Poštnina plačana v gotovini.
Cena številki 1 Din.
Tiskarna Balkanyi - D. Lendava
MARIJIN LIST
Pobožen mesečni list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja.ki se je obhajala 1. 1904, dec. 8. Te den je Marijin list kak prvi pobožen slovenski list Slo-vencom Slovenske Krajine do rok dani.
Namen Marijinoga lista je širiti Marijino čast i s čistimi dohodki podpirati Dom duhovnih vaj, posvečen sy. Družini v Slovenskoj krajini, kak i sirotišnico Deteta Marijike v Turnišči na tolažbo razžaljenomi Srci Jezušovomi.
Marijikin Ograček je versko-vzgojna priloga Marijinoga Lista za mladino, naj se po njenih navukaj srca mladine napunijo z jakostmi Marijine mladosti.
Cena: na skiipni naslov 16 Din., na posameznoga 20 Din., v inozemstvo 40 Din. letno. V inozemstvo se pošila z Novinami za 100 Din letno.
Kalendar Srca Jezulovoga brezplačno dobi vsaki naročnik, ki je plačao naročnino i bo l. 1937 tudi naročnik. Naročnina se plačuje konči vsaki mesec naprej.
Duhovne dobrote. Za naročnike Mar. Lista se služijo večne meše v Celji, Grobljah i v Soboti, tjedensko edna v Črensovcih 1 dnevne v Linzi v .Seraphinskom dobrodelnom društvi", štero da letno za svoje kotrige več jezer svetih meš služiti. Vsakoga naročnika potrebe se sklenejo v tjedensko sveto mešo, naj je samo naznani na vredništvo,
Vrednik: K L E K L JOŽEF, vp. pleb. Črensovci, Slov. krajina.
D a r i.
Za sirotišnico Deteta Marijike v Turnišči so dariivaH iz Francije v frankaj sledeči: Iz Črensovec: Ritlop Štefan in sestra Terezija 15, Klei-derman Jožef i žena 5, Martin Plej i žena 15, Ignac Plej i žena 5, Markoja Lajoš i žena 5, Plej Marija 5, Gjorek Štefan prosi za srečen hišni zakon 5. — Iz Žižkov: Tibaut Kata, prosi za srečni hišni zakon 5, Ritlop Jožef 5, Ritlop Ivan 5. — Iz Trnja: Kolenko Vinci 5, Gabor Verona 3, Horvat Štefan 5. — Iz Hotize: Gerič Ivan i žena 10, Gerič Marija 5. — Iz Krajne: Andreč llonka 5, Andreč Marija 5. — Pečič Alojzij i žena, Satahovci, pozdravljata vse domače i prosita za zdravje 5. — Iz Štajara: Čurič Štefan i žena 5, Jerebic Vinci 5, Zemljič Anton i žena 5. Kreslin Martin iz G. Bistrice 5. — Skupno 133 frankov, 405 Din. 65 par, Pozdravlajo svoje domače, svoje duhovnike i celo Slov. krajino, pa prosijo vseh nas molitve za sebe. Penez izročen včasi sirotišnici, ki se iz srca zahvaliije za poslano podporo.
Za zastavo Črensovske Marijine družbe so daruvali v Din. sledeči: ki so v Franciji: iz Črensovec: Hanc Ana 200, Plej Marija 90, Ritlop Terezija 90, Bedernjak Marta 40, Ritlop Štefan 30, Plej Martin 30, Plej Jožef 15, Žunič Terezija 30, Gjorek Agata 30, Rous Angela 20, Gjorek Štefan 15, Horvat Ana 15, Salaj Kristina 15, Žižek Marija i Verona 12. — Iz G. Bistrice: Kolenko Marija 150. — Iz Gančan: Maučec Matilda 30. — Iz Hrvatske: Trupčevič Vladimir 15. — Iz Trnja: Horvat Štefan, Kolenko Vinci, Lebar Matjaš vsaki 15. — Vinčec Jožef v Canadi 20 Din. — Doma so darUvali v Din. sledeči: iz Črensovec: Zadravec Matjaš, plebanoš 100, Železnik Oro-glav, šolski upraviteo v pok, 100, Žižek Jožef, organist 25, Klekl Jožef, ple-
LETO 32.	8. AUGUSTA 1936.	ŠTEV. 8.
Naš prezvišeni gospod lavantinski kne-zoškof i apostolski administrator Slovenske krajine 60 letnik.
Augusta 1., toga leta so dopunili šestdeseto leto naš prezvišeni nadpastir. Za to vele-važno dobo človečega živlenja si naš prezvišeni gospod nadpastir ne želejo nikaj drugo, kak naj molimo za njih i sveta prečiščavanja darujemo za njih i naj smo aug. 2. popodneš-njo pobožnost daruvali v namen, ka se vse viseče zadeve v piišpe-kiji rešijo na božo di-ko i zveličanje duš. Včinili smo to. Pa s tem se nezadovolimo, ka bi samo to zdaj delali. Vnogokrat, do svoje smrti delajmo tak, molimo i se prečišča-vajmo goreče za našega višjega pastira. Kajti višji pastir nas vodijo na poti zveličanja pod
oblastjov sv. Oče, KristuŠovoga namestnika, oni nam pošilajo mesto sebe duhovnike, ki pasejo naše duše z hranov večne istine i z kruhom večnoga živlenja, ki nam vodijo duše h Bogi, je čistijo i spopolnjavajo. Najvekša briga, najbole vroče žela, naj bole goreča potrebščina, štero nosijo naš prezvišeni nadpastir na srci je zato ne drugo, kak da majo dosta dobrih duhovnikov, ki do iskali samo božo čast i zveličanje duš. Za to skrbeti, ka se te njihov namen dosegne, ka majo sveto živeče duhovnike, je zato najbole goreča liibezen do njih, je najiskrenejša čestitka za njihovo šestdesetletnico, je najyekši pripomoček za škofijo i apoš-tolsko administraturo, je pot do najvekše plače nebeške. Ka se te namen našega višjega nadpastira dosegne, ne samo, ka iz srca to želemo, ne samo ka v te namen goreče molimo i se prečiščavamo, nego v te namen smo i bodemo vsi tiidi pripravni trpeti. Trpeti, ka Jezuš žele, naj je vsaki duhovnik vreden drugi Kristuš! To je naš pozdrav, to je naš poklon, to je naš dar pre-zvišenomi gospodi knezoškofi lavantinske škofije i apoštolskomi administratori Slovenske krajine za njihovo šestdesetletnico. Bog jih napuni i živi s svojim duhom i vse njihove duhovnike! V Slomšekovom diihi vodi	Živi, živi, duga leta,
Drage duše vseh h Gospodi! Vse pripelaj nas v nebesa!
Živlenje Blažene Device Marije, Matere Bože,
Naše Kralice.
(Po nazveščenji same nebeške Kralice napisala častitliva boža sliižbenica: Marija z Agrede.)
Tretja kniga.
14. Marijina briga za nerojeno dete, šteromi je bila čuvarica.
Ka se njoj dogodilo v tom stanji.
