšeniško planino nobene ceste. V Zagorju ob Savi je tudi sedež koordinacijskega odbo- ra zasavskih planinskih dru- štev. Zato so na nedavnem občnem zboru zagorskega pla- ninskega društva na Zasavski g&ri imeli manjšo slovesnost. Predstavniki koordinacijske- ga odbora zasavskih planin- skih društev so namreč spo- ročili članstvu, da je okrog 15. maja obšel celotno zasav- sko planinsko transverzalo ti- soči obiskovalec. Tisočo znač- ko je prejela Sabina Sajovec iz Zagorja ob Savi, medtem ko sta 999 in 1001 zlato znač- ko prejela Franc Pintarič iz Trbovelj in Milena Oblak iz Litije. Vsem trem so podelili tudi knjižne nagrade. Kako zanimiva za prebivalce revir- jev je zasavska planinska transverzala kaže še drug po- datek. Doslej so izdali za ob- hcd te poti že nad 2200 dnev- nikov oziroma legitimacij. Med prijatelji te poti pa so seve tudi gostje od drugod, zlasti iz Celja, Ljubljane in celo sosednje Hrvatske. Sicer pa je delovni razgo- vor zagorskih planincev od- kril nekaj zanimivih rezulta- tov. Po krizi okoli leta 1965, ko je članstvo v društvo moč- no upadlo, so lani in zlasti prve mesece letos vključili v društvene vrste nekaj nad 280 ljudi, največ mladine in pionirjev. Mladinski odsek šte- je okrog 460 članov. Mladin- ske planinske sekcije deluje- jo že na vseh treh osemlet- kah in v rudarskem šolskem centru, snujejo pa jih še v Strokovno-izobraževalnem cen- tru, na Gostinsko kuharski šcli in drugod. Za vzgojo ustreznega vodniškega kadra bo poslej poskrbel koordina- cijski odbor zasavskih pla- ninskih društev. Mladi ljubi- telji planin so lani imeli vr- sto izletov na Pohorje v Julij- ske Alpe, letos pa so na vrsti Kamniške planine in nekate- ri drugi vrhovi. Planinsko društvo je ime- lo lani znatno večji promet, zlasti na svoji postojanki na Zasavski gori, obisk pa lepo na- rašča tudi na Čemšeniški pla- nini. Lani so v nekatere na- prave v postojankah vložili 7000 din, in naglasili, da lani niso prejeli nobene dotacije. Od občine pričakujejo samo to, da bo sedanjo cesto na Zasavsko goro uvrstila v ce- ste IV. reda in jo primerno vzdrževala. Želijo pa si najti tudi primerne društvene pro- store, in sicer nekje v Zagor- ju, saj imajo za zdaj seje in druge razgovore v gostinskih lokalih. V društvenem prosto- ru bi si radi uredili arhiv in drugo. Na občnem zboru so vno- vič soglasno potrdili prejš- njo izjavo, da namreč na Čemšeniško planino ne bi ka- zalo zgraditi kakršne koli pre- vozne ceste. Ta planina, naj ostane taka, kot je. Tako si želijo ljudje, prijatelji peš ho- je, prijatelji in ljubitelji na- rave. Končno naj zapišemo še obljubo, da bodo v počasti- tev 75-obletnice planinstva na Slovenskem znatno povečali število članstva in vzorno po- skrbeli za nadaljne vključe- vanje mladine v svoje vrste. In da bodo mladini tudi omo- gočili spoznavanje naravnih lepot naše domovine. Ob prvem kmečkem dnevu v Laškem 1. in 2. junija 1968 vam bo podjetje VOLNA Laško v svoji trgovini nudilo vse vrste tekstilnega blaga z 20 popustom Trgovina je odprta od Z do 19. ure non-stop ^--- ^MA.IA 1968 sagorje ob savi tednik*** 17 NA KRATKO Zanimanje za nov zakon o dohodkih V zasavskih revirjih vlada precejšnje zanimanje za predlog novega' zakona o do- hodku. Proizvajalce zlasti za- nimajo novosti, ki naj bi jih uveljavili v zvezi z dohod- kom. Komite revirske konfe- rence Zveze komunistov se je zato na zadnji seji odlo- čil, da bo pripravil v mese- cu juniju poseben seminar za sekretarje organizacij in aktivov Zvez komunistov iz delovnih organizacij, na kate- rem bodo obravnavali tudi predlog novega zakona o do- hodku ter nekatere najaktu- alnejše naloge članov Zveze komunistov v delovnih orga- nizacijah v revirjih v zvezi z oživljanjem proizvodnje, več- jim vključevanjem v medna- rodno blagovno izmenjavo ter izdelavo programov raz- voja. Podrobneje pa bo pred- log novega zakona o dohod- ku preučila komisija revir- ske konference Zveze komu- nistov za družbenoekonom- ske odnose v gospodarstvu in družbenih službah. Pisatelji med mladino V domu Svobode II v zgor- njih Trbovljah se je zbralo zadnji četrtek nad 400 pio- nirjev — imetnikov Cankarje- vih bralnih značk. Med nje so prišli mladinski pisatelji Branka Jurca, Vida Brest in Ivo Zorman. Pionirji so pri- povedovali odlomke iz del, ki so jih prebrali, da so dobili Cankarjevo bralno značko, pisatelji Branka Jurca, Vida Brest in Ivo Zorman pa so pripovedovali o ustvarjanju za mlade in najmlajšim Trboveljčanom posredovali tudi več odlomkov iz lastnih del. V spomin na obisk v Tr- bovljah so pionirji podarili pisateljem simbolična da- rila. Koncert glasbene šole V zadnjih dveh mesecih je pripravila trboveljska glas- bena Šola že več samostojnih koncertov, na katerih so na- stopili gojenci. Zadnji kon- cert je bil prejšnji teden v domu Svobode II v zgornjih Trbovljah, na njem pa so se predstavili harmonikar- ski orkester, solisti in zbor glasbene šole, dirigent pa je bil Tine Jelen. Kot vselej doslej je bil tudi ta nastop gojencev glas- bene šole Trbovlje nadvse prisrčno sprejet pri trbovelj- skem občinstvu. Uspelo posvetovanje Peto mednarodno posveto- vanje rudarsikih strokovnja- kov, ki ga je organizirala strojna tovarna Trbovlje na Bledu, je nadvse uspelo. Po- svetovanja se je udeležilo več priznanih strokovnjakov iz Sovjetske zveze, Poljske, Češkoslovaške, Madžarske, Romunije in Jugoslavije. Predstavniki strojne tovar- ne Trbovlje so izrazili pri- pravljenost, da bi podobno mednarodno srečanje rudar- skih strokovnjakov pripravili tudi v letu 1969. S 1. junijem odprt vrt pri Svobodi II Industrijsko podjetje »Me- so« Trbovlje bo 1. junija spet odprlo letni vrt zraven gosti- šča v domu Svobode II v zgornjih Trbovljah. Na vr- tu bodo točili odprto pivo, na voljo pa bodo specialitete, kot ražnjiči, čevapčiči in po- strvi. Ob sobotah in nedeljah pa bodo poskrbeli tudi za razvedrilo gostov. Prisrčen sprejem zvezne štafete Prejšnjo soboto so mladina in delovni ljudje Trbovelj nadvse prisrčno pozdravili nosilce zvezne štafete mladosti. Pred delavskim domom se je zvezni štafeti mladosti pridružilo tudi več lokalnih štafet; na slovesnosti pa so izvedli priložnostni program delavska godba, mladinski pevski zbor glasbene šole in recitatorji. Politični sekretar sekretariata občinske konference ZKS Trbovlje, Ivo Miglič, je v govoru poudaril, da potekajo vsako leto dnevi maja posebej praznično, ko delovni ljudje, mladina in pionirji nosijo pozdrave cenjenemu in dragemu tovarišu Titu, s prisrčnimi željami, da bi bil še dolgo med nami in nas vodil tako uspešno, kot doslej, čestitkam pa se vsako leto pridružujejo tudi mladina in delovni ljudje Trbovelj. »Ko praznujemo, dragi tovariš Tito, tvoj 76. rojstni dan, ti pionirji, mladina in občani Trbovelj obljubljamo, da bomo vedno odločno vztrajali na poti, ki si jo začrtal ti in jugo- slovanski narodi«, je izrazil misli vseh Ivo Miglič ob zaključku govora. NA SLIKI: Ivo Miglič sprejema zvezno štafeto mladosti. -nk- Seja občinske skupščine Trbovlje V petek, 24. maja, so se spet sešli odbornji občinske skupščine Trbovlje. Na ločenih sei^ so potrdili zaključni račun o izvršitvi prot, čuna za leto 1967, in to brez pripomb, ^ skupni seji pa so razpravljali o številni vprašanjih. Najprej se je razvila zani- miva razprava o poročilu ko- misije za denacionalizacijo. Nekateri bivša lastniki naci- onalnih zgradb oz. po- slovnih prostorov so vložili zahtevke za denacionalizaci- jo. Komisija je ugotovila, da so bivši lastniki izkoristili že doslej vsa pravna sredstva in da za denacionalizacijo ni razlogov. V primerih, kjer je to družbeno upravičeno, pa naj bi zgradbe oz. lokale od- prodali na javnih dražbah, pri tem pa bi morali upošte- vati potrebe po terciarnih, obrtnih in uslužnostnih de- javnostih, zaradi česar naj bi sprejeli poseben odlok o na- membnosti lokalov. Takšen odlok bodo pripravili do konca septembra. Odborniki so potrdili zazi- dalni načrt za Keršlčev hrib, vendar s tem, da se južni del tega območja rezervira oz. nameni za gradnjo žičnice na Partizanski vrh. Obči^v skupščina je na seji p0'" dila statut sklada za izgr,'. njo in adaptacijo šolskih 2 jektov in finančne načr" skladov za leto 1967 ter sp.- jela odlok o obveznem fl^ rografiranju prebivalstva • bo v Trbovljah od 19. do y junija letos. • i Po krajši razpravi so w borniki dali soglasje k jitvi zdravstvenih doir,- Hrastnik, Trbovlje in Zagor ob Savi ter k ustanovitvi vega zdravstvenega doma z, savje s sedežem v Trbovlje razpravljali pa so še o pr- gramu del trboveljske k. munale in o nekaterih dr. gih vprašanjih. (ni DELEGATA ZA VI. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE *Na VI. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije bo sta člane te organiz c'je s trboveljskega območja zast upala Milan Kožuh, poslanec gospodarskega zbora zvezne skupščine in generalni direktor poslov nega združenja RUDIS Trbovlje, ter Alojc Deže lak, diplomirani ekono- mist, šef računskega sek- torja v Iskri ni tovarni polprevodnikov v Trbov- ljah. (nk) V TRBOVLJAH PRED OBČINSKIM PRAZNIKOM Slavje in pregled uspehov Slavnostna seja občinske skupščine Trbovlje bo v soboto, 1. junija dopoldne, v predavalnici de- lavskega doma — Proslava 80-letnice prostovoljnega gasilskega društva Trbovlje-mesto Že vrsto let slavijo v središču zasavskih rudarskih revirjev, v Trbovljah, občinski praznik 1. junija. Posvečen je spominu na revolucionarni spopad delav- skega razreda revirjev s fašistično orjuno 1. junija 1924. leta v Trbovljah. Pred štiriinštiridesetimi leti je namreč delavski razred sazavskih rudarskih revirjev pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije odločilno prispeval k zlomu te fašistične organizacije. k Vsako leto pripravijo ob občinskem prazniku v Trbov- ljah vrsto prireditev; slavje pa združijo s pregledom us- pehov na vseh področjih živ- ljenja, sprejmejo pa tudi na- potke za delo v prihodnje. Letošnje slavje bo še toli- ko pomembnejše, ker bodo lahko ugotovili, da uspešno uresničujejo več nalog, za katere so se zavzeli v prete- klih letih. Zasavski rudarski revirji in z njimi Trbovlje bodo naposled dobili ureje- no cestno zvezo s Trojanami in s celjskim področjem, na trgu Revolucije bodo v krat- kem izročili namenu nov ho- tel, h kraju gre razširitev prostorov splošne bolnišnice, iz termoelektrarne II Trbov- lje bodo že v kratkem prišle prve kilovatne ure električne energije, v cementarni se pri- pravljajo na obsežno investi- cijo, v večini delovnih orga- nizacij ponovno povečujejo