YU ISSN 0040-1978
LETO XXXIII., ST.6
Ptuj, 14. februarja 1980
CENA 5 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
O zaključnem računu (stran 2)
Ocena dosedanjega dela (stran 4)
Podelili dve veliki in tri male oljenke (stran 5)
Kmalu odločitev o sejmih v občini Ptuj (stran 7)
Jubilejno kurentovanje (stran od 9-13)
KURENTI, MASKE
IN KROFI!
že celi teden je v Ptuju in okolici živahno. Ulice
so polne mask, kurenti pozvanjajo z zvonci in z
ježevkami kar uspešno preganjajo zimo. V gostilnah
pečejo pustne krofe in njihov omamni vonj vabi
mimoidoče da posedijo, popijejo kozarec dobrega
vina. se posladkajo s krofi in se nasmejijo norčijam
mask.
V Ptuju bo gotovo najbolj živahno na pustno
nedeljo, ko se ho začela jubilejna prireditev — 20.
kurentovanje. Da, takrat bo v Ptuju najbolj šegavo,
veselo, norčavo. Ob 10. uri bodo na Titovem trgu
nastopile etnografske skupine, — nekaj jih že
poznamo, nekatere pa se bodo predstavile prvič. Naj
omenimo blumarje iz Čedada, pustove iz Drežnice
pri Kobaridu, krampuse iz Murecka. babare iz
Bitole pa zvončare iz Opatije. Tudi letos bomo videli
perchte iz Fuscha v Avstriji in seveda vse domače
skupine odpokačev, kopjašev, oračev, vil. picekov in
kolotičev do ploharjev in korantov, teh prijetno
grozljivih mask. ki so simbol prireditve.
Ptujski gostinci bodo tja od 12. do 14. ure poskrbe-
li za obiskovalce, ptujske gospodinje za domačine,
— potem pa spet na ulice, na ogled karnevala. V
njem bodo sodelovale vse etnografske skupine,
delovni kolektivi, dijaki, učenci in posamezniki. Vsi
skupaj se bodo ponorčevali iz naših napak, mi pa se
jim bomo. kot že leta nazaj, iz srca nasmejali.
Zares prijetno bo. tako kot vsako leto. letos morda
še za kanček bolj. saj slavi kurentovanje visok
jubilej. In ne pozabite, parkirni prostori bodo
pripravljeni. — ptujske ulice bodo zasedle maske in
množice obiskovalcev, tam za jeklene konjičke ne bo
prostora. In za konec še to: nikar ne odklanjajte
značk, ki veljajo le 25 dinarjev in so vstopnica za
dopoldansko in popoldansko prireditev, hkrati pa
skromen prispevek vsakega od nas k letošnji priredi-
tvi. Pa kakšen cilinder denite na glavo, našemite se,
hodite veseli, smejte .se in pozabite na vsakdanje
skrbi. — te bodo počakale, pust pa ne.
N. D.
Ples kurentov na lanski prireditvi
Foto: L Ciani
SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBCINE PTUJ
Odločna zavzetost
za stabilizacijo
Redko je na sejah zborov skupščine občine Ptuj
tako živahna in družbeno angažirana razprava kot je
bila na 22. seji zborov ob razpravi o predlogu resolu-
cije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ptuj
7ja. obdobje 1976—80 v letu 1980, povezana tudi s
sklepi skupne seje OK ZKS in OS ZSS ter seje pred-
sedstva OK SZDL Ptuj. Vse to kaže, da je priprav-
ljenost tako delegatskih skupščin kot vseh zavestnih
subjektivnih dejavnikov, da bomo v resoluciji
začrtane cilje tudi uresničili. Ne gre le za soglasno
podporo in sprejem resolucije, temveč tudi za
pripravljenost stalnega preverjanja uresničevanja
nalog.
Družbenopolitični zbor se je sestal že v petek, 8.
februarja. V svojih stališčih je med drugim zapisal
ugotovitev, da bo potrebno v letošnjem letu na
slehernem delovnem mestu povečati storilnost,
maksimalno izkoristiti delovni čas z boljšimi pogoji
in organizacijo dela, zmanjšanjem bolniškega
staleža, z boljšim izkoriščanjem delovnih sredstev,
varčevanjem z materialom itd. Vsi delavci se morajo
v svojih delovnih sredinah zavzemati za takojšnjo
dopolnitev plana za leto 1980 na podlagi resolucijskih
omejitev in v nje vključiti stabilizacijske programe ter
.sproti ugotavljati uresničevanje ter programov. Pri
tem moramo doseči, da bo sleherni delavec in občan
zavestno dojel in spoznal nujnost letošnjih stabiliza-
cijskih ukrepov.
Zbor je tudi predlagal izvršnemu svetu SO Ptuj, da
podvzame pobudo za spremembo delovnega časa v
organizacijah združenega dela, službah in organih
uprave tako, da bo delavec zunaj svojega delovnega
časa lahko urejal zasebne zadeve. Temu ustrezno naj
prilagodijo svoj delovni čas tudi OZD, zlasti trgovine
z gorivom (plin), z gradbenim materialom, servisne
dejavnosti, zdravstvo, pravosodje itd.
Delegati zbora združenega dela, ki se je sestal v
ponedeljek, 11. februarja so v celoti podprli ta
stališča liružbenopoiitičnega zbora, sprejeli so
resolucijo z dopolnili, ki jo je predlagal izvršni svet,
vendar z enim glasom proti in enim vzdržanim gla-
som. Vzrok za tak postopek pri obeh delegatih je bil
verjetno v parcialnem tozdovskem gledanju na neka-
tere omejitve, ki jih resolucija začrtuje v interesu sta-
bilizacije in umirjenejše rasti gospodarstva.
Zbor krajevnih skupnosti, ki se je sestal prav tako
v ponedeljek, je enoglasno sprejel resolucijo z dopol-
nili in stališči, obenem pa je s posebnim sklepom
zadolžil skupščine krajevnih skupnosti, da s svojimi
samoupravnimi in drugimi subjekti ter koordinirano
z družbenopolitičnimi organizacijami sprejmejo
lastne programe razvoja v letošnjem letu, ki morajo
biti dosledno usklajeni z resolucijo in z realnimi
možnostmi lastnega dohodka. Skupaj z vsemi nosilci
upravljanja družbenih sredstev naj tudi izdelajo
konkretne programe varčevanja kot sestavnega dela
politike ekonomske stabilizacije v krajevni skupnosti.
Sveti skupščin KS pa naj stalno in kritično spremljajg
•uresničevanje resolucije, programe razvoja in prog-
rame varčevanja.
Posebej so v sklepih opozorili, da je treba v sred-
njeročne plane razvoja krajevnih skupnosti za
obdobje 1981 — 1985 že v postopkih njihovega
oblikovanja vgraditi vse elemente stabilizacijskih
ukrepov in varčevanja. O vseh teh nalogah naj
razpravljajo tudi na zborih občanov in delovnih
ljudi, da bo tako prišla do izraza odločujoča vloga
vsakega krajana pri uresničevanju skupnih nalog.
/bor krajevnih skupnosti bo posebej spremljal izva-
janje teh sklepov, ocenil programe krajevnih skup-
nosti in o tem razpravljal na eni od svojih sej.
FF
SKUPŠČINA OBCINE 0RM02
Najprej na skupni, potem
na ločenih sejah
v Ormožu se bodo jutri, 15.
februarja sestali vsi trije zbori
skupščine občine Ormož, najprej
na skupni, potem pa na ločenih
sejah. Na skupni seji bo osrednje
vprašanje resolucija o politiki
izvajanja družbenega plana občine
Ormož za obdobje 1976—80 v letu
1980, o njej bodo razpravljali
skupno, sprejeli pa jo bodo na loče-
nih sejah.
Nadalje bodo na skupni seji
obravnavali poročilo sveta za
preventivo in vzgojo v cestnem pro-
metu o nekaterih perečih problemih
cestnega prometa v občini, pro-
gram dela skupščine in zborov za
letošnje leto, družbena dogovora o
ustanovitvi družbenega sveta za
družbeno ekonomski razvoj in
ekonomski politiko in družbenega
sveta za vprašanja političnega
sistema in samoupravnih odnosov.
Na ločenih sejah pa bodo
obravnavali posamezni zbori v
skladu s svojimi pristojnostmi o
vrsti odlokov in o imenovanjih.
Resolucijo o politiki izvajanja
družbenega plana občine Ormož za
letošnje leto so uskladili s sklepi
predsedstva CK ZKJ in predsedstva
SFRJ v skladu s spremembami in
dopolnitvami zvezne in republiške
resolucije. Izvršni svet SO Ormož
je pri oblikovanju predloga re-
solucije upošteval tudi predloge in
dopolnitve, ki so bile dane v
razpravi o osnutku resolucije. Pri
tem velja zlasti poudariti stališča
predsedstva občinske konference
SZDl. Ormož, ki opozarjajo
predvsem na upoštevanje realnosti
stanja, da v resolucijo ne vpisuje-
mo želja in potreb, temveč le tisto,
kar bomo v letošnjem letu lahko
uresničili.
Zanimiva je tudi primerjava
ekonomskih kazalcev med prvim
osnutkom in sedanjim predlogom
resolucije.
Povečanje družbenega proizvoda
so v osnutku načrtovali za 14 v
predlogu pa kar 17,4 od tega
povečanje v družbenem sektorju za
22 v zasebnem pa za 2,3
Rast zaposlenosti so prvotno
načrtovali v družbenem sektorju za
11,1 '^'o, v predlogu pa je zapisano
7,5
Porast produktivnosti dela so v
osnutku za družbeni sektor na-
črtovali za 4,7 v predlogu pa
9,9 to je več kot še enkrat višje.
Pri investicijski dejavnosti med
osnutkom in predlogom ni bistvene
razlike, v osnutku 40,9, v predlogu
pa 40,8 odstotka. Gre torej le za
eno desetino odstotka manj, ven-
dar je to zmanjšano pri negospo-
darskih investicijah, kjer to pomeni
kar za 19,7 % zmanjšanje investicij
na negospodarskem področju.
Predlog resolucije je dobro pri-
pravljen, zato jo bodo zbori prav
gotovo sprejeli, obenem pa obli-
kovali stališča, kako naloge iz reso-
lucije kar najdosledneje uresničeva-
ti.	-u
Letos Je vse kazalo, da bomo
po dolgih letih imeli spet »klasič-
no<( zimo s snegom tja do »Mati-
ja. ki led razbija«. Nenadna
odjuea koncem januarja pa ni
razočarala samo šolarjev, ki so
bili prikrajšani za marsikatero
prijetno urico na snegu med
zimskimi šolskimi počitnicami,
temveč tudi tiste, ki so verjeli v
tradicionalne zimske zakonitosti.
No, sneg je skopnel. dnevne
temperature so bile precej nad
ničlo, pogosto je grelo sonce,
začeli so poganjati zvončki, po
bregovih Slovenskih goric in
Haloz pa že rumenijo trobentice.
Vinogradniki, tako poklicni kot
nedeljski, so začeli obrezovati
trto. prav tako sadjarji. Narava se
je začela prebujat, kmetovalci pa
s pripravami na začetek zgodnjih
spomladanskih del.
Zadnje dni se je vreme sicer
nekoliko poslabšalo, valovi vlaž-
nega zraka so prinesli oblake in
dez. vendar izgleda, da bo tudi to
kratkotrajno, saj zaradi dežja niti
ni postalo dosti hladneje. Vse
kaže. da se bo toplo vreme še
nadaljevalo. Pri kmetovalcih,
družbenih in zasebnih, pa to
vreme vzbuja tudi zaskrbljenost.
Ze iri leta zapored nam je spo-
mladanska nozeba napravila
ogromno škodo, ali nam bo letos
narava prizanesla? Toplo vreme
že budi mlado rast. prav gotovo
pa bo nekaj dni še pritisnil
mraz. . . Sicer na — vremenskim
prerokom je odklenkalo!
Kot zanimivost naj navedemo,
daje v torek. 5. februarja popol-
dne, nekaj po 16. uri nad Ptujem
parkrat pošteno zagrmelo. Prišlo
je tudi do atmosferske izprazni-
tve. po ljudsko do udara strele v
neposredni bližini oddajnika Ra-
dia Ptuj. . . in oddaja iz našega
studia je bila za tisti dan preki-
njena. Ali kdo od starejšin po-
mni. daje že kdaj prej v začetku
februarja treskalo m grmelo kot
smi;	navajeni ob pasjih
dneh :* Zlil(; je prav. da tudi talo
zanimivost zabeležimo.
Koranti s Ptujskega polja so začeli letos preganjati zimo že 2.
f^hriiarja	(^j^ni
2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO
14. februar 1980- TEDNIK
EMONA MERKUR PTUJ
Priprave na naslednje
srednjeročno obdobje
v sozdu hmona prav v tem času usklajujejo izhodišča za pripravo
planov za naslednje srednjeročno obdobje v posameznih tozdih. Sedaj
urejajo odnose s poslovnimi partnerji, tako da bodo tudi odnosi z
dobavitelji usklajeni s plani za obdobje 1981 —1985. Delovna organi-
zacija Merkur združuje sredstva v interni banki sozda, ta sredstva pa
namenjajo tudi za investicije, zato je potrebno v tem mesecu uskladiti
tudi vse načrtovane investicije in se glede na določila resolucije odločiti
za najpotrebnejše. Izdelani so že osnutki plana celotnega prihodka,
dohodka in ostalih elementov za naslednje srednjeročno obdobje, v
pripravi pa so še ostali elementi stanovanjske izgradnje, splošnega
ljudskega odpora itd.
Na vprašanje, po kakšni stopnji bo v novem srednjeročnem
obdobju rasel celotni dohodek, prihodek in čisti dohodek, je Marjan
Ostroško, direktor delovne organizacije Merkur, odgovoril:
»Izhodišča plana so narejena v skladu s sedanjo stabilizacijsko
politiko, ker predvidevamo, da bo ta akcija nujno potrebna tudi v
naslednjem srednjeročnem obdobju. Načrtujemo porast produktivno-
sti in akumulativne sposobnosti delovne organizacije. Rast celotnega
prihodka bo na osnovi realnih cen 4 do 6-odstotna. V planskih osno-
vah je predvideno, da mora celotni prihodek, predvsem pa akumulaci-
ja, rasti hitreje od osebnih dohodkov in sklada skupne porabe. Rast
dohodka je predvidena z 20 %, vendar rast dohodka ni toliko bistvena,
glavni povdarek je na večji akumulaciji.<(
Kakšna pa so predvidevanja za letošnje leto?
»Pravkar so v zaključni fazi priprave letošnjega delovnega plana,
ki bo usklajen z zvezno, republiško in občinsko resolucijo. V planu je
predvideno, da bodo osebni dohodki rasli za 25 % počasneje od dohod-
ca. Že v letu 1979 smo uveljavili počasnejšo rast osebnih dohodkov v
primerjavi z dohodkom. Tudi v akumulaciji predvidevamo hitrejšo
rast. saj se zavedamo, da je nadaljnji razvoj odvisen le od dobre aku-
mulacije. Seveda pa bo šlo to delno tudi na račun osebnih dohodkov in
sklada skupne porabe.«
M. G.
O zakuuCnem
RAČUNU
V teh dneh potekajo v vseh TOZD v TGA ,.Boris Kidrič" v
Kidričevem razprave po sindikalnih skupinah, kjer se seznanjajo s prvim
delom zaključnega računa za leto 1979. Zbori delavcev bodo predvidoma
koncem tega in v začetku prihodnjega tedna, na njih se bodo podrobneje
seznanili 5e z drugim delom ZR in ga nato potrdili. Za uvod v te razprave so
izredno skrbno pripravljena poročila omogočila delavcem, da se podrobno
spoznajo z vsemi elementi gospodarjenja v minulem letu in z doseženimi
rezultati v posameznih temeljnih organizacijah.
Seveda bi bilo preveč tvegano govoriti o ne vem kako povišani
produktivnosti dela, čeprav delno tudi temu ne gre oporekati, ampak je
bilo mnogo več zaslug za izredno dober uspeh zaradi izvoza določenih
proizvodov, kot na primer hidrata iz TOZD glinice na Poljsko, s katerim
bomo nadaljevali tudi v tem letu. Čeprav so bile dane dobre informacije o
gospodarjenju v letu 1979, pa doslej posebne razprave, razen določenih
• izjem ni bilo, kar je delno tudi razumljivo, saj se le-ta pričakuje, ko bodo
na zborih delavci podrobno seznanjeni tudi z razdelitvijo dohodka in
ostalim. Kljub temu so bila postavljena tudi določena vprašanja predvsem
glede gospodarjenja v letu 1980 v katerem vemo, da se bo treba še kako
stabilizacijsko obnašati. Niso odveč skrbi tudi v tem kolektivu, saj so
vezani na uvoz nekaterih nujno potrebnih surovin, kot je na primer v
glinici kavstični lug s katerim so velike težave, je pa za nemoteno
proizvodnjo glinice več kot nujno potreben.
Delavci so bili seznanjeni s temi problemi in težavami, čeprav nimajo
na to nobenega vpliva, še enkrat poudarjam, zaskrbljenost ni odveč.
Seveda je pri tem le treba poudariti osnovno misel, ki bi naj vodila delavce
k razmišljanju, kaj bo treba storiti v letošnjem letu, da bomo kos vsem
težavam, ki so pred nami. Potrebno bo mnogo več osebnega prizadevanja
pri delu in lastnem vplivu na produktivnost, predvsem še na racionalnem
izkoriščanju osnovnih surovin. Treba bo paziti pri upoštevanju osnovnih
normativov, da se le-te čimbolj zniža v okviru možnosti ali vsaj obdrži v
določenih merilih.
Mnogo je bilo tudi govora o delovni disciplini, saj je le-ta osnovni
pogoj, da se stabilizacijski ukrepi čimbolj uveljavijo. Nepotrebne,
neopravičene izostanke iz dela in odsotnost zaradi bolniških bo treba
spraviti na minimum, da pa ne govorimo o vlogi slehernega delavca na
delovnem mestu pri opravljanju s stroji in napravami, ki jih je treba
maksimalno izkoristiti. Ob tem vemo tudi to, da so mnoge proizvodne
naprave v tej delovni organizaciji že zelo stare in iztrošene in da je zaradi
tega potrebno mnogo več vzdrževanja, pri čemer prav tako nastajajo
mnogi problemi tudi zaradi pomanjkanja določenih profilov kadra in
podobno. Posvetiti bo potrebno mnogo več pozornosti kvalitetnemu
vzdrževanju in s tem omogočiti daljšo življenjsko dobo proizvodnih
naprav. Mnogi se sicer Se ne zavedajo (ali pa se žal noče-
jo) kaj vse nas čaka v tem letu in da so minili tudi časi brezskrbnosti in
tistega, čemur smo pravili delitev dobičkov brez večjih prizadevanj na
nekaterih področjih naSega dela.
Delavci v DO TGA se skoraj zagotovo zavedajo (vsaj večina njih), kaj
je v tem letu na naši predvideni poti, zato bo potrebno krepko zagristi v to
kislo jabolko in dati vse od sebe, da storimo vse tisto kar je neposredno
odvisno prav od nas samih.	ije na kakršnokoli pomoč od drugod je
varljivo, zato bo treba mnogo več medtozdovskega dogovarjanja in
ukrepanja ter predvsem složnega in enotnega dela v cilju čimboljSega
uspeha celotne delovne organizacije.
Naša povezanost bo prav v tem letu pokazala, kolikor smo se zavedali
svoje odgovornosti in koliko smo sploh tudi sami prispevali k boljšemu
gospodarjenju. Zato bodo prav predstoječi zbori delavcev, na katerih bi
naj potrdili zaključni račun za leto 1979, pravi prikaz naše realnosti in
prizadevnosti in prikaz smeri po kateri želimo iti z vso odgovornostjo v
letošnjem in v naslednjih letih.
Franc Meško
ORMOŠKO KMETIJSTVO
V LETU 1980
Prvenstvena naloga kmetijstva v ormoški občini bo tudi v letošn-
jem letu povečanje proizvodnje sladkorne pese. kije morajo zasejati na
250 ha v družbenem sektorju in 500 ha v kooperaciji. Poleg tega pa si
bodo prizadevali še za večjo proizvodnjo grozdja, sadja, žita in mesa.
Posebno skrb bodo posvetili tudi pridobivanju novih kmetijskih
površih. saj bo občinska kmetijska zemljiška skupnost letos namenila
kar 78 milijonov dinarjev za melioracije na območju Sejanske doline.
Središča ob Dravi in Krčevine. Med drugim si bodo prizadevali tudi za
ustanovitev interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva in za
opredelitev perspektivne možnosti kmetijskih zemljišč na podlagi
prehodne kategorizacije.	—u
Tudi pred SZDL v krajevnih
skupnostih aktualne naloge
lako kot pred celotnim združenim delom so
tudi v okviru krajevnih skupnosti in krajevnih
konferenc Socialistične zveze delovnega ljudstva v
ospredju številne naloge v zvezi z najaltualnejšimi
vpraišanji. O tem so na nedavnem enodnevnem
seminarju spregovorili tudi predsedniki in sekre-
tarji K K SZDL
Prva tema seminarja — priprava družbenega
plana občine Ptuj za obdobje 19» 1-1985 ter resolu-
cija za letošnje leto, povezana z drugimi pomemb-
nimi vprašanji, je ena osrednjih nalog letošnjega
leta ker zajema aktivnosti SZ vse do konca leta. To
pa ne pomeni, da v naslednjem planskem obdobju
ne bo dela, saj bomo morali spremljati izvajanje
nalog, ki smo jih sprejeli z družbenim planom,
l-ranc Zadravec, — predsednik občinske konferen-
ce SZDL Ptuj nam je v zvezi s tem dejal:
»Prav gotovo je sedaj najprimernejši čas, da o
teh vprašanjih širše razpravljamo, ker že pri
razpravah o drugih aktualnih nalogah, ki smo jih
sprejeli zaostajamo za okrog tri mesece. To pome-
ni, da bomo morali te naloge v DPO pospešiti,
ravno tako v strokovnih službah in s primerno
družbenopolitično akcijo vseh vzpodbuditi, da v
naslednjih mesecih ne bodo prekoračevali dogo-
vorjenih rokov.
Planski dokumenti za naslednje srednjeročno
obdobje morajo biti v letošnjem letu sprejeti in
takorelcpč poznejših rokov ni več. V zvezi z letošnjo
resolucijo smo v družbenopolitičnih organizacijah,
v krajevnih skupnostih in združenem delu, predv-
sem pa tudi na skupni seji OK ZKS Ptiy in plenu-
ma sindikata sprejeli nekatera stališča m jih
dopolnili še na predsedstvu OK SZDL. Predlog
resolucije je bil tudi sprejet na zadnjem zasedanju
občinskih zborov. Naša stališča smo posredovali
tudi v zvezi s stabilizacijskimi prizadevanji o
katerih smo temeljito spregovorili in določili
naloge družbenopolitičnih organizacij, ki jih na
tem področju moramo izpeljati. Vse nas obvezuje-
jo, tako v KS kot v združenem delu, ker je resoluci-
ja sama izrazito stabilizacijska in zahteva povečano
angažiranost vseh DPO.
Tudi v zvezi s planiranjem je še nekaj nedoreče-
nih nalog, — kot je na primer naše vključevanje v
saditev sladkorne pese kjer ugotavljamo, da v
krajevnih skupnostin in v sami Kmetijski zadrugi
nismo dovoli storili. Tako bo ena od konkretnih
akcij potekala še v tem in v začetku prihodnjega
mciieca.
Ce pa dela okrog planiranja ocenjujem v celoti
moram povdariti, da je akcija nekoliko bolje
potekala v krajevnih skupostin kot v združenem
delu. Večina XS je zadovoljivo opravila svojo
nalogo ne glede na vse težave, ki so ob tem nastaja-
le. Le malo je krajevnih skupnosti, ki .so v precejš-
njem zaostanku in bo p)treDno storiti nekaj več.
Po dosedanjih podatkih .so tudi želje in potrebe
občanov tri do štirikrat večje kot na dejanske
možnosti. Sedaj, ko bomo morali vsklajevati med
združenim delom, krajevnimi skupnostmi in
samoupravnimi interesnimi skupnostmi pa nas
čaka nekoliko težji del nalog v ten spomladanskih
mesecih.
V lanskem letu smo skozi vse mesece izv^ali
akcijo nič nas ne sme presenetiti ter usposabljali
delovne ljudi in občane. Ob koncu leta smo tudi
analizirali opravljeno delo in ugotovili nekatere
pomanjkljivosti, pa ne zato, da oi bile posledica
slabih sistemskih rešitev, temveč zato, ker nismo
bili dovolj dosledni in jih je potrebno odpraviti.
Tudi o tem smo govorili na sobotnem seminarju v
Ptuju in seznanili funkcionarje v KS o njihovih
nalogah in o tem kako jih naj odpravijo vse naštete
slabosti.
Drugo vprašanje so bile tudi teze za zakon o
splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter
teze za zakon o notranjih zadevah. O tem bo še
tekla razprava v vsaki krajevni skupnosti in zdru-
ženem delu in je bil seminar le uvod v to razpravo.
Gre za prvi primer, ko razpravljamo o tezah ne pa
o osnutku zalcona in imamo tako za javno razpravo
veliko več časa.
