Pomnoshenje klaje ali pizhe je gotovo tudi pomnoshenje shita in drugiga shivesha. Moji ljubi kiiietovturki bratje! vem, devezlii-del vii dobro fposuafte, de nam shiviiioreja v iia-fhih krajih gotov dobi/Jvek prinefe. Ona nam pomaga ¦semljo obdelovati, pridelke fpravljati, nam da s mefam tczhen kol* shivesha, mleko, maflo, ki fe vfakimu shelodzu prileshe, obutek in drugevvfak-danjlm sbivljenju potrebn<^ režhi: s njenim blatam, to je gnojem, pa tudi okrepzhamo opefhano semljo, — s eno befedo: shivina je vedrio gotovi denar pri hifhi. Kdor pa hozhe te dobrote delesheii biti, mora 8a-njo potreben sbivesh ofkerbeti. Kdormifii, shi-vino vedno pafti, bres ji doma vkladaii, mu bode malo korifta douefla; medla, de komaj kosha kofti vkupej dershi, in malo vezbi kot kose •''•Q, nima mozhi vlezhi, ne molse, llori majhine in kumerne teleta, in to malo blata, ki ga da, po pafhujab potrati. Kdor hozhe sheleni vshitek od shivine dofe-zhi, li mora sa-njo potrebniga shivesha, lena, detelje, repe, pefe in i'lame ofkerbeti. Malo kdo od nai' ima frezho, pridelati sadofti fena na IVojili travnikih, in de bi, kar ga pridela, tudi fladko , jefhzhe in tezhno bilo. Kdor te frezhe ni deieshen, li samore dobriga in tezhniga fena pridelati, zhe nekoliko fvojih njiv s travnim femenam obfeje* ^') Nafhi beli Krajnzi okoli Metlike, vfi samiliiljeni v fvoje nograile , ii prav malo persadcvajo sa poboljfhanje njiv in travnikov ; sato pa tudi malo kađaj kruha pri liilhi imajo ^* in i^ovcdino kosam enako priredijo, od ktere par volizhkov pri fhtirili letih komaj dvajCct tolarjev vershe. List 6, Kakor je per naf fploli navada, deteljo med shitne plemena vveriliti, ravno tako samoremo tudi mozhno raftljive trave, ki fladko^ jefhzhe in tezhno feno dajo, fejati. Vezhletne fkufhnje po driin;ih deshelah in tudi per naf lofkasale, de slafti pahovka, v nekterih krajih tudi pahula imenovana (^franzosisebes llai-gras) in mazhji rep (^Liesclign^s oder Thimo-thauso;ras^ na dobrih nji vali mozlino raftete, dofti in dobrii^a lena daite. Na niozlini semlji in v dobri letni sratte na prodori mernika p o f e t v e, fena in otave 15 do 16 zentov; ako fe pa v feme puili, fe ga pridela liO do 40 funtov. Tiftim, ki fe fhe s fetvo imenovanih trav nifo pezhali, tukaj ob kratkim poduk podamo: 1. kadaj in kako te forte trav fejati, 2. koliko je feme na treba, 3. kadaj je nar bolj f hi ju kofiti, 4. koliko let hvaleshni pridelek dafte, 5. kadaj je njuno feme srelo, iu 0. kako fe morate fufhiti in mlatiti. j\ar boljfhi zhaf te trave fejati je mefza ^ufliza po fnegi, ali pa zhe fnega ni, v deshevnim vremeni. Tudi v jefeni fejane fo lepci oselenele, 7jhe je po fetvi mozhirno vreme naftopilo. ^eme fe koj tal prime, napne, in ko fe semlja fogreje, kaliti .sazhne, naglo ralle, in she per v o leto obilno kofhnjo da. Zhe fe pa po fetvi tla hitro pofufhijo, je dobro feme s valarjem k semlji pritifniti, in pri ti prjloshnofti tudi tla poravnati. llavno ko detelja, fe sna