proizvodnjo in se še v večji meri kot doslej vključujejo v mednarodno blagovno iz- menjavo. Omenimo naj še priredi- tve, ki so jih oz. še bodo pri- pravili v Trbovljah na čast občinskemu prazniku. V ne- deljo, 26. maja, so se pome- rili v prijateljskem dvoboju teniški igralci iz Celja in Tr- bovelj, na sporedu pa je bi- lo tudi prvenstveno nogo- metno srečanje med ljubljan- sko Svobodo in domačim Ru- darjem. Od 26. maja do 31. maja je na sporedu tekmova- nje posameznikov in dvojic v kegljanju za prvenstvo Za- savja. Danes gostuje v Trbovljah Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. Popoldan bo uprizo- rilo Sofoklesovega »Kralja Oi- dipusa«, zvečer pa Ustinovo komedijo »Komaj do sred- njih vej«. Jutri pa bo v Tr- bovljah na stadionu Rudarja republiški atletski miting. Na sam praznik Trbovelj, v soboto 1. junija, bo ob 9. uri dopoldan slavnostna seja občinske skupščine Trbovlje v predavalnici delavskega doma, popoldan pa bo na tr- gu Revolucije velika gasilska vaja ob 80-letnici prostovolj- nega gasilskega društva Tr- bovlje-mesto, na kateri bodo sodelovale gasilske enote tu- di iz sosednjih revirskih ob- čin. Zvečer pa bo na stadionu Rudarja rokometni turnir. In še prireditve, ki bodo 2. junija, ob zaključku slav- ja. Dopoldan bo najprej pred zgradbo občinske skupščine zbor gasilcev, nato pa bodo krenili gasilci v sprevodu do novega gasilskega doma v zgornjih Trbovljah, kjer bo- do sklepne slovesnosti ob 80- letnici prostovoljnega gasilske- ga društva Trbovlje-mesto. Dopoldan bo še brzoturnir v šahu za prvenstvo Zasavja, v delavskem domu pa koncert cicibanov iz revirjev, in si- cer ob spremljavi orkestra ljubljanske Radio televiziji pod vodstvom Boruta Lesji ka. Zvečer pa bo mednarodni košarkarsko srečanje, in s cer med moštvom iz Grad« iz sosednje avstrijske Štajer- ske in domačim Rudarjem. (š Kako je z reelekcijo? Vprašanje je, kako so v delovnih organizacijah sprejeli in uresničevali stališča volilne komisije in občinskih vodstev družbeno političnih orga nizacij v zvezi z reelekcijo Prejšnjo sredo je bila v Trbovljah seja volilne komisije občinske konference Socialistične zveze. Na njej so govorili o dosedanjem poteku reelekcije na področju te zasavske občine, na podlagi rezulta- tov posebne ankete, ki so jo razpisali v marcu, pa so skušali ugotoviti, kako so v delovnih organizaci- jah sprejeli in uresničevali stališča volilne komisije in občinskih vodstev družbeno političnih organizacij. Kakšni so torej rezultati ankete? Volilna komisija pri občin- ski konferenci Socialistične zveze v Trbovljah je skušala z anketo izvedeti predvsem, ali so samoupravni organi (delavski svet, upravni od- bor in kolektiv) razpravljali o reelekciji in kakšne sklepe so sprejeli, nadalje, ali so o problemih v zvezi z reelekci- jo razpravljali v družbeno političnih organizacijah v de- lovnih kolektivih (sindikalne podružnice, organizacije oz. aktivi ZKS, organizacije ZM) in kakšne sklepe so sprejeli, in končno, ali so samouprav- ni organi imenovali posebno komisijo, ki naj bi analizirala uspešnost poslovanja delovne organizacije v razdobju, ko jo je vodil dosedanji direktor. Nekatere trboveljske delov- ne organizacije, kot npr. tr- govsko podjetje Vitaminka, Zasavski premogovniki, stroj- na tovarna, krojaštvo, podjetje za PTT promet, tehnična srednja šola, osnovna šola Tončke čeč, ljudska knjižni- ca, delavski dom, ekonomska srednja šola in izobraževalni center strojne tovarne, na anketna vprašanja sploh ni- so odgovorile. Iz odgovorov pa izhaja, da so samouprav- ni organi v večini primerov ■ razpravljali o reelekciji, v manjši meri pa družbeno po- litične organizacije. Posebne komisije za izdelavo analiz o poslovanju delovne organi- zacije so izdelali v štirih pod- jetjih, analizo pa so izdelali potem le v treh, in sicer v gostinskem podjetju Rudar, v splošnem gradbenem podjet- ju Zasavje in v kmetijski za- drugi. V letošnjem letu bo treba v Trbovljah na novo razpisa- ti 31 mest direktorjev delov- nih organizacij, in sicer 191 področja gospodarstva, 12 P s področja negospodarstrt doslej pa je bilo razpisani 26 mest. Le v 4 primerih & se doslej na razpis prijav® po 2 kandidata, sicer pa le P- eden, in to v glavnem do$? danji direktor. Predloženi podatki so $ nom volilne komisije one gočli, da bi lahko podroWl je družbeno ooenili dosedirf'J potek reelekcije direktorji delovnih organizacij na P^ ročju trboveljske občine. ™ govorili so se, da bodo skuso li zdaj izdelati konkreW družbeno analizo o P0,;\. reelekcije direktorjev deW nih organizacij, predvsem r bodo skušali ugotoviti, v * likšni meri so si v delovf organizacijah tudi dejani prizadevali uresničevati sto šča volilne komisije in 0 činskih vodstev družbeno P litičnih organizacij. Prevladuje mnenje, da v delovnih organizacijah ^ umeli reelekcijo bolj kot - konski akt, sicer pa so v v primerih družbeno P0^ ^ organizacije v delovnih nizacijah premalo pojasnieV le bistvo reelekacije. ( Slavje mladih Težko bi nanizali vse prire- ditve, ki so jih pripravili v maju mladi Trboveljčani ob prazniku. Zvrstilo se je več športnih tekmovanj, kultur- nih prireditev, srečanj mla- dih itd. Prejšnji teden pa je v Tr- bovljah slavje ob prazniku mladosti doseglo višek. V sredo, 22. maja, so se pome- rili člani klubov OZN. Naj- uspešnejši so bili člani klu- ba OZN z osnovne šole Aloj- za Hohkrauta in so se uvr- stili v nadaljnje tekmovanje. Pomerili pa so se tudi mladi matematiki in zgodovinarji z osnovnih in srednjih šol. Si- cer pa so v Trbovljah odpr- li tudi razstavo del mladih tehnikov. 25. maja, na sam praznik mladosti, pa je bila v Trbov- ljah osrednja prireditev. Ob tej priložnosti so sprejeli v organizacijo Zveze mladine nad 300 pionirjev s trbovelj- skih osnovnih šol, v delav- skem domu pa je bila zvečer slavnostna prireditev. V preteklih dneh so bila na sporedu še tekmovanja mladih športnikov, skorajda pa ni bilo na trboveljskem območju aktiva Zveze mladi- ne, ki ne bi pripravil interne proslave ob prazniku mla- dih. -j- 30. MAJA 1968 Pred vsem za šolska igrišča Na zadnji seji sveta za telesno kulturo pri oeljski občinski skup- ščini so razdelili sredstva, ki bo- do letos predvidoma dotekla od športne stave in LOTA. Računajo, da bo na voljo 10,900.000 starih dinarjev. Razdelili pa so jih ta- kole: za strelišče Na gričku 1,520.000, za ureditev razsvetlja- ve košarkarskega in rokometnega igrišča pri Skalni kleti 1,288.000, za smučarski skakalniciv Strmcu in Lembergu 100.000, za ureditev igrišča za hokej na travi pri če- trti osnovni šoli 500.000, za uredi- tev skakališč in nabavo mivke pri prvi osnovni šoli in šolskem centru za blagovni promet 300 000, za asfaltiranje" rokometnega igri- šča v Štor ah 2,000.000, za dogra- ditev igrišča pri kmetijsko izo- braževalnem centru v Medlogu 692.000, za ureditev igrišča pri os- novni šoli Franca Kranjca na Po- lulah 1,500.000, za nadaljevanje gradnje igrišč v Dobrni, 1,000.000 in za izgradnjo igrišč v Franko- lovem 2,000.000 starih dinarjev. Vseh prošenj za dodelitev sred- stev iz tega naslova svet ni mo- gel upoštevati. Člani so prvenstve- no zastopali stališče, da je nujno potrebno za izgradnjo manjših igrišč,ki v prihodnje ne bodo ter- jala velikih stroškov za vzdrževa- nje, omogočiti obrobnim predelom mesta in občine smotrnejše izva- janje pouka telesne vzgoje, razvi- janje svobodnih aktivnosti v ok- vira šolskih športnih društev in ostalim občanom rekreativno ak- tivnost na teh športnih objektih. V prihodnje bo svet delil sred- stva od LOTA prvenstveno tistim organizacijam, ki bodo pravočas- no z ustrezno dokumentacijo (lo- kacija, predračun, lastna udeležba itd), upravičile umestnost posa- meznih gradenj športnih objektov. K. J. Strelci za dan mladosti Pod pokroviteljstvom in v or- ganizaciji občinskega strelskega odbora v Šoštanju je bilo v Laj- šah medobčinsko tekmovanje pio- nirjev in mladincev v streljanju z malokaiibrsko puško. Prireditev so posvetili dnevu mladosti. Tek- movanja se je udeležilo 21 strel- cev iz Štor, Žalca, Velenja in Šoštanja. Miadinci: 1. Štore 631, 2. Us- njar, Šoštanj 481, 3. Elektra, Šo- štanj 405. Pionirji: 1. Štore 814, 2. Rudar, Velenje 740, 3. Usnjar, Šoštanj 739. Posamezno — mladinci: 1. Gize- la Mlakar 215, 2. Štefka Veber 213, Ivan Kočevar 203 (vsi Štore). Pionirji: 1. Zdravko Lubej 282, 2. Zdravko Stritar (oba štore) 276, 3. Mišo Culk (Rudar) 257. F. 2. Lubejeva v Meranu, Žuntar v Gradcu Prejšnji teden so nekateri celj- ski atleti sodelovali na mitingih v tujini, tako Lubejeva v Meranu, Zuntar, Vivod in Kocuvan pa v Gradcu. Na tekmovanju v Meranu se je najbolj izkazala Marjana Lubej, ki je v teku na 100 m zmagala s časom 11,9 sekunde in bila tre- tja v teku na 80 m čez ovire s ča- som 11.3 sekunde. Na mitingu v Gradcu je Dra- go Zuntar osvojil drugo mesto v teku na 3000 m za Cehom Horči- čem. Tudi Vivod je bil drugi pri skoku v višino z 200 cm, medtem ko je v teku na 400 m zmagal Ko- cuvan z 50.2. jvocuvan (na levi) in Roman Lešek v razgovoru. (Foto: M. Božič) Novo ime na stezi atletski stadion Borisa Kidriča ij poslal pravcato mravljišče. Od jutra do večera se na njem zbi- rjjo mladi ljudje; veliko je šolske mladine, ki ima tu reden pouk plesne vzgoje, dosti pa je seveda tudi tistih, ki so se zapisali kra- jci športov. Skoda, da je suša močno prizadela tudi stadion. Zeleni pa- sovi so bolj rjavi kot zeleni, pa tudi tekališča niso takšna kot bi morala biti. škoda je očitna. Zato bi le kazalo proučiti možnost po gradnji lastnega vodnjaka. Tako bo voda zagotovljena vsak hip pa tudi cenejša bo od vodovodne. Med člani celjskega atletskega kolektiva je letos tudi novo ime — Kocuvan. Gre za mladega šprinterja, ki je že lani na začet- ku sezone dosegel čas 10,7 na 100 metrov. Odličen pa je tudi v teku na 400 metrov. Njegov trener je Roman Lešek. — No, Roman, kako ste spre- jeli novega varovanca? — Nič lažjega, saj sem dobil že izdelanega tekača. Kocuvan je namreč bil eno leto v vojaški športni četi, kjer je dobil dobro osnovo za nadaljnje delo. — In kaj menite, na kateri pro- gi se bo uveljavil? — Po mojem ima več perspek- tive na 400 metrov, kot na 100. S tem je bilo tudi konec razgo- vora. Kocuvan se je znova podal na start, Lešek pa je s stoparico v roki spremljal njegov tek na 300 metrov. M. B. Domačini zmagali 4:3 Prejšnji četrtek je bila na Gla- ziji prijateljska nogometna tekma, v kateri je domače moštvo Celje — Kladivar po izredno lepi in ži- vahni igri premagalo mlado re- prezentanco Slovenije s 4:3 Pionirji