Popoldanski del seminarja smo posvetili našim
organizacijskim vprašanjem, to je tistim nalogam,
ki jih moramo v tem času opraviti ali p^a smo jim
doslej posvečali premalo pozornosti. Gre predv-
sem za kadrovsko področje, pa za področje kmetij-
stva in druge naloge kjer moramo storiti nekaj več
in organizirati ustrezne razprave med občani.« rnš
DELEGATI ZAHTEVAJO KONKRETNO
POROČILO
Na 22. seji so delegati zbora
združenega dela SO Ptuj razpra-
vljali tudi o izvlečku iz poročila
začasnega organa družbenega
varstva v tozdu Petovia. Ugotovi-
li so. da je izvleček dokaj skro-
men in ne prikazuje rezultatov,
doseženih v času, ko je vodil tozd
organ družbenega varstva. Pri-
pombo k predlogu izvršnega
sveta SO Ptuj, da naj bi sanacijo
v tej temeljni organizaciji zaklju-
čili s 30. junijem letos, je poleg
delegacije Kmetijskega kombi-
nata predlagala tudi večina dele-
gatov zbora združenega dela.
Glede na trenutno stanje, ki sta
ga opisala Marjan Goznik, indi-
vidualni poslovodni organ in
Jože Pleteršek, njegov pomočnik
v TOZD Petovia, je nemogoče
pričakovati take rezultate.
V temeljni organizaciji Petovia
še vedno ni dokončana investici-
ja v proizvodnih prostorih, delo
teče ročno, proizvodni program
ni bil dosežen, kadrov ni, pomoč
skupnih služb kombinata pa je
najbrž tudi premajhna. Zanimiva
in preverjanja vredna je tudi
ugotovitev, daje bila ob 9-meseč-
nem poslovanju v preteklem letu
prikazana izguba v višini 1,5
milijona din, dejansko pa je bila
izguba v višini 3,8 milijona
dinarjev. Delegate je zanimalo,
zakaj je prišlo do napačnih
podatkov, kdo je za to odgovo-
ren? Na seji zDora žal m bilo
nobenega od članov začasnega
organa družbenega varstva, da oi
lahko pojasnil mnoge nejasnosti
na katere so opozorili delegati.
Zato so delegati sprejeli sklep,
da morajo pripraviti do nasled-
nje seje zbora združenega dela
obširno in natančno poročilo
člani začasnega organa družbe-
nega varstva, skupne službe
Kmetijskega kombinata in seda-
li poslovodni organ v tozdu.
Glede na to, da gre za 200 delav-
cev. ki združujejo delo v tozdu
Petovia, je zahteva delegatov
upravičena. Upravičena je bila
že prva zahteva, — da morajo
člani začasnega organa predložiti
poročilo o delu, pa je prišlo to
poročilo v roke delegatov šele
103 dni potem, ko je začasni
organ prenehal z delom. Čemu
taka zamuda? Upajmo, da bodo
dobili delegati odgovore na to in
na vsa ostala vprašanja že na
naslednji seji zbora	j)
Stop
za nepro-
izvodne
investicije
V	spremembah in dopolnitvah
predloga resolucije o politiki
izvajanja družbenega plana občine
Ptuj v letu 1980, ki so jo sprejeli
zbori skupščine občine Ptuj, je
med drugim zapisano, da v letu
1980 praviloma ne bodo pričete
nove negospodarske ali
neproizvodne investicije, razen na
področju stanovanjske gradnje in
v zvezi s tem nujne komunalne
infrastrukture. Izjemoma so lahko
pričete le tiste nove investicije, ki
imajo zagotovljena finančna sred-
stva za celotno investicijo in jih bo
v .skladu z zakonom o začasni
prepovedi uporabe družbenih sred-
stev za financiranje negospodar-
skih in neproizvodnih investicij
možno zgraditi v letu 1980.
Nadalje je zapisano, da morajo
do konca letošnjega prvega
trimesečja investitorji, banke in
drugi zainteresirani ponovno
pretehtati investicije v gradnji,
revidirati predračunske vrednosti,
ugotoviti prekoračitve in sprejeti
ustrezne ukrepe.
V	zvezi s temi določili so ustrezni
ukrepi v ptujski občinf že bili
podvzeti. Zaradi tega je med
krajani krajevnih skupnosti
Lovrenc na Drav. polju in Trnov-
ska vas precej prizadetosti, ker so
prav v letošnjem letu načrtovali
začetek gradnje novih osnovnošol-
skih zgradb. Gradnjo Sol bi sicer v
precejšnji meri sofinancirali z
denarjem iz krajevnega
samoprispevka, žal pa je to mnogo
premalo, da bi bila zagotovljena
celotna sredstva za investicijo.
Podobno je tudi v KS ,,Boris Zi-
herl" Ptuj, kjer letos ne bo moč
začeti z gradnjo prve faze otroSko-
varstvenega objekta. Opravili pa
bodo vse potrebno, da prihodnje
leto steče investicija v vseh treh
omenjenih krajevnih skupnostih
na trdnejši podlagi.	p
Seje odslej popoldne?
Delegati družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ptuj so na
seji v petek sklenili, da se naj odslej seje družbenopolitičnega zbora
sklicujejo v popoldanskem času (od 15. uri), prav tako tudi ostali
sestanki, ki so vezani z delom družbenopolitičnega zbora. Obenem so
predlagali, da naj zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti prav
tako razpravljata o umestnosti in primernosti enakih predlogov za
svoje zbore.
Zbor združenega dela je na seji pobudo v celoti sprejel in prav tako
sklenil, da naj bodo v bodoče seje zbora v popoldansem času. Zbora
krajevnih skupnosti podpira tako pobudo, sam pa se ni mogel dokončno
odločiti, temveč je sklenil, da naj o tem sklepajo delegacije v krajevnih
skupnostih in kakor se bo odločila večina, tako se naj seje zbora v bodoče
tudi sklicujejo.
Tak sklep je povsem upravičen, saj so v delegacijah krajevnih
skupnosti kmetovalci, upokojenci in delavci v najrazličnejših dejavno-
stih. Udeležba delegatov na sejah je često odvisna tudi od prometnih zvez
in podobno, zato je prav, da o tem odločijo delegacije kot celote.
TEDNIK februar 1980
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
POGOVOR Z BRANKOM NOVAKOM, SEKRETARJEM OK ZSMS V PTUJU
TUDI MUVDIO RESOLUCIJI
V ptujski občini je trenutno
najaktualnejša naloga, ki stoji
pred nami vsemi obravnava in
sprejem resolucije o politiki izva-
janja družbenega plana občine
Ptuj za obdobje 1976 do 1980 v
letu 1980. Člani predsedstva ob-
činske konference ZSMS so
predlog resolucije obravnavali na
20. redni seji, kije bila v torek, 5.
februarja. O tem, kakšna stališča
so zavzeli mladi govori Branko
Novak, sekretar občinske konfe-
rence ZSMS v Ptuju:
»Res je, da smo na zadnji seji
predsedstva obravnavali predlog
resolucije o izvajanju družbenega
plana v občini Ptuj za leto 1980. S
to vsebino resolucije pa smo se-
znanili tudi mlade na seminarju,
ki ga je organizirala konferenca
mladih delavcev v preteklem te-
¥nu7Wa obeh forumih smo izo-
blikovali določena stališča mladih
do te resolucije.
Za prioritetno nalogo v letoš-
njem letu smo si zastavili dosle-
dno izvajanje politike gospodar-
ske stabilizacije." Vse naše akcije
bodo usmerjene v uresničevanje
resolucije o politiki izvajanja
družbenega plana za leto '80, ter v
izvajanje družbenega dogovora o
uresničevanju družbene usmerit-
ve razporejanja dohodka v letu
1980. Navedene družbene dogo-
vore moramo razumeti kot oseb-
no zadolžitev, tako jih tudi tol-
mačimo in se za njih tudi trdno
postavljamo.
Pri vsaki skupni politični akciji
mladih, pri posameznih nalogah v
vsaki sredini si moramo jasno za-
črtati svojo vlogo in funkcijo ter
zadolžitve. Vse to je treba realizi-
rati. Odstopanj ne sme biti. Vso
pozornost bomo posvečali tudi
krepitvi ekonomske osnove z na-
menom, da pridobimo čim večji
dohodek. Zavzemali se bomo za
pravičnejšo delitev in razporeja-
nje dohodka. V letošnjem letu se
bomo mladi z vso pozornostjo
vključevali v pripravo kvalitetnih
srednjeročnih planov za nasled-
nje srednjeročno obdobje. Vsi ti
plani morajo temeljiti na realnih
osnovah, sestavljeni pa morajo
biti tudi v duhu stabilizacijskih
ukrepov. To bi bil glavni del sta-
lišč občinske konference ZSMS
do. resolucije. Prav tako pa se
bomo mladi v ptujski občini eno-
tno vključevali v realizacijo vseh
ostalih sklepov in stališč, ki so jih
do resolucije izoblikovale še
ostale družbenopolitične organi-
zacije. Predvsem mislim na skle-
pe, ki so bili izoblikovani na sku-
pnem zasedanju občinske konfe-
rence ZKS in občinskega sveta
ZSS Ptuj.
Nas mlade pa obvezujejo tudi
sklepi iz programa aktivnosti, ki
izhaja vzporedno z uresničeva-
njem resolucijskih izhodišč. Pro-
gram je v pripravi v njem pa bodo
konkretno opredeljene naloge
vsake posamezne družbenopoli-
tične skupnosti in organizacije.«
Kako se lotevate ostalih nalog,
ki so pred mladimi ptujske občine
v letošnjem letu?
»Ker bo letos vsem organom
ZSMS potekel mandat, smo se v
okviru občinske konference
ZSMS z vso resnostjo lotili pri-
prav na izvedbo volilno-pro-
gramskih konferenc na vseh
področjih. V okviru kadrovske
komisije pri predsedstvu smo že
izdelali rokovnik po katerem bi
naj potekale priprave in pa sama
izvedba teh volilno-programskih
konferenc. Tako imamo že v fe-
bruarju v programu evidentiranje
vodstev osnovnih organizacij, se
pravi evidentiranje za predsedni-
ka. sekretarja in za člane pred-
sedstva osnovnih organizacij. V
marcu bomo evidentirali delegate
v vodstva občinske konference in
v vodstva področnih konferenc; v
aprilu bodo potekale intenzivne
priprave na izvedbo volilno-pro-
gramskih konferenc v osnovnih
organizacijah in v krajevnih sve-
tih. ter v vseh sredinah, od mladih
v vzgoji in izobraževanju do
združenega dela. V mesecu maju
bi naj volilno-programske konfe-
rence že izvedli. V juniju, juliju in
avgustu pa bodo potekale pri-
prave na volilno-programske seje
po področnih konferencah. V ro-
kovniku imamo določeno, da bi
naj potekala seja občinske volil-
no-programske konference do 30.
septembra. V kadrovski komisiji
in v samem predsedstvu občinske
konference ZSMS se sedaj
ukvarjamo še z drugimi po-
membnimi vprašanji.
Mednje sodi tudi skrb, da bi čim
prej uskladili našo organiziranost
s pobudo tovariša TITA o kolek-
tivnem delu, vodstvu in odgovor-
nosti. Načelno smo se že odločili,
da bi naj zmanjšali število članov
konference. Ta naj bi bila v bo-
doče sestavljena iz delegatov,
njena vloga pa naj bi bila bolj
operativna. Zmanjšali bomo tudi
število članov predsedstva občin-
ske konference ZSMS. To naj bi se
v bodoče še večkrat sestajalo in
odločalo o različnih vprašanjih.
Zelo resno razmišljamo o tem, ali
bomo v prihodnje sploh še potre-
bovali .sekretariat občinske kon-
ference ZSMS ali ne. Najverje-
tneje bomo v naslednjem man-
datu sekretariat še obdržali, kot
organ v okviru katerega bi naj
potekala koordinacija med akti-
vnostmi po posameznih področ-
nih konferencah.« M. Ozmec
Branko Novak, sekretar obiinske
konference ZSMS v Ptuju.
Prazniku
več pozornosti in
vsebinskih priprav
Mednarodnemu prazniku žensk — osmemu marcu moramo tud:'
v letošnjem letu posvetiti potrebno pozornost, vendar s to razliko, da
naj ne bo krajevne skupnosti ali delovne organizacije, v kateri ne bi
pripravili pestrega kulturnega programa ali pa se ob tej priložnosti
pogovorili o tistih vprašanjih, ki delovno ženo in mater najbolj priza-
devajo. V letošnjem letu stabilizacijskih naporov, pa se moramo
izogniti vseh bučnih veselic in pojedin — od katerih pa imajo ženske
po navadi najmanj — je bilo povdarjeno v razpravi na četrtkovi seji
sveta za spremljanje družbenoekonomskega in političnega položaja
žensk pri predsedstvu občinske konference SZDL v Ptuju. Tudi
delovne organizacije se naj ne zapirajo za svoje zidove, ampak naj
udeležbo na proslavi omogočijo čim širšemu krogu žena s terena na
katerem imajo svoj sedež ali obrat.
V	prejšnjih letih smo dan žena in podobne praznike izkoriščali vse
preveč za masovno veseljačenje, vse premalo pa smo svoje skrbi in
pozornosti namenjali uradnim delom takega srečanja na katerem bi
lahko ravno tako pozorno, pa vendarle dostojneje obeležili praznik.
Lep primer za že vpeljano »tako obliko je krajevna skupnost Heroja
Lacka Rogoznica, kjer že nekaj let pripravijo za dan žena slovesnost z
bogatim kulturnim programom v sodelovanju z osnovno šolo Franc
Osojnik in mladimi iz te krajevne skupnosti. Čeprav v to ni vključena
niti večerja niti ples, so doslej imeli vedno polno dvorano, krajanke pa
so ravno tako bile vesele prisrčnega sprejema in pozornosti.
S tem pa seveda ni rečeno, da občani ne bi smeli dneva žena
iroslaviti tudi na že ustaljen, vesel način. To bodo letos štorih spet v
crajevni skupnosti Dušan Kveder, kjer si bo večerjo in ostale stroške
prireditve plačal vsak sam. In to je tudi prav. Družbeni denarje tisti
kjer se moramo zamisliti, — kako ga bomo uporabili. Če ga že imamo
preveč ga uporabimo kako drugače, da bo naši delovni ženi in materi
resnično v korist.
Na omenjenem sestanku v Ptuju je bilo torej sprejeto stališče, da
naj bo letos več povdarka na vsebini praznovanja dneva žena, da je
potrebno vključiti vse žene in da bi kot osrednji program pripravili za
delegatke iz krajevnih skupnosti in združenega dela ogled proizvodnih
prostorov DELTE ter tudi krajši pogovor o najaktualnejših vprašanjih
s tega področja. OK SZDL in OS ZSS pa bosta vsem krajevnim skup-
nostim ter delovnim organizacijam poslala tudi krajše pismo s stališči o
letošnjem praznovanju dneva žena v ptujski občini.
mš
SKLEPI PREDSEDSTVA OK SZDL PTUJ
Skupna naloga
pri uresničevanju
resolucije
Predsedstvo občinske konference SZDL Ptuj je na seji, 7. februarja
1980 razpravljalo o nalogah pri uresničevanju resolucije o politiki iz-
vajanja družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1976—80 v letu 1980,
povezano s konkretnimi sklepi skupne seje občinske konference ZKS in
plenuma občinskega sveta ZSS Ptuj. Predsedstvo je sklepe po obširni
razpravi še nekoliko dopolnilo in z njimi seznanilo delegate zborov
skupščine občine Ptuj. Sklepi obsegajo naslednje naloge:
Predsedstvo OK SZDL Ptuj podpira predloge resolucije o politiki
izvajanja družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1976—1980 v letu
1980. saj je v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji zvezne in republiške
resolucije o politiki izvajanja srednjeročnega plana v letošnjem letu.
Da bi zagotovili realizacijo začrtanih razvojnih ciljev si bomo
komunisti in člani sindikata, delovni ljudje in občani v svojih delovnih
sredinah prizadevali za boljše delo in gospodarjenje. To se mora doseči
L večanjem delovne storilnosti in boljšim izkoriščanjem delovnega časa
na osnovi boljše organizacije dela, zmanjšanja bolniškega staleža, z
odpravo slabo organiziranega sestankarstva, odpravo zasebnih oprav-
kov med delovnim časom, povečanjem delovne discipline in odgovor-
nosti na slehernem delovnem mestu. Boljše izkoriščanje delovnih
sredstev, varčevanje z materialom itd.
Izvršni svet SO Ptuj pripravi predlog delovnega časa OZD, služb in
organov, ki poslujejo z delovnimi ljudmi in občani oziroma opravljajo
usluge, tako da delavci lahko v prostem času urejajo zasebne zadeve.
Mnogo odločneje kot doslej bomo v DPO zagovarjali in moralno
vzpodbujali dobre in prizadevne delavce ter kritično obravnavali in
predlagali ukrepe proti nediscipliniranim in nedelavnim delavcem ter se
zavzemali za izpopolnjevanje delitve po delu v sleherni delovni sredini,
pri čemer mora biti delo v neposredni proizvodnji in umsko kreativno
delo bolje stimulirano kot doslej.
Vzporedno s prizadevanji za boljše gospodarjenje in ejconomsko
stabihzacijo moramo v sleherni sredTnf voditi odločnejšo bitko za nada-
ljnjo izgradnjo našega političnega sistema v smislu zakona o združenem
delu ter sprejetih sklepov zveze komunistov, zveze sindikatov in SZDL,
krepiti zavesti, daje splošna ljudska obramba in družbena samozaščita
ena izmed osnovnih pravic in obveznosti vsakega dfelavca in občana.
V	cilj u krepitve materialne osnove dela v gospodarstvu predsedstvo
OK SZDL Ptuj v celoti podpira resolucijske ukrepe na področju ome-
jevanja osebne, skupne in splošne porabe pri čemer zahteva, da IS SO
Ptuj dosledno vztraja na izvajanju začrtane ekonomske politike za
letošnje leto pri vseh nosilcih planiranja ter predlaga ustrezne ukrepe
družbenega varstva proti kršilcem dogovorjene politike ter zoper indi-
vidualne poslovodne organe in nosilce vodilnih funkcij v samoupravnih
organ ih ter o tem sproti ohvešča družbenopolitične organizacije v občini.
Komunisti in člani sindikati, delovni ljudje m občani se morajo V
svojih delovnih sredinah zavzemati za takojšnjo dopolnitev planov za
leto 1980 na osnovi re.solucijskih omejitev ter ob priliki sprejemanja
zaključnih računov za leto 1979nazborihdelavcev ponovno obravnavati
• in sprejeti naloge izvajanja družbenih planov za leto 1980.
Osnovne organizacije sindikata, OO ZKS in KK SZDL morajo
spremljati rezultate gospodarjenja in delitve ustvarjenega dohodka,
/lasti pa ugotavljali najmanj trimesečno, koliko se uresničujejo sprejeti
stabilizacijski programi (plani). Pri tem morajo doseči, da bo sleherni
delavec in občan zavestno spoznal in sprejel kot nujnost letošnje stabi-
lizacijske ukrepe v naši ekonomski politiki.
V	pripravi planskih dokumentov za obdobje 1981 —1985 morajo vsi
nosilci planiranja upoštevati stabilizacijske programe in planirati v
okvij-u dejanskih zmožnosti.
S sprejetimi sklepi je potrebno seznaniti delegate vseh zborov
občinske skupščine. OZD. KS in SIS. Sklepi so sestavni del nalog
dru/benopolitičnih organizacij pri uresničevanju stabilizacijskih priza-
devanj in resolucije o izvajanju družbenega plana za leto 1980 v občini
Piuj.
Podelili dve veliki in tri male oljenke
Ptujčani smo 8. februar, slo-
venski kulturni praznik dostojno
proslavili z osrednjo proslavo v
prostorih Narodnega doma v
Ptuju. Velika dvorana tega doma
že dolgo ni bila tako polna.
Zbrane je uvodoma pozdravil
Stane Stanič, predsednik zveze
kulturnih organizacij občine
Ptuj. Za tem pa je članica ptuj-
skega gledališča, študentka Vale-
rija Ivanuša orisala lik velikana
slovenske poezije, dr. Franceta
Prešerna. Dlani Ptujčanov in
okoličanov pa so nato zagreli
člani Ljubljanskega okteta, ki so
nadvse uspešno izvedli prvi del
svojega celovečernega koncerta.
Med odmorom je zbrane po-
zdravila še Marija Magdalenče-
va, predsednica skupščine kul-
turne skupnosti občine Ptuj, kije
govorila še o pomenu slovenske-
ga kulturnega praznika, ki ni in
ne sme biti le spomin na obletni-
co Prešernove smrti. Letos tretjič
zapovrstjo so nato podelili naj-
višja priznanja kulturne skupno-
sti občine Ptuj za posebne zaslu-
ge na kulturno-zgodovinskem,
muzejskem, likovnem, knjižnem,
publicističnem, gledališkem in
glasbenem področju, na področ-
ju varstva kulturne dediščine in
drugih kulturnih področjih, za
izjemne zasluge ali izjemne
umetniške dosežke. Komisija za
podeljevanje teh nagrad se je žal
tudi letos znašla v zadregi komu
podeliti priznanja? Pa ne zato,
ker ne bi bilo kandidatov, temvtc
zato, ker ni bilo dovolj predlo-
gov. In kje so vzroki za takšno
brezbrižnost? Koliko zavzetih in
predanih kulturnih animatorjev
je med nami. ki že leta in leta
dajejo del sebe kulturi. Bodisi
profesionalno ali ljubiteljsko.
Veliko pa je tudi tistih, ki si bi
brez njih dandanes težko pred--
stavljali določene kulturne dejav-
nosti. Prav bi bilo, da bi jih za
njihovo delo tudi nagradili, če že
ne drugače vsaj s skromnim a
visokim priznanjam kulturne
skupnosti, z malo ali celo veliko
oljenko.
Skupščina kulturne skupnosti
občine Ptuj je na svoji seji 20.
decembra lani soglasno sprejela
sklep, da podeli za izjemne
dosežke na področju kulture za
leto 1979 visoka priznanja na-
slednjim:
Oljenke so prejeli Maks Vau-
potič, Franc Hribernik in oddaja
ptujskega radia Iz vasi v vas,
katere avtorja sta Ivo Ciani in
Marjan Šneberger. Izjemoma so
letos podelili dve veliki oljenki in
sicer režiserju Petru Malcu ob
visokem življenskem in delo-
vnem jubileju ter Delavsko pro-
svetnemu društvu Svoboda Ptuj
ob 60-letnici obstoja.
M. Ozmec
Marija Magdalenčeva in Dušan Kožar podeljujeta oljenko Maksu
Vaupotiču.
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST PTUJ
Varčevanje povsod
V petek, 3L januarja 1980 sta se
na skupnem zasedanju sestala zbor
uporabnikov in zbor izvajalcev
skupščine občinske zdravstvene
skupnosti Ptuj.
Delegati so sklepali o proračunu
medsebojnih pravic in obveznosti
med skupnostjo in zdravstvenimi
delovnimi organizacijami na
podlagi sklenjenih sporazumov o
svobodni menjavi dela za leto
1979. Tako so bila izvajalcem
priznana dodatna finančna sred-
stva na račun višjih materialnih
stroškov skupnost pa je hkrad
poračunala sredstva, ki so bila
priznana zdravstvenim delovnim
organizacijam po sporazumu, na
osnovi finančnih načrtov, v
kolikor niso finančni načrd bili
realizirani ali pa zdravstvene
delovne organizacije niso reali-
zirale kadrovske zasedbe ter dogo-
vorjenih ordinacijskih in delovnih
časov, ki so bili po sporazumu
dogovorjeni. Omeniti je potrebno,
da je v OZS Ptuj že leto 1979
potekalo v ,,duhu stabilizacije",
saj se je skupnost že lansko leto
borila z večjimi primanjkljaji, ka-
tere pa je z že sprejetimi ukrepi
varčevanja uspela občutno znižati.
Skupščina je na tem zasedanju
sklepala tudi o uskladitvi sredstev
in prispevnih stopenj v skladu z re-
publiško in občinsko resolucijo o
politiki izvajanja družbenega plana
v SRS in občini za obdobje
1976—1980. Na tej osnovi je
sprejela sklep o znižanju sredstev
za zdravstveno varstvo v letu 1980
od prvotno načrtovanih
244,493.000 din na 233,445.000
din, ki se zberejo iz BOD in do-
hodka združenega dela v občini
Ptuj kar pomeni, da se bo znižala
prispevna stopnja od prvotne
10,14 % na 9,74 % od 1/3-1980.
dalje.
Omeniti je potrebno, da bodo
tudi solidarnostna sredstva regije
in republike znižana v skladu s
sprejeto resolucijo.
Na podlagi prikazanega znižanja
sredstev je skupščina zadolžila
strokovno službo in izvršne
organe, da pripravijo novi
program zdravstvenega varstva za
leto 1980. Zato so delegati
razpravljali o dopolnilnih ukrepih
za izvajanje stabilizacije v OZS
Ptuj, kajti OZS Ptuj je že v
mesecu decembru 1979 sprejela
program varčevanja s sredstvi, ker
že prvotno predvidena sredstva
niso zadoščala za zagotovitev
enake ravni zdravstvenega varstva,
kot je bila v letu 1979.
Dopolnilni ukrg^i so vsekakor
zelo restriktivni, vendar pa nujni,
če hočemo ohraniti tak nivo zdrav-
stvenega varstva, kot smo ga imeli
doslej.
Na področju investicij bodo v
letošnjem letu realizirane le začete
investicije, ki se morajo končati
pospešeno ob 10 % nižjih sredstvih
kot so bila načrtovana.
Delegati so sprejeli tudi sklep,
da se sprejmejo izhodišča za
sklepanje sporazumov o svobodni
menjavi dela z že resolucijskimi
omejitvami na področju zapos-
lovanja in programiranja obsega
dejavnosti, kot na področju
osebnih dohodkov in skupne
porabe v delovnih organizacijah
zdravstva in drugih izvajalcev.
Ukrepi omejujejo tudi nekatere
pravice, kot je koristno zdravljenje
v zdraviliščih, pravico do dnevnic
v primeru, ko občan išče zdrav,
varstvo izven občine ter
zaostrujejo kriterije obiska
zdravnika na domu in za reševalne
prevoze.