Presveta Devica je prevzela nove brige s poverjenim božanskim zalogom. Da jih dovršeno spuni i da skrbno očuva to dragocenost, je goreče molila. Svomi božanskomi Sini je daruvala ne samo vse čine jakosti, v šterih se je vežbala, nego tudi telovna dela i dužnosti. Jelo i pilo, sen i verostiivanje (budnost), delo i odmor, je daruvala njemi, razplamenjena v gorečoj lubezni. Na den po vtelovlenji se njoj je prikazalo 1000 angelov, ki so njoj bili odrejeni za službo v prividnom teli. Angeli so se klanjali Krali, ki je postao človek v njenom krili. Pripoznali so Marijo nanovo za svojo Kralico i Gospo pa so njoj izkažuvali naj-višišo čast. Pravili so njoj: »Nebeška Kralica, zdaj si prava Skrinja zaveze. Kriješ Zakonodavca i zakone, čuvaš nebeško mano, ki je naš pravi kruh. čestitamo ti tvojo čast. Zato hvalimo i slavimo Vsevišnjega, ka te je po pravici odebrao za svojo mater i svoj stan. Nanovo se predavamo tvojoj službi i želemo te poslušati kak podaniki i sluge vsemogočnoga Krala, šteroga prava mati si".
Gda je bila Marija sama, so angeli vidno stali poleg nje i njoj pomagali v njenih poslaj. vče je delala kakše ročno delo, so njej davali potrebne stvari. Če je gda jela brez svetoga Jožefa, so ponižno čakali, da je dokončala svoj snajžen i neznatni obed,
Šprevajali so Marijo i njoj pomagali služiti svetomi Jožefi. Nikdar je ne pozabila pri niednom posli moliti za pomoč Gospo-dara gospodarov. Ta božanska Gospa je bila duhovno nebo. Ž njov je bila zedinjena najvekša slava, za štero so niti nebesa ne bila zadosta velka. Moč velke srčne lubezni jo je večkrat spravila v nezavest. Mogla je po pravici praviti, ka je Šalamon pravo za zaročnico (Vp. 2, 5): »Okrepite me s cvetjom, ar sem betetna od lubezni." Globoke rane, ki jih je napravila ta liibezen v njenom srci, bi jo pripelale na konec živlenja, če je roka Vsemogočnega ne bi nadnaravno jačala. Cesto so k prečistoj Devici priletele ptičice pa jo pozdravlale spevajoč sladke pesmice i neso štele oditi, dukeč jih ne blagoslovila. Takši den je Marija želela od vnogo različnih ptičic, ki so jo obkrožale, da pripoznajo svoga Stvoritela i skladno zaspevajo v zahvalo za prejeto živlenie. Ptičice so jo z mesta posliihnole i najlepše spevale v zborih.
Tak je Bog postopao z Marijov. Samo naša nezahvalnost i trda srca so zrok, da se moramo sramiivati pred nerazumnivi stvori, ki ne žalijo, nego hvalijo Stvoritela. Človek, ki je stvor-jeni na njegov kep i odrejeni, da ga spozna i na veke vživa, ga pozabla i ne spoznava, če ga pa spozna, ne slavi ga, nego ga še žaji.
Kj
e si Ti doma?
Kje, o kje si Ti doma,	Kje, o kje si Ti doma,
Ki Te lubim iz srca?	Ki Te liibim iz srca?
Al' na gori	Ali sonce
Previsoki?	Ma te žgoče?
Al' vu vodi	Ali bledi
Pregloboki?	Mesec v sebi?
Kje, o kje si Ti doma,	Kje, o kje si Ti doma,
Ki te lubim iz srca?	Ki Te liibim iz srca?
Kje, o kje si Ti doma,	Kje, o kje si Ti doma,
Ki Te lubim iz srca?	Ki Te lubim iz srca?
Al' te skriva	Povej sini
Neba siva?	Jezuš mili.
Al' odeva	Kje si skriti?
Megla bela?	Kje se išči?
Kje, o kje si Ti doma,	Kje, o kje si Ti doma,
Ki Te lubim iz srca?	.Ki Te liibim iz srca?
Kje, o kje si Ti doma, Ki Te liibim iz srca?
* *
*
V svojem srci
Me poišči,
Tii prebivlem
Z vsem veseljem.
Tu, o tii sem Jaz doma,
Ki Me liibiš iz srca.	Srčen.
Zlato klasje.
Skiišnjava je kak popotnik. Te pride k hiži, pa, či je zaklenjena, tak dugo klonka, dokeč njemi ne odpro. Ona tiidi ruži na zaklenjene dveri i šče notri na vsakšo formo. Takše zaklenjene dveri pa majo samo tisti modri kristjani, šteri skrbno čuvajo lepoto svoje duše, zato jo zapirajo. S toga se vidi, zakaj dobre liidi skušnjava bole i pogostejše napada, kak slabe. Tej že itak majo dveri svojega srca na stežaj odprte za njo, pa tak brezi klonkanja pride notri.
Pobožen si, či po Bogi hrepeniš, na njega misliš, se ž njim pogovarjaš, njemi vse potrebščine izročaš, njemi se zahvaliiješ za doblene dobrote. Pobožen človek Bogi daruje vse že v začetki dneva. Pri deli večkrat misli na Boga. Či orje, premišlavle, odkod ma ta pusta zemla čudotvorno rodovitnost. Či dela cigeo iz ilovice, se spomina, da je človeče telo vzeto iz zemle, duša pa njemi da živlenje. Či globoko v zemli išče premog, železo, sol... rad pomisli, što je skrio te zaklade v to globino. Či podira drevje, se pita, či je on ne kakše nerodovitno drevo, štero je ne za drugo, kak da se poseka i na ogenj vrže.
Jezik ma veliko moč tak v dobrom kak v slabom. Naša poglavitna dužnost je, da ga^krotimo, da nam tak služi vsikdar v dobro, a nikdar v slabo. Što obvlada svoj jezik, zna obvladati sebe celoga. V pravom časi trbe znati govoriti, v pravom časi mučati. Modro mučati je bole težko kak modro gučati. Što zna dobro mučati, zna tudi dobro gučati. Sv. Pismo pravi: »Gučati je srebro, mučati je zlat."
Kak pri lepom ščipki, šteri nas z blestečimi farbami vleče k sebi, zadostuje, da njemi ovejne samo eden list, pa že zgubi lepoto, tak je zadosta pri duši mali greh, pa že zgubi svojo krasoto i je več ne prijetna Bogi.
Prava čast za človeka je v tom, či zna obračati k Bogi, našemi glavnomi cili, vse svoje delo, k stvarem toga sveta pa samo toliko, da v njih vidi stopinje božih popolnosti.
Bog nam v trplenji vleva nove moči, kak se prileva novi olij v lampaš, da močnejše gori. To pa dela samo te, či ga za pomoč prosimo pa si tiidi sami, kelko je mogoče, pomagamo. V duši človeka, ki moli, se v vori najhujšega trplenja razlije ta pomoč kak balzam. Vretina moči i veselja žubori v duši betež-nika, ki moli. Materi merjejo v ednom tjedni vsa deca. Toda ona v molitvi najde moč, da piše: »Pomagajte mi, da se vdam v volo božo."
Smrt je med vsemi našimi posli najvažnejši i najnevarnejši poseo. Nepripravleno vmreti je ravno toliko, kak nesrečno vmreti; nepripravleno na smrt živeti je ravno toliko, kak nepriravleno vmreti. Človek vmre ali naglo ali počasi. Či vmre naglo, je pri* prava nemogoča, ar nega za njo časa.
„Či je vreden pekla tisti, ki pozabi na dobrote stvorenja, je vreden jezero peklov tisti, ki je pozabo na dobrote odrešenja". (Sv. Avg.)
Kak je Davidov sin Absalon obvisno na svojih lepih vla-seh, pa tatn vmro, tak bodo mnogi obviseli na svojih dobrih sklepih. Ka hasnijo dobri sklepi, či se ne zrvšijo?