v šahu Prejšnjo nedeljo je bilo v Celju medobčinsko ekipno prvenstvo pi- onirjev v šahu, na katerem je sodelovalo 23 vrst iz Celja, Vele- nja, Zreč, 2alca Šmarja, Šentjur- ja, Gornjega grada, Rečice ob Sa- vinji, Šoštanja, Dramelj, Nazarij in Šempetra. Zanimivo je, da so se tudi tok- rat bolje izkazali mladi šahisti iz drugih krajev kot iz Celja. Rezultati: Starejši pionirji: os. šola Žalec 15,5 točke, druga os. šola Celje 15,5, Šmarje 10, Sta- rejše pionirke: Šoštanj 12, II. os. šola Celje 8, Šmarje 8, Šempeter 8. Mlajši pionirji: Dramlje 17,5, Zreče 17, Nazarje 16,5. Mlajše pi- onirke: Galicija — Žalec 10, Na- zarje 7, II. os. šola Celje 6,5 točke. S.P. Brez sprememb pri vrhu Deveto kolo spomladanskega de- la tekmovanja v celjski nogometni podzvezni ligi ni prineslo spre- memb. Zmagali so favoriti in ta- ko tudi vnaprej zadržali svoja mesta na lestvici. Z izjemo tek- me Brežice — Ljubno so bila vsa srečanja po programu. Rezul- tati pa so bili: Papirničar (Rade- če) — Rogatec 8:0, štore — Boč 3:1, Polzela — Pivovar (Laško) 2:2, Vojnik — Celulozar 0:4 in Šentjur — Osankarica 0.2. Vodi Celulozar s 33 točkami, sledijo Osankarica 31, Brežice 28, Papirničar 26, Ljubno 26, Senovo 25, Store 18, Šentjur 18, Vojnik 15, Boč 15, Polzela 10, Rogatec 6 in Pivovar 6 točk. Strela udarila v cerkev Med neurjem, ki je pred dnevi zajelo Savinjsko dolino je strela udarila tudi v cerkev v Radmirju. V tej cerkvi je shranjenega mno- go umetniškega blaga, ki je pod zaščito zavoda za spomeniško var- stvo. Strela je poškodovala več umetniških slik ter električno na- peljavo. Materialno škodo, brez poškodb, ki jo je povzročila na slikah, ta še ni ocenjena, vredno- tijo na dva milijona starih dinar- jev. —ez Med potepanjem sta tudi kradla Delavci milice so na Vranskem prijeli dva mladoletnika za kate- ra sumijo, da sta poskušala vlo- miti v poslovalnico z obutvijo Borovo in v slaščičarnarjev kiosk. Na Vransko sta se pripeljala iz Domžal z ukradenim mopedom. Delavci milice predvidevajo, da sta oba mladoletnika, ki sta po- begnila od doma, izvršila še -vrsto tatvin na področju Domžal in Kamnika. —ez ŽRTVE PROMETA Zaradi neprimerne hitrosti v smrt Voznik motornega kolesa Franc LESJAK je vozil po klancu nav- zdol iz Pečice proti Podplatu. Na desnem ostrem nepreglednem ovin- ku ga je zaradi neprimerne hitro- sti zaneslo preko sredine ceste v prednje kolo avtobusa, ki je pripeljal nasproti. Upravljal ga je Ludvik CAR. Motorist je izgubil oblast nad motorjem in se prevr- nil. Z motorja je padel sopot- nik 24-letni Jože ZAGODA iz Ra- tanske vasi, ki je dobil tako hude telesne poškodbe, da je podlegel na kraju nesreče. Nesrečen udarec v beton Po še nedograjeni cesti ki vodi proti Pesju in Šoštanju in je za- prta za ves promet, se je peljal s kolesom 14-letni Danilo BRŠEK iz Velenja. V bližini križišča ša- leške in Celjske ceste je hotel zaustaviti, vendar je omahnil in padel ne desno ter udaril z glavo v betonski rob cestišča. Udaril se je tako nesrečno, da je podlegel še predno so ga pripeljali v Zdravstveni dom v Velenju. Po levi polovici Voznik osebnega avtomobila Dan SIMWOGERERE je vozil s sopotniki Edvardom KLAMADJI- GAROM, Brigito PEHERNIK in njeno 14-letno Margaret iz Velenja proti Slovenjemu Gradcu. Na ne- preglednem ovinku v Paki mu je pripeljal nasproti po skrajni levi polovici vozišča z osebnim avto- mobilom Alojz HOLEŠEK. Pri trčenju je dobila Margaret, doma iz Celovca, tako hude poškodbe, da je nekaj ur po nesreči podleg- la v bolnišnici. Ob rob pločnika Iz Dramelj se je proti Jakobu peljal s kolesom 60-letni Mihael ZELIč iz Hrušovca. V Šentjurju je blizu postaje milice iz neznane- ga vzroka padel in z glavo udaril v rob pločnika. Obležal je v neza- vesti. Dva dni pozneje je v celj- ski bolnišnici zaradi težkih poš- kodb umrl. Nesreča mopedista Kari AICHENGER je vozil z osebnim avtomobilom iz Celja proti Vojniku in prehitel mope- dista Rudolfa ROBICA iz škofje vasi. Po prehitevanju je voznik avtomobila pričel zavirati, da bi zavil desno k avtomehanični de- lavnici. Robič ni uspel zaustaviti mopeda, ker bi zadel v avtomobil in je zavil (čez sredino cestišča. Iz nasprotne smeri je pripeljal z osebnim avtomobilom Ernest DO- NABAUM iz Avstrije. Mopedist se je zaletel v njegov avtomobil. Robiča je zbilo po cestišču, kjer je obležal s hudimi poškodbami. Izleti s tujimi vozili Skupina mladoletnikov je v Ve- lenju in okolici že nekaj časa iz dolgočasja in v želji po avanturah ob priložnostih izmaknila kakšno motorno vozilo, s katerim so se nato v divje prevažali. Med naj- bolj »hrabre«, ki -je bil tudi ne- kakšen idejni vodja sodi sedem- najstletni F. K., doma iz Velenja. Kot kaže, tudi te vožnje niso mogle zadovoljiti pubertetniške ambicije mladoletnega F. K., ki se je na koncu odločil, da jo bo mahnil v širni svet, kjer bi naj bilo življenje še lepše. Menil je, da bo najlažje in najhitreje pri- šel v to »Indijo Koromandijo« s tujim avtomobilom, zato je pred gostiščem šmajdl v Šoštanju ukra- del fička in se z njim napotil proti Italiji. Zaradi prevelike hi- trosti in neznanja v ravnanju z avtomobilom pa je v šmartnem ob Paki zletel s cestišča in avto- mobil razbil. Sam si je poškodo- val le roko. Peš se je napotil pro- ti Polzeli, kjer je ukradel drugega fička, s katerim se je prepeljal do Velenja, ker ga je za nekaj časa popotovanje minilo. Delavci milice so tatu že po nekaj urah izsledili. Med zasliše- vanji je baje priznal, da je sam ali v skupini še nekaterih mlado- letnikov ukradel štiri avtomobile in 12 mopedov. Večina lastnikov tatvin in prijavljala, ker so našli vozila, ko so jih mladoletniki pu- stili — v večini primerov brez goriva. Mladoletnik F. K. bo se- daj imel vsekakor možnost dalj- šega razmišljanja o popotovanju in o uporabi tujih, v večini pri- merov s težavo pridobljenih vozil. Miličniki so ga namreč predali preiskovalnemu sodniku. —ez RAZŠIRJENA SEJA KOMITEJA REVIRSKE KONFERENCE ZK Ocena stanja in nalog V Zvezi komunistov so pristopili k ureditvi lastnih vrst, saj drugače ne bi bilo mogoče uveljavljati sprejetih nalog Komite revirske konference Zveze komunistov je na razširjeni seji prejšnji torek v Trbovljah skušal podrobneje oceniti dosedadnji potek reorganizacije Zveze ko- munistov na področju Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi, Seje so se udeležili tudi sekretarji nekaterih krajevnih organizacij in aktivov Zveze komunistov v de- lovnih organizacijah. Komisija za organizacijo m razvoj Zveze komunistov pri revirski konferenci Zveze komunistov je pripravila za zadnjo sejo komiteja krajšo oceno reorganizacije Zveze ko- munistov v revirjih. V njej je posebej poudarjeno, da je tudi v občinah Hrastnik, Tr- bovlje in Zagorje ob Savi od- prla znotraj organizacij Zve- ze komunistov vrsto proce- sov vsebinskega in organi- zacijskega značaja. Ti proce- si dobivajo prav v zadnjem času vrednost spremenjene vloge Zveze komunistov kot 'dejno politične družbene si- le, zahtevajo pa idejno delo- vanje članov Zveze komuni- stov na višji ravni ob spre- menjenih metodah in oblikah delovanja ter aktivnejši in od- govornejših odnos do družbe- 110 političnih vprašanj ter Problemov, ki jih pogojuje naša samoupravna socialistič- na praksa in zahteva po ak- tivnejšem vključevanju v pro- Cfis nadaljnjega načrtovanja nadaljnjega razvoja naše sa- moupravne družbe. . V revirjih ugotavljajo, da j® bila reorganizacija Zveze Komunistov nadvse potrebna. 0rganizacije Zveze komunistov s°v v zadnjem času vendarle 2ačele obravnavati aktualna basanja in probleme delov- n*h organizacij, občine in šir- ^ družbeno politične skup- iti; lastni problemi so pri ettl potisnjeni ob stran. Po- ^mbno je tudi, da se v or- ^nizacijah Zveze komunistov ^dno bolj širi krog aktivnih *ružbeno angažiranih komu- istov. Pa tudi sama kadrov- preosnova vodstev Zve- 6 komunistov so omogočila a^etek vsebinsko spremenje- na delovanja in poseganja fv®ze komunistov na vsa pod- aja našega življenja. Po- ^mbno je tudi, da so v or- pttzacijah Zveze komunistov zadnjem času pristopili k ureditvi lastnih vrst, pred- vsem zaradi tega, ker so spo- znali, da nove kvalitete v de- lovanju komunistov ni mo- goče doseči z obstoječim sta- njem oziroma strukturo. Ob vsem tem pa so v orga- nizacijah Zveze komunistov doslej premalo storili za iz- oblikovanje zavesti o celovi- tosti družbenega delovanja komunistov, premajhen pou- darek pa je bil dan delovanju članov Zveze komunistov v drugih družbeno političnih organizacijah, samoupravnih organih in društvih, pravza- prav oceni dejanskega delo- vanja in ne samo registraciji dolžnosti. Potrebna pa bo tu- di hitrejša sprememba oblik in metod delovanja članov in organizacij Zveze komunistov. Razprava o reorganizaciji Zveze . komunistov v revirjih je bila pravzaprav ocena sta- nja v revirjih in nalog, ki jih bo morala razreševati Zve- za komunistov v prihodnje. Predvsem bo treba v nasled- njih fazah reorganizacije Zve- ze komunistov težišče borbe za uveljavljanje načel gospo- darske in družbene refor- me in reorganizacije Zve- ze komunistov prenesti v de- lovne organizacije. V tej zve- zi je treba spodbujati člane Zveze komunistov, da se in- tenzivneje lotijo obravnav pe- rečih vprašanj oz. nalog zno- traj delovnih organizacij. Da bi dosegli večjo učinkovitost v delovanju Zveze komunistov, bo treba od splošnih razprav in sklepov preiti na konkret- ne razprave in konkretno ob- likovanje nalog. Zvezo ko- munistov pa bi bilo treba or- ganizirati po teritorialnem na- čelu, krajevne organizacije Zveze komunistov pa razvija- ti tako, da dobijo določeno bazo tudi za razvijanje notra- nje strukture, upoštevaje pri tem interese članov Zveze komunistov. Posebno pozor- nost pa bo treba nameniti iz- obraževanju in usposabljanju članov ZK, da bodo sposobni pravočasno razvijati in učin- kovito delovati. (nk) Na upokojence ne pozabijo Kolektiv strojne tovarne Trbovlje je lahko mnogim za zgled Med tiste kolektive v za- savskih rudarskih revirjih, ki ne pozabijo članov delovne skupnosti, ki odidejo v za- služen pokoj, sodi tudi trbo- veljska strojna tovarna Tudi letos so se samo- upravni organi in vodstva strojne tovarne Trbovlje spo- mnili upokojencev. Te dni jim bodo poslali vabilo, da se zglasijo v tovarni na raz- govor, nato pa odpeljejo na nekajdnevno letovanje v po- čitniški dom trboveljskih ko- vinarjev v Crikvenici. Upokojenci, člani delovne- ga kolektiva strojne tovarne Trbovlje, se bodo zbrali v to- varni to soboto, 1. junija. Najprej se bodo pomenkovali