Denarne dajatve v dosedanjem
obsegu pravic bi terjale, da v letu
1980 zagotovimo 31 % več
sredstev zanje kot v preteklem
letu. Zato je bilo potrebno omejiti
tudi to vrsto izdatkov. Skupščina
je sprejela sklep, da bodo
nadomestila osebnih dohodkov v
času bolezni, kadar gre v breme
občinske zdravstvene skupnosti, t.
j. nad 30 dni — do 60 dni 80 % in
ne več 80 % Za nego otroka v sta-
rosti do 7 let bo znašalo
nadomestilo le 70 % od osnove, za
ostale ožje družinske člane pa 60
Delegati skupščine v svojem
sklepu priporočajo delavcem v
združenem delu, da spremenijo
višino nadomestila od sedanjih 90
% na 80 % za prvih 30 dni.
Nadomestila osebnih dohodkov
se bodo še vedno usklajevala z
gibanjem življenjskih stroškov
tistih delavcev, ki bodo bolni več
kot 6 mesecev, vendar ne več kot
16%.
Pogrebnine in posmrtnine se
bodo v letu 1980 valorizirale do 16
Seveda je naloga nas vseh, da
znižamo v letošnjem letu tudi
odstotek nezmožnosti za^delo, ker
bo le tako mogoče omejiti vse hi-
trejšo rast izdatkov za nadomestila
osebnih dohodkov, obenem pa
prispevati k manjši odsotnosti z
dela in večji produktivnosti.
Sklep skupščine je bil, da so
sprejeti stabilizacijski ukrepi
posredujejo vsem delavcem v
združenem delu, ki naj bi skladno s
temi ukrepi tudi sami sprejeli svoje
usmeritve za zmanjšanje porabe
sredstev za zdravstveno varstvo.
Izvajanje stabilizacijskih ukre-
pov za področje zdravstvenega
varstva bodo spremljali samouprav-
ni organi skupnosti ter vsake 3
mesece poročali skupščini.
Skupščina je sprejela tudi akcij-
ski načrt za pripravo sporazumov o
svobodni menjavi dela med
skupnostjo in izvajalci zdravstvene-
ga varstva ter izhodišča za pripravo
sporazumov, ki morajo biti-
sklenjeni najkasneje do 29. 2. 1980.
Na koncu velja opozoriti še na
to, da bo mogoče ohraniti po
občutnem zmanjšanju sredstev za
zdravstveno varstvo, enak nivo
zdravstvenega varstva naših obča-
nov le ob tesnem sodelovanju
uporabnikov z zdravstvenimi
delovnimi organizacijami oziroma
izvajalci.
Zbora skupščine sta na podlagi
80. čl. sporazuma o pravicah in
obveznostih iz zdravstvenega var-
stva ter ugotovljenega povečanja
stroškov za zdravstveno varstvo
sprejela tudi sklep o valorizaciji
prispevkov uporabnikov k stro-
škom zdravstvenega varstva v višini
22 % od 1. 2. 1980 dalje.
In še prispevek delegatov k
stabilizaciji: V bodoče naj bi zbori
skupščine zasedali le v popoldan-
skem času in na ta način prispevali
k večji produktivnosti in zmanjšani
odsotnosti z dela.	S. G.
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
14. februar 1980 —
TEDNIK
Ocena dosedanjega dela in prihodnje naloge
\ dccv-mbru preteklega leta so.
i/tckla prva štiri leta delovanja
Kmotijskv- zemljiNke skupnosti
občine Ptuj. Zali-je prav. da temu
obdobju delovanja skupnosti, ki si
pravgotovi; našla svoje mestu v
našem življenju in delu. nameni-
mo več pozornosti. K razgovoru
smo povabili Vladimirja Vrečka,
ki bo skupščino skupnosti vodil
tudi v prihodnjem obdobju.
Kakšnaje torej ocena prvih štirih
let dela?
»Najbrž smo v naših kmetijskih
pogovorih večkrat govorili o naših
načrtih in o realizacijah pri ure-
jevanju kmetijskih zemlji.šč v
ptujski občini. Ob skupščini, kije
bila decembra, pa smo se dota-
knili nekaterih mejnih in idejnih
vpra.šanj pri delu naše skupnosti.
Ugotovili smo. daje naloga kme-
tijske zemljiške skupnosti prven-
stveno biti nosilka kmetijske
zemljiške politike v občini, skrbi
za smotrno izrabo prostora, in
čuvanje kmetijskih površin za
pridelovanje hrane, kmetijska
zemljiška skupnost pa je tudi
polnopravni sogovornik pri za-
snovah gospodarskega razvoja v
občini in sodelovanju pri pro-
storskem planiranju, torej pri
razpolaganju s prostorom, zlasti
s kmetijskim.
Ne bi govoril o zakonskih do-
ločilih, kijih imamo mnogo. Tudi
ne bi hotel naštevati vseh nalog, ki
nam jih zakoni nalagajo. Bolj se
sprašujemo, ali je kmetijska zem-
ljiška skupnost v občini Ptuj v
pravem smislu že nosilka kmetij-
ske zemljiške politike. Deloma
sm.o v tem uspeli, čeprav ne pod-
cenjujemo naših dosedanjih or-
ganizacijskih slabosti.
Ocenjujemo, da je kmetijska
zemljiška politika samoupravno
dogovarjanje o usposabljanju, iz-
rabi in oblikovanju kmetijskih
zemljišč, ki naj bodo v takšnem
stanja, da bodo dale čimveč hra-
ne. Mogoče so bile naše komisije
dosedaj nekoliko bolj ozke in niso
svojega dela tako široko pojmo-
vale. da bi lahko resnično vskla-
jevali različne težnje, ki se poja-
vljajo pri usposabljanju in izrabi
kmetijskega prostora ter politič-
no-ekonomskih odnosov, ki se pri
tem vzpostavljajo. Najbrž je o teh
različnih interesih ob kmetijski
zemlji potrebno govoriti na glas.
saj se križajo interesi kmetijske
družbene organizacije, ki želi in
mora zaokroževati svoje površi-
ne. to pa mnogokrat ni v interesu
prizadetega kmeta, ki želi svoja
zemljišča obdelovati intenzivno,
ker je za to opremljen, razpo-
laga z delovnimi navadami ter
zadostno mehanizacijo in
delovno silo. Konfliktne
situacije smo dosedaj ugotavljali
tudi pri sprejemanju odlokov o
uvedbi melioracij in komasacij, ki
jih je na eni strani dosedaj dajala
kmetijska zemljiška skupnost, in
nekaterimi lastniki zemljišč, ki
izboljšave ne želijo. Ne želimo
poprečne črno-bele ižcene. da je
kmetijska zemljiška skupnost na-
predni del. medtem kose temu po
robu postavlja vaška reakcija.
Ugt)tavljamo. da nekatera go-
spodarstva zaradi ostarelosti ni-
majo interesa in pogojev za in-
tenziviranje izrabe kmetijskih
zemljišč, da nekatera kmečka go-
spodarstva nimajo znanja, volje in
proizvajalnih sredstev za intenzi-
viranje i/rabe zemljišč, da so ne-
kateri proti, ker se bojijo finanč-
nih obvez, imajo pa sicer vse
ostale pogoje, nekateri imajo le
nepomembne površine v meli-
oracijskih kompleksih in izbolj-
šave teh površin ne predstavljajo
novih bistvenih sprememb pri
njihovem gospodarjenju in le
manjši del kmetov je. ki zavestno
želijo izboljšavo zemljišč, ki so
povečane stroške proizvodnje že
vkalkulirali v fizični obseg svoje
proizvodnje in so zavestno pobu-
dniki in nosilci politike kmetijske
zemljiške skupnosti v svojem
okolju.
Ne podcenjujemo niti tistih
ugovorov nekaterih, ki imajo
zemlje prek hektarskega maksi-
muma. vendar jih zakon ne pri-
zadeva. ker se pašniki, ki jih iz-
kazuje kataster za del njihovih
zemljišč, vštevajo v neobdeloval-
na zemljišča in hektarski maksi-
mum. po končanih agrarnih ope-
racijah pa se ta zemljišča preve-
dejo v obdelovalna.
Čeprav smo o teh nasprotnih
situacijah govorili že na mnogih
naših skupščinah in ostalih po-
svetovanjih ter podali naše jasne
opredelitve, čutimo, da bo to kot
politična stvarnost zaživelo šele,
če jih bomo dogovorili z odgo-
vornimi samoupravnimi in druž-
benopolitičnirni činitelji v Kme-
tijskem kombinatu Ptuj, Kmetij-
ski zadrugi Ptuj. Kmetijski za-
drugi Dravsko polje v Lovrencu,
OK ZKS. OK SZDL, zlasti z
njenim odborom za družbeno-
ekonomske odnose v kmetijstvu
in na vasi, s samoupravno intere-
sno skupnostjo za pospeševanje
kmetijstva in izvršnim svetom
občinske skupščine ter še z osta-
limi družbenimi in gospodarskimi
dejavniki. Šele, ko bomo znali
vsklajevati stališča v občini, lahko
najdejo naša stališča podporo in
priznanje tudi republiških orga-
nov.
Najbrž moramo kritično ugo-
toviti, da naš delegatski sistem še
ne izpolnjuje vseh zahtevnih na-
log, to je. da naša skupno dogo-
vorjena stališča delegati prenaša-
jo v svojo delegatsko bazo. da bi
od nje dobivali mnenja, soglasja
ali nasprotne predloge. Brez
tega pa najbrž ne bo usklajenih
stališč, kot jih tudi ne more biti, če
se kmetijska zadruga zadovoljuje
le z izvedbo melioracij, potem pa z
udeleženci intenzivno pe delajo
več naprej, ne spremljajo proiz-
vodnje. ne svetujejo in ne usme-
rjajo kmetovalca k boljšemu go-
spodarjenju.
Čeprav imata samoupravna
inten-sna skupnost za pospeševa-
nje kmetijstva in kmetijska zem-
ljiška skupnost različne naloge, pa
vendar menimo, da se bosta ti dve
samoupravni skupnosti morali v
bodoče bolje usklajevati pri svojih
razvojnih načrtih in pri svojem
delu."
Verjetno imata samoupravna
interesna skupnost za pospeševa-
nje kmetijstva in kmetijska zem-
ljiška skupnost različne naloge, pa
vendar menimo, da se bosta ti dve
samoupravni skupnosti morali v
bodoče bolje usklajevati pri svojih
razvojnih načrtih in pri svojem
delu.
Verjetno bomo tudi v nekaterih
naših samoupravnih aktih morali
bolje oblikovati način skupnega
dogovarjanja med vsemi gospo-
darskimi in političnimi činitelji v
občini tako. da bodo sklepni sku-
pni. enoviti in za vse obvezujoči.
To je pravgotovo ena nalog na-
šega bodočega mandata, ker naj-
brž v dosedanjem mahdatu tega
v polni meri nismo izpolnili.
Naslednje o čem se sprašujemo
je. ali je kmetijska zemljiška sku-
pnost že postala nosilec skrbi za
smotrno izrabo prostora in ču-
vanje kmetijskih površin. Najbrž
je pravilna ocena, da smo se v
preteklem mandatu v tem spletu
vprašanj že uveljavili in da nihče
več ne pomišlja, daje s prostorom,
še bolj pa s kmetijskimi zemljišči,
mogoče razpolagati brez soglasja
kmetijske zemljiške skupnosti.
Deloma je povod za to tudi, da še
nimamo sprejetega prostorskega
plana občine Ptuj in je potrebno
že v postopku lokacijskih priprav
pridobiti soglasje KZS. Ne glede
na lo pa se osve.ščamo. da je
kmetijsko zemljišče, ki spremeni
svogo niUiicmnost. nepovratno
izgubljena d'>brina, kije ni možno
nadoknaditi, i/pad pa lahko de-
loma nadoknadmio le z večjo
proizvodnjo na ostalih zemljiščih.
Statistika nam pove. da smo v
zadnjih dvanajstih letih nepovra-
tno izgubili 815 ha površin, ki so
zaradi gradn^" hiš. cest. vodno-
gospodarskih objektov ali drugih
vzrokov spremembe bile izbrisa-
ne i/ kmetijskih zemljišč. To je le
1.35 odstotka kmetijskih zemljišč
v občini, vendar je skupni delež
občinskega prostora, ki spada v
nerodovitna zemljišča že dosegel
7 odstotkov. Ce bomo v takem
tempu nadaljevali, potem bomo v
naslednjih lOOletih izgubili skoraj
7000 ha kmetijskih zemljišč. Naj-
brž se bo marsikdo vprašal zakaj
govorimo o stoletnem razvoju. Pri
kategoriji kmetijske zemlje takšna
ocena nujna, saj je v kmetijstvu
tudi celo stoletje takšno obdobje,
ki ga je možno ocenjevati. Ce
uporabimo takšna merila, je
opravičeno jn nujno, da smo pri
dajanju soglasij za spremembo
namemnosti kmetijskih zemljišč
strogi in nepopustni in se moramo
ravnati po nujnosti logike, daje v
nekmetijske namene potrebno
uporabljati predvsem manjvre-
dna zemljišča, kjer tudi z velikim
vlaganjem ne moremo doseči
ugodnih proizvodnih rezultatov v
kmetijstvu.
Morda je potrebno povedati, da
ni vsklajenih gledanj glede na vi-
šino odškodnine, ki jo naj plača
tisti, ki spreminja namemnost
zemljišča Politika, ki jo zagova-
rjamo. je da mora tisti, ki želi
.spremembo namemnosti prvega
in drugega bonitetnega razreda,
plačati občutno vi-šji prispevek.
Tako. da ga bo le-ta prisilil k raz-
mišljanju o izrabi cenejših lokacij.
Zal ta enostavna spoznanja niso
skupna vsem činiteljem v občini,
šo manj pa v sosednjih občinah ali
regiji. Naša politika bo tudi v bo-
doče jasna in nepopustna. Borili
se bomo za vsak hektar plodne
/emlje in jo čuvali za proizvodnjo
hrane Ni namen, da si z visokimi
cenami za spremembno name-
mbnosti povečujemo dohodek,
obratno, želeli bi, da je naš do-
hodek nižji ob uporabi manjvre-
dne zamlje.
Ce je kmetijska zemljiška sku-
pnost družbena priznana sku-
pnost. ki skrbi za očuvanje kme-
tijskega prostora.potem najbrž
imamo tudi vso pravico, da vse
činitelje . ki vplivajo na obseg,
vrsto in višino proizvodnje v
kmetijstvu, vprašamo, ali so tudi
njihovi napori vsklajeni z napori
celotne družbe za očuvanje in
usposabljanje kmetijskih zem-
ljišč. To postavljamo zaradi tega,
ker ugotavljamo, da v našili na-
črtih nismo vedno vsklajeni in
nimamo vedno naloge razdeljene
tako. da bi rezultati bili najugod-
nejši.«
— Idejne usmeritve torej po-
znamo. Seveda pa je drugo vpra-
šanje kako se jih zavedamo, kako
smo jih pripravljeni sprejeti in
zlasti izvajati. Bi lahko navedli še
neposredne naloge, ki jih bo
kmetijska zemljiška skupnost ob-
čine Ptuj izvajala v prihodnje?
»Izvajamo lahko le tiste naloge
in akcije, ki smo jih v prejšnjih
letih že pripravili. Zato bomo letos
lahko pristopili k melioracijam
600 ha kmečkih zemljišč v dolini
Pesnice, saj smo v prejšnjih letih
naročili vso dokumentacijo za iz-
vajanje. Računamo, da bomo v
tem letu uredili še nadaljnih 700
ha in bo tako Pesnica dokončno
urejena lako v zasebnem kot
družbenem sektorju.
Drugo veliko področje, ki ga
zaenkrat pripravljamo šele z na-
črti. je Polskavsko območje, kjer
bomo letos dobili načrte za 1300
ha. naročili pa bomo izdelavo
dokumentacije za nadaljnih
1800 ~ ha zemlji.šč na območju, ki
leži v ptujski občini.
Prav tako bomo v bodoče sofi-
nancirali manjša regulacijska
dela, ki .so na drugih vodotokih,
nakupovali bomo zemljišča v Pe-
snici zaradi preživninsega varstva
in v primerih, ko bi kmetje želeli v
regulacijskem območju poveče-'
vati svojo posest, nimajo pa še
hektarskga maksimuma. Prav
tako bomo soudeleženi pri soci-
alno-ekonomski študiji o kmetij-
stvu v Pesniški dolini, tako bomo o
zasebnem delu kmetijstva v Pe-
sniški doli imeli več točnih po-
datkov. kot jih imamo sedaj. Na-
črtujemo tudi, da bomo v tem letu
organizirali samoupravno intere-
sno skupnost za območje Polska-
ve kot je to urejeno za območje
Pesnice in da bomo pridobivali
prve izkušnje z namakanjem, saj
smo v prejšnjih letih uredili od-
vzemna mesta ob kanalu DE SD
II. Tako bomo v naslednjih dveh
letih začeli z akcijo navodnjava-
nja in ne odvodnjavanja za boljše
in višje hektarske pridelke.
Mislim, da nas bo to delo V
polni meri angažiralo, dela bo vrh
glave, upamo pa, da bomo vse
to tudi uspešno zaključili.«
1. kotar
Vladimir Vrečko (foto I. Ciani)
ZBORI KRAJANOV
V KS VIDEM
V nedeljo so v krajevni skupnosti Videm pri Ptuju potekali zbori
krajanov. Čeprav seje vabilu odzvalo lepo število krajanov, je vendarle
še mnogo takih, ki vselej stojijo ob strani, čeprav bi jim podrobnejša
seznanitev z delom krajevne samouprave pomagala do bolj realnega
gledanja na razvojna prizadevanja krajevne skupnosti.
N edeljski zbori pa so bili prav gotovo pomembni za nadaljni razvoj
krajevne skupnosti, saj so poleg analize uresničevanja planskih nalog
zadnjega referendumskega obdobja, ki se izteka, razpravljali tudi o
razpisu novega referenduma za naslednjih 5 let. Predlog so krajani sicer
potrdili, vendar je precej hude krvi povzročilo dokaj nezavidljivo stanje
nekaterih cest na območju KS in še nekatera nerešena vprašanja. Po-
trebno je dodati, da bodo še v letošnjem letu asfaltirali dele vaške ceste
v Lancovi vasi. prebivalci Jurovc pa bodo po nekajletnem prizadevanju
končno dobili vodovod.
Precej ostrih besed je bilo izrečenih na račun gramoziranja ceste
skozi Jurovce. saj po mnenju krajanov ni bila navožena količina gra-
moza. ki jo je krajevna skupnost plačala. Prav tako .so na zboru v
gasilskem domu v Tržcu krajani iz dela Tržca. Jurovc in Majskega vrha
postavili vprašanje, kdo je dolžan vzdrževali cesto iz Tržca proti Pod-
lehniku. Ponovno pa so morali ugotoviti, da pristojne službe v občini tej
cesli ne pt>svečyo nobene skrbi, je pa resnično v takem stanju, daje s
kolikor toliko prevozno cesto neT^ mogli primerjati.	JB
Lahko temu rečemo cesta?!
POGOVOR S FERDOM VAJNGERLOM, ČLANOM IS SO PTU J
Kakšno bo letošnje brigadirsko poletje?
Tradicija mladinskega prosto-
voljnega dela je v ptujski občini že
dalj časa prisotna. Iz leta v leto se
menjajo generacije mladih, pri-
dnih rok. ki odhajajo na svoje
domove bogatejše za veliko ži-
vljenjskih izkušenj, za nova pri-
jateljstva. za številne nepozabne
trenutke. A vedno znova se raz-
hajajo z obljubo: prihodnje leto se
spet vidimo na akciji. Tako so si
obljubili tudi lansko leto.
Letos v začetku junija bo bri-
gadirsko naselje v Dornavi spet
zaživelo. Na republiški mladinski
delovni akciji Slovenske gorice '80
se bo zvrstilo okoli 500 parov
mladih pridnih rok iz vse Slove-
nije in nekaterih krajev so.sednjih
republik.
Brigadirsko življenje in delo pa
je vsa ta leta tesno povezano z
"imenom Ferdo Vajngerl. On je
od izvršnega sveta SO Ptuj za-
dolžen za delo mladinskih de-
lovnih akcijah in to nalogo uspe-
šno opravlja. Brigadirji to vedo,
vam pa verjetno vse ni znano, zato
smo se odločili, da ga povabimo k
razgovoru. O letošnjem brigadir-
skem poletju je dejal:
•>Tako. kot v prejšnjih letih,
bodo tudi letos mladinske delo-
vne brigade na območju ptujske
občine sestavni del v izvajanju
vodovodnega omrežja v občini
Ptuj. To izhaja iz osnov plana
razvoja vodovodnega omrežja za
srednjeročno obdobje 1976 —•
1980. Mislim, daje vključevanje
brigad prav letos sila pomembno,
kajti s svojimi izkušnjami in tra-
dicijo. ter predvsem s tistim, kar so
dosedaj žedo.segli. bodo tudi letos
dokazali, daje njihova prisotnost
potrebna ptujski občini tudi v
naslednjih petih letih.«
Kje. in kaj bododelali brigadirji
na letošnji Mua MovensKe gori-
ce"^
»Dela. kijih bodo izvajali bri-
gadirji letos so precej obsežna.
Sodelovali bodo pri izgradnji vo-
dovodnega. predvsem transpor-
tnega omrežja; delno tudi pri iz-
gradnji razdelilnih vodovodnih
omrežij na območju posameznih
KS in po programu komunalne
skupnosti, kjerse ti interesi seveda
vsklajujejo. načrtovano je. da
bodo .sodelovali pri izvajanju
transportnega vodovodnega
omrežja iz smeri Pacinja proti
Desierniku. Prav tako bodo so-
delovali pri izgradnji vodovod-
nega omrežja v Majšerku in
Ptujski gori. V okviru možnosti pa
bodo sodelovali tudi v nerealizi-
ranih obvezah iz preteklega ob-
dobja. mislim na izgradnjo raz-
delilnega vodovodnega omrežja v
Juršincih.
Vse delo je tistim, ki so akcije
spremljali že znano.Brigadirji
bodo izvajali predvsem gradbena
dela. delno bodo opravljali tudi
pomožna dela pri polaganju cevi
samih.«
Koliko bo vredno delo opra-
vljeno na letošnji M DA SG '80?
»Predvidevamo, da bodo v le-
tošnjem brigadirskem poletju
opravili brigadirji okoli 32 tisoč
efektivnih delovnih ur in prepri-
čani smo. da bodo dosegli letošnjo
planirano vrednost, kijo v skupni
investiciji ocenjujemo na 3 mili-
jone dinarjev. Takšen bo torej fi-
nančni delež mladinskih delovnih
brigad v letošnjem letu. Veliko več
pa bo seveda vreden tisti drugi
delež, kovanje bratstva in prija-
teljstva in kot trdijo mnogi, ži-
vljenjska šola samoupravljanja.«
Kako pa potekajo dosedanje
priprave na letošnjo akcijo?
•>Vse priprave potekajo normalno
po ustaljeni praksi. V tem okviru
bomo s prihranki iz sredstev z
M DA SG 79 in z delom sredstev
za letošnjo akcijo dogradili bri-
gadirski dom v Dornavi in ga
adaptirali, akratka poskrbeli
bomo za boljše pogoje brigadir-
skega življenja.«
Morda že veste koliko brigadi-
rjev bo sodelovalo na letošnji
M DA SG 80 in iz katerih občin-
•skih konferenc ZSMS bodo prišli
brigadirji?
»Letos bodo brigade štele ne-
koliko manj brigadirjev, kot lani.
tako. da predvidevamo v eni bri-
gadi le okoli 40 brigadirjev. Tako
bo tudi -skupno število udeležen-
cev na akciji nekoliko manjše.
V prvi izmeni pričakujemo dve
brigadi in sicer iz Ljubljane —
Bežigrada in iz Novega mesta. V
drugi izmeni bodo prišli brigadirji
iz Slovenske Bistrice, Kopra in
Tolmina. V tretji izmeni pričaku-
jemo brigade iz Ljubljane — Vič
Rudnik, iz Slovenskih Konjic ter
iz Gornje Radgone. V tretji iz-
meni pa pričakujemo mlade iz
Kranja. Tržiča in pa sodelovanje
pionirskie brigade Rdečega križa
v eni od izmen v skladu z dogo-
vorom in programom v okviru
občinske organizacije Rdečega
križa Ptuj.«
Vse bolj je torej očitno dejstvo,
da so mladinske delovne akcije
sestavni del celotnega družbenega
dogajanja pri nas. Tudi letos bo
poleg rednega dela na trasi bogato
tudi področje interesnih deja-
\nosii m nasploh preživljanja
prostega časa. Dornavčani in
mladi iz okolipkih vasi se iz leta v
leto vse bolj vživljajo v vlogo dobri
sosedov z vse tesnejšim sodelo-
vanjem z brigadirji. Brigadirji
bodo tudi letos »po želji<^ sodelo-
vali v raznih krožkih, predava-
njih. tečajih ter pri kulturnih in
špi'rtnih aktivnostih skratka ob-
eta se bogato in razgibano briga-
dirsko poletje.
■M. Ozmec
V lanski akciji so brigadiijem večkrat priskočili na pomoč tudi domačini.
Ferdo Vajngerl, član Izvršnega
sveta SO Ptuj, zadolžen za delo
MDA.
TEDNIK februar 1980
SESTAVKI IN KOMENTARJI ~ 5
SPOMINI SO ŠE ŽIV!
v soboto, 9. februarja je minilo
natanko 35 let od tragičnega
dogodka, ko je v Bratislavcih pri
Polenšaku skoraj v celoti izkrvave-
la NataSina skupina, ki je v tej
usodni noči prenočevala pri
Kovačičevi domačiji ob robu vasi.