tudi trava pod jez h-men, simno ali jaro res h fejati. Kdor pa sheli, prezej pervo leto obilno dvojno kofhnjo dobiti,naj redko o v f a, t u r f h i z e in g r a f h i z e vmef ver-she, in okoli krefa vfe fkupej vpervizh , \n oh mali m a f h i vdrugizli pokoli. Na vfak mernik shitne pofetve fe mora pofe-jat i p a ti o v k e 5 f u n t o v, m a z h j i g a r e p a p a S f u n t e, S bolj i'h a f r' te no, zhe f e m e d i m e n o v a n o mero i ravnili femen po polizhi d e t e 1 j n i g a f e m e n a namefha. Sa to smef je pa boljfhi navadna rude-7. ha, ko vezhna detelja. Vfe troje femeiia v k u p f e j a n e napravijo b o 1 j g o ti o m e r v o, kod p of a m f\s no i ej a n e. Kdor Iiozlie feme na pridelati, mora bolj redko fejati, le na fpol femen a po fejati. Dotli je leshijozhe, ti travi v pravim zhaf i kotiti, ker pre v red (presgodajj pokofheni, daite malo, preposno pa li pulliga fena. V z vetu pokofheni dalle dolU jefhzhina iu tezhnio-a fena. Paliovka na rodovitni semlji vfejana, da po dve , v mokrih ietiii tudi po tri tezhne kofljnje do y;hetertiga leta. Na to fe jopodorje, kakor po-fhlo deteljo. M a z h ji rep, p r e d t r e m i 1 (^ i m i p r i n a f v p e r v o fejan, vfako leto vezhi pridek^k daje; kako dolgo bo to fhlo . ne vemo fhe povedali: v druiiih deshelah ga p u (lijo do o f m i g a 1 e t a. Govoto je, de je mazlijerepno feno sa konje in govedino bolj jefhzlie in tezhno, ko pahovkjHt. j!jeme pahovke je srelo, kakor hitro fe sazhnejo lat v i rumeniti, in fe mora n a g 1 o p o she t L v d r o b n e fnopke po ve sat i, na podi v kop iz o s i os h i-t i, d r u g i d a n o t e p II i, s z h i (i i t i, i n potem d o-br o p ofuf hi ti. M a z h j i g a r e p a feme je srelo, kadar is ni-menil!, med dlanama menzanih klafov belkafle femeii-fke serna sI(^sejo. Srela trava fe mora posljeti, v fnope p({-vesati, in po tri ali fhtiri fnop;' fkup po 22 konzi poftavljene, na verhu svesane na meftii puftiti, dokler fe dobro ofufhe. Ofufheno fnopje fe mora ko shito omlatiti, in fzhifheno feme pofufhiti. S pomozhjo tih travfi samore vfakteri kmeto-vavez potrebno pizho ali klajo sa konje, govedino in tudi drobnizo ofkerbeti, zhe njih fetev na njive med shita vverfti, ali pa zhe flabe travnike pre-orje, saguojiins femenam teh trav obfeje. Pomno-shenje shivine mu bo pomnoshilo gnoj, dobro gnojene njive bodo dale na malo proftora veliko pridelka, in tako mu hvaleshno plazhevale trud njegoviga dela. Gotovo je, de v tem poduku ni nizh takiga , kar bi nekteri bravzi „Noviz** ne bili she flifhali ali fkuiili; gotovo jih je pa tudi veliko tazih, ki fhe tega ne vejo, in ravno sa te je namenjen ta popif. Naj vpervizh pofkuiijo po malim, in preprizhali fe bodo, de jim je tukaj refniza bila rasodeta. J^^emena teh trav fo, kakor je she bilo osna-njeno, naprodaj v Ljubljani nad z e f a r f k i m g r a b-nam poleg s i dan i ga m o 11 a v hifhi Nr. 10: pahovke po 20^ in mazhjiga repa po 30 kraj-zarjev funt. Dr. o . . .