s predstavniki tovarne o po- ložaju strojne tovarne, o na- črtih za nadaljnji razvoj ter sploh o delu in življenju te- ga trboveljskega delovnega kolektiva. Po ogledu tovarni- ških prostorov bodo odšli na Klek nad Trbovljami, kjer bodo kosili. Popoldan pa jih bodo z avtobusom odpeljali v Crikvenico. V počitniškem domu stroj- ne tovarne Trbovlje v Crik- venici bodo upokojenci pre- živeli štiri dni, ki jih bodo izkoristili za razgovore in po- menke, za sončenje ob ja- dranski obali, pa tudi za obu- janje spominov na delo v to- varni. V sredo, 5. junija, se bodo upokojenci sestali s predstavniki samoupravnih organov in vodstva strojne tovarne, naslednji dan pa se bodo z avtobusom vrnili spet v Trbovlje. Omeniti velja, da bo vse stroške letovanja upoko- jencev v počitniškem domu v Crikvenici plačala strojna tovarna Trbovlje. (š) V prejšnji številki Cejskega tednika smo že zapisali, da so sfc tia Kleku nad Trbovljami zbrali člani nekdanjih odborov Osvobodilne fronte s trboveljskega območja, in to na pobudo krajevne organizacije SZDL Klek in občinske konference SZDL Trbovlje. Udele- ženci srečanja so izrazili željo, da bi se še kdaj sešli in obudili, seveda v še večjem šte- vilu, spomine na dejavnost v odborih Osvobodilne fronte. Za zaključek pa so se aktivisti OF s trboveljskega območja, seveda tisti, ki so prišli na Klek, skupaj z gosti tudi slikali. S šopkom v prvi vrsti je upokojeni rudar Andrej Forte, tajnik odbora OF na Kleku in pobudnik srečanja aktivistov Osvobodilne fronte. DROBNA KRONIKA Cigani so kradli V stanovanje Jožeta Golavška na Vranskem so pred dnevi vlo- mili neznanci in iz stanovanja od- nesli nekaj zlatnine. V stanovanje so prišli tako, da so vrata odpr- li s ključem, ki ga je lastnik pu- ščal pod predpražnikom. Delavci milice so tatove že od- krili. Bila je to družina ciganov Konstantin, ki potuje po deželi z avtomobilom Opel — Rekord. Od- krili so jih v Velikih Laščah in pri preiskavi našli del zlatnine. -ez Smrt v vodnjaku Pri čiščenju vodnjaka se je smrtno ponesrečil Franc Blazin- šek, iz Konjskega pri Vojniku. S skupino delavcev je želel oči- stiti lastni vodnjak. Ko je plezal po kamnitem oboku, mu je spo- drsnilo, med padcem pa je z gla- vo udaril ob steno. Sodelavci so mu takoj sputsili v vodnjak z vr- vjo vedro, vendar se ponesrečenec ni oprijel. Ko so ga čez nekaj trenutkov dvignili, so ugotovili, da so bile rane na glavi smrtne. —ez Zaradi nepazljivosti ob zid Pri razstreljevanju kamenja v kamnolomu Bezovje pri Šentjur- ju se je pripetila težka delovna nesreča, šestindvajset letni Vinko Ravnjak in 44 letni Mihael Košec, oba doma iz Bezovja sta odstrel- jevala kamenje. Ko sta sprožila, druga izvrtina ni eksplodirala. Po- čakala sta nekaj trenutkov, nato pa sta se izvrtini približala. Ko je Ravnjak podrezal v izvTtino, je naboj sprožil in oba ranil po obrazu. Prepeljali so ju v celjsko bolnišnico, kjer se zdravniki tru- dijo, da bi jima rešili vid. Kot smo izvedeli, bo verjetno Ravnjak oslepel na eno, Košec pa na obo- je očes. —ez 20. MAJA 1968 šport - kronika - trborlje ted n IK * * * 19 M A L I OGLASI Vsaka beseda v malem oglasu stane 0,50 Ndin (za naročnike) in 0,60 Ndin (za vse druge). Ob posre- dovanju naslova v upravi lista zaračunamo še do- datnih 1,00 Ndin; za ogla- se pod šifro pa po 2,00 Ndin Male oglase sprejema- mo načelno v upravi lista vsak teden do 10. ure v soboto. Izjemoma spreje- mamo naročila za male oglase iz oddaljenih kra- jev. bolnišnic, zavodov in podobno tudi v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vsoto denarja. C. TEDNIK, OGLASNI ODDELEK IN SPREJEM RADIJSKIH OBJAV TER ČESTITK Celje, Gregor- cičeva 5. pritličje desno; telefon 31-05. PRODAM TAKOJ vseljivo novo hišo prodam. Ogled vsak dan. IBŠEK Martin, Platinovec 23, Grobelno. NSU PRIMO — 150 (12.000 km) prodam. Celestinova 16. POCENI prodam enosobno kom fortno vseljivo stanovanje. Vpra- šati: Oblakova 3. KOMPLETNO posteljo z nočno o- marico in žensko kolo prodam. Mravlak, Kettejeva 8, Celje (Lož- nica). MALO hišo — 20 minut iz Rog. Slatine prodam. Klara Meliče- vič, Zgornje Negonje 15. PRENOSNO garažo takoj prodam. Naslov v upravi lista. POCENI prodam NSU roler. Le- tonje. Paška vas 4 Šmartno ob Paki DOBRO ohranjen »moskvič« tip 407 prodam. Vprašati pri: Mihel- čič, Celje — Cankarjeva 7. STAREJŠO hišo na prometni le- gi takoj prodam. Pismene po- nudbe nod šifro »Junij 68 — 32.000«. UGODNO prodam kombiniran ita- lijanski otroški voziček. Celje. Mariborska 139. ODLIČNO ohranjen originalni ita- lijanski fiat 600, popolnoma ob- novljen z novimi vgrajenimi de- li, zaradi bolezni prodam. Re- klamna cena 6000 ND. Vprašati: Bife »PARK« Celje, Maistrova 2. UGODNO prodam hišo z dobro vpeljanim gostinskim lokalom v Gaberkah št. 65 — Šoštanj. KOMBINIRANO moderno omaro, mehki les ugodno prodam. Na- slov v upravi lista. DOBRO ohranjen športni otroški voziček in divan prodam. Celje — Dečkova cesta 20. MALO rabljeno kosilnico nemške znamke prodam. Romih Franc, Svetina 22, Štore. PARCELO in enosobno stanovanje prodam Naslov v upravi lista. KRATEK, rjav klavir znake »Pro skowitz — Wien« prodam. Og- led ob nedeljah od 10 do 12. ure, v Čuprijski ulici 8/II. PRODAM 700 litrski družabni ak- varij, lepih dimenzij, popolno- ma tehnično opremljen, porast- linjen s 150 barvnimi tropskimi ribicami. Naslov v upravi lista. DOBRO ohranjeno kompletno spal- nico iz mehkega lesa. zaradi se- litve poceni prodam. Ogled vsak dan popoldne pri Ratej na Oto ku 10 /V. DOBRO ohranjen otroški voziček ugodno prodam. Plečnikova 11. KUPIM MALO hišico ali stanovanje, lahko tudi zidanico, kjer bi se dalo urediti stanovanje kupim. Na- slov v upravi lista. KUPIM kmetijo — 3 do 5 hekta- rov s hišo in gospodarskim po- slopjem ali samo posestvo v dalj- nji okolici Celja. Plačam takoj. Pismene ponudbe pošljite na up- ravo lista pod »Kmetija«. BMW isetta, invalidski avto z vrati spredaj kupim. Naslov v upravi lista. STANOVANJE ODDAM sobo in kuhinjo proti pla- čilu 4.000 ND vnaprej. Naslov v upravi lista. ODDAM opremljeno sobo. Ogled od 14. ure dalje. Naslov v up- ravi lista. ZAMENJAM trisobno stanovanje 72 kv. m. (vrt, garaža, klet), za dvosobno stanovanje v bloku aH za dve garsonjeri. Naslov v up- ravi lista. SOBO z dvema posteljama oddam fantoma. Plečnikova 11. ZAPOSLITEV IŠČEM kvalificiranega zidarja za dograditev nove hiše. Plačilo po dogovoru. Naslov v upravi lista. UPOKOJENKA išče zaposlitev 8 ur dnevno. Kuha in pospravlja. Na- slov pustiti v upravi lista. DEKLE išče kakršnokoli zaposli- tev, zaželeno v gostilni. Pismene ponudbe pošljite na upravo li- sta pod šifro »Pridna .in pošte- na«. RAZNO GARAŽO JUGOMONT v bližini po- staje začasno ali za stalno za- menjam za nekje na Otoku. Na- slov v upravi lista. KMEČKI fant razočaran, star 36 let, z lepim posestvom želi spo- znati pošteno, pridno kmečko de- kle od 25 do 35 let. Pismene po- nudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Poroka« RAZVEZANA po moževi krivdi iščem intelektualca od 28 do 35 let. Ponudbe s sliko pošljite pod šifro »Sreča«. ZAHVALA Vsem, ki so mojo drago sestro ROZIKO ROTL roj. CAFUTA spremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, prav tako organizaciji ZVVI Celje IV., kolektivu Slovenija-vino Celje, družinama HLIŠ in SOVINC najiskrenejša hvala. Žalujoči: SESTRA MARIJA STOKLAS, SIN ERNEST Z DRUŽINO IN DRUGO SORODSTVO (,IP INGRAI) Celje proda na JAVNI LICITACIJI — BETONSKE MEŠALCE 150 in 500 lit. — MEŠALEC ZA MALTO — VODNE ČRPALKE — ELEKTRIČNE KALORIFERJE — RAZNE VITLJE — KONZOLNA DVIGALA — RAZNE ELEKTRO- MOTORJE Navedena osnovna sredstva so le delno v uporabnem sta- nju Glavno vrednost pred- stavljajo pogonski motorji. Javna prodaja bo 14. junija 1968 ob 14. uri na Centralnih obratih »Ingrada« na Lavi. Ogled in podatke o začetni ceni dobe interesenti vsak delavnik od 10. do 14. ure in v sredo dne 5. junija od 15. do 17. ure na Centralnih ob- ratih »Ingrada« na Lavi. GRADITELJI HIŠ — POZOR! Iz delujem aluminijaste karnise, okvire za rolete, razne ograje in opravljam vsa stavbena klju- čavničarska dela. — Priporoča se: Miloš Klinar, Celje, Vrunče- va 14 — Tel. 30-51. Priznanje ]. Krebsu in T. Zorku Tisti, ki je v Celju kdaj- koli čul za tabornike in nji- hovo organizacijo je čul tudi za Jožeta KREBSA, ki že dolgo vrsto let neutrudljivo dela z mladimi ljudmi od medvedkov in čeblic do sta- rih tabornikov. To njegovo dolgoletno delo pa si je za- služilo tudi visoko priznanje. 24. maja je bil eden izmed dvajsetih v Sloveniji, ki je iz rok predsednika Republiške konference SZDL Slovenije, Janeza Vipotnika prejel pri- znanje za požrtvovalno .ustvar- jalno in nesebično delo z mladimi. Priznanje je dobil na predlog Centralnega komi- teja ZMS. In še en Celjan je dobil priznanje. Predmetni učitelj Anton ZORKO na Admini- strativni šoli v Celju je dol- goletni mentor mladinske or- ganizacije na šoli. Velike uspehe pa je dosegel tudi kot mentor marksističnega krožka na šoli, kar gotovo ni lahka naloga. Tudi to nal0. opravlja že nekaj let. Zato t? je za priznanje predlagal (^k ter za marksistične kroik krožke pri CK ZMS. 8 Obema iskreno čestitajo ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA od 31. 5. do 7. 6. 1968 Ciril UMEK, veterinar, Celje, Kersni- kova 37 (vo- gal Kersniko- ve in Dečko- ve ceste) Na osnovi Zakona o delovnih odnosih in čl. 25. in 26. Pravilnika o delovnih odnosih VARAŽDINSKEGA TEKSTILNEGA KOMBINATA razpisuje DELAVSKI SVET ENOTE PRODAJE KONFEKCIJE prosto delovno mesto POSLOVODJE PRODAJALNE »VARTEKS OBLEKE« V VELENJU, ŠALEŠKA CESTA 18 POGOJI: VK ali KV delavec v trgovski tekstilni stroki z najmanj 5 let prakse. Osebni dohodki po pravilniku OD podjetja. Razpis velja 15 dni po objavi v časopisu. Prošnje naslovite na naslov: KADROVSKI SEKTOR KOMBINATA VARTEKS VARAŽDIN EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA V CELJU V VPIS ZA ŠOLSKO LETO 1968-69 EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA V CELJU bo sprejela za šolsko leto 1968-69 120 novincev. Prijave za vpis sprejema šola do 24. junija 1.1. Za vpis predložite naslednje listine: — spričevalo o dovršeni osnovni šoli, — izpisek iz rojstne matične knjige, — izpolnjen obrazec 1,20 (DZS), kolkovan z Ndin 0,50. Vpisovali bomo dijake, ki so uspešno zaključili osnovno šolo in do 1. septembra ne bodo starejši od 18 let. Kot na vseh drugih šolah, bomo tudi mi preizkusili no- vince v znanju slovenščine in matematike 25. junija, iz tujega jezika pa 26. junija, s pričetkom ob 8. uri. EKONOMSKA ŠOLA V CELJU bo odprla v primeru za- dostnega števila prijavljenih tudi 1. razred oddelka za odrasle. Vpisni pogoji: dovršena popolna osnovna šola, starost nad 19 let, delovno razmerje v stroki za katero izobražuje šola. Vpis bo zaključen 15. avgusta 1.1. Za vpis se zahtevajo enake listine, kot za dijake — novince. šq!» nina bo ca Sdin 16.000.