Čeprav že na pragu svobode, je
izdajalec pripeljal močno skupino
okupatorjevih vojakov, ki so se
začeli zbirati nekaj po drugi uri
zjutraj in sklepati obroč okoli nič
hudega slutečih terencev in aktivi-
stov. Zjutraj, nekaj po sedmi uri so
počili prvi streli, boj na življenje in
smrt seje začel...
S prežjvelimi člani NataSine
skupine in domačini smo se
pogovarjali o mladih junakih, ki so
ostali za vedno ob robu Braclavske-
ga gozda in tega usodnega jutra s
svojo krvo napojili zemljo, ki je
pod debelo snežno odejo željno
čakala pomladi in novega življenja.
Jožeta Hojnika, ki živi v Brati-
slavcih 53, iimo obiskali na
njegovem domu z namenom, da
nam kot takratni mladinec obudi
nekaj svojih spominov na narodno-
osvobodilno gibanje v tem kraju.
Takole pripoveduje:
,,Bilo je 1944. leta, v mesecu
septembru, ko je k nam prišla
Natašina skupina. Bilo smo ravno
na preši. Takrat je očeta obiskal
najprej domačin iz Polenšaka in
mu prinesel novico, da pride tega
dne k nam Nataša. Spominjam se,
da je bilo zvečer, ko so stopili v
našo hišo. Moral sem se umakniti v
drugo sobo. Za mano je prišla
Sonja Flajs-Majda ter me začela
spraševati o tem in onem, če vem
kdo so in podobno. Rekla mi je tu-
di, da je zadolžena za delo z mladi-
mi na terenu in me vprašala, če bi
lahko kaj takega organiziral tudi v
Bratislavcih. Pri tem se je takrat
končalo in čez nekaj dni je Sonja
spet prišla ter mi naročila, da naj
skličem skupaj tri ali štiri mladinke
in mladince. Res smo se dobili in
takrat dogovorili, kako bi v
organizacijo pridobili nekaj najbolj
zanesljivih mladih ljudi. Okrog 15
se nas je organiziralo z nalogo, da
okupatorju čim bolj škodujemo, da
trosimo razne letake, da rušimo
telefonske drogove, prekinjamo
zveze in podobno. Z nami sta bili še
dve mladinki in en mladinec iz Po-
lenšaka.
Moj oče je imel seveda več
povezave z aktivisti in terenci.
Spominjam se, da je bil izvoljen
prvi odbor OF ravno v naši hiši,
predsedoval pa mu je Andrej Maj-
cen. Moj oče je bil takrat vojni
referent.
Iragedije v zvezi z Natašino
skupino pa se sfHjmnim, kot da bi
bilo to včeraj. Začelo se je zjutraj
ob pol osmih. Bil sem doma in
zjutraj še v postelji, ko je mama za-
kričala, da .so zunaj Nemci. „Ce
imate kaj, skrite," je še rekla. Imeli
smo pisalni stroj in menda neko
italijansko bombo, rdeče barve, ki
jo je prej največ nosila Sonja. Ker
ni funkcionirala jo je pustila, da bi
jo popravili. Vse skupaj smo
/grabili in odnesli ven v sneg.
Spodaj ob cesti, pri križu, se je
ustavil avtomobil, poln Nemcev.
Najprej sem mislil, da bodo kaj
iskali po hišah. Nisem si mogel
predstavljati, da bi bila izdaja. Sel
sem v breg za hišo in videl v srtfegu
ležati dva okupatorjeva vojaka.
Ustavila sta me in spraševala kam
grem. Izgovoril sem se, da grem k
stricu, vendar me nista pustila na-
prej in začela kazati proti Kovači-
čevi hiši ter govoriti o partizanih in
banditih. Takoj sem vedel zakaj
gre, vendar sem kljub temu upal,
da jih ni več in so se ob pravem
času umaknili. Obroč se je počasi
začel zoževati in naenkrat je pri ok-
nu počilo. Eden od vojakov je dal
na puško čelado in ropotal po ok-
nu, čez nekaj trenutkov je že počilo
iz hiše. Tako se je ta usodni boj
začel in kmalu smo videli kako so
se začeli prebijati skozi vrata in
padali drug za drugim v sneg. Vem,
da so dobili žive tri borce..."
Tri so dobili žive je dejal Jože
Hojnik. Janez Feguš-Boris je umrl
po osvoboditvi, Ivan Skoliber-Dra-
go in Franc Geč-Bojan živita v
Mariboru, Jože Kovačec-Dren pa v
Gajevcih. Zbrali smo se pri
Kelharjevih v Bratislavcih, da bi
nam neposredni udeleženci pri-
povedovali sami. Ivan Skoliber-
Drago iz Plečnikove 15, v Maribo-
ru takole pripoveduje:
,,Natašma skupina je bila
sestavljena iz terencev in aktivistov
in je imela nalogo, da v teh krajih
Slovenskih goric začnemo na širo-
ko pripravljati politično delo za
prevzem oblasti. Ustanovljeni so
bili krajevni odbori OF in imenova-
ni posamezni funkcionarji za
različna področja.
V Bratislavce smo prišli v dveh
skupinah. Ena je imela za sabo pot
iz smeri Polenšaka, to smo bili čla-
ni Natašine skupine; druga pa je
pod Jurekovim vodstvom (Konrad
Petrovič), v njej so bili še Jože
Kovačec-Dren, Janez Feguš-Boris
ter dva mlada fanta, mislim, da sta
to bila Andrej Jurkovič in Franc
Golob, ravno tako prišla v ta kraj.
Srečali smo se na cesti Polen-
šak—Savci—Tomaž in se na kratko
dogovorili kam bomo šli. Določili
smo Kovačičevo hišo, se tam na-
mestili in polegli. Zunaj smo pustili
stražarja in kaj kmalu zaspali.
/jutraj nam je gospodinja prinesla
čaj in tisti, ki smo bili budni smo ga
s slastjo popili.
lakrat mi je Nataša dala tudi en
se/nam ter mi rekla: ,,Drago in
Bojan, vidva odslej ne bosta več
kurirja, pač pa bosta prevzela
politično delo. Zvečer bosta šla v
Ormož, kjer si poiščita zvezo z
l/idorjem Kanjčom — sekretarjem
OF /a ta kraj. Potrebno se je
povezati zaradi spremembe javk,
ker je pred dnevi padel okrajni
sekretar OF odbora Ptuj Belšak
Franc-Tone.
/ajeti so bili nekateri kurirji in je
možnost izdaje." Na žalost je to
nalogo prekinil izdajalec in je nisva
mogla opraviti. Morda, čez kakih
deset ali petnajst minut, je stražar
/aklical: ,,Tovariši! Svabi!" Tisti,
ki so še spali so se v trenutki? zbudi-
li. Najprej smo rekli, da jih kar
pustimo, kaj pa če gredo mimo.
Prišli pa so seveda ravno na nas in
rafali so začeli parati jutranjo tiš-
no. Osem, mislim da je bil tovariš
Dren prvi, Nataša pa zadnja, se je
povleklo proti podstrešju. Nataša
mi je še nazaj zaklicala: ,,Drago in
Bojan, ščitita nas!"
Na podstrešju so prebili neki
varnostni zid med stanovanjskim
in gospodarskim poslopjem. Od tu
najprej bo povedal nekaj več tova-
riš Dren. Spodaj smo ostali jaz,
Bojan in Boris. Bojan je bil bos,
ker se je sezul, noge je imel vse
ozebljene. Skočil je najprej v vežo
in nato nazaj v sobo, zagrabil
svojo torbico z ročnimi bombami
ter ponovno planil v vežo, jaz pa v
tistem trenutku v kuhinjo.
Naenkrat so se treskoma odprla
vrata, dva gestapovca sta planila v
hišo in eden je bil Križanec-
Slovenec ter je zakričal: ,,Roke v
vis!"
V tem trenutku sem tudi jaz
sunkoma odprl kuhinjska vrata,
da bi morda s kakšnimi streli
pomagal Bojanu. V tem prerivanju
me je tretji gestapovec zgrabil za
cev in tako so me imeli. Oba sva
bila ujeta. Seveda o kakšni predaji
ni bilo govora. Nato so naju vrgli
na dvorišče, v sneg, naju brcali in
teptali. Ob prvem trenutku sem
zakopal v sneg seznam, ki mi ga je
pred tem dala Nataša. Tu so bili
zapisani z imeni sekretarji kra-
jevnih odborov OF, pa tudi
njihova ilegalna imena. Lahko bi
bilo zelo hudo, če bi ta seznam do-
bili..."
Delo in poslednji težki trenutki
pogibeli Natašine skupine so živo
ostali v spominu tudi Francu
Geču-Bojanu, ki živi danes v
Mariboru, Pod Vrhom 7.
Pripoveduje:
,,Ko so naju iz hiše dobesedno
i/vlekli sva polegla na tla in vsako
upanje na beg je bilo odveč. Eden
i/med gestapovcev me je s kopitom
mahnil po glavi, da sem skoraj
omedlel. Takoj za tem je začela
tudi hiša goreti in'tovariši so iz
skednja poskakali dol. Pokosili so
jih streli, drugega za drugim, le
Jože Kovačec — Dren je takrat
pobegnil. Iz gorečega poslopja so
potegnili živino, svinje postreljali
in mi smo nato morali k cesti zno-
siti vse, kar je bilo uporabno. Se-
veda so nas tudi preiskali in začeli
zasliševati. Ob naloženih vozovih
smo morali nato peš v Ptuj. Tu se
je zasliševanje nadaljevalo celih 14
ur, spraševali pa so vse mogoče in
res si se moral potruditi, da si si
/godbo /amislil tako, da nisi niko-
gar i/dal. S ponosom lahko rečem,
da nismo i/dali nikogar, čeprav
smo vedeli marsikaj. Tu so nas
pretepali in vlačili sem in tja. Re-
šilo me je samo to, da sem bil
nemški vojak in ker sem dezertiral
me je imela pravico soditi samo
vojska. 1/ Ptuja so nas peljali v
Maribor, nas tam predali
vojaškemu sodišču, ki nas je
predalo v Gradec. Tu se je zasli-
ševanje nadaljevalo, vendar je bil
prej konec..."
Samo enemu je v Natašini sku-
pini uspelo pobegniti. To je bil
Jože Kovačec-Dren, ki živi danes v
Gajevcih:
,,Sedem nas je pobegnilo na
podstrešje, ker drugega izhoda hi-
ša ni imela, razen glavnih vrat.
Tanek požarni zid se je hitro vdal
in to se še spominjal da sem
ustrelil proti enemu vojaku v vežo.
Nas pet je poskakalo v skedenj od
koder sem nato streljal na dvo-
riščno stran. Med tem so odstranili
razno navlako z vrat, ki so vodila
proti gozdu in ko sem skočil ven
sem zagledal Majdo, ki je padla.
Pomikal sem se od drevesa do dre-
vesa. Videl sem še ostale kako so
popadali v sneg in se pognal še z
/adnjimi močmi v mladi borov les
ter od tu na hrib kjer so mi ljudje
dali civilni plžišč. Tako me je iz
tega obroča pot vodila v prostost,
edinega od vseh, ki so bili ujeti ali
padli..." '
Ta dan je bil u.soden tudi za
Ignaca Cuša iz Bratislave, ki je
doma v neposredni bližini Kova-
čičeve domačije. Po pokolu Na-
tašine skupine je moral zjutraj z
naropanim blagom v Ptuj:
,,Po končanem boju sta prišla
dva s puškami in mi rekla, da
moram gnati v Ptuj dve kravi.
Najprej smo bili v komandi Ges-
tapa v sedanji Lackovi ulici, nato
pa so nas odpeljali v zapor. Zaprt
sem bil tri tedne in v tem času so
me tudi enkrat zasliševali. Nekdo
me je namreč izdal, da sodelujem s
partizani in zato se nisem mogel
vrniti nazaj domov. Iz Ptuja se je
začela moja pot najprej v Maribor
in od tu sem bil 1. aprila že v ta-
borišču Dachau. Trpljenje •- je
bilo strašno, vendar sem se srečno
vrnil domov, kjer je bilo vse izro-
pano, eksplozija mi je ubila sina,
začeti sem moral spet popolnoma
znova..."
Se bi lahko zapisovali spomine,
bridke pripovedi. Pa vendar naj
tokrat ostane le toliko zapisanega
o hrabrih dekletih in fantih, ki so
padli v prepričanju, da njihova
žrtev ne bo zaman. Sedem gra-
nitnih kamnov in šopki cvetja so
na njihovem poslednjem poči-
vališču. Pozabiti jih ne smemo
nikoli.	-
mš
Ivan Skoliber-Drago
Franc Geč-Bojan
Jože Kovačec-Dren
Ignac Cuš
Jože Hojnik
Kako bo v Ptuju
s pedagoško usmeritvijo
izobraževanja
Dclciiati skupščme izobraževalne skupnosti Ptuj so na zadnji seji
razpravljali tudi o predlogu republiškega komiteja za vzgojo m izobra-"
/e\ an|e za vpis v pcaagosko usmeritev v naslednjem šolskem letu v
katerem je šolanje pedagoškega kadra v Ptuju za to šolsko leto izpuščeno
Delcii.iii so v biirni razpravi zahtevali od organov skupščine, da pod-
v/anfo vse ukrepe in da s šolanjem pedagoškega kadra na stopnji srednje
šole nadaljujemo v Ptuju tako kol doslej.
Pri SVOJI zahtevi ugotavljajo, da center izpolnjuje osnovni pogoj za
J\a oddelka v kateriTi učenci na šoli končajo srednje izobraževanje.
Število učcnccv. ki uspešno končajo osnovno šolo je že nekaj let v
porastu, /a pedagoško usmeritev pa se v zadnjem obdobju vse bolj
odločajo iispešncjsi učenci, ki se po .šolanju tudi uspešno vključujejo v
/ivl|onjc in delo osnovnih šol v domačem kraju. l akoso še bolj navezani
na svojc o/je življenjsko okolje.
Čeprav za območje ntuiske občine stalno razpisujemo prosta mesta
/a opravljanje pedagoških nalog in opravil, je na osnovnih šolah zapo-
slenih še vedno 17 odstotkov učiteljev, ki nimajo ustrezne izoorazoe.
hkrati pa je 19 odstotkov pouka opravljenega v nadurnem delu. Ob tem
p.i jc potrebno še reči. da se učitelji, ki končajo .šolo v Ptuju zaposlujejo
predvsem v manj razvitih t)bčinah kot sq Ormož. Lenari in Ptuj.
1/ primerjalnih podatkov zveze skupnosti za zaposlovanje ter za
šolsko leto 1978/79 je ugotovljeno, daje Ptujska občina tista, ki ima
največje število — 325 nevključenih učencev v poklicno ali srednje
i/obra/evanje po osnovni šoli.
V	letošnjem letu bo tudi končana gradnja novega doma učencev, ki
bo lahko sprejel gojence iz oddaljenejših krajev. Tako lahko opravičeno
pričakujemo" večjo vključevanje otrok v usmerjeno izobraževanje.
Skupna prizadevanja zavodaza solstvo ter centrasrednjega usmerjenega
i/obra/evanja in izobraževalne skupnosti — so že doslej zagotovila
ustro/no kadrovsko strukturo na pedagoški smeri, učitelji pa so se redno
udeleževali vseh oblik strokovnega izpopolnjevanja. V Ptuju pa smo v
Hlanskem letu dobili v centru srednjega izobraževanja še ustrezen šolski
prostor z najsodobnej.šo učno tehnologijo za izobraževanje pedagoških
Kadrov.
Po sklepu izvršnega odbora izobraževalne skupnosti se bodo
predstavniki iz Ptuja ud(^ežili tudi posebnega pogovora pri predstavniku
republiškesa komiteja za vzgojo in izobraževanje, ki je odgovoren za to
podrt)čje ^ela, da razčistijo nekatere nejasnosti in da tudi odločno
/ahie\ ajo nadaljevanje usposabljanja prosvetriega kadra v Ptuju, ki že
ima doslej vse pogoje in ludi dolgoletno tradicijo.
mš
GORIŠNICA
JE PRAZNOVALA
V	minulem tednu je KS Gorišnica počastila dva sjDominska dneva:
4. in 8. februar.
4. fcbruana praznuje KS svoj krajevni praznik v spomin na mlade
kurirje T V 14-S. ki so 4. feb. 1945 — na pragu svobode — omahnili v smrt.
lei se jc natkalood tistega u.sodnega. naibolj mračnega dne, koso tudi
iii^rišniški krajani odšteli svoj krvni davek za svobodo svojega sveta. V
času pa so ostali spomini na križev pot. kije vodil slovensko ljudstvo v
pregnanstvo, v zloglasne ječe. v gramozne jame. v celice in taborišča
Miirli. Takrat so na smrt obsodili našo ljubezen, naš ponos, naš pogum,
našo vero v prihodnost in našo revolucijo za preobrazbo življenja.
Poniževali, trpinčili in ubijali so nas. toda tuje nasilje ni moglo ukloniti
\cliOinc naših mislih in dtManj\ po katerih smo se prerodih v narodnega
m družbenega svobodniaka.
Šel jc čas. ostali pa so pomniki pričujoč o nasilju, žrtvovanju in
Npoznanju. da naroda, ki se bori za svobodo, ne more'nihče uničiti.
4.	februar pa za Gorišničane ni samo spomin na smrt. Praznovanje
je tudi ocena dela. ki so j;a opravili, inperspketiva naloj, kijih načrtujejo
/;i rast svojega življenia. s katero se krajam KS vključujejo v samo-
upr.ivno socialistično sKupnost.
5.	februarja pa so gorišniški krajani počastili slovenski kulturni
pra/nik. posvccen največjemu pesniku našega rodu, dr. Francetu Pre-
šernu. Ta praznik seje rodil 1. februarja 1945. in to na pobudo SNOS OF,
kije proglasil 8. februar za Prešernov kulturni praznik. Odlok Je bil
objavljen v Slovenskem poročevalcu, glasilu OF. 3. februarja 1945, v
/adnjili mesecih našega boja za svobodo družbenopolitičnega in kul-
lurncsia življenja.
3»? let ga že praznujemo in vsako leto nam pomeni Prešeren znova
rojNtvo našega srca in duha. rojstvo naše Lepote m Misli, začetek našega
:k>ve.škega poslanstva. Prešernova poezija je bila naša vest v krvavi
prcieklosii. njegovo deloje naša vest v.sedanjosti in bo ludi v prihodnosti,
k.ijli Npo/nati je treba, da tudi danes in jutri samo v Prešernu lahko
iiNiancmomt)Ohi in zvesti sebi in svojemu življenju. Lep in bogat program
/a obe prireditvi sla pripravila PD Ruda Sever (dramska, recitatorska,
pc\ska in tamburaška sekcija) in recitatorski krožek OŠ Franc Belšak.
()bisk — polna dvorana v ZD — pa je povedal, da imajo krajani KS
Ciorišnica dober posluh za kulturno prizadevanje svoje življenjske sre-
A. C.
RAZDEJANJE PO ZIMSKEM
NEURJU
Hrib Ojstrovec v Destrniku je že od nekdaj znan po stalnem vetru, ki
se kdaj pa kdaj sprevrže tudi v pravi vihar. Včasih je veter na tej lepi
razgledni točki zavijal le med redkim drevjem, danes pa mu kljubuje že
nekaj hiš. ki si jih je pred nedavnim, ob koncu meseca januarja kar
pošteno ,,sposodil". Pravzaprav so njegovo sunkovito zavijanje najbolj
čutili njihovi lastniki, ki jim je prizadejal tudi veliko škodo. Mirku
Simoniču iz Vintarovc 45/b je na gospodarskem delu poslopja dvignil
celotno ostrešje in ga treščil proti cesti. Na nedograjeni hiši Ervina
Stogerja je delno streho razkril, najbolj pa je začutil njegove posledice
lastnik hiše v Desirniku 2 — Franc Pukšič. Veter je polovico ostrešja
dvignil in vrgel na tla. Drugo polovico pa tako poškodoval, da ga je s
kritino vred potrebno v celoti obnoviti. Skodu je bila ocenjena na 116
tisoč dinarjev. Lastniki hiš pa v teh dneh že zamenjujejo uničena ostrešja
oziroma odstranjujejo rtepričakovane posledice januarskega neurja.
mš
Tole žalostno sliko smo videli nekaj dni po neurju na Ojstrovcu. Lastnik
nedograjene hiše — Franc Pukšič bo moral v celoti zamenjati ostrešje In
kritino, ki sta popolnoma uničena, (foto: R.)
IMAMO PTUJČANI KNJIGARNO?
Imamo, boste dejah. Mladinska knjiga jo je že
pred leti uredila v prijetnih prostorih, v samem
centru mesta. Zal pa je to premalo. V knjigarni
je le četrtina prostora namenjena prodaji knjig-
kakršnih-koli že. Večino prodajnega prostora
zaseda pisarniški material, šolske potrebščine,
igrače, spominki, nakit, servisi... In to je
knjigarna.
Res imamo samo 25 kilometrov do Maribora,
kjer je ponudba na prodajnih policah knjigarn
dovolj pestra in aktualna. Vendar, zakaj hoditi
v Maribor, če imamo v Ptuju svojo knjigarno?
In ta knjigarna je last založniške hiše z bogatim
programom, ki pa ga žal v Ptuju lahko občudu-
jemo le v prospektih. Poleg tega pa prodajalke
v knjigarni kaj slabo ponujajo potrošniku
dobro knjigo. Niti ne opozarjajo na novosti niti
ne ponujajo že ,,preizkušeno" blago. Ce pa že
slučajno /aide v knjigarno dobra knjiga po
kateri bralci povprašujejo, jo je moč dobiti le
nekaj i/vodov. Lahko bi rekli, da v knjigarni
nimajo najboljšega posluha za potrebe
potrošnikov ali pa ga nočejo imeti. Zakaj ne?
Zato najbrž, ker naše knjige niso prav poceni,
nasprotno. In s prodajo knjig bi knjigarna
gotovo zaslužila manj, kot s prodajo vsega
ostalega, kar ponuja na svojih policah.
In če boste dejali, da ponudba vendar je,
povejte, kako se znajdete v zmedi na prodajnih
policah. Od strokovne do leposlovne literature,
vse v enem žaklju, brez pravega reda, da o
otroških slikanicah, pravljicah in pobarvankah
.ploh ne govorimo, — kaj šele, da bi bile razvr-
ščene po starostnih kategorijah.
In če ponudba vendar je, zakaj potem
prodajalke v knjigarni ne vedo povedati, kaj
imajo in česa nimajo. Ce morajo preiskati vse
predale in pregledati police, preden vam lahko
ljube/nivo povedo — tega nimamo! Ob sloven-
skem kulturnem prazniku v ptujski knjigarni
niso imeli niti enih Prešernovih poezij, le
Pesnitve in pisma.
Sedaj se bodo prodajalke in vodstvo ptujske
knjigarne lahko oglasile in dejale ,,le čevlje sodi
naj Kopitar...", saj je tale sestavek le kupček
nepovezanih pripomb in na hitro skupaj zmeta-
nih misli. Pa vendar je ta sestavek plod skoraj-
da rednih nakupov v knjigarni in ko je enkrat
mera polna, steče kapljica čez rob.
Imamo Ptujčani knjigarno — knjigarno za več
kot 60.000 občanov? Ne, imamo le knjigarno,
ki ji lahko rečemo trgovina z mešanim blagom!
N. D.
6 - DELEGATSKA SPOROČILA
14. februar 1980 - XEDNIK
NEIZPOLNJENE
OBVEZNOSTI
INVESTITORJA
K poročilu b svojem deluje komisija za zaščito interesov občine
Ptuj priložila tudi opis neizpolnjenih obveznosti investitorja, to je
Dravskih elektrarn Maribor, že pri gradnji HE Zlatoličje kot pri HE
Formin. Te obveznosti izhajajo iz vsebine lokacijskih dovoljenj, raznih
soglasij in drugih dovoljenj.
HIDROELEKTRARNA SD—1 S STROJNICO V ZLATOLlCjU
Izjemno lokacijsko dovoljenje je izdala občina Maribor v marcu
1964. V drugi točki pogojev tega dovoljenja je bil zahtevan podrobnejši
načrt za izvedbo izliva odvodnega kanala v reko Dravo v odseku 1,5
km uzvodno in 0,5 km nizvodno načrtovanega izliva zaradi zavarova-
nja izliva pred zaprodenjem, utrditve dravskih bregov in struge. Ta
naloga ni opravljena. Dravske elektrarne pojasnjujejo, daje projekt za
odsek odvodnega kanala pri izlivu v Dravo izlelal IBE Elektroprojekt
Ljubljana na osnovi poročila vodnogospodarskega laboratorija o
rezultatih raziskav za izliv iz leta 1964. Trdijo tudi, da so izvedena vsa
dela v skladu z navedeno dokumentacijo. Glede na pobude in zahteve
predvsem KS Olga Meglič Ptuj, bo komisija vztrajala, da se ponovno
preuči in oceni izvedba izliva po navedeni dokumentaciji.
Vodnogospodarsko dovo jenje je prav tako izdela SO Maribor. V
pogojih tega dovoljenja so bile dane zahteve glede vzdrževanja struge
Drave, kar je študijsko izdelano le.deloma, zavarovanje levega brega
reke Drave nasproti toka odvodnega kanala v strugo Dravo, nadalje
ukrepi varnosti, predvsem postavitev varnostnih ograj ob kanalu na
območju naselij in mostovih ter reševalnih lestev. Vse to ni opravljeno.