V varaši Oswego pri New Jorki, si je vzeo nekši pijanec živlenje. Prle kak se je skončao, je to zapisao: „Driižbi zapuščam slabo ime, slabo peldo i slab spomin. Svojim starišom, zapuščam toliko nevol, koliko jih morejo v svojoj slabošči ešče prenesti. Bratom i sestram zapuščam toliko sramote, koliko bi je mogeo sploh povzročiti. Ženi zapuščam potrto srce i živlenje, puno sramote. Vsakšemi od svoje dece zapuščam siromaštvo, nevednost, slabotnost i spomin, ka je šo oča kak pijanec v grob".
Kak tista čudna ftica noj porine glavo v pesik i misli, ka je nišče ne vidi, tak tudi mnogi krščeniki ne mislijo, ka dnevi njihovoga živlenja minejo kak so minoli prvejši.
Zrnje mate v kleti. Slabo je davalo, zato ga je malo. Pa što bi si mislo, ka de tak? Že davno je strmeno ne tak lepo kazalo kak letos, dokeč je ne prišlo dežovje. Vse se je nagnolo do zemle pa prejšlo. Naše duhovno klasje pa je ostalo goristo-ječe. Niti eden je ne snetlivi ali prazen. Zrnje je debelo, zdravo, puno mele za dušno hrano. Vzemite večkrat v roke Marijine Liste, pa znova i znova marlivo čtite »Zlato klasje".
Svetih svestv je sedem. Po vseh se pretaka milost boža v naše duše. Vsi davlejo toploto nadnaravnoga živlenja, ar so vsi od Kristuša razžarjeni. Nego največ ognja ma sv. Rešno Telo. Ono je celo sam ogenj, ar je Kristuš sam, od šteroga drugi dobivajo toploto. — Kelko je duš, štere so premržnjene, ledene i žalostne. So si pač same krive, či se ne približajo onomi sve-tomi ognji.
Keliko bole se svet od tebe obrača, teliko bliže si k Srci Jezušovomi. V toj osamlenosti pred svetom rad prideš z velikim zaviipanjom pred tabernakeo (oltar) i praviš: Jezuš, zdaj sam ti pa venda li malo po voli? Jeli sam ne malo tebi spodoben? Jeli ne vidiš na meni znamenj svojih ran?
Človek lubi svoje živlenje, zato pazi, ka ne pride v smrtne nevarnosti. Bližnja grešna prilika je smrtna nevarnost za dušo. Zato či liibiš svojo dušo, moreš bežati pred takšov nevarnostjov. Brezi števila je duš v pekli samo zato, ar so se podajale v grešne prilike. Je pač istinska reč boža: »Što nevarnost rad ma, se bo v njoj pogubo". (8ir. 3, 27).
Edno je gledati na stoli dobre jestvine, drugo pa je, to vzeti pa vživati. Na oltari je v obilnosti spravlena najbolša i najpotrebnejša hrana. Zakaj hodiš to hrano po nedelaj samo gledat? Zakaj samo ednok ali dvakrat na leto pristopiš k tomi angelskomi stoli?
Zakaj Bog sproti ne kaštiga liste, ki delajo smrtne grehe ? Tak si znabiti večkrat misliš. Poslušaj. Zato ne kaštiga sproti, da se tem lepše razodene nad nami dobrota božega smilenja. Bog je neskončno smileni. Pa ne zato, da bi mi njegovo smi-lenje obračali sebi v škodo, pač pa zato, da bi mi ob misli na bože smilenej rasli na dobrom deli za nebesa.
N £
Co
a §
a
c>
"O N
a
o
S" N
»O R: -C

■«5	Co N
K*
3	§ §
i-	^ s.
Co	s f*.'
C:-.	$ s
Co
S ^
j ts. tT- Os
Vera je korenina vsega nadnaravnoga živlenja. Vera je fun-dament zveličanja. Vera v Boga i v razodete istine je tiidi našega živlenja prva i glavna dužnost. Človek je stvorjeni od Boga i za Boga. Ves človeči namen je v tom: Tii na zemli živeti po božoj voli, da se po smrti zveliča.	R.
Zakaj lubim svojo Cerkev?
Zakaj toliki prestopajo v katoličansko Cerkev?
„Človeče oko da spregledne, se mora odpreti nebo, da trak svetlosti njegove se razlije po temi srca."
Dreizehniinden.
Dva mogočniva vzkrika odmevata dnes po sveti: „Nazaj k Rimi!"—„Vkraj od Rima!" Poiščimo vzroke obojnomi! Če to napravimo, se v nas povekša liibav do katoličanske Cerkve.
Prava Cerkev je močen duševni magnet. Celih 1900 let je on privlačo najplemenitejša srca i vse do zdaj ne je oslabela njegova privlačna moč. Dokaz za to je naklonjenost, ki jo do katoličanske Cerkev vidimo pri driigovercoj. dokaz je tiidi to, da se mnogi vračajo v naroče materinske Cerkve.
Samo na Nemškom je bilo v preminočem stoletji 17 spre-obrnjencov iz vladarskih hiš, 9 iz drugih kneževskih rodbin, 54 iz grofovskih, 64 iz baronskih, jako dosta iz ostalih plemeni-taških, vučenjaških i umetniških krogov.
Število spreobrnjencov na Angleškom nas pravo začudi. Že 1.1878. je prineso nekši protestantski list poročilo, po šterom je prestopilo v katoličansko Cerkev: iz visokoga plemstva 52 gospodov, 600gospej visokoga položaja, 335 anglikansko-protestantski teologov i duhovnikov, 266 doktorov oksfordskoga vseučilišča, 128 doktorov kembričkoga vseučilišča, 100 vojaških častnikov i 21 mornarskih častnikov. K tomi pride šče veliko število pravnikov, pisatelov, umetnikov, vučenjakov i zdravnikov (cf. D. k. Kirche am Ende 19. Jahrhund). Kardinal i veliki londonski škof je nedavno javno povedao, da vsako leto povprek 9000 Angležov protestantov postane katoličanskih, a med temi možje najvišišega stališa i plemstva. — Ravnotak so jako številne spreobrnitve v Ameriki, pa v Danskoj, kde se je prestop v katoliško Cerkev vse do 1. 1848. kaštigao s pregnanstvom i z zgiibov herbije. Tiidi na Švedskom, Norveškom i Rusoskom so bile zadnja leta spreobrnitve oseb, ki so se odlikuvale po sijaji plemstva ali po svojem družabnom stališi ali po slavi svoje znanosti.
*
A zdaj se pita: KakU so tej liidje, ki postajajo katoličani? — Ali so to neizobraženi, preprosti liidje, šterim je v glavi ne vse v redi? Ali so brezverci, ki so bili vkanjeni v vsakšem krščanstvi? Ali so to slabi liidje, neverni upravitelje, tolvaji blagajn, zanemarjenci v službi, nejakostne propalice ? —
Ne, nikak ne!
Posebna čast i ponos za katoličansko Cerkev je, da samo dobri protestantje postajajajo katoličani, pa samo slabi katoličani odpadajo od Cerkve. — Naj premisli to dejstvo vsaki, ki iskreno išče istino.
Kakši so to liidje, ki postajajo katoličani?