— mesečno. Ravnateljstvo RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE razpisuje v šolskem letu 1968-69 za prvi letnik naslednja prosta učna mesta: 1. V POKLICNI ŠOLI RUDARSKE STROKE 120 2. V TEHNIŠKI ŠOLI RUDARSKE STROKE 20 Prošnje kolkovane z 0,50 din za vpis poslati na naslov: »RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE — tajništvo«. Pogoj za vpis pod točko 1. je vsaj končan 6. razred osnovne šole, pod 2. končan osmi razred osnovne šole in preizkus znanja iz slovenščine, matematike in tujega jezika. Kandidati, ki se bodo vpisali v uk, bodo na stro- ške zavoda klicani na zdravniški pregled še pred začetkom pouka. POLJE »OMEGA« 6. Spet na trdnih tleh! Da, toda KJE? Vznemirljivo, ve- liko vprašanje, ki je prišlo prehitro, da bi bilo moči trezno presoditi, kako in kaj. Vesoljca sta se skobacala z ladje. Zunaj je bilo mračno. Prvo, kar sta ugotovila, je bilo, da sta čeladi nepotrebni. Novi svet je bil »poln« opojnega, svežega jutranjega zraka! Krepko sta vdihnila. Kako ne bi? Zrak v ladji je sicer kemično neoporečen, manjka pa mu živa aroma, ki jo dajejo rastline. No, rast- lin tu ni manjkalo! Nasprotno! Tla so bila prepletena z veievipm, mahom in listjem. Na srečo se je izkazalo, da je tudi gravitacijska sila novega planeta enaka ze- meljski. Torej se je tudi premikati dalo za silo. In na- zadnje: temperatura je bila prav taka kot doma na Zem- lji v poletnem jutru. Vse to je bilo dovolj, da je spravilo naša popotnika v dobro voljo. Dasi jima je bil tuji svet popolnoma ne- znan in si nista mogla predstavljati, kakšne nevarnosti skriva zanju v svojih goščavah, je bilo eno gotovo: re- šena sta smrti v hladni kovinski krsti, ki se imenuje po- kvarjena vesoljska ladja! Okrog njiju je klilo življenje, morda sovražno, tuj«' vendarle življenje! Energično sta odšla na pot okrog I®®" je, da raziščeta najbližjo okolico. Mrak je medtem P0" stajal vse redkejši. Gozd na okrog je pričel kazati svf jo slikovito podobo. Morda ni prav, da imenujemo to, kar se je razpr0" stiralo okrog ladje, gozd. Bolje bo: goščava. Splet rasti10 tako fantastičnih oblik, da bi jih mogel izsanjati sa«1 slikar! „ 20 ♦♦♦"tednih oglasi 30. MAJA 1968 FRANK HELLER: Prijateljeva pošta peterheeim me je priča- koval v krčmi na Rotovškem jjgu. Svoj dolgi život je ^ivil okoli zaboja z lo- ^rim drevesom; njegove velike sinje oči so izražale papeto pričakovanje. »Nič,« sem rekel. Seveda, gaj smo vendar na Danskem. pravkar sem bil doma,v v svojem hotelu, da bi zvedel, ali je morda prispela pošt- pa nakaznica. Vedel sem, da 50 jo pred tednom odposlali j2 Stockholma. Če bi jo bil pošiljatelj poslal kot navad- no poštno nakaznico, bi bilo vse lepo in prav — tedaj {j jo bil v Kopenhagnu pre- jel bržda že včeraj, komaj pet -dni pozneje kakor ostale poštne pošiljke. Ker pa jo je poslal brzojavno, je bila lffoda zapečatena. Brzojavno nakazilo lahko roma po dan- ski pošti neverjetno dolgo - teden, mesec ali celo leto dni. To sem razložil Peter- heimu in klical peklenski ogenj nad danske pošte, peterheim je bal gospodar- sko zainteresiran na moji poštni nakaznici. Obljubil sem mu, da ga povabim na kosilo, brž ko prispe nakaz- nica. Zato pa me je on že pet dni vzdrževal. Peterheim je blaga duša, take nima svet. Skušal me je potolažiti. »Seveda je pošta na Dan- skem nemogoča,« je rekel. »Ampak če še nisi bil v Ita- liji, ne govori o pošti. Ljubi bog v nebesih! Italijanska pošta ima samo — samo aralfabete v službi. Analfa- bete iščejo, o tem so vedno oglasi v vseh časnikih; ker pa analfabeti ne prebirajo časnikov, se nikakor ne na- bere zadosti analfabetov. Ka- ko da jih imajo kljub temu dovolj, tega nihče ne ve, ampak najdejo jih, o tem govore dejstva. Letošnjo zimo ...« Peterheimu sem prestrigel besedo. Pogled na uro mi je povedal, da je čerta po- poldne. Ob šestih zapro pošto in najin poslednji up bo splaval po vodi. Oprostil sem se Peterheimu in planil v poštni urad v ulici Vester- Vold, da sam povprašam, ah je nakaznica morda tu in je niso poslali v hotel. Ko sem se čez pol ure vrnil, je izraz na m^jem obrazu Povedal dovolj, kako sem uspel. Peterheim je takoj spet povzel, da\bi me poto- lažil: »Letošnjo zimo sem bival v Taormini na Siciliji. Pre- tepa priroda, čudoviti ljudje, nobenih muzejev, nobenih Madon. Vino sijajno, tisto 1 Etne kakor tudi maršala. Vse odlično, ko le pošte ne bi bilo! Ko sem bil teden dni v taormini, sem se čudil, ker že ves čas nisem prejel niti Pisane vrstice. Dan na dan ssm nato spraševal, če ni Prispelo kakšno pismo zame. Niente — nič. Pa vendar foora biti kakšno pismo. Niente — ga ni! Po štirinaj- stih dneh sem vprašal: Ali A.«.: 'KtiMMMRHn tu sploh imate kakšno po- što? — Ma che! Seveda jo imamo. — Prav. Ko pride pismonoša, ga pošljite k me- ni. Rad bi ga spoznal, rad bi ga pozdravil, rad bi ga otipal, da se prepričam, ali je res na svetu. Naslednji dan je prišel v mojo sobo postaren moži- ček. Rekel sem mu: »Slišite, zdaj sem že dva tedna tu. še nobenega pisma nisem prejel, prepričan sem, da vsi drugi ljudje dobivajo pisma. To ni po pravici. Zahtevam, da dobim pisma takisto ka- kor vsi drugi. Saj me razu- mete. Poskrbeti morate, da bom dobival pisma. Tule — kozarec maršale, na zdravje! — še enega, na zdravje! — In še enega — na zdravje! Ampak zdaj hočem imeti pi- sma!« Poštni sel je odhla- čal po stopnica im jecljaj e obljubil, da bom odbival pisma.« Spet sem segel Peterheimu v besedo. Pogled na uro mi je povedal, da bo zidaj le pet. Ob šestih bodo pošto za- prli in najin poslednji up bo splaval po vodi. Oprostil sem se Peterheimu in pla- nil v gilavni poštni urad v Kobmagerjevi ulici, da bi poizvedel, ali je morda tam poštna nakaznica, če je niso poslaili na postani urad v Ve- ster-Vold. Ko sem se dru- gič vrnil, je izraz na mojem obrazsu dovolj razločno po- vedal, kaj in kako je bilo. Srčno dobri Peterheim je začel brž spet pripovedovati, da bi me potolažil: »Naslednji dan sem prejel pisma; ne samo eno, mar- več dve; tretji dan sem do- bil štiri; četrti dan šest, po enem tednu ga ni bilo v Taormini, ki bi prejemal toliko pošte kakor jaz. Pi- sma sem dobival iz Norve- ške, švedske, Danske, iz Ru- sije, Francije, Nizozemske, Španije, Portugalske in iz drugih držav. Pa ne le pi- sem, tudi časnike in poštne zaivoje sem prejemal. Pismo- noša je dobival vsakokrat..,« Zgrabil sem Peterheima za rame in ga gnal s seboj. Tale misel me je preblisnila: še en poštni urad je, poštni urad na ulici Tiedgen. Res da ni bilo upati, da bi bilo moje brzojavno nakazilo tam, to je bilo izključeno, arnipak v moji prsih se je dramila rahla slu/bnja. Bilo je domala že šest in sva morala teči, če sva hotela še o pravem času prispeti tja. Ko sva tekla, je Peter- heim nadaljeval: »Pismonoša je dobil vsa- krat po tri kozarce mairsale. Ampak kakšno pošto sem prejemal! Tu so bila pi- sma, naslovljena na Ander- sena, Petersona, Lundstroma, Schulzeja, Mtillerja, Schmid- ta, Duvala, Jonesa, Smitha in Robinsona. Vse, o čemer je nepismeni pismonoša mislil, da mi utegne kori- stiti, je prinesel meni. Am- pak čas je mineval, denar- ja pa od nikoder. Pa sem potožil pismonoši in rekel: »To ni nič. Pisma mi pri- našate. Nič ne rečem; ne, pisem in časnikov dobivam dovolj, tega nikakor ne ta- jim; toda mar mislite, da lahko živim od pisem in časopisja? Denar moram dobiti, razumete? Denar!« Drugo jutro je prišel anal- fabet z velikim denarnim pismom in me prosil, naj mu potrdim prejem. Kaj praviš, od kod je bilo? Iz Turčije; in bilo je naslov- ljeno na nekega Turka, ki se je pisal Ibrahiim bej. — »Ampak jaz nisem Ibrahim bej«, sem rekel analfabetu. In veš, kaj se je zgodilo? Analfabet se je raztogotil, bil je zares v ognju, izprsil se je in me gledal, oči so se kar bliskale. — »Signore«, je rekel, »to je največje in najlepše pismo, pismo s pe- timi pečati, štirimi znamka- mi in v rdečem ovoju; na- lašč za vas sem izbral to pismo in vi ga ne marate? Kaj si pravzaprav mislite, signore?« Pred takim vabu- hotni upravičenega srda sem seveda moral kloniti in, — ne, kaj vidim? Saj bi lahko, mislil, da sem v Italiji!« Peterheim je po pravici vzkliknil. Prišla sva na po- štni urad v ulici Tiedgen in v tem nemogočem, popolno- ma nemogočem poštnem uradu je ležala moja brzo- javna denarna nakaznica. Celo štiri dini je že tu ležala. Peterheimovo in moje ko- silo je bilo rešeno. Frank Heller, švedski no- vinar in pisatelj (rojen 1886 je zaslovel po mnogih svojih kriminal- nih, mestoma humori- stično in ironično napi- sanih romanih, med ka- terimi so nekateri pre- vedeni tudi v slovenšči- no (Blagajna velikega vojvode, Prigode gospo- da Collina in podobno). Je tudi mojster kratke- ga šaljivega podlistka. ^ Videl boš, to bo nadvse J^timiva borba! JAROSLAV HAŠEK: Pravno sposobna oseba Na svetu je vrsta ustanov, o katerih bi lahko z mirno vestjo rekli: Bolje, da bi jih ne bilo. In kar nemogoče si je misliti, da bi na primer dve ustanovi imeli enak pravilnik. Zatorej so pravilniki vseh sort: politični, disciplinski, druž- beni, sodnijski in tako dalje. Nekateri so celo škodi jvi, kot... • Ampak v primeru, ki ga bomo obravnavali, gre za progres, torej progresivni pravilnik, in bi- lo bi smešno, če bi trdili, da je to kak politični pravilnik. Ne! Gre kratko in malo za — špediterski pra- vilnik. Sam ljubi bog ve, koliko pravilnikov bo še izdanih, prav za potrebe družbe. Preštudirani in izdelani bodo tako natanko, da bodo ljubo člo- veštvo čimbolj osrečili, mu dajali občutek var- nosti. No, naš pravilnik je torej tudi tak, mislim ta špediterski. Gospod Raudnic, doma nekje na deželi, je pri kamnoseški firmi v Pragi naročil nagrobnik za rajnega očeta. Firma naj bi nagrobnik poslala na deželo, prav na božjo njivo, kjer je bil rajnik pokopan. Bil je iz enega samega kosa, namreč nagrobnik, in težak svojih 420 kilogramov. Lepega dne je gospod Raudic dobil pisanje, da je nagrobnik narejen. Brž se je odpeljal v Prago in v neki špediterski firmi uredil vse for- malnosti, potrebne, da se nagrobnik odpremi in dostavi na pokopališče, špediterskim uslužbencem je dal natančna navodila o kraju in celo o par- celi, na kateri njegov rajni oče počiva. Minilo je nekaj dni. In takole ob dveh, ko se je gospod Raudnic vrnil iz službe domov, je za- gledal pred hišo, v kateri je dostojanstveno sta- noval v tretjem nadstropju, gručo ljudi. Vsi so bili nekaj vznemirjeni in so živahno o nečem raz- pravljali. Stopil je bliže in videl, da hoče osem krepkih možakov odnesti nagrobnik v hišo. Trd od presenečenja je vprašal, kaj se doga- ja. Povedali so mu, da je to nagrobnik za go- spoda Raudnica, ampak sam hudič ga vedi, ka- ko bi to reč spravili v tretje nadstropje. Vodja teh simpatičnih . možakov je prav vljudno pove- dal, da ima njihova špeditetska firma nov pra- vilnik. Po tem pravilniku pa smejo izročati na- ročene stvari samo pravno določenim osebam. No, ker je oče gospoda Raudnica mrtev, ni torej več pravno sposobna in določena oseba, zato pri- pada nagrobnik samo živemu, pravno sposobne- mu gospodu Raudnicu kot najbližjemu sorodniku rajnika. Gospod Raudnic ni mogel odvrniti katastrofe ne zlepa ne zgrda. »Samo vi kot pravno sposobna oseba imate pravco do nagrobnika,« mu je vljudno, vendar odločno dejal zastopnik špediterske firme, se obrnil proti svojim možakarjem in zavpil: »Hooruk!