Uporabno dovoljenje za jezovno zgradbo in odvodni kanal je bilo
izdano pri republiškem sekretariatu za gospodarstvo SRS leta 1972 in
to po končanem tehničnem pregledu, kjer so bile dane naslednje
pripombe: Zavarovati je treba brežine, napraviti utrditve pri odvod-
nem kanalu, nadalje je bilo ugotovljeno, daje dno odvodnega kanala
• za 2 m višje kot predvideva načrt za izliv v Dravo, kar neugodno vpliva
na hidravličen radij kanala. Podkomisija tehničnega pregleda za
pregled soglasij in dovoljenj je ugotovila, da je investitor izpolnjeval
vse pogoje graditve, razen nekaterih vodnogospodarskih pogojev, ki so
bili obravnavani po drugi podkomisiji, kije ugotovila, da niso name-
ščene opozorilne table glede varnosti v strugi Drave zaradi nenadnejga
zvišanja nivoja voda, zgrajena ni ribja steza in dokončana niso bila
dela pri ureditvi okolja hidroenergetskih objektov.
Dravske elektrarne pojasnjujejo, da so bila dela izvedena, vendar
zaradi zahteve po zavarovalnih delih je treba pridobiti še vodnogospo-
darsko oceno tega postopka, oz. vpliva HE SI) — 1 na obrežje.
HIDROELEKTRARNA SD 2 S STROJNICO V FORMINU
Lokacijsko dovoljenje za objekt akumulacijskega bazena v Ptuju
je izdal republiški sekretariat za urbanizem SRS z odločbo, 31. julija
1975. Iz te odločbe niso izpolnjeni pogoji:
Odvod vode v hajdinsko Studenčnico v trasi, kijo dopuščajo topo-
grafske razmere in gladina zajezene vode. Ta odvod je sicer zgrajen,
vendar nima zahtevane količine pretoka vode. Dovod se je prekinil,
zato je potrebno predhodno dokončno odločiti o dovajanju Drave v
Studenčnico in urediti režim.
Preučitev možnosti vodnih športov v bazenu. Do sedaj investitor
ni dal strokovno dovolj utemeljenega odgovora, zakaj vodnih športov
ni mogoče dovoliti.
Izpolnitev pogojev skupščine občine Ptuj. v soglasju po 21. členu
zakona o urbanističnem planiranju. V prvem soglasju in v dopolnil-
nem soglasju, ki je bilo izdano leta 1975 so namreč bile dane manjše
korekture meje bazena. V zvezi s tem ni izpolnjen pogoj, ki zahteva
ureditev na območju mesta na levem bregu tako kot je nakazano v
zazidalnem načrtu, sprejetem v letu 1965 in 1971.
Na lokacijski obravnavi o gradnji tega objekta je bilo ugotovljeno,
da je v novelaciji vsa urbanistična dokumentacija .mesta Ptuja. Nova
urbanistična dokumentacija je bila izdelana v letu 1978 in v zasnovi
tudi sprejeta, ki je skladna z izvedbo že zgrajenega bazena. Glede na
to. da je v soglasju SO Ptuj zahtevano, da DEM po posebnem pro-
gramskem projektu reši urbanistične zadeve, ki bistveno vplivajo na
izgled in kontakt mesta z jezerom. Ostale zadeve iz soglasja so izpolnje-
ne.
Vodnogospodarsko soglasje k projektu HE SD-2 je izdal republi-
ški sekretariat za urbanizem SRS. Ni zadoščeno zahtevam, da se
visokovodni nasip vključi v visoki levi breg reke Drave, urejeni niso
dostopi za požarno vodo, stara struga Drave ni vzdrževana, iz bazena
ni bilo odstranjeno vso grmovje in drevje, v Studenčnici ni zadostne
pretočne vode kot jo je imela pred zgraditvijo HE Zlatoličje, investitor
je tudi odgovoren za negativno vplive zajezitve glede na vodostaj
podtalnih vod.
K objektu jezu z vtokom v Markovcih je vodnogospodarsko
soglasje izdal republiški sekretariat za urbanizem. V tem ni zadoščeno
pogojem, kjer je zahtevana namestitev opozorilnih tabel zaradi varno-
sti in glede odvajanja površinskih in odpadnih vod iz obstoječih
objektov in naselij.
Vodnogospodarsko soglasje k projektu objekta dovodnega kanala
je izdal republiški sekretariat za urbanizem. Iz tega niso izpolnjeni vsi
pogoji glede odvzema vode za namakanje in požarno vodo.
Za objekt odvodnega kanala je prav tako izdal vodnogospodarsko
soglasje republiški sekretariat za urbanizem SRS. Tudi iz tega niso
izpolnjeni pogoji za odvzem vode za namakanje in požarno vodo.
OBJEKT ČISTILNE NAPRAVE IN KANALIZACIJO MESTA
V dovoljenjih za graditev hidroenergetskega sistema na SD-2 je
bila zahtevana graditev objekta čistilne naprave in kanalizacije na
levem in desnem bregu reke Drave v Ptuju. Mestna kanalizacija je bila
namreč speljana v reko Dravo, taki odvod pa po spremembi vodnih
razmer ni več dovoljen.
Republiški sekretariat za urbanizem SRS je z odločbo izdal
vodnogospodarsko dovoljenje^ posebej pa lokacijsko dovoljenje.
Komisija za zaščito interesov občine Ptuj je o tem lokacijskem dovolje-
nju razpravljala na dveh sejah. Objekt čistilne naprave je sedaj v
poskusnem obratovanju, izdano še ni uporabno dovoljenje, ker dela na
tem objektu še niso v celoti dokončana.
Tehnični pregled za hidroenergetske objekte SD-2 v celotnem
obsegu je bil opravljen leta 1978, razen objekta čistilne naprave in
kanalizacije. V zapisniku o tehničnem pregledu so bile dane pripombe
in zahteve, ki so pozneje bile upoštevane in dela opravljena. Pri tem pa
niso opravljena naslednja dela in izpolnjene zahteve:
Zahtevani so bili ustrezni ukrepi, ki naj zagotovijo varnost, to so
zaporne rampe, reševanje ipd., izvedba teh ukrepov je še v reševanju.
Dokončana še niso dela na ureditvi obale bazena v Ptuju in so dela še v
izvajanju. Ni bil izdelan pjoseben urbanistični načrt za mesto Ptuj v
odcepu kontakta z bazenom. Izdelan je bil le ureditveni načrt za
ureditev dela levega obrežja bazena.
Na levem bregu ni zavarovanja levega brega Drave do Gunžerje-
vega otoka. Del nasipa na desnem bregu Drave pa ni zgrajen po podat-
kih dokumentacije in pogojih dovoljenj. Rokavi stare dravske struge
niso zasuti kot je to bilo zahtevano v dovoljenjih. Zgrajena niso sidrišča
na določenih lokacijah in dostopi. Dno bazena akumulacije ni bilo
očiščeno in ni bilo odstranjeno vso drevje in grmovje.
Posebej velja opozoriti na dvig podtalnice in posledice na gradbe-
nih objektih. Novejše ugotovitve izkazujejo dvig podtalnih vod v
Budini, Brstju, Spuhlji, Markovcih, Vidmu, Turnišču in na območju
K S Ivana Spolenjaka v Ptuju.
(Iz gradiva za seje zborov SO Ptuj)
Iz poročila o delu komisije za zaščito
interesov občine Ptuj pri gradnji HE SD-2
Komisija za zaščito interesov
občine Ptuj pri gradnji hidroelek-
trarne Srednja Drava 2 je bila
ustanovljena v letu 1973 z odlokom
skupščine občine Ptuj. O svojem
delu je komisija poročala zborom
skupščine občine že dvakrat.
' Poročilo o delu od leta 1973 do ma-
rca 1977 so zbori skupščine občine
Ptuj obravnavali na seji, 30. marca
1977, drugo poročilo pa 30. decem-
bra 1977, sedaj pa so zbori
obravnavali že tretje poročilo in iz
tega poročila povzemamo nekaj
ugotovitev.
OSNOVNK SMKRI DKI.OVANJA
KOMISIJK
Prav je, da uvodoma nakažemo
osnovne smeri delovanja komisije,
ker si bo tako bralec lažje ustvaril
vsaj približni vpogled v obseg in
vsebino dela komisije v skladu s
splošnimi družbenimi interesi.
Komisija je sodelovala pri
ustvarjanju pogojev za zgraditev
kanalskega sistema HE SD—2 in
vseh vzporednih objektov. Pri tem
je poudarjala splošna družbena in
tudi osebna prizadevanja občanov,
samoupravnih organizacij in
skupnosti, 07D in drugih dejavni-
kov v korist hitre in cenene
zgraditve HE Formin, ki je tudi
bila zgrajena v 34 mesecih, to je v
rekordnem času.
Nadalje je usklajevala posamez-
ne aktivnosti iz programa
inve.s{itorja s programi in interesi
občine Ptuj z vključevanjem
krajevnih skupnosti, samoupravne
komunalne skupnosti, lokalne
skupnosti za ceste, samoupravne
stanovanjske skupnosti, komu-
nalnega podjetja, zavoda za
.spomeniško varstvo, Projekta
inženiringa ter drugih samou-
pravnih organizacij in strokovnih
služb.
Iskala je re.šitve za zagotavljanje
materialnih sredstev za uresničitev
skupnih programov (vodooskrba,
odvodnjavartje, čiščenje odpadnih
voda mesta Ptuj itd.) in za
izvajanje drugih del na prizadetih
območjih vidnega in posledičnega
vidnega in posledičnega vpliva
gradnje objektov HE SD—2.
Ugotavljala je izpolnjevanje
dogovorjenih in predpisanih
obveznosti, ki jih imajo Dravske
elektrarne Maribor pri dokončni
zgraditvi objektov HE SD—2. Ob
tem je koordinirala in usklajevala
zahteve posameznih krajevnih
skupnosti, OZD in drugih do
investitorja.
Delo komisije je bilo vedno v
skladu z navedenimi osnovnimi
smermi delovanja. Pri usklajevanju
operativnih nalog in odnosov so bi-
li v delo komisije pritegnjeni tudf
neposredni udeleženci, pristojni
organi in službe v občini Ptuj, prav
tako pa tudi drugi, ki so s svojo
.strokovno in družbeno zavzetostjo
lahko pomagali k rešitvam in k
vsebimi delovanja komisije. To
potrjuje tudi naslednji pregled
dogovorov na posameznih področ-
jih.
OSKRBA Z VOIK)
1. VODOOSKRBA območij, v
katerih je na osnovi predhodne
ocene in študije ugotovljen oz.
predviden vpliv HE Formin na sta-
nje vode v vodnjakih, je izvedena v
okviru investicijskega programa
razvoja vodovoda na Ptujskem
polju in delu vzhodnih Haloz. Za-
radi znižanja gladine podtalnice je
sklenjena osnovna in dodatna
pogodba med občino Ptuj, komu-
nalnim podjetjem in DEM, na
osnovi katerih so DEM z graditev
vodovodnega omrežja sofinancira-
le v višini 25,183.405,40 din, od
skupne vrednosti 46,545.559,30
din. Razliko je zagotovila občina
Ptuj iz sredstev po samoupravnem
sporazumu o razvoju vodovodnega
omrežja v občini Ptuj za obdobje
1976—1980 ter s sredstvi samo-
upravne komunalne skupnosti
občine Ptuj.
Na omenjenem območju so tako
izvedeni vsi priključki ogroženemu
prebivalstvu. Enako so dela izvede-
na v območju KS Zavrč, DEM in
Komunalnim podjetjem VARKOM
— Varaždin. Glede na prvo oceno
dviga podtalne vode v območju
Budina—Brstje iz leta 1978, so
DEM sofinancirale gradnjo dela
v^odovodnega omrežja v vrednosti
450.000,00 dinarjev.
I)VI(. PODTAI.NE VODE
DVIG PODTALNE VODE, ki
ga ugotavljajo v območju industrij-
ske cone I Ptuj in v krajevnih
skupnostih Budina—Brstje, Spuh-
Ija, Markovci, Videm pri Ptuju,
Turnišče, Ivan Spolenjak je predv-
sem v zadnjem času porušil
obstoječe prostorske danosti v
navedenih območjih. Zaradi tega
smo od DEM zahtevali takojšnje
ukrepanje, vendar gre za komplek-
sno vprašanje sedanjega novega in
bodočega gibanja podtalnice, kar
je potrebno ugotoviti z daljšim
opazovanjem novega stanja (smer
toka podtalnice in količi-
ne).
Glede na že sedaj vidno
nenormalno stanje podtalnice v
ind. coni I Ptuj in na območju
Budina—Brstje je bilo dogovorje-
no, da DEM v februarju—marcu
leta 1980 izvedejo sanacijska dela
po izdelani dokumentaciji (VGP
Maribor) v navedenem območju, v
vseh ostalih pa vzpostavijo
dopolnilno opazovalno mrežo. Na
osnovi študije in izdelanega
projekta morajo sanirati območja
še v letu 1980. Navedeno stanje
bremeni DEM, zato vztrajamo, da
DEM v najkrajšem možnem času
izvedejo potrebna dela oziroma
upoštevajo dogovorjene roke
izvedbe.
V tej zvezi so ali pa bodo dane v
postopek usklajevanja tudi vse
odškodninske zahteve naslovljene
na občino Ptuj od ogroženih in
oškodovanih občanov, org. združe-
nega dela in drugih. Občani v KS
Budina—Brstje, Ivan Spolenjak in
Turnišče zaradi opisanega stanja
zahtevajo med drugim tudi ureditev
kanalizacije.
ČIŠČENJE ODPADNIH VOD
ODVODNJAVANJE IN ČIŠČE-
NJE ODPADNIH VOD mesta
Ptuj je zaradi izgradnje
akumulacijskega bazena urejeno z
novo zbirno kanalsko mrežo s
čistilno napravo. Vrednost vseh del
po drugem dopolnilu k osnovni
pogodbi znaša 78,480.000 din v
razmerju sofinanciranja DEM: 2/3
—	občina, 1/3 sredstev DEM oz.
52,320.000,00 din.
Dela pri gradnji objektov za či-
ščenje in odvodnjavanje odpadnih
vod mesta Ptuj so v zaključni fazi
—	čistilna naprava poizkusno
obratuje za odpadne vode, ki se
zbirajo v desnoobrežnem zbiralni-
ku. Glede na način izvedbe čistilne
naprave, čas izvedbe in KNOW
HOW sistem pogodbe med DEM in
Inženiring biro Maribor vztrajno
na brezhibnem tehnološkem proce-
su delovanja čistilne naprave in na
dogovoru o zagotavljanju sredstev
/a visoke stroške električne
energije.
Odprto vprašanje ceste do čistil-
ne naprave je potrebno dogovoriti
do marca 1980.
OBNOVITVENA DELA NA
OBMOČJU PTUJA
Obnovitvena dela na cestah,
ulicah in trgih v območju mesta
Ptuja so v zaključni fazi (razen
asfaltbetonov). Na osnovi skupne
ocene stanja je dosežen dogovor o
sofinanciranju obnove uničenih
ulic, cest in trgov v območju mesta
Ptuj, po katerem DEM v vrednosti
9,820.000,00 din obnavljajo
naslednje: Muršičevo ulico, Hrvat-
ski trg, Dravsko ulico, Znidaričevo
nabrežje. Cesto na tratah in
Zadružni trg od križišča z Mlinsko
do izpusta za čolne pri železniškem
mostu, vse ostale kot so Čučkova
ulica, Cafova ulica itd. pa obnav-
ljamo s sredstvi samoupravne
komunalne skupnosti iz sprejetega
programa del v letu 1979.
Vztrajamo, da DEM uredijo
ulice tudi na območju KS Budina-
Brstje na osnovi ugotovljene
prekomerne uporabe cesdšča v
-dveh odsekih (proti prečrpališču in
proti Prosenjaku). Glede izvrše-
nega posega na območju Hrvat-
skega trga ter z vidika varnosti je s
samoupravnim sporazumom dogo-
vorjena odškodnina za objekt
— stanovanjsko zgradbo na
Hrvatskem trgu med SSS občine in
DEM v vrednosti 1,600.000,00
din.	^
V letu 1980 bodo zaključena dela
na obnovi PARKA v Ptuju. Dela
v celoti financirajo DEM, saj so s
posegom v t. i. prejšnji park
povsem uničile osnovne funkcije
obdravskega mestnega parka kot
.sestavnega dela v celotni podobi
mesta Ptuja. Dela v vrednosti
5,286.583,35 din izvaja Komunal-
no podjetje Ptuj. V okvir te ure-
ditve ter iz varnostnih razlogov je
urejena javna razsvetljava na obeh
bregovih akumulacijskega bazena.
Ureditvena dela v vrednosti
2,294.640,00 din je samoupravna
komunalna skupnost sofinancirala
v višini 554.740,00 din.
7a povzročeno škodo na RIB-
JEM ZARODU, je dosežen spora-
zum med DEM in Zvezo ribiških
družin Ptuj za odškodnino v višini
din 1,580.000,00 din. Sredstva so
namenjena za gradnjo in ureditev
nadomestnih ribnikov. Za razvoj
flore in favne sta v akumulaciji
napravljena dva odtoka, medtem
ko dodatno dovajanje vode v
Studenčnico, ki je zaradi HE
Zlatoličje usahnila, ni urejeno.
KAKO Z UPORABO JEZERA
Uporaba jezera in njegove
okolice za rekreacijske namene še
vedno ni dogovorjena. V občini
smo obravnavali le osnutek odloka
o prometu na vodah; od DEM smo
v tej zvezi sprejeli stališča in mne-
nja glede vožnje z motornimi čolni
za športne in rekreacijske namene
na vodah HE Formin, vendar nam
strokovne ocene Se niso podali.
DEM se v tem primeru sklicujejo
na zahtevo republiškega sekreta-
riata z.a urbanizem, ki sicer v
vodnogospodarskih dovoljenjih za
elektrarne na reki Dravi (z dne
12/4—1979) izrecno določa, da
vožnja z motornimi čolni za šport-
ne in rekreacijske namene ni
dovoljena. Sodimo da v našem
primeru to ne velja, zato še nadalje
vztrajamo na strokovni oceni in
možnosti izvajanja vseh vrst vod-
nih športov na zbirnem jezeru.
KRAJEVNE SKUPNOSTI
Krajevna skupnost GORIŠNICA
je na osnovi skupne ocene
posledičnega stanja izgradnje
objektov HE SD—2 v območju KS
uskladila zahteve z DEM s
samoupravnim sporazumom. KS
je pridobila odškodnino za
prekomerno uporabo cest v višini
1,064.000,00 din za vse ostale
zahteve pa sklenila sporazum po
katerem so DEM dolžne obnoviti
tudi druge infrastrukturne objekte
in v namen izgradnje HE Formin
uporabljeno območje. Z vsebino
sklenjenih dogovorov je KS kot
udeleženka seznanjena, vendar
moramo reči, da se DEM na tem
področju niso zadovoljivo angaži-
rale in vključevale v takojšnje
izvajanje dogovorjenih ukrepov.
Medtem se visokovodni nasip
Mala vas — Formin ni izvršil iz
razloga neposrednih odnosov v KS
ter dogovora v okviru Kmetijske
zemljiške skupnosti občine Ptuj.
Krajevna skupnost MARKOVCI
je razmerje do DEM dogovorila po
enakem postopku kot KS
Gorišnica. Za uporabo prometnih
površin in druge objekte je prido-
bila odškodnino v vrednosti
3,610.000.00 din. KS, naknadno
zahteva tudi ureditev (utrditev)
ceste Muretinci — Stojnci in ceste
skozi Sobetinci, kar v tem trenutku
z DEM še ni dogovorjeno.
Prav tako ni usklajena in dogo-
vorjena ZAHTEVA KS VIDEM
PRI PTUJU glede prekomerne
uporabe ceste Videm— Sturmo-
vec. Ureditev te ceste in tudi zahte-
ve KS Markovci še nadalje ostaja
zahteva v razmerju stroškov, ki so
nastali zaradi poškodb in
prekomerne uporabe cest.
Zavarovalna dela v Ptuju in
vzdolž kanala še niso povsem
urejena. Vsa nedokončana dela, ki
so vezana na vodnogospodarsko
soglasje, lokacijske razprave in
drugo omenjamo v prilogi tega
poročila, vključno tudi nedokon-
čana dela pri izgradnji HE Zlato-
ličje. Vodenih je bilo več razgo-
vorov in razprav — ircnuino
pričakujemo še mnenje
republiškega vodnogospodarskega
inšpektorata. Varnostne mere in
predvsem ograje, ki so dogovor-
jene, DEM še do danes niso
izvedle.
Občina se je v okviru komisije z
DEM dogovorila za nadaljnjo
uporabo zemljišča na desnem
bregu akumulacije v industrijsko
cono II Ptuj in za del zemljišča na
platoju ob strojnici v Forminu.
Stališče občine je v tej zvezi vezano
na izhodišče nadaljnjega družbe-
noekonomskega razvoja, predvsem
pa na razvoj delovnih organizacij
KK Ptuj in AGIS.
Ob tem moramo omeniti, da
navzlic obsežnemu delu niso rešeni
nekateri ključni problemi, ki so
vezani na zavarovanje ljudi,
premoženja in so v naslednji fazi
gotovo prioritetni. Zato zahte-
vamo, da DEM takoj pristopijo k
realizaciji preostalih ugotovljenih
obveznosti.
Obnova Dravske ulice v Ptuju, dokončanje vs«h del je prekinila zima
Foto: M. Ozmec
Ugodno jesensko vreme je delavcem komunalnega servisa omogočilo, da so še pred zimo uredili park ob
Dravi v Ptuju, uredili so stezice, zasejali travo, zasadili okrasno grmičevje itd.	fot^,.
TEDNIK ~ 14. februar 1980
NASE KMETIJSTVO - 7
KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ TOZD TEHNOSERVIS
NAČRTUJEJO SPECIALIZIRANI
SERVISNO-PRODAJNI CENTER
Kmetijski kombinat Ptuj je v letu
1961 ustanovil obrat Tehnoservis z
nalogo, da za potrebe kombinata
vzdržuje kmetijske stroje in strojne
naprave. Pri tem je ustanovitelja
vodilo dejstvo, da brez rednega in
dobrega vzdrževanja strojev in
naprav ni mogoče organizirati
moderne kmetijske proizvodnje.
Tehnoservis se je stalno Siril ter
nenehno kadrovsko in organizacij-
sko krepil ter tako postal obrat za
vzdrževanje kmetijske, gozdarske
in gradbene mehanizacije povsem
odprtega tipa za območje podrav-
ske in sosednjih regij. '
Z ozirom na kadrovske možnosti
in v želji pridobiti čimvečji
dohodek, je Tehnoservis v letu
1969 organiziral še proizvodnjo
birotehničnih aparatov. V ta
namen so leta 1974 dogradili
proizvodno dvorano in pridobili
1800 kvadratnih metrov pokrite
delovne površine. Istega leta so
pričeli kot kooperant TGO Gorenje
s proizvodnjo elektronskih sklopov
za črnobele in barvne televizorje.
Od leta 1974 so se tako razvijale tri
dejavnosti — servisno remontna
dejavnost s prodajnim skladiščem
ter obe proizvodni dejavnosti, to
sta proizvodnji birotehničnih
aparatov in elektronskih sklopov.
V letu 1978 so osvojili že celotno
proizvodnjo črnobelih TV apara-
tov, v tem času pa zaposlovali že
279 delavcev.
Nato je prišlo do znane samo-
upravne organiziranosti v dve
temeljni organizaciji in sicer TOZD
Elektronika v sestavi TGO Gorenje
in TOZD Tehnoservis v sestavi
Kmetijskega kombinata Ptuj. Z
velikimi napori in skrbnim varče-
vanjem vseh zaposlenih in na vseh
nivojih so prehodne težave prema-
gali.
S preselitvijo TOZD Elektronika
v nove prostore, ki jih gradijo ob
Ormoški cesti, bo Tehnoservis
pridobil 1800 kvadratnih metrov
pokrite površine in tako imel
približno 3200 kvadratnih metrov
pokritega delovnega prostora ter
okrog 6000 kvadratnih metrov
zunanjih asfaltiranih površin. S
pridobitvijo novih prostorov jim
bodo dane možnosti popravila in
servisiranja tudi najtežje kmetijske
mehanizacije kot so kombajni in
najtežji traktorji, katerih moči
danes že presegajo 300 KM. Delo
na teh strojih danes morajo oprav-
ljati na prostem.
TOZD Tehnoservis se je torej do
razdelitve razvijala v treh smereh
po razdelitvi oziroma novi samo-
upravni organiziranosti pa so si kot
svojo dolgoročno usmeritev
začrtali nalogo postati moderen
specializirani servisno-prodaj ni
center za vzdrževanje in oskrbo
kmetijske, gradbene in gozdarske
mehanizacije na območju podrav-
ske in sosednjih regij. Takšno
usmeritev potrjuje dejstvo, da se
kmetijstvo opremlja s čedalje bolj
izpopolnjenimi stroji in napravami.
Popravila takšnih strojev pa lahko
opravlja le specializiran in dobro
opremljen servis. Kot nam je ob
obisku povedal direktor TOZD
Tehnoservis Anton Galun, želijo,
da bi v prihodnje kupci, gre zlasti
za kmetovalce, na enem mestu
imeli možnost kupiti stroj, na tem
mestu vzdrževati in popravljati, saj
bodo imeli zagotovljene nadomest-
ne dele. Pravgotovo je to tudi želja
kmetovalcev, saj je sedaj na tem
področju velika razdrobljenost.
Gre namreč za množico kmetijskih
strojev različnih tipov, za katere pa
nadomestnih delov ni mogoče
vedno zagotoviti. Takšen center pa
bo omogočal tudi večjo tipizacijo
strojev, kar je pravgotovo koristno
tudi z ekonomske plati. Usmeritev
v razvoj specializiranega centra je v
skladu z razvojnimi programi
Kmetijskega kombinata Ptuj in
pravtako kmetijstva v severovzhod-
ni Sloveniji, ki ima v proizvodnji
hrane velike naloge in obveznosti.