To so liidje, ki šče verjejo. — Duhoviti liidski govornik, Claus Harms, se toži že 1. 1817., da bi lejko na nohet svojega palca napisao vse navuke, ki se šče nasplošno verjejo v protes-tantizmi, ali poleg toga, da se protestantje med sebov tak ločijo, ješčevseedno dosta protestentov, ki verjejo v Kristuše kak Sina božega, a ravno od teh, šteri verjejo, se rekrutirajo spreobrnjenci. Redko se pripeti, da bi šteo prestopiti v katoličanstvo protestant, ki ne verje, ki se je svoje veroizpovedi navolo, pa zavrgeo vsako krščanstvo.
Kakli so to liidje, ki postajajo katoličani?
To so tisti, ki šče molijo. Neskončna je sreča, biti član prave Cerkve. Za to srečo nam mora pomagati milost boža. »Človeče oko da spregleda, se mora odpreti nebo, da trak svetlosti njegove se razlije po temi srca."
Za to milost moramo moliti. A tisti, ki so prišli do katoliške vere, so to delali. Kneginja od Jorka je priznala po svojem spreobrnenji: Nišče ne je zahtevao, da bi bila katoličanka. To je milost Boga, ki je posliihno moje vnoge molitve, ar sem prisrčno molila, da me šče pred smrtjov pripela do spoznanja istine." —
Kda je protestantski župnik varaša Bostona, Nathanael Chayer, pohodo v Rimi ednoga katoličanskoga duhovnika, da po njem bole spozna katoličansko Cerkev, njemi te pravi: „Molite!" Chayer se jako začiidio tomi ščista preprostomi načini spreobrnitve i pomisli. „Vera, štera opomina, da začnemo sprejemni izpit za spreobrnitev z molitvov, se mora čutiti jako sigurno." Sledkar je prestopo v katoličansko Cerkev i priznao: „Na dni svojega srca vživam mir, kakšega sem prle nikdar ne meo. O keliko drugovercov bi najšlo istino, a ž njov tudi srčni mir, kakšega so prle ne poznali, če bi stalno i prisrčno molili: „Če sem zablodjena ovca, pokaži mi pravo pot, večni, dober Pastir!" — Če zato pride kakši driigoverec k duhovniki s prošnjov, da bi se spreobrno, nego z dvomi i strahom v srci, njemi te vsikdar pove: „Molite!" —
Ali je ne že to edino dejstvo neorglivi dokaz za istinitost katoliške Cerkve ? — Ali opominajo k molitvi tudi evangeličani, poslani k češkim uskokom? Gotovo, gda tiste velike šume penez, ki je pobirajo med protestanti v Nemčije i Švici z geslom: „Vkraj od Rima!" ne nucajo za nabavo molitvenikov. Ali opominajo k molitvi tudi naši starokatoličani tiste, ki je ščejo k sebi pridobiti? O, kak nizki so vzroki, ki vlečejo katoličane v starokatolištvo!
Kakši so to liidje, ki postajajo katoličani?
To so liidje, ki mislijo! — Velika vnožina ludstva se drži dnes proti veri ravnodušno. Vse se je potopilo v zemlo, svet, a prva i najvekša pitanja ne zanimajo nikoga. Če bi se več mi-
slilo, bole bi se približali Cerkvi. »Polovično mišlenje vodi k vragi, a popolno mišlenje vodi k Bogi." — Brezbožec Proudhon je ednok pravO: »Što verje v Boga, mora nujno vervati tudi v katoličansko Cerkev." (cf. D. k. Kirche am Ende d. 19. Jahrhund).
Prav je povedao. Kak je gotovo, da je eden Bog, tak je gotovo, da je Jezuš Kristuš Sin boži, tak je gotovo, da je katoličanska Cerkev delo bože. Če ona ne to, kde pa te najdemo pravo Cerkev Kristušovo? — Vse verske ločine so nastale ke-snej, vse so izstopile iz edine, že prle obstoječe katoličanske Cerkve, niedna ne sega do časa KristuŠovoga, zato pa niedna nemre biti prava Cerkev. Če kat. Cerkev ne prava Cerkev, te nega istine na sveti — a kde bi se te spunile reči: »Peklenska vrata je ne premagajo" (Mat. 16,18), — »Jaz sem z vami vse dni do konca sveta?" (Mat. 28, 20). — Te Jezuš ne bi bio Sin boži, ne bi se Bog pokazao v Kristuši, i vsaka vera v Boga bi bila dvomliva. Tak ma prav eden drugi amerikanski brezverec, kda pravi: »Što prizna bivanje Boga, pride dosledno do blagoslov-lene vode, čisla i škapulira."
Takše izjave z nesumlive strani so plemenitejše i bistroum-nejše od nestrpnoga svobodomiselstva telikih, ki majo cerkveni navuk i živlenje za zastarelo i nespametno, se ž njega norca delajo, pa šče te mislijo, da so globokoumni i fino izobraženi. Če človek več misli, bole katoličanski postane. »Ne poznam ni-edne stvari na sveti", piše pesnik Lessing, »kde bi se človeča modrost bole udejstvovala i vadila, kak na starom verskom sistemi," to je na katoličanskoj Cerkvi. Protestantje, ki ne mislijo, kakpa ne postajajo katoličani; ali koliki, ki so vervali, molili i mislili, so pa najšli svojo mater Cerkev, a ž njov tiidi domovino svoje duše! Oni so poslušali ne samo glas svojega srca, nego tiidi glas spoznane istine. Slavna spreobrnjenka i velika pesnica Luiza Hensel pravi: »Vzrok mojega povratka v katoličansko Cerkev je bilo jasno spoznanje, da je kat. Cerkev prava, od Kristuša nastavlena Cerkev. I to spoznanje sem sprijela s takšim osvedočenjom, da sem to morala včiniti, i včinila bi tiidi
te, če bi mi pretile vislice, če bi me koštalo jezero živlenj."
*
Ar je ravno reč od mišlenja, ne smemo pozabiti edno jako poučno dejstvo, štero more pripraviti do premišlavanja vsakoga nepristranskoga protestanta, pa za nas katoličance je jako tolaž-livo. Nikdar človek ne presoja tak bistro i nikdar je ne slobod-nejši od predsodkov, kak v smrtnoj vori »kda ga ne zapela nikša mita (laskanje) živlenja, kda pretvarjanje i skažlivost odvržeta svoje krinke, kda sta istina i sleparstvo tesno združenivi."
To je: »nieden slučaj je ne poznani, da bi katoličan v smrtnoj vori spremeno svojo vero, ka pa je nasprotno včinolo že jezere protestantov," tak piše nekši amerikanski advokat, ki je 1. 1846. prestopo v katoličansko Cerkev.
Spodobno pravi vojvoda Anton Ulrik v. Braunschvveig —
Liineburg, kda navaja vzroke svojega spreobrnenja. „Šče nikdar se ne čulo, da bi kakši katoličanec v smrtnoj vori zaželo vmreti v kakšoj drugoj veri, pa ravno v smrtnoj viiri se duševne oči bole odprejo, da spoznajo, ka je potrebno za večno zveličanje, a zapazo sam, da i takši, ki so inači trdokorno vztrajali v svojoj veri, zahtevajo, da vmrejo v katoličanskoj veri — i spreobrnoli so se." (Rass, Konvertiten seit d. Reformat. IX.)
To je gotovo dokaz, da se vmirajoči najsigurnejše viipa najti v katoličanskoj Cerkvi svoje večno zveličanje, a ta sodba
—	ar je stvorjena brez predsodkov i pristranosti — bi morala biti odločilna za vsakoga mislečega človeka, tudi te, kda je šče zdrav.