« šestnajst rok je zgrabilo nagrobnik in ga od- neslo po stopnicah. Gospod Raudnic je jokal od jeze, hišnica prosila in rotila, hišnik klel, da se je kar kadilo. Ampak vse skupaj ni pomagalo, nagrobnik se je pomikal više in više. V tretjem nadstropju so ga možaki postavili na tla in ča- kali, da pride za njimi gospod Raudnic in od- klene stanovanje. Tedaj pa se je zgodilo nekaj, česar ni nihče pričakoval: na vsem lepem je na- grobnik zgrmel po stopnicah v pretličje, podrl nekaj ograj in spotoma stlačil tudi gospoda Rau- dnica kot zrelo hruško. Ker je v tem trenutku gospod Raudnic nehal živeti in torej ni bil več pravno sposobna oseba, so po sklepu špediterske firme poslali nagrobnik njegovemu najbližjemu, živečemu in torej pravno sposobnemu sorodniku. ERNST HEYDA: Nevarna pustolovščina »Prekleto«, je zagodrnjal mož, se naglo umaknil in hitro zaprl vrata, ki so bila že napol odprta. Na stop- nišču se je bila namreč prižgala luč in nekdo je prihajal počasi, s tež- kimi koraki po stopnicah navzgor. Mož je prežal za vrati, dokler ni na stopnišču ugasnila luč, potem je smuknil skozi vrata, jih za sabo zaklenil in se potihoma splazil po stopnicah proti izhodu iz hiše. Na cesti je nekaj trenutkov po- stal in prisluškoval, toda v hiši se ni nič zganilo. Samo skozi priprte poloknice pritličnega stanovanja je bilo slišati tiho glasbo. Verjetno je igral radio. Rahlo je deževalo, a izza vogala je potegnil hladen veter. Mož je za- vihnil ovratnik plašča in odšel na- glo p>o cesti. Na koncu vrste izlož- benih oken velike prodajalne je za- vil v stransko ulico in se ustavil med vrati razsvetljene restavracije. ».. .br večer,« ga je pozdravil nek- do za hrbtom. Mož se je hitro ozrl, zažmrkal v temo, a ko je prepoznal tistega za sabo, ga je namesto pozdrava ogo- voril: »A ti si, Vili!« »Torej ti je uspelo?« je vprašal Vili. * »Kakor vidiš,« mu je odgovoril Karel. »Ampak zdaj moram takoj nekaj spiti!« Počakal je še, da je Vili zaprl dežnik, nato sta jo sku- paj mahnila k točilni mizi. »Dvakrat žganje!« je naročil Ka- rel natakarju, »in škatlo cigaret.« Obrnil se je k Viliju in po obrazu se mu je razlezel neopredeljiv na- smešek. »Veš, kaj takega nisem še nikoli naredil. Ni tako preprosto, razumeš! Prekleto, res, ni prepro- sto! Pa še dosti ni manjkalo, da bi se mi vse ponesrečilo. Ravno sem že hotel stopiti skozi vrata, ko se je na stopnišču prižgala luč in je začel nekdo kolovratiti po stop- nicah navzgor. No ja, zdaj je mimo! Na zdravje!« Vili je prikimal: »Ja, ja. To ni malenkost, zares!« je dejal in po- stavil prazen kozarec na točilno mizo. »Res ni bilo enostavno!« je po- novil Karel. »Kakor sem že rekel, to sem storil prvič. Nenehno se je premetavala po postelji. No, po- tem se mi je nenadoma zazdelo, da jo je zmanjkalo. In to prav takrat, ko sem že mislil, da mi ne bo uspelo. Počakal sem še nekaj minut, a ni se več zganila ...« »Važno je, da ti je uspelo!« se je nasmehnil Vili in tolažilno po- trepljal Karla po ramenu. »Že, že ...« je zamrmral Karel in porinil pred natakarja prazna kozarca. »Toda, rečem ti, to stane živcev! Na ta račun se ga bom no- coj naluckal, to mi lahko verjameš, Vili. Nocoj plačam jaz! Zdajle jih bova spila nekaj še tule ob točilni mizi, potem pa greva v posebno sObo.« Vili in Karel sta na dušek spra- znila kozarca. »Kakor sem rekel, to stane živ- cev,« je ponovil Karel. »Tega ven- dar ne morem storiti vsak večer, kajne?« Vili je žalostno prikimal. »Po- znam to reč! Toda, kako bi bilo sicer mogoče? Nekaj pa vendarle moramo imeti od življenja!« »In pomisli,« je zdaj dejal s te- žavo med smehom Karel, »kaj se bo zgodilo, če se moja žena izne- nada prebudi in opazi, da sem se kljub vsemu vrnil v gostilno!« DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov / 21 PO VI. GASILSKEM KONGRESU V KRANJU PO OGNJU GASITI BO PREPOZNO ... V Kranju je 10. in 11. maja zasedal VI. kongres gasilske zveze Slovenije, katerega so se udeležili delegati vseh slovenskih gasilskih društev, prisostvovale pa so mu tudi gasilske delegacije iz vseh naših republik in predstav- nik: gasilskih zvez s Koro- ške, Tržaškega in iz Madžar- ske. V prvem dnevu kongresne- ga zasedanja so slovenski ga- silci ocenili rezultate soojega dela od zadnjega kongresa, ki je bil 1963. leta. Poročilo gasilske zveze, referat nje- nega predsednika Metoda Ro- tarja in razprava so potrdili, da je gasilska organizacija pomemben del naše družbene sredine. Kot rdeča nit se je skozi oba kongresna dneva vleklo vprašanje, ali se je vzporedno z družbenim raz- vojem in s povečanim šte- vilom dobrin tudi gasilska službo prilagajala sodobnim potrebam in zahtevam. Res je, da se'je gasilska tehnika povečala, vendar še zdaleč ne dovolj, saj bi lahko gasilci kar 60 odstotkov svojih sred- stev zaradi zastarelosti že zdavnaj odpisali. Vprašanje, kaj pomenijo gasilci brez so- dobne tehnike, pa najbrž ni odveč. Da pa bi bili gasilci tehnično dobro usposobljeni, potrebujejo stalna sredstva in zato ni čudno, če so v razpravi poudarjali, da je treba financiranje gasilstva urediti z dotokom stalnega denarja. V naši republiki deluje ga- silska organizacija že sto let, njeno osnovo pa sestavljajo prostovoljna gasilska društva, ki jih je v Sloveni ji 1303, ra- zen tega pa obstaja še 16 poklicnih gasilskih enot. — Skratka, danes je z gasil- stvom in z interesi te orga- nizacije povezanih več kot 100.000 prebivalcev naše re- publike. Zaradi reforme pozabili na požarno varnost! V Sloveniji smo od leta 1963 zabeležili 4615 požarov, ki so povzročili okoli 8.5 mi- lijarde dinarjnv škode, če pa to škodo ocenjujemo po med- narodnih kriterijih, potem so požari terjali najmanj 40 mi- lijard S din škode. V teh po- žarih, od katerih so bili ne- kateri katastrofalni, je bilo tudi 38 človeških žrtev, 311 oseb je bilo hudo poškodo- vanih, medtem ko so tudi ga- silci imeli v svojih vrstah 67 težko poškodovanih tova- rišev. Analize kažejo, da so mar- sikje, sklicujoč so na refor- mo, zmanjšali skrb za požar- no varnost, kar je gotovo v nasprotju z reformo in kaže na varčevanje tam, kjer je najbolj škodljivo! Posebno vznemirljivo je naraščanje požarov v tovarniških skla- diščih, čeprav je ta pojav v sosednjih republikah bolj po- gost kot pri nas. Lani 6 katastrofalnih požarov v Sloveniji Leta 1964 je bilo v naši republiki pet katastrofalnih požarov: v Kartonažni to- varn: v Ljubljani (škoda 200 milijonov • S din), v Hidro- elektrarni Dravograd (250 milijonov S din škode), v kranjskem Exotermu (71 milijonov S din škode), v tovarni Stil Koper (50 mili- jonov S din škode) in v pod- jetju Vozila Gorica (40 mi- lijonov S din škode). Leta 1965 ni bilo nobenega katar strofalnega požara, kljub te- mu pa je bil en večji požar v vasi Neverke, ko je pogo- rela kurja farma in je bilo 40 milijonov S din škode. Leta 1966 je bil katastrofalen požar s škodo nad 100 mili- jonov S din v Šoštanju, kjer je pogorelga usnjarna. Lani pa smo v naši republiki za- beležili kar šest požarov več- jega obsega: Luka Koper — škoda 90 milijonov S din, skladišče LTH v škof j i Loki — škoda 500 milijonov S din, parketarna Verd Vrhnika — 200 milijonov S din škode, MTT Maribor — škoda 200 milijonov S din, gozdni kom- pleks Kozina - Podgorje — škoda 35 milijonov S din, in požar v kmetijskem kombi- natu Žalec, ki je povzročil za 70 milijonov S din škode. Tudi letos rdeči petelin ni miroval, saj sta bila doslej že dva velika požara: v les- no industrijskem podjetju Kočevje — škoda 200 mili- jonov S din, in v tovarni Ja- dran v Mirnu, kjer je bilo 500 milijonov S din škode. Lani so požari zahtevali tu- di 13 smrtnih žrtev, medtem ko je bilo 93 oseb huje ra- njenih. Nepazljivost in malomarnost glavna vzroka požarov Na katerih objektih je bilo v zadnjih letih največ požarov? Na prvem mestu v tej ža- lostni bilanci so požari v gospodarskih stavbah in skladiščih gotovih izdelkov; slede požari v gozdovih, v trgovinah in delavnicah, že- lezniških vagonih in dimni- kih. število požarov torej na- rašča na proizvodnih objek- tih, zato lahko ugotovimo, da služba požarnega varstva na tem področju šepa. B Kje so vzroki številnih požarov? Največ požarov na- stane zaradi nepazljivosti, brezbrižnosti, malomarnosti in otroške igre z ognjem. Število teh vzrokov se vsako leto veča in lani so dosegli že 46,2 odstotka vseh poža- rov, medtem ko so druge požare povzročile graibene pomanjkljivosti, elektrika, eksplozija, iskre lokomotiv, samovžig in strela. Poziv gasilskega kongresa javnosti Delegati na VI. gasilskem kongresu v Kranju so slo- venski javnosti namenili tu- di poziv, v katerem opozar- jajo delovne kolektive, kmečka gospodarstva, gospo- dinje, starše in šole ter iz- letnike, naj po svojih naj- boljših močeh store vse, da bo požarov manj. Prav go- tovo je ta poziv opravičen, sa.j. nam dejstvo, da se 86 odstotkov vseh požarov pov- zročili ljudje zaradi nepaz- ljivosti, brezbrižnosti, malo- marnosti, površnosti, pa tu- di zaradi zavestnega neupo- števanja požarnovarnostnih predpisov in zaradi nezna- nja v upravljanju z najbolj preprostimi gasilnimi napra- vami, pove dovolj. Skratka: vsa omenjena škoda, vse iz- gubljeno bogastvo in člove- ško gorje, ki ga požari pov- zročajo opozarjajo in obto- žujejo. Zato gasilske orga- nizacije tudi v prihodnje pričakujejo od slovenske javnosti vso, že tradicional- no podporo in razumevanje za svoje človekoljubno