Pri popravilu kmetijske mehani-
zacije so ob delu v delavnicah
uvedli terensko servisno službo, ki
jo nameravajo v prihodnje še okre-
piti. Ugotovili so, da manjše delav-
nice v posameznih krajih niso
primeren način, ker so stroški večji
od dohodka. Kot že zapisano, jim
največ težav povzročajo nadomest-
ni deli. To vrzel poskušajo zapol-
njevati v okviru možnosti, največ
pa pri tem izkoriščajo lastno
iznajdljivost in bogate izkušnje,
česar pa jim v Tehnoservisu ne
manjka. S kadri nimajo težav, saj
si jih redno zagotavljajo, razvese-
ljivo pa je, da interes za dela in
naloge mehanika kmetijske
mehanizacije ne upada. Trenutno
imajo ob 98 zaposlenih 5e 22
učencev v gospodarstvu.
Ob redni dejavnosti so v Tehno-
servisu uvedli izdelavo nekaterih
proizvodov, ki se večjim delovnim
organizacijam zaradi manjšega
števila kosov ne izplačajo. Znanja
in spretnosti jim na tem področju
ne manjka, saj so na takšen način z
lastnim kadrom in razvojem pričeli
z izdelavo birotehnične opreme. In
zakaj dodatna dejavnost? Pred-
vsem zato, ker popravilo kmetijske
mehanizacije nima stalno enakega
obsega in je odvisno tudi od
kmetijskih del oziroma letnega
časa. V vmesnem obdobju pa lahko
z dodatno dejavnostjo dohodek še
povečajo, saj je servisno-remontna
dejavnost ročno delo, vezano na
človeka in ni tako akumulativna
kot v ostalih panogah, zlasti indu-
striji.
V prizadevanjih za izboljšanje
gospodarjenja imajo v Tehnoser-
visu veliko izkušenj. Kako tudi ne,
saj so v preteklem letu morali pas še
kako zategniti, če so hoteli
zapolniti velik izpad dohodka ob
samoupravnem preoblikovanju. To
jim je tudi v celoti uspelo, saj prvi
rezultati že kažejo na ugodno
poslovanje. V ta namen so uvedli
varčevanje na vseh področjih,
predvsem pa so zmanjšali režijske
službe, racionalizirali porabo
surovin in energije, optimalno
izkoristili razpoložljive kapacitete,
na vseh strojih uvedli dvoizmensko
delo, uredili nagrajevanje po delu
in rezultatih dela, delovni čas
prilagodili uporabnikom njihovih
storitev in še bi lahko naštevali. V
letošnjem letu pa so lanski stabili-
zacijski program še izpopolnili,
koristno pa bodo uporabili
izkušnje, ki so v preteklem letu dale
najboljše rezultate.
Osnovna dela in naloge v TOZD
Tehnoservis opravljajo mehaniki
kmetijske mehanizacije. Ob našem
obisku v tej delovni sredini smo se
pogovarjali tudi z Ivanom
Bezjakom, visokokvalificiranim
mehanikom za kmetijske stroje, ki
je s Tehnoservisom od prvih za-
četkov, torej od leta 1961.
,,V tistih začetkih je bila naša de-
javnost bolj primitivna, odvijala
pa se je v manjšem objektu s
preprostim orodjem. Takratno
delo je od nas zahtevalo precej
naporov, vendar je obseg dela za
tiste čase zadostoval, saj so
takratni stroji imeli manjšo moč,
kmetovalci pa še niso imeli toliko
mehanizacije kot danes," je o
začetkih pripovedoval Ivan
Bezjak. ,,Z ozirom na razširjenost
kmetijske mehanizacije smo od
takrat do danes naredili velik ko-
rak naprej. Danes so traktorji že
tako izpopolnjeni in takšnih mo-
či, da moramo za ta popravila
imeti primerno orodje.
Zasebni sektor kmetijstva si
nabavlja traktorje in stroje razli-
čnih tipov in iz različnih držav. To
nam povzroča veliko težav pri
delu, saj kmetovalci običajno pri
nakupu o rezervnih delih ne razmi-
šljajo, nato pa želijo, da jim mi to
zagotovimo. Seveda pa vseh delov
ne moremo zagotoviti, saj je v
večini primerov potreben uvoz.
Družbeni del kmetijstva je na
boljšem, saj ima stroje tipizirane,
naša delovna organizacija pa ima
za te stroje pogodbene servise in
seveda rezervne dele. Zato menim,
da bi bilo potrebno strojni park
tipizirati, torej uvesti samo dolo-
čene tipe strojev, saj bomo na ta
način lažje zagotovili rezervne
dele."
Tudi mehanik Ivan Bezjak pravi„
da je med mladimi še vedno veliko
zanimanje za popravila kmetijskih
strojev, saj ima ta poklic dolgo
tradicijo. Delo na strojih je tudi
njega pritegnilo, ob stalnem izpo-
polnjevanju pa je kos še tako
zahtevni m popravilom, saj mu
pridobljeno znanje delo močno
olajša.
Tako je torej v TOZD Tehnoser-
vis. Seveda smo se ob obisku
pogovarjali o vseh področjih
njihovega dela, tudi o konstrui-
ranju in izdelavi novosti in
opreme, ki jo v večini primerov
uvažamo. Več o tem pa ob prvi
priložnosti, ki pa ni tako daleč.
1. kotar
Anton Galan
Ivan Beljak
Med delom v delavnici	Foto: M. Ozmec
Kmalu odločitev o sejmih v občini Ptuj
Med občani, zlasti še med tistimi, ki so tako ali
drugače povezani z živinorejo, je bilo zadnja leta
veliko negodovanja zaradi ukinitve sejmišča v
Ptuju. Pripravljen je bil osnutek odloka, o njem
sta razpravljala zbor združenega dela in zbor
krajevnih skupnosti skupščine občine Ptuj, na
seji 22. junija 1978. Osnutek odloka je
predvideval opustitev sejmišča v Ptuju in
ureditev novih sejmišč v Moškanjcih in pri
Lovrencu na Drav. Polju.
Od delegacij, zlasti iz krajevnih skupnosti, so
bile dane številne pripombe in delegatske pobude
za nove lokacije, ki bi morale biti v neposredni
bližini Ptuja (Turnišče, Marof itd.), žal pa bi
ureditev na vsaki od predlaganih lokacij zahteva-
la veliko denarja. Zato se je našla boljša,
predvsem cenejša rešitev.
Novi urbanistični načrt mesta Ptuj, ki ga je
občinska skupščina že sprejela v letu 1979, je
glede na številne pripombe in predloge ohranil
sejmišče na sedanji lokaciji ob Ormoški cesti — s
tem, da se izdela podrobnejši načrt ureditve
sejmišča. Po naročilu občinske skupščine je
Projekta inženiring Ptuj tudi izdelal urbanistič-
no in prometno rešitev sejmiščnega prostora.
2e obstoječemu sejmišču urbanistični načrt
dodaja še sejemsko-servisni program natovarja-
nja, pregledovanja in tehtanja živine takoj ob
vhodu in v povezavi s parkirišči. Na sejmišče bi
naj bil pristop iz Rajšpove ulice. Parkirišča v
notranjem delu sejmišča bodo asfaltirana in bi
jih v nesemanjskih dneh uporabljali kot javna
parkirišča, zunanja parkirišča za osebna vozila
pa bi bila v makadamski izvedbi.
Osnutek odloka, o njem je že razpravljal
izvršni svet SO Ptuj, bo v kratkem v razpravi na
sejah zborov združenega dela in krajevnih
skupnostih oz. prej v njihovih delegacijah,
predvideva, da bi naj bili sejmi za plemenska
goveda na dan že tradicionalnih sejmov vsak
prvi petek v mesecu; dočim sejmi za konje,
žrebata in ostale kopitarje, pujske in prašiče pa
vsak prvi četrtek v mesecu.
Na sejmih plemenske živine se bo smelo
prodajati in kupovati le plemensko govedo in
konje. Za plemensko govedo se šteje breje telice
in krave in teleta, če se prodajajo istočasno z
materjo. Nakup in prodaja živine bosta do-
voljena le na sejmiščnem prostoru, ki mora biti
urejen v skladu z veterinarsko sanitarnim redom.
Klavna in vzrejna živina pa se sme v skladu z
določili osnutka odloka prodajati in kupovati le
na dogonskih mestih.
Zaradi vzdrževanja reda na sejmišču je v
osnutk u odloka predpisan sejmski red, ki
dopušča, da je sejmišče odprto od pol sedmih
zjutraj do 13. ure; nadalje, da je dovoljena le
organizirana prodaja, da se smejo živali na
sejemski prostor le pripeljati in podobna določi-
la. Določilo o sejemskem redu je praktično
novo, zato je tudi odlok ponovno pripravljen
kot osnutek, da se bo lahko čimveč delegacij
vključilo v razpravo, dalo svoje pripombe in
predloge.
Odlok prav tako določa Komunalno podjetje
Ptuj za upravljalca sejmišča, ki bo sejme tudi
organiziralo, dočim bo strokovne naloge oprav-
ljal in vodil Obdravski zavod za živinorejo in
veterinarstvo Ptuj. Vse to bo zahtevalo določena
finančna sredstva, saj bo sejmišče treba urediti v
skladu z ureditvenim načrtom in to v dveh letih
po uveljavitvi odloka. Sejmi pa bi se lahko začeli
že, ko bodo izpolnjeni vsaj minimalni pogoji.
Velja Se omeniu, da bo odlok upravljalca
sejmišča zadolžil za ureditev sejmišča, ki mora
biti ograjeno, s pregradami urejeno na predele za
govedo, za konje in pujske. V pregradah morajo
biti priprave za privezovanje živine. Na sejmišču
bo morala biti tudi tehtnica, posebej za velike
živali in posebej za tehtanje pujskov in malih
živali, prostor za nakladanje in razkladanje ter
napajaliSče za živino. Ta del sejmišča bo moral
biti ločen od prostora, kjer se bo opravljala
prodaja in nakup.
Ker gre za odlok o sejmih v občini Ptuj, so v
njem določila tudi o sejmih potrošnega blaga.
Odlok določa tri take sejme: 23. aprila na
Jurjevo, 5. avgusta na Ožbaltovo in 25. novem-
bra na Katarinino. Ce je ob navedenih dnevih
nedelja ali državni praznik, je sejem prvi nasled-
nji delovni dan. Tudi o tem bodo v odloku
podrobnejša določila, kje se sme prodajati, kdo
sme prodajati in kaj, vendar o tem prihodnjič.
Kmetijski zalconi
ZAKON O DEDOVANJU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN ZASEB-
NIH KMETIJSKIH GOSPODARSTEV (KMETIJ) - SKRAJŠANO
ZDKZZKG
(Ur. list SRS št. 26/73)
Nadaljevanje
Cilede oporočne naklonitve volil, bilo zakonitim dedičem, bilo drugim
osebam, velja isto kot smo zapisali pri obravnavanju prenosa kmetije z
izročilno pogodbo. Treba je še dodati, da denarna in druga volila, ki bi
dediča kmetije preveč obremenjevala, sme na njegovo zahtevo sodišče
zmanjšati, pri tem pa mora paziti, da nujni dediči glede svojega deleža niso
prikrajšani. Ce je oporočitelj v oporoki nujne dediče (zakonca, starše,
otroke in posvojence) prezrl ali jim naklonil manj, kot bi dobili, če bi prišlo
do dedovanja na podlagi zakona, smejo ti dediči zahtevati delež, ki jim
pripada po prvem odstavku 15. čl. ZDKZZKG. Opozorimo pa na to, da
sme sodišče na zahtevo tistega nujnega dediča, ki nima potrebnih sredstev
za življenje, njegov po 1. odst. 15. čl. cit. zakona izračunan delež povečati.
Na zahtevo dediča, ki je dedoval kmetijo pa sme sodišče deleže nujnih
dedičev tudi zmanjšati iz razlogov, ki so omenjeni v drugem odstavku 15.
čl. ZDKZZKG (npr. če ima dedič, ki je dedoval kmetijo prevelike izdatke
oz. obveznosti do mladoletnih dedičev, ali če bi bila znatno ogrožena
gospodarska zmožnost kmetije.).
b) KAKO SE PRENAS.A LASTNINA NA PODLAGI DEDOVANJA
PO ZAKONU?
Kmetijska zemljišča dedujejo dediči po splošnih predpisih o
dedovanju, ki jih vsebuje zakon o dedovanju. Ce z dedovanjem
kmetijskega zemljišča presežejo zemljiški maksimum, morajo postopati po
ZKZ, o čemer smo že pisali (glej Tednik št. 49 iz 1.
1979). Kmetijo pa praviloma deduje SAMO EN DEDiC in sicer tisti
zakoniti dedič, ki izpolnjuje pogoje iz 11. člena ZDKZZKG, o čemer smo
pisali pri pogodbenem prenosu kmetij.
Ce več zakonitih dedičev izpolnjuje pogoje za dedovanje kmetije
(imenujmo jih — upravičeni dediči), potem deduje kmetijo zapustnikov
zakonec.
Ce zapustnikovega zakonca ni, ali če se dedovanju odpove,, deduje
kmetijo tisti upravičeni dedič, ki ga soglasno določijo vsi upravičeni dediči,
oziroma če se ti ne sporazumejo, deduje kmetijo' tisti upravičeni dedič, ki
ga določi sodišče.
KAJ SE ZGODI, CE KMETIJE NE DEDUJE ZAPUSTNIKOV
ZAKONEC IN CE KOT ZAKONITI DEDiCl PRIDEJO V POSTEV
TUDI ZAPUSTNIKOVI MLADOLETNI OTROCI IN POSVOJENCI?
V	takem primeru lahko pride na predlog zapustnikovega zakonca,
njegovega'otroka ali posvojenca ter skrbstvenega organa do odložitve
določitve dediča kmetije.
Kmetija, pri kateri je določitev dediča odložena, je skupna last vseh
dedičev, ki bi dedovali po splošnih predpisih o dedovanju, dokler se po
polnoletnosti najmlajšega med njimi ne določi dedič kmetije v skladu z
zgoraj omenjenimi določbami. Istočasno, ko se določi dedič, se določijo
tudi nujni deleži zakonca, zapustnikovih otrok, posvojencev in staršev, ki
ne dedujejo kmetiie.
KDO DEDUJE. ČE NI DEDICA. KI BI IZPOLNJEVAL PO-
GOJ ZA DEDOVANJE KMETIJE PO 11 č. ZDKZZKG?
Če ni takega zakonitega dediča, ki bi imel namen obdelovati
kmetijo z osebnim delom, lahko deduje kmetijo tudi tisti zakonit dedič
po splošnih predpisih o dedovanju, ki je kmet po ZKZ. ki priznava
status kmeta tudi nekaterim občanov, ki ne obdelujejo kmetijskega
zemljišča z osebnim delom (glej Tednik št. 46, 48 iz leta 1979). Če je
več takih dedičev, dedujejo kmetij^ vsi. V takem primeru se sme
kmetija razdelitipo fizičnih delih.
KAJ SE ZGODI. ČE NOBEN DEDIČ BILO ZAKONIT BILO
OPOROČNI NE IZPOLNJUJE POGOJEV, KI JIH ZA DEDOVA-
NJE KMETIJ DOLOČA ZDKZZKG?
V	takem primeru se dedovanje odloži dokler kmetijska zemljiška
skupnost ne najde prevzemnika, ki dobi status kmeta s prevzemom
kmetije. Če se prevzemnik in dediči ne sporazumejo o višini prevzem-
ne cene in o rokih v katerih jo je treba plačati, odloči o tem sodišče.
Prevzemnik in dediči pa se lahko dogovorijo, da se iz kmetije izločijo
stanovanjska in gospodarska poslopja, kmetijsko neobdelovalno
zemljišče, kmetijske priprave, orodja in živina ter objekti kmečkega
turizma. S sklepom s katerim sodišče ugotovi pravice dediča, ki dedu-
jejo prevzemno ceno in izločene predmete po splošnih predpisih o
dedovanju, postane kmetija last prevzemnika. Do izdaje sklepa pa
kmetijo upravlja začasni upravitelj, ki ga imenuje na predlog kmetijske
zemljjške skupnosti sodišče, pred katerim teče zapuščinski postopek.
Če pa kmetijska zemljiška skupnost ne najde prevzemnika potem
pa. če se s tem ona strinja in če je to v skladu z občinskim prostoroskim
in drugimi plani občine, dedujejo dediči, ki ne izpolnjujejo pogojev za
dedovanje kmetij, tiste predmete, ki bi jih lahko izločili iz kmetije
sporazumno s prevzemnikom kmetije, ki ga je poiskala kmetijska
zemljiška skupnost, o čemer smo že pisali zgoraj.
Izjemoma pa taki dediči dedujejo tudi vse. kar spada v kmetijo 4.
čl. ZDKZZKG. če tako v skladu z občinskim prostorskim in drugimi
plani občine, odloči občinska skup.ščina na predlog kmetijske zemlji-
ške skupnosti. Kmetijska zemljišča iz prednosti iz 4 čl. ZDKZZKG, ki
jih ne dedujejo dediči, postanejo družbena lastnina. Odškodnino, ki jo
za ta kmetijska zemlji.šča in za predmete plača kmetijska zemljiška
skupnost, dedujejo dediči po splošnih predpisih o dedovanju.
ALI SME DEDIČ PODEDOVANO KMETfJO TAKOJ PRO-
DATI OZ. ODTUJITI?
ZDKZZKG niti neki drugi zakon ne vsebuje predpisa, ki bi
prepovedoval dediču odtujitev cele kmetije ali njenega znatnega dela
takoj po prevzemu na podlagi dedovanja po zakonu. Da se pa tak
zakoniti dedič ne bi okoristil na račun drugih zakonitih sodedičem, ki
so iz kmetije prejeli le svoj nujni delež, zato je v 19 čl. ZDKZZKG
določeno da dedič, ki prostovoljno odtuji podedovano kmetijo ali
znaten del v 10 letih potem, ko je kmetijo prevzel ter ne pridobi druge-
ga kmetijskega zemljišča najkasneje v 1 letu od odtujitve podedovane
kmetije ali njenega znatnega dela. mora sodedičem na njihovo zahtevo
doplačati razliko, tako. da niso prikrajšani glede dednih deležev, ki bi
jih dobili po splošnih predpisih o dedovannju.
KDAJ IZROČITELJEV (ZAPUSTNIKOV) ZAKONEC, PO-
SVOJENEC, OTROK TER STARŠI NE MOREJO DOBITI NIČE-
SAR IZ KMETIJE NITI CELE KMETIJE, ČEPRAV BI SICER
IZPOLNJEVALI POGOJE ZA PREVZEM KMETIJE?
Niti z v 24. čl. ZDKZZKG navedenimi že obravnavanimi pogod-
bami niti na pdlagi dedovanja ne more dobiti ničesar iz kmetije niti
cele kmetije tisti izmed zgoraj navedenih oseb, ki je dedno nevreden
zato. ker se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljanja zapustnika
(izročitelja). katerega je bil po zakonu dolžan preživ^ati niti. tisti, ki
ni hotel dati zapustniku (izročitelju) potrebne pomoči (npr. v bolezni
ipd). Taki osebi namreč po določilu 18 čl. cit. zakona ni mogoče
odpustiti dedene nevrednosti.
ALI SMEJO IZROČITELJEV (ZAPUSTNIKOV) ZAKONEC
IN POTOMCI. KI SO DELALI NA KMETIJI IN POMAGALI
POVEČATI NJENO VREDNOST, ZAHTEVATI OD PREVZEMNI-
KA (DEDIČA) KMETIJE. DA SE VREDNOST NJIHOVEGA
DELA NJIM DODELI V NARAVI ALI SAMO V DENARJU?
Prevzemnik oz. dedič, ki je prevzel kmetijo z eno od v 24. čl.
ZDKZZKG omenjenih pogodb ali na podlagi dedovanja mora takim
osebani izplačati le denarno vrednost njihovega v kmetijo vloženega
dela.
Na zahtevo teh oseb (zapustnikovega zakonca in potomcev) ali
dediča, ki je dedoval kmetijo, lahko sodišče zaradi zdravstvenih,
socialnih in drugih razlogov spremeni to pravico v pravico dosmrtnega
preživljanja na breme dediča, ki deluje kmetijo.
Nadaljevanje prihodnjič
8-IZ N ASIH KRAJEV
14. februar 1980 - ijp^IINIK
Dober dan fsen fkuper. Kak se kaj mote? Še malo pa mo se po drgoč
s fašnikon srečali. Jaz se si že lorfo priprava. Letos mo v Stabilizacijo
maskirani. To je v letošjen leti najbolj simptomatična gospodična s keroj
.se vsi na vejko hvolimo, nibeden pa je neje še prav okoli šijeka stisna,ji
puseka da ali pa še kaj boj moškega z njo nareda. Pravzapraf je to že
štora punca s keroj bi se mogli vsi že dovno spoznati no se z njo oženiti.
To je edina zadeva ženskega spola, ki si jo moremo vsi radi meti. Je
poštena od pet do glave, samo tudi mi se moremo prta njoj pošteno
obnašati. Je zahtevna kak vsoka ženska, terja red no disciplino no ne
pisti, da bi poleg nje prek krez plot skokali. Terja šparaje, pridno delo,
zahtevle, da zmanjšamo izostanke z dela, reprezentačne stroške, nepo-
trebni uvoz, zahtevle zvečaje no nas nasploh usmerja, da bi bili dobri no
bojši gospodari z družbenimi no zasebnimi sredstvi. Tak boj po domočen
sen van toto gospodično STA BILIZA CIJO predstava no vas v^e opozar-
jan, da se proti njoj pošteno obnašate. Če ne, de nas zgrabla za šijak na
nas vse po vrsti z gospodarskin nudlvalekan začela še boj pregajati. Da se
z ženskami neje za špilati, to tisti, ki ste že ožejeni ali pa se samo še
ženite, tak dobro vete.
Ker mamo gnes nekšne bolj ženskaspolne pogovore, bi vas rad še
bližnji praznik žensk spuna. Osmi marc de se nan hitro približa. Vse
moške opozarjan, da se ga ne bi preveč nacukali kak je ob taten prazniki
že stara navada. V delovnih kolektivih izkožte svojin sodelavkan pozor-
nost, ki sija zaslužijo, ne ite pa se prevejkih lunparij z izleti v neznano, ki
dosti koštajo. Če mate v keren podjetji preveč penezov, jih namesto
praznovanja 8. merca za izgradnjo kakšnega vrteča nakažite. Vaše
sodelavke do se s ten čista zagvišno strinjale, saj marsikatera nema kan
svoje dece v varstvo dati.
Tejko za gnes. Vidite, da sen čista stabilizacijsko no varčevalna
razpoloženi. Kaj čete, moja Mica me tak vzgoja že od tistega cajta dale,
ke zakonski jarem fkuper vlečema.
Te pa srečno. Pišite mi kak se kaj mote.
Vaš L UJ Z
Na tem gradbS£u je bik) razbite precej opeke, polom^enih desk, v
gozdičku levo zadaj pa nastaja smetišče
Na Hajdini pri Ptuju si občani gradijo mnogo stanovanjskih zgradb.
Žal pa se okrog teh gradbišč včasih dogajajo graje vredne stvari. Lastniki
namreč često opažajo, da stvari niso na svojem mestu, da so tu in tam
podrli podporni koli, trami in podobno. Okrog gradbišč nekateri
odlagajo tudi smeti in druge odpadke, uporabljajo za ,,javna stranišča"
itd. Nekateri pravijo, da je to delo otrok!? Prizadeti občani opozarjajo
kršitelje, da naj prenehajo s takim škodljivim početjem, sicer bodo morali
stvari sprožiti po poti kazenskega pregona.
Boris Cafuta
Ž® II® !
Pred nekaj meseci smo poročali o neprimernem stanovanju v kate-
rem živijo tri osebe, dve že precej stari. Opaziti je, da sestanek
odgovornih ni ganil ali pa ga niti niso opazili, ker se stvari niso spre-
menile.
Obe starejši osebi živita v tisti podrtiji v Skorbi že . nekaj let in sta y
tisti baraki preživela že več ostrih zim. Pred nekaj leti se je k njima
priselil še sin, ki je prej služil nekje v Halozah. Ta sin se sedaj preživlja
kot sezonski delavec, oče pa dobiva majhno pokojnino. V stanovanju ni
elektrike in ne vodovoda. Kadar pozimi voda v ,,studencu" zamrzne, si
za kuhanje vodo pridobivajo s topljenjem snega.
Skorba je že precej razvita vas. V letošnjem letu načrtujejo začetek
gradnje doma občanov in to le nekaj metrov vstran od tiste barake. Dom
je potreben, postal bo središče življenja vasi. Ob raznih kulturnih
prireditvah, veselicah, mladinskih plesih, zborih in ob drugih prireditvah,
bo dom obiskalo veliko ljudi. Tista baraka, ki ji sicer pravijo ,,bruna-
rica" pa bo kvarila videz lepo urejenega okolja, zato bo ob gradnji doma
občanov treba razmišljati tudi o tem.
Kam torej s tisto ostarelo družino, baraka ni njihova, ne daleč vstran
ob Dravi imata nekaj lastne zemlje, tam bi lahko živela v gozdu in
samoti, toda nimata strehe. V dom upokojencev bi lahko šel le oče, ki
ima pokojnino. Občani trdijo, da je tisto barako treba podreti in če to
zahtevajo, je njihova dolžnost tudi, da poskrbijo tisti revni družini
primernejše stanovanje. Tudi zasilno bivališče bi jim lahko postavili, če bi
vsaka družina prispevala vsaj po eno ali dve deski.