A šteri so vzroki, da driigoverci postajajo katoličani'?
Ali iščejo jezere tistih, ki vsako leto prestopijo v našo Cerkev, bogastvo ali čest? Ali se vabijo s penezi? Ali se zbirajo po naših cerkvaj darovi, da se tem liidem preskrbi brezskrbno živlenje? Ne!
Ali stopajo ti liidje v našo Cerkev zato, da se oslobodijo žmetnih dužnosti, da bi mogli živeti razvuzdano?
I palik: ne! Navadno se katoličanskoj Cerkvi tudi ne meče v oči, da njeni navuk i njene zapovedi ne bi bile čiste i zvišene, nego naopak, guči se, da so njene zapovedi preveč žmetne i da od človeka preveč terja.
Vzroki, ki so že telike vrnoli v naroče matere Cerkve, so plemeniti i sveti: to je hrepenenje po očinskom domi, po istini i miri.
Za tak visike cile so doprinesli spreobrnjenci tudi krasne žrtve. Če bi prestop v našo Cerkev zbolšao njihov živlenski stališ, če bi njim pridobo dopadenje i poštiivanje sveta, bi njihov katolicizem bio sumlivi. Če pa se oni odpovejo mnogočemi, ka svet liibi i ceni, samo da morejo postati katoličani, če morejo te odločilni stopaj napraviti samo s težkimi žrtvami, te se more ščista po pravici vzeti, da so njihovi vzroki čisti i plemeniti.
I resan, skoro vse spreobrnitve so združene z žmetnimi boji i težkimi žrtvami. Dostakrat je v nevarnosti vsakdanešnji kriih tistoga ali pa mora zgubiti visiki stališ, službo ali pretrgati nežne vezi.
Švedska kralica Kristina se je slovesno odpovedala troni 1. 1654 i vzela z glave edno najlepših evropskih kralevskih kron,
—	a zakaj? Zavolo istine.
Kda se je razširila novica, da protestantski zgodovinar v Schaffhauseni, Fridrik Hurter, šče prestopiti v katoličansko Cerkev, se je vse razgibalo: nahujskane vnožine liidstva so se zbrale pred njegovim stanovanjom, pregnale so ga, pa je nazadnje morao zapustiti tudi svojo službo.
Bogat Anglež Georg Lanc Fox se je odpovedao dohodki 1 miljona na leto — i postao je katoličan.
Georg Evers je bio protestantski župnik na Danskom. Štu-dirao je Luthrova dela i najšeo, „da to ne bio takši človek, za
kalcšega ga je meo." To njemi je pokazalo pot v katoličansko Cerkev. Zavolo toga je kakpa zgiibo službo, prišeo z ženov i deco/ »iz edne nevole drugo" i vsi poskusi, da bi prišeo do stalnoga kruha, so se ponesrečili. Evers živi šče dnes, a njemi ne sveti zemelska sreča. Pa zato li piše: »Na veke bom hvalo Boga, da me je tak vodo". Pa što njemi ne pritrdi, da gotovo nikoga nega, ki bi meo pet zdravih čutov, pa bi šteo zamenjati svojo udobno i bogato službo za siromaški stališ, — če ne bi meo globokoga osvedočenja.
Pred mnogimi leti je prestopo v katoličansko Cerkev nekši duhovnik škofije Lincoln z ženov i z šestero dece, či glihjje zavolo toga morao zapustiti prek deset jezero frankov, pa se nato boriti brez sredstev za potrebe živlenja. — I nedavno je zbudilo na Angleškom veliko pozornost spreobrnenje Rev. Royd-a, sina pokojnoga rektora heyshamskoga. On bi poherbao 2 miljona, nego toj herbiji se je morao odpovedati. V teštamenti je bilo naimre povedano, da nikaj ne dobi, če postane katoličan. — Royd je pa li obino katoličansko vero!
Ka misliš, odlični čitateo, keliko nemških knezov i gospode bi za časa Luthra stopilo k novoj veri, če jih ne bi mamila cerkvena imanja, nego bi njim pretila kakša kaštiga ?
Keliko naveličanih katoličancov bi dnes v Avstriji poslušalo »čisti evangelij" nemških pastorov, če njim ne bi cinkala Juda-šova plača, ali če bi meli od toga šče tak malo škodo?
Što ne pozna nežne pesnice Kordule Peregrine? Jezere svetih podobic nosi na driigoj strani njeno ime pod čustvenimi pesmicami, ki jih je spevala na čest raznim božim liiblencom. Keliko je pretrpela ta hčerka protestantskoga pastora, dokeč je ne postala katoličanka!
V svojoj pesniškoj zbirki: »Iz živlenja liibezni, radosti i boli", — .Večerna pesem romarova" priznava, da njoj šče dnes, po več kak tresti letaj, srce strepeče, kda pomisli na tisti grozni den, kda so njeni zvedeli, da žele postati katoličanka. V prle tak srečnoj roditelskoj hiši je zavladalo jokanje i javkanje. Ali ne skuze, ne tožba njoj ne moglo vzeti vere, štero je »že leta nosila v svojem srci." Kak genlivo spevle:
O, rada dala bi vam vso srečo svojo, blagostanje, sebe samo, liibav svojo, najbolše vse, ka duh ima! Bi s krvjov vam pisati štela, kako v liibezni srce poka, — nego eno sme le bože biti — ne dam jaz duše svoje vam. Zahtevajte vso liibav mojo, posvečujem tudi vam živlenje svoje,
ostala tiidi rada bi pri vas, če me ne bi glas Njegov: »O, pridi dete! Moje bodi!" Če ne vleklo bi srce Njegovo me —
pod podobo kruha beloga — v Cerkev drago k večnoj
svetlosti; vse pravice sebi zadržite, pravice pa do duše nemate!
Šče 15 mesecov je ostala v rodnoj hiši — v tugi i žalosti, nato pa je prišla „najhiijša ločitev". Potreta je stopila prek domačega praga. Oča je sprevodo hčer do železniške postaje, te sta se v joki ločila. Sama spevle:
„Z Bogom, z Bogom, pola tiha! Z Bogom rodni beli dom! Rada bi, da mrtvo me tedaj odnesli bi iz tebe.
Ločitev ležja bila bi, kak je denes ločitev ta: gorke suze iz oči teko mi, od boli srce se lomi!
Kda je prestopila v katoličansko Cerkev, je šče izda trpo čas žmetnih preižkiišenj. Skrbno vzgojena i jako izobražena hčerka je stopila v službo v ednom gradi, ar je bila od hiše zavržena i od tam nikaj ne dobila. Pesnica živi zdaj v Švaci na Tirolskom. V kesnejših letaj živlenja se njoj je bole godilo. Iz oprostitve i pregnanstva, iz mnogih boli, štere je pretrpela ravno zavolo spreobrnitve, „se je razžarilo zlato." „1 to je ne razneseo viher minlivoga časa, nego mi ostane vkiipzbrano na vse veke" —
kak sami pravi v ednoj svojoj pesmi.
*
Takše žrtve i odpovedi, ki se doprinesejo iz lubezni do katoličanske Cerkve, so stalno dragocene v božih očaj, a tiidi v očaj vseh plemenitih liidi, Zvišeni mora biti cio, ki je vreden takšega truda i močen mora biti magnet, ki lejko privleči duše prek teliko boli i zaprek.
Kakši so to liidje, ki postajajo katoličani?