de- lo. Izredna požrtvoval- nost in pripravlje- nost gasilcev Na koncu dvodnevnega za- sedanja v Kranju je VI. kongres gasilske zveze Slo- venije sprejel tudi resoluci- jo, v kateri ugotavljajo, da so gasilci v zadnjih treh le- tih pokazali izredno požrtvo- valnost in pripravljenost po- magati s' nesrečah. Kongres je zadolžil gasilske organi- zacije, da posvete več pozor- nosti propagandni dejavnosti in tako seznanijo vse obča- ne. z nevarnostmi, ki nam groze, če ne upoštevamo ukrepov za varnost pred po- žari. V resoluciji so dele- gati naročili predsedstvu ga- silske zveze Slovenije, naj posveti največ skrbi sodob- ni opremi gasilskih enot, medtem ko naj si gasilske organizacije v prihodnje pri- zadevajo, da bodo vključile čimveč novih članov in da bo članstvo gasilske zveze kadrovsko in tehnično us- posobljeno za sodelovanje, kjer bo pomoč potrebna, če hočemo, da bo gasilska služ- ba res kvalitetna, potem bo treba rešiti nekatera nereše- na vprašanja poiklicnega ga- silstva in gasilske organiza- cije sploh. Vse to pa je mo- goče le s stalnimi in z za- dostnimi sredstvi za delo gasilskih enot. Gasilci imajo pomembno mesto tudi v civilni obram- bi, pri reševai) ju ob narav- nih in drugih nesrečah, kot so potresi, poplave, plazovi in hude prometne nesreče. Vsestranska uporabnost ga- silkah enot je pripeljala tu- di do sklepa organizacijsko političnega zbora skupščine SRS, da se gasilske enote postopoma razvijejo v akcij- sko reševalne enote, ki bo- do v določenih primerih sposobne tudi za samostoj- no delovanje. Gasilci odslej pobud- niki krvodajalstva in dobre knjige Ob vseh ugotcvitvah in sklepih VI. gas;:skega kon- gresa v Kranju ne smemo pozabiti tudi nr dve novi in zanimivi p Voudi gasilske organizacije. Ki r kljub do- bro organizirani krvodajal- ski službi pogubi.o zmanjka krvi, so se gasilci odločili, da bodo odslej tesno sode lovali z Rdečim križem Slo- venije, mu pomagali pri kr- vodajalskih akoijah in s svo- jim zgledom podprli 70.000 slovenskih krvodajalcev. Ko je izvršni odbor re- publiške konference SZDL pred kratkim opozoril na pomembnost dobre slovan- ske knjige in na prizadeva- nja Prešernove družbe v tej smeri, so se gasilci odločili, da bodo pomagali širiti slo- venske knjige, ki jih izda:*3 Prešernova družba. VILI GUCEK Tekmovalna ekipa gasilcev iz Kozjega v občini Šmarje pri Jelšah Industrijsko gasilsko društvo železarne Štore 22 DOLENJSKI UST * TEDNIK* MESTNIK- vsak četrtek 60.000 izvodov! NAJBOLJŠI BODO ŠLI SEPTEMBRA ŠE V TITOVO UŽ1CE Rezultati republiškega tekmovanja moških in žen- skih gasilskih enot, ki je bilo v soboto, 11. maja, na stadionu STANKA MLAKARJA v Kranju: MOŠKI — prostovoljna gasilska društva — A: (23 ekip z 9 člani) 1. Anhovo 2. Rudnik Hrastnik 3. Velenje — mesto Ženske — prostovoljna gasilska društva: (7 ekip) 1. Kozje 2. Novo mesto 3. Zamušani (občinska gasilska zveza Ptuj) POKLICNE GASILSKE ENOTE (5 ekip): 1. Poklicna gasilska brigada Ljubljana 2. Zavod za požarno in tehnično varnost Kranj 3. Zavod za požarno in tehnično varnost Koper Tekmovanje je bilo hkrati kvalifikacija za nastop na zveznem gasilskem tekmovanju, ki bo septembra v Titovih Užicah. Izmed slovenskih gasilcev bo na zveznem tekmovanju sodelovalo prvih šest uvrščenih prostovoljnih gasilskih ekip, med ženskimi ekipami in med poklicnimi gasilci pa po 3 prvouvrščene ekipe. • Vsi za enega — eden za vse je geslo sto- in stotisočev zavarovancev, ki so zaupali ZAVAROVALNICI SAVA PREKO 900.000 ZAVAROVANJ to je več kot 80 odst. vseh zavarovanj v SR Sloveniji PREKO 55 MILIJARD ND znaša vrednost zavarovanega premoženja PREKO 500 MILIJONOV ND znaša zavarovani kapital življenjskih zavarovanj z matematično rezervo PREKO 100 MILIJONOV ND Razširjenost zavarovanja postaja merilo kulturne stopnje posameznega naroda! VABIMO TUDI VAS, DA SE PRIDRUŽITE NAŠI NAJŠTEVILNEJŠI SKUPNOSTI ZAVAROVANCEV! ZA VSE VRSTE ZAVAROVANJ SE VAM PRIPOROČA ZAVAROVALNICA SAVA Poslovna enota: CELJE, UL. XIV. DIVIZIJE 4, TEL.: 23-45, 23-46 Ostale poslovne enote: Čakovec, Jesenice, Koper, Koprivnica, Kranj, Krško, Ljublja- na, Maribor, Mengeš, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Postojna, Trbovlje in poslovalnici: Zagreb in Rijeka. Centrala: Ljubljana, Miklošičeva c. 19-1., tel. 311-822 Za vse informacije, strokovne nasvete in kvalitetne usluge vam je na voljo preko 800 strokovnih delavcev in preko 1600 zavarovalnih zastopnikov in poverjenikov ZAVAROVALNICE SAVA! RADIO LJUBLJANA PETEK, 31. MAJA: 8.08 Glasbe na matineja. 9.25 Prvi nastop mo. škega zbora s Polzele. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Tu- ristični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Dušan Modic: Rdečenje plodov v nasa- dih. 12.40 Iz kraja v kraj. 13.30 Priporočajo vam. . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja- jo. 15.20 Turistični napotki. 15.25 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Človek in zdrav- je. 17.15 Koncert po željah poslu- šalcev. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Ladom Le- skovarjem. 20.00 Glasbeni cocktail. 20.30 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 1. JUNIJA: 8 08 Glasbe- na matineja. 9.25 Dvajset minut z našimi ansambli. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kme- tijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v juniju. 12.40 Popevke iz studia 14. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Od melodije do melodije. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 Naš po- dlistek — H. Boli: Iz irskega dne- vnika — II. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Ig- ramo beat! 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč. otroci! 20.30 Zabavna radijska igra — Marjan Marine: »Skalp sto- ječega vola«. 21.30 Iz fonoteke ra- dia Koper. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA. 2. JUNIJA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Miroslav Košuta: »Pre- povedana pravljica o princeski«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo — I. 10.00 Se pomni- te, tovariši . . . Karel Taufer—Sar. li: Iz obrambe v napad. 11.00— 11.20 Poročila — Turistični napot ki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 12.10 Na današnji dan. 12.1C Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.40 Nedelj- ska reportaža. 14.00 Pojo znameniti operni pevci. 14.30 Humoreska tega tedna — Laszslo Tabi: Dialogi. 15.40 Cez hrib in dol. 16.00 Radij- ska igra — P. M. Dostojevski: »Tuja žena«. 16.46 Glasbeni inter- mezzo. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.15 Sere- nadni večer. PONEDELJEK, 3. JUNIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Zabavni ansambli in vokalni solisti radia Zagreb. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasve- ti—inž. Igor Kralj: Hibridne sor- te spodrivajo čistolinijske. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja jo. 15.40 Poje zbor Glasbene mati- ce iz Ljubljane. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 18.35 Mla- dinska oddaja: Interna 469. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Jožico Svete. 20.00 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. 22.10 Radi ste jih poslušali. TOREK, 4. JUNIJA: 8.08 Oper- na matineja. 9.25 Tri skladbe Da- vorina Kenka za moški zbor. 10.15 Pn vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Jo- že Čolna rič: Program pospeševalne službe v vinogradništvu. 13.30 Pri- poročajo vam ... 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 V torek na svi- de»je! 18.45 Družba in čas — prof. dr. Peter Kobe: Človekove pravice v novem kazenskem postopku. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Marjano Deržaj. 20.00 Ra- dijska igra — Vladimir Majakov- ski: »Stenica«. 21.15 Deset pevcev SREDA, 5. JUNIJA: 8.08 Glas- bena matineja. 9.10 Slovenski an- sambli zabavne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turi- stični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Franc šivic: Obveščevalna služba o gozdnem medenju. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naš podlistek — A. Roa Bastos: Vrnitev — I. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.40 Naš razgovor. 19.00 Mahko noč, otroci! 20.00 Vr- hovi operne poustvarjalnosti. 22.10 Za ljubitelje jazza. ČETRTEK, 6. JUNIJA: 8.08 Oper- na matineja. 9.25 »Pjesme dobre volje«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Miljeva Kač: Opis novih herbicidov: patoran. tenoran in casoron. 12.40 Pihalni orkester mi- lice iz Ljubljane. 13.00 Priporoča- jo vam . . . 14.05 Izbrali smo vam. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Mi- nute s pevko Eldo Viler. 20.00 Če- trtkov večer domačih pesmi in na- pe v ov. 21.00 Literarni večer. 22.10 Komorno-glasbeni večeri. TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, i. VI. 9.10 Kmetijska oddaja v Madžar- ščini (Pohorje, Plešivec) (Be- ograd) 9.25 Poročila (Ljubljana) 9.30 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom bratov Avsenik — II. del (Ljubljana) 10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb) 10.45 Popotovanje Jamesa Coocka — serijski film (Ljubljana) 11.35 CIRKUS — angleški film (Ljubljana) 12.00 Nedeljska TV konferenca (Zagreb) Nedeljsko popoldne 18.55 TV kažipot (Ljubljana) 19.15 Ilegala — poljski serijski film (Ljubljana) 19.45 Filmska burleska (Ljubljana) na) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.45 Cikcak (Ljubljana) 20.50 TV magazin — zabavno glas- bena oddaja (Zagreb) 21.50 Reportaža o nagrajenih od- dajah festivala JRT (Ljublja- na) 22.05 Športni pregled (JRT) 22.35 Zadnja poročila (Ljubljana) PONEDELJEK, 3. VI. 9.40 TV v šoli (Zagreb) 10.35 Ruščina (Zagreb) 15.45 Ruščina (Zagreb) 16.45 Madžarski TV pregled (Po- horje, Plešivec) (Beograd) 17.00 Poročila (Zagreb) 17.05 Mali svet — oddaja za otro- ke (do 17.30) (Zagreb) 18.25 O tehniškem jeziku — odda- ja iz cikla Slovenščina (Lju- bljana) 18.50 Iz matičnih listov neke šole — kuitur. reportaža (Ljub- ljana) 19.20 Turistična oddaja (Ljublja- na) 19.45 Dione Warwick — oddaja Vokalno instrumentalni soli- sti (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Cikcak (Ljubljana) 20.35 Dr. Bratko Kreft: Krajnski komedijanti (Ljubljana) 23.25 Zadnja poročila (Ljubljana) TOREK, 4. VI. 9.40 TV v šoli (Zagreb) 10.30 Angleščina (Zagreb) 14.50 TV v šoli — ponovitev (Za- greb) 15.40 Angleščina (Zagreb) 18.00 Obrežje — oddaja za itali- jansko narodnostno skupino (Ljubljana) 18.20 Risanke (Ljubljana) - 18.45 Torkov večer: Lepe melodije z zabavnim orkestrom vzhod- no-nemškega radia (Ljublja- na) 19.10 Svet na zaslonu — mali (Lju- bljana) 19.50 Vijavaja (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik — s posebnim dodatkom (Ljubljana) 20.40 Cikcak (Ljubljana) 20.50 Zabavljač — angleški celove- černi film (Ljubljana) 22.20 Zadnja poročila (Ljubljana) SREDA, 5. VI. 16.15 Poročila (Beograd) 16.20 Moj veter — lutkovna serija — Sarajevo (Beograd) 16.40 Kje je, kaj je (Beograd) 16.55 Neapelj: Nogometni polfinale za pokal narodov — prenos do 18.45 (19.30) (EVR) 17.45 Cikcak (Ljubljana) 18.00 II. polčas nogometnega pol- finala iz Neaplja (EVR) 18.45 TV prospekt (Zagreb) 19.00 Od baleta do veselja in na- zaj — baletna lepljenka (Lju- bljana) 19.35 TV dnevnik (Ljubljana) 20.05 Propagandna oddaja (Ljub- ljana) 20.15 Firenze: Nogometni polfinale za pokal narodov — prenos (EVR) 21.00 Cikcak (Ljubljana) 21.15 II. POLČAS NOGOMETNE- GA POLFINALA IZ FIRENC EVR 22.00 Parry Mason — serijski film (Ljubljana) 22.50 Zadnja poročila (Ljubljana) ČETRTEK, 6. VI. 9.40 TV v šoli (Zagreb) 10.35 Nemščina (Zagreb) 17.10 Poročila (Ljubljana) 17.15 Ringaraja: Pavel Golia (Lju- bljana) 18.