Skorba je danes že lepo urejena vas. kar jx>Iovica hiš je novih z
urejenim okoljem, asfaltiranimi cestami, gradi in oonavija se kar naprej,
zato upamo, da bodo tudi ta problem uspešno rešili. Potfebpo je le stvar
postaviti na dnevni red na zbor občanov, obrazložiti in ljudje bodo
pomagali.	Boris Cafuta
VELIKE POTREBE IN NAČRTI - MALE
KRAJEVNE SKUPNOSTI
Lansko leto v marcu so se
delovni ljudje in občani v 39
krajevnih skupnostih občine Ma-
ribor odločili, da prostorsko
preoblikujejo svoje krajevne
skupnosti. O tem so se odločili
tudi v KS Duplek, ki seje preob-
likovala v štiri nove, ena izmed
teh je sedaj tudi krajevna skup-
nost Vurberk, ki je obenem
najmanjša KS v mariborski obči-
ni, ima namreč le nekaj nad 350
prebivalcev.
Zakaj so se v Vurberku odloči-
li. da ustanovijo svoje K S in o
načrtih te nove skupnosti smo se
pogovarjali s predsednikom sve-
ta K S Vurberk. Jožetom Voda-
nom.
»Želja, da v Vurberku ustano-
vimo krajevno skupnost, je pri
krajanih obstajala že več let. kajti
bili smo prepričani, da bomo
tako lažje reševali svoje proble-
me. obenem pa tudi pospešili
razvoj kraja.<( je- uvodoma dejal
Jože Vodan. Občani Vurberka so
si zares želeli ustanoviti krajevno
skupnost, kar potrjuje njihova
samoupravna zavest. Na referen-
dumu 11. marca lanskega leta so
.sc namreč 100% odločili o usta-
novitvi KS Vurberk.
Ob ustanovitvi krajevne skup-
nosti Vurberžani niso imeli lah-
kega dela. pred referendumom je
bila namreč organizirana akcija
iz sosednjih področij med krajani
Vurberka z namenom, da ljudje
na referendumu glasujejo proti
ustanovitvi. »Aktivisti« iz sosed-
njih krajev pri prepričevanju
občanov Vurberka niso izbirali
besed, cilj so imeli samo eden.
preprečiti ustanovitev KS Vur-
berk. toda zakaj? Kot smo že
navedeli akcija »preprečitve« ni
uspela, volilni upravičenci so se
.soglasno izrekli za ustanovitev
KS Vurberk. kajti pri odločitvi so
imeli le eno vodilo, o razvoju
svojega kraja bodo odločali sami.
Kakšne načrte imate v novem
srednjeročnem načrtu?
»Naš kraj, ki je do sedaj bil
vključen v KS Duplek, lahko
rečem, da je prej nazadoval kot
pa napredoval, to potrjuje tudi
to. da smo sedaj nerazvita krajev-
na skupnost. Prav iz teh razlogov
je naš program še toliko obsež-
nejši. vendar takoj moram pove-
dati. da je plan realen«, pravi
predsednik sveta KS Vurberk.
»V prioriteto smo vnesli adapta-
cijo osnovne šole, ki je še edina
šola v mariborski občini, ki je
ostala -neobnovljena in rekon-
strukcijo republiške ceste 11/348
Maribor—Vurberk—Ptuj na od-
seku Dvorjane—Vurberk (meja z
občino Ptuj) v dolžini okrog 4
km. ta del ceste je še edini neas-
faltiran, ureditev pa brez dvoma
prinaša svetlejšo bodočnost Vur-
berka.
V centru tega obrobno slove-
slovenjegoriškega kraja so nasadi
hrušk Kmetijskega kombinata
Ptuj, torej kje boste te objekte
gradili?
»Objekti, ki sem jih navedel so
prepotrebni za nadaljnji razvoj
Vurberka in si ne moremo zami-
sliti. da bi jih lahko gradili kje
drugje, kot prav v centru ob cesti,
torej v sedanjih hruškovih nasa-
dih K K Ptuj. V tej zvezi smo že
organizirali razgovor s predstav-
niki Kmetijske zemljiške skupno-
sti občine Maribor, Zavoda za
urbanizem Maribor, kljub vabilu
se ga niso udeležili predstavniki
kombinata iz Ptuja. S progra-
mom KS Vurberk se KZS in
ZUM v celoti strinjata, pa četudi
gre za poseg v obdelana kmetij-
ska zemlji.šča. Kljub nasprotova-
nju s strani K K Ptuj menimo, da
bomo dobili .soglasje za grad-
njo,« je zaključil Jože Vodan.
V pogovoru smo še izvedeli, da
Vurberžani poleg že navedenega
planirajo adaptacijo dvorane,
ureditev krajevnih cest, razširitev
vodovoda ter ureditev ostankov
gradu. Slednje nameravajo preu-
rediti v gostinsko turistične na-
mene in usposodobitev za orga-
niziranje »letnih vurberških
iger«, ki imajo v kraju že 10-letno
tradicijo.
Ta čas v vseh delovnih organi-
zacijah in krajevnih skupnostih
občine Maribor poteka javna
razprava o prostorskem preobli-
kovanju občine Maribor, o tem
so razpravljali tudi delovni ljudje
in občani Vurberka. Na zboru, ki
je bil 26. januarja so podprli
predlog razdelitve sedanje obči-
ne po tretji inačici, variantne
predloge pa je obrazložil pred-
sednik OK SZDL Maribor, Vas-
ja Lavrič. Iz tega zbora so delo-
vni ljudje in občani KS Vurberk
poslali tudi brzojavno čestitko
tovarišu Titu v kateri mu želijo
skorajšnje okrevanje, ter da nas
.še dolgo vodi k novim zmagam
na vse področjih socialistične
Jugoslavije.
Zapis o KS Vurberk strnimo v
naslednje: tako kot so prepričani
v kraju, da bodo realizirali sred-
njeročni plan za obdobje
1981/85. smo prepričani tudi mi
prav zaradi enotnosti vseh kraja-
nov in piodpore širše družbeno-
politične skupnosti. Kolo časa, ki
se je dolgih 30-let neusmiljeno
vrtelo nazaj se počasi, a vendar
vztrajno obrača v smer novih
uspehov, ki jih občani Vurberka
že težko čakajo.	jt
Šola v Vurberku, ki bo čez nekaj let praznovala 100-letnico, bo v progra-
mu KS zajeta v prioritetnem redu.
Slike: Foto arhiv Večera
»Želja, da ustanovimo v Vurber-
ku KS, je že večletna...« pravi
predsednik sveta, Jože Vodan.
Sami smo kriii la počasno reševanje
Ko včasih med občani govorimo o delu naših
sodišč, dostikrat slišimc^vprašanja posameznih
občanov, kako to, da sodišča tako počasi
rešujejo razne sporne zadeve. Vemo, da imajo
sodišča precej težav z vabili obdolžencev ali
njihovo privedbo, saj na pismena vabila ne
pridejo, zato je treba razprave prelagati kar vse
otežkoča in podaljšuje delo. Za takšno stanje ni
krivo sodišče, temveč občani sami.
Takšni nedisciplinirani občani povzročajo sebi
in sodišču precejšnje stroške, ki jih mora družba
plačevati pa tudi občani sami. Menim, da bi v
zvezi s tem morali podvzeti ostrejše ukrepe,
zlasti proti vsem tistim, ki ne spoštujejo
zakonitosti, neopravičenih izostankov od
razprav in podobno. Tu bi morali zaostriti tako
kazensko kot materialno odgovornost.
Če bi prizadeti vedeli, koliko stanejo sodišče
strokovni izvedenci, ki so poklicani na razprave,
predvsem zdravniki, ki so klicani zaradi poškodb
ob pretepih in podobno, bi prav gotovo do
izostankov imeli drugačen odnos. Poleg tega
zdravnik ali drugi strokovnjak izgublja dragoce-
ni čas na svojem delovnem mestu itd. tu je cela
veriga posledic.
Menim, da bi morali tem vprašanjem
posvečati več pozornosti prav v krajevnih
skupnostih in v njihovih poravnalnih svetih.
Prav ti bi morali bolj vzgojno vplivati na tiste
občane, ki se ne zavedajo dovolj svoje družbene
odgovornosti, bolj bi jim tudi morali prikazati
vse posledice, ki jih s svojim obnašanjem
povzročajo. Ce bomo na tem podri^ju
premaknili stvari naprej, tudi sodišča ne bodo
tako obremenjena in bodo lahko stvari hitreje
reševali.
Konrad Zoreč
¥ Ormožu ze
letos zakonsko
svetovanje?
Občinska skupnost socialncga
skrhsiva jc predlagala, tia sc \ resn-
luciji o politiki izvajanja družbenega
plana Občino Ormož /api.šc tudi na-
slednje besedilo:
»V letu 1980je treba ra/viti zakon-
sko svetovanje, ki temelji na mark^i-
stični antaipolo.ški teoriji. Zakonsko
s\eio\anie je predpogoj /a /drave
medsebojne odnose v družini, kar se
odra/a v dru/hi kot celoti «
Nadalje navajajo, da bodo v prvi
\ rsii morali ra/viti predzakonsko sve-
tovanje do konca letošnjega leta. za-
konska svetovalnica pa bi naj bila in-
Mtucija pt)sebnega družbenega pome-
na.
Posebno skrli
varstvu starejših
občanov
Za zagotavljanje celovite in organi-
zirane st>cialne varnosti občanov b«
občmska zdravstvena skupnost v le-
tošnjem letu še inienzivnejesodelovala
/ drugimi interesnimi skupnctStmi za
pridobitev raznih oblik s<.)cialne po-
moči on olajšav, kot jc delitev soli-
darnostnih stanovanj, subvencionira-
nje stanarin, sprejem otrok v organi-
zirane oblike v/.gojnovarstvene deja-
vnt)sti. pomiK starejšim občanom itd.
iMsehno pozornost rni morala sku-
pnost posvetiti prav varstvu starejših
občanov Zaradi tega je skupnost dala
tudi pobudo, da bi skupaj / ostalimi
s.imoupravnimi interesnimi sku-
pnostmi /e letos pripravili idejni pro-
jekt /a zgraditev doma upokojencev v
Ormo/u.
Ne bi menjal za noben denar tega konja! Mi je zaupal gospodar
Ribič. Doma je iz Vinice v sosednji Hrvatski. Ribič, tako ga imenujejo
njegovi sovaščani, je kmet z lepo urejenim gospodarskim poslopjem.
Ubada se predvsem z živinorejo in poljedelstvom, toda ne sam, ima nas-
lednike kateri mu hkrati pomagajo urejati vsa potrebna opravila.
Ribič ima tudi še konja poleg traktorja in moderne mehanizacije,
tako si je omislil najpreprostejši način prihranjevanja energije. Skozi vso
sezono koristi traktor za obdelovanje polj, ko pa se sezona nagiba h
koncu, začne stroje hranjevati v posebne prostore, tako so zopet,pri-
pravljeni za naslednjo leto, ko bo spet brezhibno lahko zaStartal svojega
železnega konjička.
Te priljubljene živali, ki mu je zvesta spremljevalka, se kaj rad
posluži. Tako v zimski .sezoni koristi svojega konjička za najrazličnejše
namene, predvsem za dovoz drv iz gozda, raznega gradbenega materiala
itd. Se bi lahko naStevali za kaj je vse koristna tale žival.
Medtem ko tako traktor lepo počiva, gospodar Ribič in njegov
neutrudljiv konjiček služita hkrati denar; konj zato ker ne pije nafte,
gospodar Ribič pa si bo zadovoljen zopet, kot po navadi v času, ko se bo
sezona spet odprla, s prihranki skozi zimo bhko obdeloval zemljo s
traktorjem.
Veliko se govori o energetski krizi, zato ne bi bilo odveč, če bi kmetje
imeli tudi konjička kot ga ima Ribič.
Besedilo in posnetek: Viktor Rajh
Kmpt tlihU' C «vnin knnUkn «iln. ki rahi takn riracnrene nafte
Prehod ne
osimfiieviio
osnovno
Skupščina občine Ormož bo na
seji v petek, 15. februarja med
drugim sklepala tudi o soglasju k
prehodu razredne stopnje od
prvega do četrtega razreda
osnovne šole Središče ob Dravi na
celodnevno osnovno šolo.
Zavod za šolstvo, organizacijska
enota Maribor je namreč ugotovil,
da so izpolnjeni prostorski,
kadrovski in drugi pogoji, da
lahko osnovna šola Središče
preide na celodnevno osnovno
šolo. Prehod je organiziran na raz-
redni
stopnji, to je za učence od
prvega do četrtega razreda.
Po podatkih občinske izobra-
ževalne skupnosti je letno treba
zagotoviti za organiziranje
celodnevne osnovne šole za
razredno stopnjo v 0§ Središče
2,135.258 din. Približno polovico
od tega pokrije občinska izobra-
ževalna skupnost iz sredstev soli-
darnosti, ostalo pa s sredstvi
zbranimi iz bruto osebnega
dohodka. Cena na oddelek znaša
533.345 din. Občinska izobra-
ževalna skupnost ima ta sredstva
zagotovljena v obsegu dovoljene
porabe za leto 1980, zato ob
občinska skupščina prav gotovo
tudi dala soglasje.
TEDNIK
— 14. februar 1980
JUBILEJNO KURENTOVANJE - 9
Kurentovanje v Ptuju od1960do 1980
Etnografska skupina iz Markovec, ki je nastopila na prvem kurentovanju v Ptuju, 27. februarja 1960
Prvo kurentovanje spodbuda
organizatorjem
Okolica Ptuja je zelo bogata z
izvirno folkloro, zlasti velja to za
pustne in predpustne običaje. V
teh .šemskih likih vidimo zanimiv
ostanek naših starosvetnosti, zato
pač ni čudno, da nas vsako leto v
pustnem času tako močno priteg-
nejo.
Močan in hiter gospodarski
razvoj po drugi svetovni vojni je
namreč v večji meri posegel tudi
v naše kmečko življenje na vasi
in vedno bolj in bolj zmanjševal
razlike med vasjo in mestom. S
tem je obstajala nevarnost, da
bodo prej ali slej ti kmečko-
pustni običaji zamrli. Da bi se
temu izognili je bilo na pobudo
Zgodovinskega društva na Ptuju
v soboto popoldne 27. februarja
1960 prvo KURENTOVANJE.
Organizatorji so bili: Karel Še-
pec. predsednik odbora. Jože
Maučec podpredsednik. Franc
Gumilar. Adalbert Slekovec,
Franc Alič. Franc Stiplovšek.
Drago Hasl in dr. Anton Horvat
kot odborniki oz. člani.
Po predhodnem obhodu po
ptujskih ulicah od 15.30 do 18.
ure je nastopila na Titovem trgu
folklorna skupina iz Markovec
pod vodstvom Alojza Simoniča:
na čelu so plesali kopljaši ob
spremstvu domače godbe, orači
so zaorali pustni obred in prepe-
vali. nastopile .so vile. poskako-
vali .so koranti in se rokovali z
gledalci. Med pustnimi liki so bili
tudi riisa, piceki in medved z
gonjačem ter poberačem. Po
zvočnikih so pojasnevali izvor
teh običajev. RTV Ljubljana pa
je snemala po napotkih režiserja
Fr.ina Žižka ta pisani vrvež.
Prireditev si je ogledalo čez 5000
gledalcev.
Folklorni" nastop na trgu so
pripravili Ljudomila Meze. Iva
Miki in Janez Gojkovič — vsi
sodelavci mestnega muzeja Ptuj.
Drago Hasl, pobudnik Kurento-
vanja v Ptuju
Jože Štrafela, predsednik organi-
zacijskega odbora v zadnjem
desetletju
Godba DPD Svoboda Ptuj stalni gost karnevala
III.	kuren-
tovanje -
4. marca
1962
Organiziral ga je odbor za
ptujske etnografske prireditve, ki
gaje imenoval OLO Ptuj. Drago
IlasI predsednik. Jože Maučec.
podpredsednik, odborniki pa
Verena Kolarič. Adalbert Sleko-
vec. Jože Vrabl. Rudi Bratec,
Karel Šepec, Ljudmila Meze.
Marjan Berlič. Jože Milkovič.
Karel Pertekel. Rudi Novak.
Franc Krivec. Karel Vobner in
Dana Feguš.
Sodelovale so naslednje doma-
če folklorne skupine: koranti iz
Markovec. Borovec, Bukovec in
drugih vasi, kopjaši. rusa. vile,
piceki. vile in orači iz Markovec.
orači iz Lancove vasi. ploharji iz
Cirkovc ter pogrebci s Hajdine.
Pokazali sta se tudi dve gostujoči
skupini in to laufarji s Cerknega
na Primorskem in borovo gostii-
vanje iz Prcdanovec v Ppekmur-
ju. fsiastopilo je okrog 28C ljudi.
"Ob 10. uri se je začel obhod
etnografskih skupin po mestnih
trgih in ulicah, popoldne med 13.
in 15. uro pa je obšel mesto
karnevalski sprevod, ki ga je
občudovalo čez 20.000 gledalcev.
IV.	kuren-
tovanje -
24.februarja
1963
Ker so predhodne prireditve
pokazale, da je kurentovanje
zanimivo in privlačno za gledalce in
da zahteva veliko dela in priprav, je
OLO Ptuj ustanovil Zavod za
ptujske folklorne prireditve, ki je
prevzel organizacijo kurentovanja,
(direktor: Franc Krivec, UO pa
Drago Hasl, Karel Šepec, Ljudmila
Braz-Meze, Adalbert Slekovec,
Jože Maučec, Stane Stanič, Rudi
Bratec, Jože Vrabl, Marjan Berlič,
Karel Vobner, Miro Cobelj, Franc
Kolarič, Maks Vaupotič, Valentin
Horvat, Jože Bezjak, Karel
Pertekel in Bruno Valentin).
Pri kurentovanju so nastopili
koranti, kopjaši, voz s kmečko
godbo, trije pokači, orači, rusa,
medved, piceki, koklja s piščanci
vsi iz Markovec ter skupine iz
drugih krajev. Iz Cirkovc so prišli
ploharji, iz Lancove vasi plesači in
orači. Prvič so nastopili pustni
ple.sači s Pobrežja. Gostovali so
laufarji s Cerknega na Primor-
skem, borovo gostiivanje iz
Predanovec v Prekmurju ter
mačkore iz Dobrepolj na
Dolenjskem. Po običaju so nastop
zaključili pogrebci s Hajdine.
V karnevalskem obhodu je
posebno izstopala skupina gojen-
cev pomorske šole iz Pirana s
prikazom ,,gusarki ki-st" in cigani
i/ Dornave. Prireditev je obiskalo
okrog 20.000 gostov.
II. kurentovanje - 12. februarja 1961
Priredil ga je organizacijski odbor za
kurentovanje. ki ga je imenoval občinski
odbor SZDL. Odbor je deloval v okviru
Zgodovinskega društva. Predsednik Drago
Hasl. podpredsednik Jože Maučec. člani pa
Marija Urbas. Adalbert Slekovec. Franc
Prime. Karel Šepec. Franjo Zorčič. Deloval je
tudi pododbor, ki so ga sestavljali Ljudmila
Meze. Franc Gumilar. Iva Miki, Franjo
Vičar. Mirko Majcen. Miro Čobelj, Janez
Gojkovič. Administrativne posle je vodila
Anica CHatz. rediteljsko službo pa je organizi-
ral Marjan Berlič.
Nastopali so koranti iz .Markovec in drugih
vasi. ploharji iz Cirkovc, orači iz Lancove
vasi. pustni pogrebci iz Hajdine, riisa, medved
in piceki iz Markovec. To leto je bila popol-
dne poleg sprevoda folklornih skupin še
karnevalska povorka. ki je vsebovala razne
gospodarske in politične satire. Zvečer tega
dne pa je nastopila tudi skupina in Slovenskih
goric s pravim prleškim gostiivanjem. Priredi-
tev si je ogledalo nad 14.000 ljudi.
Organizacijski (xlbor je izdal publikacijo
»Kurentovanje in karneval v Ptuju 1961.«
Korant je osrednji lik kurentovanja
Skozi gnečo gledalcev si pustni pokači iz Podlehnika in Markovec
napravijo dovolj prostora
Kopjaši iz Markovec po običaju vodijo pustni sprevod
Cerkljanski lauferji na kurentovanju v Ptuju
Orači iz Markovec
Kostanjeviški Šolmarji nastopajo v Ptuju
Šolarji iz Petrijanca so navdušili na ptujskem karnevalu
10 - JUBILEJNO KURENTOVANJE
14. februar 1980 —
TEDNIK
Značilna lesena maska MAŠKUR iz Turčišča pri Cakovcu
V. kurentovanje
- 28. februarja
1965
Organiziral ga je Zavod za ptujske folklorne prireditve v isti
sestavi kot leta 1963. V upravni odbor so bili sprejti še Marija Verden,
Albin Pišek in Tone Purg.
To leto je Zavod pripravil nastop folklornih skupin na športnem
stadionu pod režijo mariborskega opernega režiserja Franja Potočni-
ka. Pred številnimi gledalci so se zvrstile naslednje skupine: škoromati
iz Hrušice-Brkini. cerkljanski lauferji. šemarji iz Kostanjevice ob Krki.
plesalci iz Beltinec ter že znane domače skupine: iz Cirkovc. Lancove
vasi. Pobrežja pri Vidmu. Markovec, Rogoznice in Hajdine. Zelo
številni so bili osrednji liki koranti s Ptujskega polja.
V karnevalski povorki so se tudi tokrat izkazali cigani iz Dornave. ki
so prejeli drugo nagrado, dočim prva ni bila podeljena, ker je bila
komisija pri tx'enjevanju karnevalskih skupin zelo stroga. Tudi ta dan
je bilo v Ptuju nad 30.000 obiskovalcev.
Pustni plesači iz Beltinec v Prekmurju
Škoromati iz Hrušice nastopajo v Ptuju
Vile iz Zabovec s kraljico
VIII. kurentovanje -
25. februarja 1968
To kurentovanje je bilo zadnje, ki ga je organiziral Zavod za
ptujsko folklorne prireditve. Ob 10. uri so nastopile domače in tuje
folklorne skupine na športnem stadionu pod režijo mariborskega
opernega režiserja Franca Potočnika. Domače skupine so prišle iz
Markovec. [^obrežja. Cirkovc in Lancove vasi. Gostovali pa sta skupini
Borovo gostiivanje iz Predanovec v Prekmurju in Maškure iz Tručišča.
Dopoldanskemu folklornemu nastopu je sledil zelo uspel popoldanski
karneval. Prireditev si je ogledalo ob lepem sončnem vremenu okrog
20.000 ljudi.
Borovo gostiivanje iz Predanovec v Prekmurju
Piceki iz Markovec
Ploharji Iz Cirkovc na Titovem trgu v Ptuju
Klada iz Sp. Polskave
Cigani iz Dornave so mnogokrat navdušili gledalce
Šolska reforma - DOL S CVEKI
IX.	kurentovanje
-16. februarja 1969
Organiziralo ga je folklorno društvo z naslednjim upravnim in
organizacijskim odborom: predsednik Drago HasI, člani pa: Jože
Maučcc. Marija Verden. Adalbert Slekovec, Karel Šepec, Vitomir
Belaj. Slane Stanič. Jože Štrafela. Anton Prug. Franc Kolarič, Marjan
Berlič. Albin Pišek in Karel Vobner.
To leto seje program prenesel zopet na ptujske ulice in je pri njem
sodelovalo 11 folklornih skupin. Prišli so koranti s Ptujskega polja,
kopjaši in kmečka gostija iz Markovec. orači iz Lancove vasi. Marko-
vec" in Podlehnika. Kopanjarice in drugi pustni liki iz Markovec,
plesači iž Pobrežja ter Ploharji iz Cirkovc. Kot ' : stje so nastopali
lauferii iz Cerknega. »Prfocenhaus« jz Kostanjevic r.a D. in »Mašku-
re« iz Turčišča. Spored so zaključili pustni pogrebci iz Hajdoš. Pro-
gram se je odvijal dvakrat. Ob 10. uri so nastopile šemsko-etnografsk"
skupmc na ptujskih trgih, popoldne pa seje tem pridružil še karneval-
ski obhod po mestnih ulicah.
Poleg domačih skupin sta v karnevalu zbudila veliko zanimanje
med gledalci dekliška garda in maskirana godba na pihala iz Deutsch-
landsberga v Avstriji.
Prog^ram je bil izredno dobro pripravljen, vendar je njegovo
iz\edbo močno oviral snežni metež, ki je sicer dajal poseben čar
plesom korantov. toda gledalcev je bilo manj kot običajno.
Ob kurentovanju je društvo izdalo posebno spominsko brošuro, v
kateri so bile opisane značilnosti pustnih običajev v okolici Ptuja in
drugod po svetu.
X.	kurentovanje
-8. februarja 1970
Tokrat so nastopile le domače folklorne skupine, organizacija pa
je bila ponovno v rokah Folklornega društva v isti sestavi prireditvene-
ga odbora kot minulo leto. Nastopajoči so bili iz Markovec, Borovec,
Spuhlja. Bukovec. Rogoznice. Lancove vasi. Podlehnika. Pobrežja,
Cirkovc in Hajdoš. Nastop je bil dvakrat. Dopoldanskemu nastopu, ki
je bil zaradi i)dsotn()sti gostujočih skupin nekoliko skromnejši, je bil
popoldanski karnevalski del izredno bogat. V njem so si priborili prvo
nagrado cigani z Dt-rnave. pred ■>Cavtatom<' Petovie in >Banjo —
termalnim kopališčem Ptuj< .
Prireditev je bila ozvočena in na trgih so napovedovalci razlagali
pomen nasiopajv>eih skupin. Posredno pa je nastop prenašala tudi
RT\ Ljubljana. Kurentovanju je prisostvovalo okoli 25.000 gledalcev.