To so liidje, ki šče verjejo, ki molijo i mislijo, to so dobri kristjani, inači bi bili zadovolni s svojov poherbanov verov i ne bi iskali Cerkve, ki zahteva od njih šče več. Oni dostakrat zdihavajo po blagodaraj naše Cerkve i njenoj edinosti — v smrt-noj vori, kda zbeži vkanlivost sveta, a oko bistrejše gleda i dostakrat doprinesejo tiidi najvekšo žrtev, da morejo slediti želi srca i vplivi milosti.
Vse to mi je dokaz, da ma katoličanska Cerkev božo moč, da je katoličanska Cerkev tistoga, ki je ednok obečao, da vse k sebi pritegne.
Zato iz teh dejstev zajemlemo pa novo navdušenje, a naša liibav do Cerkve se pomladi, povekša, pa z zahvalnostjov priznajmo :
Tebi, katoličanska Cerkev, ostanemo na veke verni!
Junak krščanske lubezni.
Leta 1863. je odpotuvao belgijski redovnik, oča Damijan de Veuster na Havajske otoke, da se tam posveti službi za gobavce. Star je bio te komaj 23 let i je to svojo najstrašnejšo službo vršo 26 let nepretrgano, dokeč ne vmro star 49 let kak gobavec na otoki Molokaj. Prvi je posveto vse svoje živlenje najsrečnejšim ludem na sveti, gobavcom. Te beteg je neozdravliv i stra-
šen. Kotriga za kotrigov gnili na človeki, dokeč ga smrt ne reši strašne nevole. Nesrečni se vlačijo kak čarne sence brez oči, viih, nosa, roke, noge, pač potom, kde se začne prle gniloba. Gda je O. Damijan zvedo, ka je dobo od betežnikov, šterim je dvoro, to strašno bolezen, je njegova reč bila popolna liibezen do Boga. Odgovoro je z mirnim, Bogi vdanim srcom: Naj bo boža sveta vola. I vdan v božo sveto volo je nesamo junaško prenašao svoj strašen beteg, nego je v njem, dokeč so ga kot-rige nosile, tiidi dvoro betežnikom i njim delio duhovno tolažbo. Te beteg ma tiidi to lastnost, da poleg tela nezgovorno trpi tiidi duša. Ta je tak žalostna pobita, zapuščena, da se samo trplenje
Junak krščanske lubezni, O. Damijan de Veuster, 23 let star redovnik, ki je celo svoje živlenjtf posveto gobavcom i sam tudi kak gobavec vmro 49 let star.
v očiščilišči na driigom sveti more njenomi trplenji primerjati. Razjeden od ran, je junak krščanske lubezni 1. 1889 vmro. Gda je svet zvedo za njegovo smrt, je soglasno priznao brez razlike vere i narodnosti, da je pokojni pater bio junak krščanske, od Kristuša glašene lubezni, štera ka sebi žele, žele tiidi bližnjemi, štera sama sebe daruje, da drugi živejo i so srečni, štera trpeti šče, naj samo drugim pomaga do blaženosti. V najlepšoj mladosti se dariivati za najbole pozablene nesrečne gobavce i svojih najlepših 26 let za nje dariivati v trplenji, pozablenosti, naj reši teh duše i zdravi njihovo telo i nazadnje njihov beteg dobiti i v njem veselo, Bogi vdano trpeti pa še nadale skrbeti za
ttesrečne.....to je liibezen, pred šterov je klono glave svet.
Sami protestanti so ga občudiivali i blagriivali tisto vero, štera je toga junaka gojila.
Letos meseca maja je domovina pokojnoga patra Damijana, katoličanska Belgija, spravila njegove zemelske ostanke domo. Gda je ladja priplavala v Antverpen, je bila cela Belgija na no-gaj, da dostojno sprejme svojega junaka. Triiga je bila v belo ovita, na njej zastava domovine i je mrtvoga ostanke v nedo-glednoj procesiji sprevodo belgijski narod na čeli njemi z kra-lom, kardinalom, papovim nuncijom, vsemi cerkvenimi i državnimi zastopniki najprle v cerkev, potem pred cerkev, da ga sto i stojezeri lejko počastijo i se navdušijo pri njegovih zemelskih ostankaj na pravo liibezen do bližnjega. Sledkar je triiga, z te-lovnimi ostanki sprevajana v Lovanj i pokopana v grobnici ka-pucinskoga reda, k šteromi je slišo oča Damijan. Če bi samo trohico lubezni, ki jo je meo do bližnjega O. Damijan, meli milijonarje sveta, ne bi bilo zdaj stiske na njem, ne bi se širio komunizem i ne bi se trbelo boriti proti brezboštvi. Naj nam jo sprosi te junak pri dobrom Bogi!
Sv. Konrad od Parzhama.
(1818-1894)
To je bio rojeni svetnik. Krstno ime njemi je bilo Ivan Krstnik, Birndorfer pa rodbinsko ime, Parzham na Bavarskom pa rodno mesto. Šteri so opaziivali njegovo živlenje i obnašanje v detinstvi, so znali praviti: „Ivan Birndorfer ešče postane svetnik". Gda so njemi vmrli stariŠi, so ga odgajale starejše sestre. V sta-rejšij letaj je pomagao pri verstvi. Vsaki prosti čas je ponijcao za molitev, včasi je celo noč molo. Vsako zajtro, pa naj je bio sneg ali deži, je šo v trifrtale vore oddaljeno cerkev. Že ob 4 vori zajtra ga je zvonar najšeo kak kleči na cerkvenom pragi. Rad je hodo na romanja, vpisao se v razna pobožna društva, tudi v tretji red sv. Frančiška. Tak je Ivan že v mladosti živo samostansko živlenje, kda so se njegovi vrstniki giibili v zabavaj, pijančiivanji, na plesaj itd. V 33 leti potrka na vrata ka-pucinskoga samostana v Altottingi i prosi za sprejem med redovnike kak brat. Od toga časa je Ivan pod redovniškim imenom Konrad pri Marijinoj božepotnoj cerkvi v Altottingi preživo 41 let kak samostanski vratar. I te vratar naj bo svetnik, po-vzdignjen na oltar? Pa zakaj ne? To je zaslužila že sama njegova velka potrpežlivost.
Nad tristo jezero romarov je vsako leto pohodilo to cerkev. Na jezere i jezere tej romarov je potrkalo na samostanska vrata. Eden prosi to, drugi ono, edni iščejo navodila, drugi kupujejo svetinjice i rožne vence, davlejo za meše, prinašajo dare itd. On pa vse vpišuje, plačuje račune, vodi knige, išče i zove patre spovednike itd. Vse to dela mirno i potrpežlivo 41 let! I njegova pobožnost!? Človek, šteri celi den stoji sredi vrvenja
liidi, postane rastresen, mlačen, naj se znova zbere i obnovi želo po kreposti, njemi je najbouše sredstvo za to molitev. Pa Konrad je znao celi den ohraniti zbranost. Itak pa je ešče večer, gda je zapro samostanska vrata, odišeo v edno hižico, štere okno je bilo obrnjeno proti glavnomi oltari samostanske cerkvi, i je tii molo po cele vore. Po noči pa je stano z brati i šo v kor molit i sledkar ne več legeo, to je delao dokeč so njemi nej predstojniki zavolo njegovoga zdravja to zabranili.