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.15 Propagandna medigra (Ljub- ljana) 18.20 V narodnem ritmu (Beograd) 18.45 Po sledeh napredka (Ljublja- na) i 19.05 Zabavno glasbena oddaja (Beograd) 19.45 Vijavaja (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Cikcak (Ljubljana) 20.35 TV pred žirijo — kulturne diagonale (Ljubljana) 21.35 Tuj glasbeni program (Ljub- ljana) 22.05 Zadnja poročila (Ljubljana) PETEK. 7. VI. 9.40 TV v šoli (Zagreb) 17.50 Deček iz džungle — serijski film (Ljubljana) 18.20 Razgovori o glasbi (Beograd) 19.05 Na sedmi stezi — športna oddaja (Ljubljana) 19.55 Vijavaja (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Cikcak (Ljubljana) 20.35 Krvna vez — sovjetski celo- večerni film (Ljubljana) 22.05 Zabavno glasbena oddaja — Sarajevo (Zagreb) 22.20 Zadnja poročila (Ljubljana) 22.50 Simfonični koncert: F. Handl: Concerto grosso, J. Matičič: Klavirski koncert (Ljubljana) SOBOTA. 8. VI. 9.40 TV v šoli (Zagreb) 16.50 Popotovanje Jameca Coocka — serijski film (Ljubljana) 17.40 Rim: Nogometni finale za 3. in 4. mesto (EVR) 19.30 TV dnevnik (Ljubljana) 20.10 Rim: nogometni finale za po- kal narodov — prenos (EVR) 21.00 Vijavaja (Ljubljana) 21.15 II. Polčas nogometnega fina- la iz Rima (EVR) 22.00 A S. Puškin: Stotnikova hči — nadaljevanje (Ljubljana) 23.10 TV kažipot (Ljubljana) Drobne od tu in tam Iz dela organizacij Rdečega križa 2e decembra 1966 je Glav- ni odbor Rdečega križa spre- jel sklep da se v Sloveniji or- ganizira zbiranje rabljenih oblačil, obutve in posteljnine za pokrivanje socialnih po- treb v občini in ustanavlja- nje depojev za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre- čami. To predstavlja velik korak naprej za v nesreči prizadete občane. Izkušnje ob raznih nesrečah uče, da je poleg zdravniške pomoči, pomoči v brani, dostikrat najtežje or- ganizirati pomoč v obleki. Prav tako pa tudi vemo, da se spomladi odlagajo zimske obleke, v jeseni pa letne, ki dostikrat leže dolga leta po- vsem neizkoriščene. Rdeči križ si je zadal zato nalogo, da uredi stalni center oziro- ma skladišče, kjer bo mogo- če take odvišne obleke odda- ti. Taka oblika shranjevanja pa na drugi strani omogoča, da se pomoč dodeli takoj, ko nastopi tak primer ali potre- ba. Tudi pri nas v občini bo- mo pristopili k taki obliki zbiranja starih oblek, saj so tudi na našem terenu prime- ri, ko bi lahko s pridom upo- rabili odvišne obleke. Najuspešnejši, pa tudi naj- primernejši meseci za to so april — maj in september — oktober, ko se pospravljajo letna oblačila. Urediti pa mo- ramo še ustrezna sprejemali- šča, pa tudi organizacijo sa- mega sprejema. O tem bomo občane pravočasno obvestili preko dnevnega časopisja m radia. Zaostajanje izvoza Kljub temu, da so se nekatera podjetja iz žalske občine že lepo uveljavila na tujih tržiščih in so tam poznana predvsem po kvali- tetnih proizvodih, je izvoz v pr- vem tromesečju precej nižji, ka- kor pa so ga podjetja dosegla v prvih treh mesecih lanskega leta. Primerjava podatkov kaže, da je bilo na področju občine doseže- nih v obdobju januar—marec sa- mo 58 odst. lanskoletnega obsega izvoza. JUTEKS je dosegel 92 odstotkov, LASTOVKA 61 odst., Keramična Liboje 57,9 odst. in Tekstilna tovarna Prebold 23,6 od- stotkov. Ker izvoz v prvih mese- cih običajno zaostaja je pričako- vati, da bodo podjetja dosegla planiran izvoz v poznejših mese- cih. Celoten fizični obseg proiz- vodnje se je povečal za 6 odst. in podjetja vsaj za zdaj nimajo po- sebnih težav z reprodukcijskim Most preko Voglajne še mnogo je mostov v šent- jurski občini, ki jih bo po- trebno popraviti. Pred krat- kim so končno utrdili most preko Voglajne pri klavnici. Hitro odločitev za popravilo oziroma utrditev mostu je narekovalo sumljivo škripa- nje mostu pod težo nekaj- tonskega tovornega avtomo- bila. Prijeli so vlomilca Delavci milice in UJV iz Celja so v minulih dneh imeli mnogo dela z vlomilcem, ki je najprej vlomil v bife GIP Ingrad, nato v upravne prostore podjetja Ceste in kanalizacija ter kiosk na Ma- riborski oesti pred hotelom Ce- leia. Nekaj podrobnosti pri vseh vlomih je nakazovalo, da je vse te vlome izvršila ena oseba. Pred dnevi so storilca odkrili. Sumijo, da je vlome izvršil 31 let- ni delavec Stjepan Strojkot, do- ma iz vasi Vodišinovec pri Mur- skem Središču. Ko so ga delavci milice aretirali in izvršili preiska- vo, so pri njem našli del ukrade- nih stvari. Predali so ga sodišču. Čeprav je osumljeec navedene vlome priznal menijo, da je iz- vršil še nekaj vlomov v Celju in oikolici. —ez Razpisna komisija ZDRAVILIŠKO GOSTINSKEGA PODJETJA ROGAŠKA SLATINA razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: 1. Visoka ali višja izobrazba pravne ali ekonomske smeri z najmanj 5 let prakse na vodilnih de- lovnih mestih v večjih gostinskih ali turističnih delovnih organizacijah. 2. Srednja gostinska šola z najmanj 10 let prakse na vodilnih delovnih mestih v večjih gostinskih ali turističnih delovnih organizacijah. 3. Aktivno znanje najmanj dveh tujih jezikov. Pred- nost imajo kandidati z znanjem nemškega ali italijanskega jezika. Kandidati naj pošljejo v zaprti kuverti ponudbe z listinami, ki dokazujejo izpolnjevanje splošnih in posebnih pogojev na naslov komisije v roku 15 dni po objavi. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIKi vsak četrtek 60.000 izvodov! 23 Besedo ima: Toni Hercfcler »Med tednom sem po- šteno delal — tudi v so- boto — in ni vrabec, da si ne bi privoščil v nede- ljo malo izleta. Pa ne da leč! Tokrat sem jo mah- nil čez hrib v Dobrno. Kako čudovit mir in ptič- ki... da jih slišite! O, saj vem, kako vam je pri srou ... Kako je šele tam, ki na Dobrna živijo, toda ne zaradi ptičjega žvrgo- lenja. Ti imajo čisto dru- gačne občutke — zaradi sezone, ki je pred vratmi. Jih skrbi, ali bo prinesla tanjši ali debelejši kos kruha. Sicer pa je to še zmerom nekoliko odvisno od socialnega, ki odmerja, koliko ljudi je lahko bol- nih. še vsa sreča, da nimam hujšega revmatiz- ma. Ce me kaj ščipa ali zbada, si zaenkrat še »o- zdravim« s hertmeliko in tako vsaj ne pritiskam na zgubo, ki nastaja v velenj- ' skem skladu zdravstvene- ga zavarovanja. Točno ta- ko je z menoj. I In z vami? že razmišlja- te kaj o dopustu, o mor- ju, planinah ...? Bo vaš sindikat kaj primaknil, ko tudi regres počasi zgi- ; neva s horizonta bonitet in se vtapljia v dohodek? Verjemite, nekje v Pore- ču, n. p. v hotelu Lotos, bi se kar prileglo kakih 14 dni z družino. Veste, f zakaj sem se spomnil l i prav na Lotosa? Ko sem bil oni dan v Dobrni, sem z očmi skoraj prebodel velik lepak v prekrasnih barvah, ki vabi v Poreč, v blaue Laguna, Da, da ... vabi, toda samo v nemščini. Nas vabijo raz- ni dijaški domovi od Ko- pra do Pirana, da bi pri njih prespali in se hranili v času poletnih počitnic, ko sedemnajstletnice iz I dijaških sobic uživajo svo- bodne sapice. Turizem, kaj?! Le ne preveč skrbi z do- pustom! Navsezadnje bo- Ido za naše razmere še ugotovili, da nagla spre- memba v brezdelje in le- po življenje lahko osnov- nemu proizvajalcu celo škoduje. Verjetno boljše prenesejo takšne spre- membe tisti z malo viš- jim standardom in polLo- žaji«, je končal svoje glas- no razmišljanje T. Heoro- feler. EFKA TEDNIKOVA PLOŠČA Na naše pismo nam je poslal svoj odgovor tovariš LEOPOLD MAČEK, ki naj pesem »Vinski hram« po- sluša v našem radiu v soboto, 1. junija. Nova nagra- jenca iz prejšnjega tedna sta tovarišica ANA ATEL- ŠEK, Okonina 32, Ljubno ob Savinji in GOLOB RU- DOLF, Skorno 22, Šoštanj. Doslej smo v naši nagradni igri TEDNIKOVA PLOŠČA nagradili že 24 novih »desetih naročnikov«, kar pomeni, da smo v času kar teče TEDNIKOVA PLOŠČA pridobili 240 novih naročnikov. Skupno ima- mo v letošnjem letu 854 novih naročnikov, kmalu jih bomo torej dosegli tisoč. Tisočega naročnika bomo posebej nagradili, zato ne pozabite priporočati C TED- NIKA vašemu prijatelju, oziroma sosedu, morda bo ravno on srečni dobitnik. Vsi naši naročniki, pa bodo sodelovali v VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU, ki ga pripravljamo za jesen. Atletika MLADINCI NA PODROČNEM TEKMOVANJU Poleg mladih članov in čla- nic AD Kladivar so na pod- ročnem prvenstvu mlajših mladincev in mlajših mladink za atletski pokal Slovenije na- stopili v Celju tudi tekmo- valci iz Velenja. Pri mlajših mladincih so se najbolj izka- zali: Oboi v tekih na kratke proge, zatem Dušan Ilovar v tekih na 1000 in 2000 metrov, Herman ter Peterka, pri mlajših mladinkah pa so se na prva mesta uveljavile: Ko- lenc, Pavšarjeva, Pavlovičeva, Dolžanova, Cigelškova in Kle- novškova iz Celja ter Sever- jeva iz Velenja. KAKO, sprašujete? Morebiti vas skrbi, odkod denar za polog...? NE REŠUJTE PROBLE- MOV, KI JIH NI. Trgovsko podjetje TEHNO-MERCATOR nudi potrošniško posojilo do milijon starih dinarjev BREZ POLOGA. Pridite, TEHNO-MERCATOR vam zaupa. TIIMIIIMUdje HA VELIKI IN MALI Temno-MERCAVoit GEL3E Naprej, v boj za — raco Vse tekme stoletja so ostra zadeva, to tembolj, če gred v moški boj, prsa ob prsa novinarji — in policija in ® tem ni mrtvih — niti na papirju! 101 gledalec je bil nogometu na višini med delavci celjske UJV in člani r* dakcije »Dela«. V obeh polčasih je žoga nekajkrat ne|/ tere uspela zadeti, drugekrati pa so po zraku frčale noge. Prvi gol je zabila kultura, kaj hočete, tudi to T zgodi, drugi je padel mimo odgovornega, kajti kdo