IVAN ČAMPA
POSVETILO
oprejmite, prosim, Betka, za spomin te pesmice, ki sad so bolečin iz onih lepih dni, ko sem ob Vas preživljal mladih sanj najlepši čas.
Zdaj vem že jaz in veste tudi Vi, da vsi tedaj otroci smo bili; povrh pa v meni zdel je še poet, ki ni znal resno gledati na svet.
Tako me, prosim, razumite zdaj in pozabite, če sem žalil kdaj! Naj bodo pesmi te »Spominov« list, ki pisal sem jih še — idealist.
EMANUEL KOLMAN
HREPENENJE
Cjlej, iz noči dehti mi tvoj nasmeh. Takole sam v dolino prisluškujem in težko mi po tvojih je očeh.
»O, pridi, draga!« zvezde govorijo, »O, pridi!« vrb šepet s potoka čujem, »O, pridi!« tiho breze v snu ihti jo.
»Ne hodi!« sence temne v mrak golčijo, »Ne hodi!« val grgra ob tihem gaju, »Ne hodi!« tožna misel loči naju.