I njegova liibezen do bližnjega?! Kak je ta velika i lepa! Keliko siromakov je prišlo vsaki den k samostanskim vratam! Kelikokrat je sam sebi odtrgao od viist, samo da je mogao dati siromakom. Po samostanskom obedi je odišao v kiihnjo i vse, ka je ostalo od obeda, je zbrao za siromake. Ednok je eden siromak, ar se njemi ne dopadnola župa, odrino vkraj od sebe skledico, tudi žlico je vrgao ta i kričao: „To posiini ti sam!" Človek bi se zgrozo nad njim, a Konrad? Mirno vzeme skledico, pobere žlico i njemi pravi: »Prinesem ti nekaj driigoga".
Tudi siromaška dečica so se rada zbirala okoli njega. Stala so na hodniki, vprla svoje oči v podobo Matere Bože i molila »Zdravo Marijo!" Znala so, da to žele brat Konrad. Tiidi on je molo ž njimi, nato pa njim je dao jesti. Posebno nežno pobož-nost je Konrad gojio do Matere Bože. Od mladih nog je vsaki den molo rožni venec, v samostani pa tiidi oficij BI. D. Marije. Kelko dugih vor je preklečao pred njenov podobov v altottin-skoj cerkvi. Od križa pa je navadno pravo: »To je moja kni-ga". — Takše živlenje je živo te samostanski vratar, ki je komaj tri dni pred smrtjov zapiisto svojo vratarsko službo govoreči : »Pater gvardijan, nejde več dale". V 76 leti je vmro.
Sv. Konrad je predgao s svojim nastopom, s šterim je vnoge grešnike spreobrno, pravičnim pa pokazao pot k krepost-nomi živlenji. Deteča vera, zedinjenje z Bogom, vstrajna molitev, tiho i skrito delovanje, nesebična liibezen do bližnjega, so vrline kapucina, sv. Konrada. Njegovo živlenje je bilo Bogi drago, to je Bog sam pokazao s čudeži. Sv. Cerkev ga je 1930. leta prištela k blaženim, na Risale 20. maja 1934. leta pa k svetnikom. Čiravno se je sveto leto končalo z viizmom, se njegov živlenjepis more vzeti med jubilejne, ar je dekret od njegovoga prištetja k svetnikom bio izdan v jubilejnom leti i slovesnost kanonizacije bi se mogla vršiti pred viizmom 19. marca, kda se je vršila kanonizacija sv. Cottolenga, Pirottija i sv. Terezije M. Redi. Pa so sv. Oča želeli, da se Konradova kanonizacija zvrši posebi, da se na te način postavi tak poniznoga ino skromnoga kapucina živo pred oči denešnjemi gizdavomi sveti, posebno pa ešče nešternim na Nemškom, ki se v svojoj gizda-vosti bližajo poganstvi i so pripravleni pogaziti tiidi svojo katoličansko vero.
Navuk. Zgled sv. Konrada dokaže, da se človek tiidi v najnišišem stališi more posvetiti. Prvi i glavni pogoj za krepostno živlenje i napredek je verno zvršavanje svojih stanovskih
dužnosti. Tudi najniŠiša služba i najmenše delo ma pred Bogom zasliiženje, če je zvršimo z liibezni do njega, to je zato, ka je on žele. Več vala takše delo,kak hvala celoga sveta za najslavnejša dela.
Palau Gabriel, D. I.
Po Kristušovoj poti.
Kak moremo z jasnim gledanjom zablod se ognoti. XIV.
1.	Sin moj, preišči dobro, kak se oponašaš do tistoga, koga za svojega sovražnika držiš, ar se nam naš sovražnik do-stakrat zdi za nevarnejšega i hiidobnejšega, kak je po pravici.
2.	Če neščemo viditi falinge drugih, je vrastvo za to, da svoje gledamo.
3.	Od drugih kaj hitro verjemo, da so naopačnoga mišle-nja, če se ne ravnajo po naših mislih.
4.	Predno bi koga obsodo, počakaj, da prizna svojo grešnost.
5.	S tem nepravim, da ne bi bio pazliv: kača naglo piči.
6.	Te večni človeči sovražnik vsikdar pazi, ka bi zapelao nespametne, nečemurne i gizdave, i zato kda nagovarja, kda se pa prilizava.
7.	Ne veri tistim navukom, štere zmotnjavo prinesejo v tvojo dušo, niti tistim obliibam, štere te ne spopolnijo.
8.	Liibi tisto, ka te pobolša, i tistim istinam veri, štere te karajo.
9.	V vsakoj modrosti je neka nečimurnost: pride, odide, istina pa je prosta i ostane.
10.	Ne zanašaj se na prilizavanje. posebno te ne, če te zmotijo.
11.	Boj se odlikovanj, če ne zbujajo na vernejše spunja-vanje tvojih dužnosti.
12.	Nega popolne sloboščine, indri kak v mojoj Cerkvi, istine vere jo zasigurajo i jo branijo.
13.	Jaj tistomi, ki zlorabla istine znanosti, ar pride v temo.
14.	Ne je to napredek, če več vživamo, nego to, če mirnej nosimo križe živlenja.
15.	Tisti je pravi modrijan, ki po pravoj poti hodeč se gostokrat ponižava.
16.	Tisti liibi liidi zaistino, ki se daruje za njihovo dušno zveličanje.
17.	Tisti žele vsako sloboščino, ki zdrži moje zapovedi.
18.	Če se vadiš v jakostih, se vnogo navčiš, vnogo več kak tisti modrijani, ki samo nečimurnost i norije poznajo.
19.	Če vse znaš na tom sveti, vsa tvoja znanost ti zob-stonka, če se ne navčiš dušne vesti si zgruntavati.
20.1 čeravno misliš, da si dude delao; nikaj nesi včino, če ne si se pokorio.
21.	Blaženi je nevučeni, če žive po mojih zapovedaj, ešče blaženejši je pa vučenjak, če se povrne.
22.	Ki malo zna pa je ne sveti, komaj more kaj napraviti, ki pa dosta zna i je ne sveti, more samo nekaj več napraviti.
23.	O kak oster bode obračun, šteroga do nekaki na veliki den naz-veščenja mogli davati!
banoš v pok. 10, Trobina Stanislav, kaplan 10, Klepec Karo!, trgovec 10, Kocet Ivan, trgovec 5, Kavaš Marija 1, Hozjan Roza 1, Šebjanič Jožef 2, Žerdin Kazimir, trgovec 5, Lutar Štefan, šolski upraviteo 4, Kolenko Trezika
1,	Zver Joško, tajnik posojilnice 10, Horvat Anton, župan 10, Škrabl Alojz, vučiteo 4, Horvat Joško 5, Kohek Martin, delovodja na občini 6, Rous Lizika 10, Kramarova družina 15, Hranilnica i posojilnica 10, ivanič Terezija 2, Žagar Ivan, trgovec 2, Škoberne Katarina 5, Žižek Roza 1, Vučko Ivan 1, Žižek Marija
2,	Žemlič Jožef 2, Tompa Martin 2, Mertiik Jožef 2, Zelko Marija 1, Rajtar Jožef 2, RajTreza2, Cigan Jožef, cestni nadzornik 10, Farkaš Vinci 2, Gabor Štefan 2, Vaupotič Karol 1, Škerget Štefan 10, Halaši Ana 16. — Iz D. Bistrice : Križman Jožef, vučiteo 10, Bedernjak Aga 10, Kohek Jožefa 10, Kolenko Marija 5, Kovač Marija 5, N. N. 5, Vegan Marija 5. — Iz Žižkov: Vuk Helena, botra zastave 500. — Iz Trnja; Matjašec Matjaš 10. — Iz Grede pristava: Kolarič Martin 20 Din. — Marija povrni vsem!
Gančani. Prostovolni dari na nove podobe so daruvaH sledeči po dinaraj: Jerič Mihal i Marija pa Benkovič Ana 1150, Lipič Martin i Alojzija 300, Maučec Marija i Matilda 150, neimeniivana 100, Cigan Jula 100, Olaj Marija 96, Cigan Marija i Ana 100, Jerič Marija i Ana 100, Žalik Jula i Kata 100, Maučec Jula 50, Seči Matjaš 50, Sabotin Štefan i sestra Marija 50, družine Jerebic Martina 20, Sraka Andraša 20, neimenuvani 15, Mencigar Marija 20, Hajduk Ivana 10, Gal Karlina 15, Maučec Martin 10, Forjan Kata 10, neimeniivana 5, Kuzma Orša 5, Maučec Kata 2 Din. — Srce Marije i sv. Mala Terezika naj z božov miloščoy povrneta vsem darovnikom. — Kak smo že javili, so podobe umetno in krasno izdelane ino rodbino Cesar v Mozirji vsakomi priporačamo, — Vido: Vadovič Rudolf, župnik.
Cerkveni glasi.
Novo sv. mešo je služo junija 21. g. Prša Silvester, frančiškan, iz G. Bistrice v Črensovcih. Okoli desetjezer vernoga naroda je priromalo knovoj svetoj meši šče iz oddaljenih krajov, kak Trdkove, v gračkoj fari. Novomeš-nika so pri sv. meši vodili g. Zadravec Matjaš, pleb. v Črensovcih, predgali so njim pa urednik Mar. Lista. Predmet predge je bio: Duhovniško Srce more biti i je spodobno k Srci Jezušovomi v deli, trplenji i v smrti. Pred-gar so na konci predge sledeče povedali med driigim: „Pisao si mi, gda si me oproso, naj ti predgam, ete reči: Prišlo je sprotoletje, pa bi bilo primerno, da pokažete pred vsefai, da je zaistino istina, da tisti, ki dobro semen seja, bo meo dobro setvo i ta dobra setva bo za en čas sad rodila. Vaša roka je posejala dobro seme po straneh Marijinoga Lista, ar tisti, šteroga je vaše seme odgojilo, je postao duhovnik". Dragj novomešnik, Marijin sinek, ti si sad Marijinoga lista 1 I kak te je Marija po svojem listi, po Marijinom Listi pozvala pred oltar, tak ti tiidi ona šče biti nadale vodnica, pomočnica, to-lažnica, da boš noso v svojem srci lubezen Srca Jezušovoga za rešenje duš. Samo zaviipaj na njo. Od nje prosi vse, njej zroči vse! Ž njov deli svoje veselje, v njeno materno srce ootopi svoje žalosti. Njeni naj bodo tvoji uspehi, njej se potoži za neuspehe. Kak je Jezuš svoje živlenje, hrano, oble-keo i vse od Marije šteo meti, ravnotak tiidi ti vse, popolnoma vse prosi i mej od mamike Marije. Te boš čiio na najsrečnejšo viiro tvojega živlenja, na smrtno viiro njeno pesem, ki jo itak poznaš »Jam hiens transiit".'. Zima je minola, zapor je odišo, lepa duša mojega duhovnika, pridi, pridi,pridi!" — Novomešnika je rojstna ves z najvekšov slovesnostjov sprejela i ga mladina prav srčno pozdravila. Posebno genliv je bio pozdrav njegovoga sošolca, misijonarčka Kreslin Jožefa iz Sr. Bistrice, ki v Italiji zvršava syoje šole. Novomešnika je obiskalo 13 duhovnikov.
Rešitev vgank 7. snopiča.
Kak se mora sveta meša poslSšatl i kakši greh včini, ki je ne posliiša.
Sveta meša se mora pazlivo i .pobožno poslušati, kak če bi bili na Kalvariji pri Jezušoyom križi, kajti sv. meša je te križne Gospodove daritve ponavlanje na nekrvavi način.
Ki brez istinskoga zroka ne posluša v nedelo i zapovedani svetek svete meše, smrtno greši. Ravnotak smrtno greši, če jo što te dneve toti posluša, nego tak, ka s svojim nedostojnim oponašanjom moti druge i sam tiidi ne pazi na glavne dele sy. meše, štere smo dužni pod smrtnim grehom pazlivo poslušati.
Popolnoma pravilno nišče ne rešo te vganke. Najlepše jo je rešo G r 1 e c Viljem iz Rakičana, zato se njemi je odposlala kniga od sv. Meše. Rešili so jo ešče preči dobro: Kornhausel Ana, G, Slaveča hš. 27., Kram pač Iyan, Hotiza hš. 25., An t o lin Mariška, Beltinci. Ti dobijo drage knige za dar. Bole slabo so rešili sledeči: H o z j a n Jožef, Dolnja Bistrica, K u s t e c Ignac, Dol. Bistrica, Jerebic Jožef, Beltinci i Litrop Števan, Renkovci, Ti pa dobijo za svoje triide z prvimi vgoniteli vred edno sv. mešo i to na Velko Mešo, da bodo dobroj Materi Mariji vsikdar dopadlivi.
Vganke.
/. Štero so glavni deli sv. meše i kaj pomenijoP 2. Jeli zadosti svojoj dužnosti, po nedelaj i zapovedanih svetkaj sveto mešo poslušati, ki šteroga dela ne posluša?
Ki do konca meseca augusta pravilno reši, dobi sv. čislo za dar, ki je blagoslovimo na odpustke za križno pot i srečno zadnjo viiro pa na križarske i dominikanske odpustke.
Pošta.
Litrop Števan. Renkovci. Tisto objavimo po priliki. Zdaj pa le pazi odsehmao, ar v ovčjoj koži dosta vukov hodi. — Martinskoj deci. Stric se vam kak najtoplej zahvalijo, ka ste jih pozdravili na primiciji. O če bi znali, kak so se razveselili vašemi pozdravi I Ne zato, ka ste jih pozdravili, nego ar so z vašega pozdrava vidili, ka redno čtete Marijin List z Ogračekom i ščete biti dobra Marijina deca. Li tak naprej. Gda se Stric vroče zahvalijo za pozdrav, ki je prišo iz lubezni punoga srca, vam i vašim starišom, tudi vas i vaše stariše toplo pozdravijo i vas vse prosijo, da ostanete verni Marijinomi Listi, da te tak verni tiidi Mariji. — Orlec Viljem. Rakičan. Obečano knigo smo ti z paperom poslali po nekoj dekli. Ce je ne bi dobo, te se javi. Le naprej po toj poti. PO rešavanji naših vgank se ne bistri samo razum, nego se poživla tudi vera. — Trajbarlč Štefan. Filovci 4. Prinesi od širitela potrdilo, da si ti rešiteo vgank. Vatomika te že želno čaka, ka jo prečteš. Da bi ti znao, kak lepa je ta kniga, bi klečeč prišo po njo. — Vsem mladencom i mladenkam. Ostalo nam je nekaj Marijinih Listov i Ogračekov. Iz tistih hiš, kje jih nemate, javite se za nje, vam je damo brezplačno. Prinesite od širitela vaše vesi potrdilo, ka ste po te brezplačne liste prišli, pa vam je damo. Z biciklinom ali peški pridite i vseli predpodnom. Vsi i vse v Mariji pozdravleni i povableni, da si poskrbite liste nebeške Mamike i je čtete.