VI. kurentovanje 19. in 20. februarja 1966
Kurentovanje se je razširilo na dva dni in ga
je pripravil Zavod za ptujske folklorne pri-
reditve ob sodelovanju umetniškega sveta. Pri
/avodu je bil ra/rešen v. d. direktorja Franc
Krivec, na njegovo mesto pa imenovan Drago
Hasl. V upravni odbor pa sta na novo pristopila
še Vitomir Belaj in Jože Strafela, Le-ta je
imenoval naslednji umetniški svet: predsednik
Božidar Jakac, akademski slikar, Ljubljana;
podpredsednik Milenko Sober, R1 V Ljubljana;
člani: France Mihelič, akademski slikar,
Ljubljana; Mira Mihelič, pisateljica,
Ljubljana; Uroš Krek, skladatelj^ l.jubljana;
Samo Hubad, dirigent, l.jubljana; dr. Valens
Vodušek, ravnatelj glasbenega in narodopisnega
inštituta, Ljubljana; dr. Niko Kuret, znanstveni
svetnik, Ljubljana; dr. Boris Kuhar, direktor
etnografskega muzeja. Ljubljana; Gerta
Primožič, predsednica ,,Kompasa" Ljubljana;
Vladimir Vrečk..,, podpredsednik SO Ptuj; Jože
I riedl. predsednik sveta za prosveto in kulturo
S(> Ptuj; Dragi; Hasl, direktor Zavoda za
tolklorne prireditve: Stane Stanič, predsednik
ObZKO Ptuj, Jože Maučec, predsednik TD
Ptuj in Vitomir Belaj, kustos etnografskega
oddelka mestnega muzeja Ptuj. Umetniški svet
si je zadal nalogo, da pomaga Zavodu obliko-
vati program tolklojne prireditve in s preda-
vanji ter strokovnimi posveti med občani
poglabljati razumevanje za ohranjene starih
ljudskih običajev, nadalje, da z driigimi
vzporednimi kulturnimi prireditvami bogati
naše tolklorne prireditve. Pri tem je zlasti po-
memben prispevek akademskega slikarja Fran-
ceta .Vliheliča, ki je dal na razpolago svojo
grafiko ,,Kurenti" za reklamni lepak vseh na-
daljnjih kurentovanj v Ptuju.
Folklorne šemske skupine so nastopile pod
[.ežijo 1 ranja Potočnika na športnem stadionu
/C v soboto, 19. februarja 1966 ob 14. uri in v
nedeljo, 20. februarja 1966 ob 10. uri.
Domačim skupinam iz prejšnjega leta so se pri-
družile še folklorna plesna skupina iz Beltinec,
tolklorna plesna skupina madžarske narodne
manjšine iz Lendave, šelmarji iz Kostanjevice
ub Krki in cerkljanski lauferji. Dopoldanskemu
nastopu je sledil popoldanski karnevalski obhod
po ptujskih ulicah. V karnevalu si je
priborila prvo nagrado skupina ,.tekstilci" iz
DO ,.Slovenske gorice." Pri tem kurentovanju
jc bilo izredno veliko število gledalcev in to
okoli 50.000. Prireditev sta poleg jugo-
slovanskih filmskih ekip snemali tudi avstrijska
in Irancoska ekipa.
Vil. kurentovanje - 5. februarja 1967
Pripravil ga je Zavod za folklorne prireditve
pod istim upiavnim vodstvom kot v letu 1966.
le da je administrativne posle prevzela oz.
vodila L.izika Lacko.
Ljubljanska Drama je na predvečer
kurentovanja 4. februarja 1967 gostovala v
Ptuju z Linhartovo igro: Ta veseli dan ali Ma-
tiček se ženi.
Prireditev je bila dobro in skrbno pri-
pravljena: k sodelovanju smo pritegnili poleg
domačih znanih skupin še folklorno plesno sku-
pino iz Beltinec, cerkljanske lauferje, borovo
gostuvanje iz Predanovec v Prekmurju in na
novo še maškure z znanimi lesenimi maskami iz
I tirči.šča v Medjimurju. Predpoldanski nastop
je bil predviden na športnem stadionu ob 9.
uri, vendar je zaradi dežja odpadel. Ker so pa
im Ptuj že prišle povabljene skupine, se je po
ptujskih ulicah in trgih razvil spontani sprevod
oz. neorganizirana povorka, tako da so gledalci
le imeli kaj videti. Zaradi že omenjenega dežja
je prispelo na Ptuj nekaj čez 10.000
obiskovalcev.
TEDNIK
~ 14. februar 1980
JUBILEJNO KURENTOVANJE - 11
Kaledarji iz I^skovca v SR Srbiji
F^lesači iz Pobrežja
XI. kurentovanje - 21. februarja 1971
Tudi ta prireditev je bila samo z doma-
čimi skupinami in to koranti, kopjaši,
pokači, plesači. kopanjaricami, rušo,
medvedom, piceki, orači; ploharji, pu-
stnimi pogrebci in drugimi pustnimi liki.
Pripravili sojo člani Folklornega društva
v isti sestavi kol leta 1970. Dopoldne so
nastopile entografske skupine po ptuj-
skih trgih, popoldne pa skupaj s karne-
valskim delom na obhodu po mestnih
ulicah. Le-ta je bil dokaj bogat in pester,
kjer so izstopala moderna sredstva, kot
so rakete ipd. Tradicionalni prireditvi je
prisost\ ovalo čez 35.000 gledalcev.
Ob tem kurentovanju je odbor društva
l/dal posebno publikacijo v kateri so bile
kralko opisane vse prireditve od leta
1960.
Maškure iz Turčišča s cimbolami
Šrangarji iz Stojncev
Rusa iz Strmca
Kukeri iz Stare Zagore v Bolgariji na Ptuju
XII. kurentovanje
-13. februarja
1972
čeprav je ptujsko Kurentovanje ena najpomembnejša
luristična prireditev v občini, je prav v tem letu zašlo v velike
le/ave. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je bil ogrožen
nadaljnji obstoj že vpeljane folklorno-luristične atrakcije, kije
ni nikjer v naši bližini, vsaj ne v etnografskem smislu. Le žila-
vosii in vztrajnosti odbora folklornega društva gre zahvala, da
iradicija kurentovanja ni bila za vedno prekinjena.
Prireditev je bila samo popoldne ob 14. uri s folklornimi
skupinami brez karnevala. Nastopili so kmečka gostija s kopja-
ši IZ Bukovec m Stojnc. orači iz liiša. Podlehnika. Lancove vasi
m Markovec. Ploharji iz Cirkovc. kopanjari iz Markovec ter
gi Aiujoča skupina Maškure iz Turčišča pri Čakovcu. Seveda je
lake skromno kurentovanje brez karnevala povzročilo veliko
nejevijlj.,) gledalcev. Priv.šivovalo je le okcli 5.000 obiskoval-
ce\. Časiipiv Večerje v svi jem-zapisu objavil, daje bilo to
MIM KLRFNTOVANJF .•
XIII. kurentovanje
- 4. marca
1973
Da bi premagali organizacijske in kadrovske težave pri
izvedbi te tradicionalne prireditve, sta se v tem letu povezali
Folklorno in turistično društvo Ptuj. ter prevzeli skupne dolž-
nosti in naloge za izvedbo kurentovanja. Iz obojih delegatov so
izvolili pripravljalni odbor, ki so ga sestavljali Albin Pišek,
Miha Gobec. Stane Stanič. Franc Purgaj. Ta^ana Masten. Jani
Gonc. Mira Brus. Franjo Rebernak in Jože Strafela. Slednji je
bil na seji zastopnikov obeh društvev izvoljen za predsednika
odbora.
Od domačih etnografskih skupin so na novo .sodelovali
orači z Dravinskega vrha in iz Gerečje vasi.
Dopoldanski spored je bil nekoliko krajši, saj je nastopilo
le pet folklornih skupin, je pa zato bil popoldanski program v
etnografskem in karnevalskem delu bogatejši.
Kurentovanje je zelo uspelo, saj si ga je ogledalo okrog
40.000 ljudi.
Kopanjari iz Markovec nastopajo na Titovem trgu
Orači iz Lancove vasi
XIV.	kurentovanje
-24. februarja 1974
Na prireditvi, ki je bila dopoldne in popoldne je v etno-
grafskem sporedu nastopilo 16 skupin. Poleg že znanih domačih
skupin so na novD zopet oživele Vile iz Zabovec, od gostujočih
skupin pa »Košuta« iz Pokoš pod Pohorjem in prva zamejska
sktipina in sicer »Kmečka hojset« iz Železne Kaple (Avstrija).
\ karnevalskem sprevodu so karikirano prikazali načrto-
vano gradnjo ptujskih toplic, energetsko krizo, integracijske
prt>cese in druge aktualne teme.
Prireditvi je prisostvovalo čez 35.000 gledalcev. Organiza-
cijsko breme pa so nosili zastopniki Folklornega in Turističnega
društva Ptuj.
XV.	kurentovanje
-19. februarja 1975
Tradicionalno prireditev je organiziral posebni odbor, se-
stavljen iz članov oz. delegatov Folklornega društva in Turi-
stičnega društva Ptuj, ki ga je vodil že od ustanovitve Jože
ŠtrafeTa.
V dopoldanskem programu je na Titovem trgu nastopilo 12
skupin s 600 aktivnimi udeleženci. Omenjene skupine so prišle
iz Podlhnika. Markovec. Dravinjskega vrha. Pobrežja. Lancove
\ asi. Cirkovc in Turčišča pri Čakovcu.
Poleg uspelega folklornega dela je bil zelo bogat tudi po-
poldanski karnevalski del. Izstopali so zlasti integracijski pro-
cesi. vikendaštvo v manj razvitih Halozah, predlog za ukinitev
carin za traktorje, energetska kriza ipd. '
Ker je bilo vreme organizatorjem zelo naklonjeno, sije pri-
reditev ogledalo prek 40.000 ljudi.
XVI.	kurentovanje
- 29. februarja 1976
Organizacija izvedbe kurentovanja je bila na pripravljal-
nem odboru Folklornega društva in Turističnega društva Ptuj in
lo: Jože Štrafela. Jani Gonc, Anton Purg, Stane Stanič, Albin
Pišek. Franc Lešnik. Janko Mlakar, Nevenka Poljanšek, Miha
Vse za povečanje pridelka koruze
Pomorski gusarji iz Gorišnice
(iobec. Franjo Rebernak, Jasna Toplak, Hedvika Starki in
Karel Vobner.
V etnografskem deluje nastopilo 14 skupin. Orači so bili z
Dra\ injskega \rha. iz Podlehnika in Markovec. Sodelovale so
ludi \ ile iz Zabovec in maškure iz Turčišča. Posebno pozornost
gledalcev je zbudil nastop »Košute« iz Pokoš in »borovega
gostlivanja« iz Predanovec v Prekmurju.
lem skupinam so se v dopoldanskem sprevodu pridružile
še karnev alske ekipe peš in na vozovih ter kamionih. Le-teh je
bilo okv.li 1200 po številu sodelujočih, izstopali so zlasti ugra-
hiie\ •>lukav i.i njegova zamenjava za krompir ter energetska
kri/a. Prireditev je zelo uspela, saj si jo je ogledalo prek 45.000
obiskiivalce\ . pa vendar organizatorji niso bili zadovoljni. Tako
je mariborski Večer priobčil izjavo predsednika priprav, odbora
•lu/eia Strafela. ki je pripomnil: ^Prireditev je sicer uspela.
\endar nisem povsem zadovoljen, ker se širša skupnost še pre-
malo zaveda, da s kurentovanjem ohranjamo starodavne ob-
ičaje. ki bi morda drugače že izumrli. Niihova ohranitev bi
morala bili skrb vse sloven.ske družbe, predvsem pa bi bila
umestn . večja zavzetost republiške kulturne skupnosti.
12 - JUBILEJNO KURENTOVANJE
14. februar 1980- TElNtflK
XVII.
kurento-
vanje
-20.
februarja
1977
Organizacijskemu odboru,
ki je bil sestavljen iz Folklor-
nega društva in Turističnega
društva Ptuj so pristopili. Jurij
Jakab. Majda Gajzer. Franc
Purgaj in še nekateri drugi.
Ob 10. uri seje na Titovem
trgu predstavilo 16 šemsko-
etnografskih skupin s 680 ak-
tivnimi udeleženci. Prvič so
sodelovali »šrangarji« s Po-
lenšaka in »klada« iz Sp. Pol-
skave.
Pester je bil tudi popol-
danski karnevalski del. kjer je
prvo nagrado prejela kmečka
gostija s Polenšaka.
Prireditvi je pri.soslvovalo
okoli 40.000 gledalcev.
Haliibjanski zvončari z Reke ob nastopu v Ptuju
Pustni pogrebci iz Hajdine
Koranti so zaplesali na Titovem trgu v Ptuju
Sklepna misel
ob dvajsetletnici
Za nami je dvajset let. ko je korant kot osrednji lik
prireditev te vrste organizirano stopil iz kmečkega
dvorišča Ptujskega polja na tlak in asfalt staroda-
vnega mesta Ptuja. Ideja pobudnikov take prire-
ditve v mestu Ptuju ni postala samo stvarnost,
temveč si je v dvajsetih letih priborila velik foklorni
in turistični ugled ne samo v Sloveniji in Jugoslaviji,
temveč tudi zunaj naših meja. Hote ali nehote to ni
več samo slovenska in jugoslovan.ska pač pa že
mednarodna prireditev. Sicer še v skromni obliki,
toda delati bo treba na tem. da to s pomočjo širše
slovenske kulturne javnosti tudi postane, in tako
skupno 7. muzejem mask obogati zgodovinsko mesto
Ptuj.
Ko preglejujemo prehojeno pot te bogate in tra-
dicionalno prireditve, o njej bi lahko napisali zelo
veliko, je prav. da .se spomnimo tistih, ki so pred
dvema desetletjema zaorali ledino na tem področju.
Zamisel Draga Hasla. ki je dal pobudo zgodovin-
skemu društvu, da .se to prenese v organizirani obliki
iz vasi v mesto, se je uresničila in postala tradici-
onalna. Njegovi ožji sodelavci so bili predvsem
Karel Šepec. Adalbert Slekovec in Jože Maučec,
seveda pa tudi številni drugi.
Drugo desetletje kurentovanja pa nosijo največjo
težo oreanizacije prireditve Anton Purg, Jani Gonc,
Karel Vobner. Stane Stanič, Albin Pišek in Jože
Štrafela. ki je že osmo leto predsednik organizacij-
skega odbora in tudi pripravlja nastope etnografskih
skupin s pomočjo njihovih vodij. Ob tem je .še cela
vrsta pridnih in marljivih posameznikov, ki so s
svojim prostovoljnim delom pomagali, ali pa delajo
še danes, da prireditev uspe.
Pohvalo zaslužijo tudi pristojni organi naših ob-
lasti skupščina občine Ptuj. kulturna skupnost,
družbeno politične organizacije, ki so vedno našli
razumevanje in dajali pomoč v okviru svojih mo-
žnosti. To velja tudi za Postajo milice Ptuj, ki mora
zlasti ob tako velikem motoriziranem prometu
vložili vse sile. da prireditev poteka brez večjih
zastojev.
Najve jjo zahvalo pa je prav gotovo treba izreči
marljivim in prizadevnim vodjem domačih fol-
klornih skupin, ki so osrednji nosilci ptujskega ku-
rentovanja. To so iz Markovec Franc Kolarič in
I ranc Kodrič. Ivan Sodeč iz Pobrežja. Mirko Va-
upotič in Stanko Sitar iz Lancove vasi, Anton Brglez
iz Cirkovc. Janko Gajšek iz Podlehnika, Ivan Mi-
halec iz Furčišča in Terezija Maroh iz Zabovec.
Prav tako smo dolžni ob tem skromnem zapisu
kronike ptujskega kurentovanja izreči zahvalo
sredstvomjavneja obveščanja kot .so TEDNIK Ptuj,
man borski VEČER in radio, dnevniku DELO In
Radiu Ptuj. kije na nekaterih prireditvah tudi po-
sredno prenašal nastop folklornih skupin na ku-
rentovanju.
Da bi lažje organizirali in sprejeli letošnjo jubi-
lejno prireditev, je organizacijski odbor, ki ga v
glavnem sestavljajo isti člani kot leta 1979, imenoval
častni odbor, katerega predsednik je dr. Cveto Do-
plihar. preds. SO Ptuj. člani pa Dinče Stojčevski,
Franc Zadravec. Stanko Lepej, Janko Mlakar,
Franc Krajnc. Dragica Voda. Branko Gorjup, Franc
Tomanič. Ivo Tomažič, Vaciav Vrabič, Marija
Magdalene, vsi iz Ptuja, Alojz Gojčič, Franc Simo-
nič. Milenko Šober. Franc Mihelič. mg. Bruno Ra-
vnikar. Lepoold Krese. dr. Niko Kuret, Janez
Zemljarič in France Štiglic, vsi iz Ljubljane.
XIX. kurentovanje
- 25. februarja 1979
Prireditveni odbor so sestavljali
naslednji člani: Jože Strafela
predsednik, Jani Gonc podpredsed-
nik, člani pa: Majda Gajzer, Anton
Purg, Albin Pišek,- Bojan Kocjan,
mg. Bruno Ravnikar, dr. Štefka
Cobelj, Stane Stanič, Franc
Purgaj, Nevenka Dobljekar, Bran-
ko Kampuš, Marjan Ostro.ško,
Lučka Letič, Feliks Bagar, Franc
Muzek, Janko Mlakar, Nataša
Belšak, Marko Potočnik, Stanko
Kosi in Ivo Prejac.
V dopoldanskem etnografskem
sporedu se je predstavilo občinstvu
17 skupin. Poleg domačih so se
ponovno pojavili pustni plesači iz
Beltinec, prvikrat ,,KOLEDARJI"
iz Leskovca v Srbiji ter ,,perchte"
i/ Avstrije, in znani Halubjanski
zvončari z Reke. Kot po običaju je
bil zelo domiselni in zanimiv tudi
popoldanski karnevalski del, kjer
so predv.sem izstopali, manj kave in
sestankov, večja produktivnost in
podobno.
Odbor je izdal tudi posebno
spominsko brošuro. Folklorno dru-
štvo Ptuj pa je organiziralo
spominsko razstavo.
Na splošno je prireditev uspela,
saj ji je prisostvovalo čez 40.000
gledalcev. Prvič je bila ta prireditev
z manjšimi finančnimi sredstvi
udeležena tudi v skupnem republiš-
kem kulturnem programu.
Če ne gre drugače, je pač treba zapreči konja
Tudi aktualna mednarodna dogajanja v karnevalu
Ob združitvi Mercator—Panonije in Izbire se je rodil sin MIP
Nafta in zopet nafta ...
Nekoč mali piceki. danes prevladujoči v prehrani
Rimljani v karnevalu
Ilirke v sprevodu
XVIII. kurentovanje - 5. februarja 1978
Ta prireditev je. bila verjetno v
folklornem delu ena najbogatejših, saj je
nastopilo kar 17 skupin z okoli 700
izvajalci. Že znanim domačim in tujim
skupinam .so se pridružili »šrangarji« iz
Stojnc in »KUKERI« iz Stare Zagore v
Bolgariji. Ta skupina je bila velika poži-
vitev prireditve, saj je po obleki in izvaja-
nju močno podobna korantom iz okolice
Ptuja. Tudi karnevalski del je s svojo
satirično vsebino zadel v živo. Tradicio-
nalno prvo karnevalsko nagrado sta
prejeli skupini »Rimljani« TOZD Kle-
tarstvo in »Samoupravni sporazum«
ACilS Piu].
Prireditev ,si je ogledalo čez 40.000
obiskovalcev.
TEDNIK
— 14. februar 1980
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 13
Leto iired začetkom organiziranega
kurentovanja v Ptuju
/a tako močan razmah folklorne dejavnosti
ptujskem območju kot jo poznamo danes, se
jg bilo treba po zadnji vojni dolgo pripravljati
boriti na vseh nivojih. Vsaka skupina je mo-
rala najprej dokazati, da spada med tako
jjobre, da ji tudi družba lahko zaupa in jo
podpre. Vsaka taka dejavnost pa je morala
j^eti osnovo- v ljubiteljstvu, saj je znano, da se
Ijrez entuziastov nikdar ni moglo narediti širJSih
organizacijskih potez, ki so rodile uspeh. Tako
je bilo tudi tukaj. Na te številne amaterske
skupine, ki opravljajo svojo dejavnost na po-
dročju ptujske občine moramo biti ponosni, saj
poleg svojih nastoiX)v in tekmovanj skrbijo tudi
23 to, da se obnavlja tradicija, zlasti pa se na ta
način ohranja izročilo starih ljudskih običajev
jn pesmi, ki so se rojevale z delom, ob posebnih
opravilih, svečanostih in drugih dogodkih
Tudi ptujsko kurentovanje, v katerega se
vključujejo .številne amaterske skupine, ki letos
slavi svojo 20. ^bletnico obstoja, bolj.še rečeno
obletnico organiziranega vsakoletnega pri-
rejanja v pustnem času, je " potrebovalo
predvsem entuziaste, ki so ta program iz leta v
leto pripravljali, da se je lahko izvajal. Uspehi
so vidni, saj je kurentovanje v Ptuju postalo že
iradicija.JToda začetek brez dvoma ni bil lahek.
Preberimo, kaj je takrat pred enaindvaj-
setimi leti pisal prof. Drago Hasl, ki ima brez
dvoma glavne zasluge za z^ičetek kurentovanja.
Pismo je datirano 18. februarja 1959, naslov-
ljeno pa je takratnemu Zgodovinskemu društvu
v Ptuju;
,,Predlagam, da Zgodovinsko društvo v
povezavi s Turističnim iruštvom prevzame
iniciativo, da se v Ptuju uvede kurentovanje v
velikem obsegu. Kruento anje je edinstven
ljudski običaj in zaradi te,{a zasluži vso pod-
poro, da se kot običaj ne ohrani, ampak tudi
razvija. Po obsegu naj bi bilo to kurentovanje
slično s karnevalom v Niz.zi in drugod, po
vsebini pa naj bi bilo strogo v mejah ljudskega
običaja, ki se je ohrani! do današnjih dni
(kurenti, piceki, ruse, orači . Organizacija bi se
■morala izvesti skupaj , Markovčani. Vaše
društvo naj dc >či poseb; Komisijo, ki naj bi
fpripravila podi bno orga ;cijo kurentovanja.
iV komisiji naj bi bili sle. - i tovariši: Zlahtič,
šol upravitelj v Markovcih, Ljudmila Meze,
kustos etnogr. oddelka muzeja, Jože Rojic,
upravitelj vajenske šole, Jože Maučec pred-
sednik Turističnega društva, Jože Stropnik,
predsednik Sveta za šolstvo in jaz. Komisija naj
bi zadevo do podrobnosti obdelala in pripravila
širšo organizacijsko obliko s posameznimi sek-
cijami, ki naj bi prevzele naloge programa,
gostinstva, obnovitev mesta, propagande in
podolmo.
Prepričan sem da bo kurentovanje v Ptuju,
izvedeno v večjem organiziranem stilu, prava
atrakcija ne le za mesto, ampak za vso občino."
Seveda, tak predlog je potreboval tudi
pojasnilo in neke vrste program, ki ga je prof.
Hasl oblikoval takole:
,,Vsako leto na pustni torek se v Ptuju brez
prave organizacije razvije majhen obhod mask
po mestu. Mestna godba se po navadi preobleče
in na čelu obhoda mask igra koračnice. Med
običajnimi meščanskimi maskami se nahajajo
včasih tudi kurenti. Kljub temu, da povorka
mask ni kakšna posebnost, je zanimanje pre-
bivalcev za to prireditev precej veliko.
Vsakoletna slika ptujskega pustnega torka
mi je že večkrat obudila misel, da bi se dal iz
tega več ali manj spontanega miniaturnega kar-
nevala organizirati nastop mask v večjem ob-
segu. Ker živimo na območju že takorekoč
svetovno znanega kurenta, ki je našel v tisku in
tUmu precejšnjo publiciteto posebno v zadnjih
letih, sem prišel na misel, da bi se v Ptuju dal
organizirati takoimenovani etnografski kar-
neval, ki bi bil za naše mesto v turističnem
pogledu velika pridobitev in v etnografskem
oziru zelo zanimiv. Zato sem predlagal Zgodo-
vinskemu društvu to zadevo. Etnografski kar-
neval, ali kakorkoli bi se že imenoval, naj bi bil
prireditev večjega obsega, pri katerem naj bi
pod okriljem Zgodovinskega društva sodelo-
valio tudi domače Turistično in olepševalno
društvo, predvsem v strokovnem pogledu pa
naš slovenski etnografski institut. Mislim, da je
pri taki prireditvi večjega obsega potrebno, da
sodeliije ta institut. Ce bi nam uspelo, da bi pri
obhodu našega edinstvenega kurenta sodelovali
še drugi maskirani liki, kakor iz Slovenskih
goric. Savinjske doline, Kostanjevice na Krki, iz
Sevnice in cerkljanski laufarji, potem bi to že
lahko bil festival mask. Pridružili bi se lahko še
/nani domači orači, medvedi, piceki, ruse, gam-
bele.... Sem pa mnenja, da bi nastopili samo
etnografski liki, ker bi to dalo prireditvi neko
kulturno vrednost. Taka prireditev zahteva
seveda mnogo predpriprav. Zato predlagam da
bi odbor najprej obravnaval umestnost pred-
loga. Premisliti je namreč treba, ali bi bil Ptuj
sposoben izpeljati prireditev. Potrebno bi bilo
tudi mobihzirati za to zadevo primerna denarna
sredstva. Zainteresirati bi morali občino, okraj
in republiko. V primeru, da bi se društvo odlo-
čilo za to prireditev, potem bi predlagal, da
sprejme sledeče sklepe:
1.	Zgodovinsko društvo naj bi potom naše
etnografke Milke Mezetove stopilo v stik z
etnografskim institutom. Osebno morda z
znanim našim slov. etnografom dr. Nikom
Kuretom, ki je znanstveno obdelal etnografske
pustne like.
2.	Ustanovi naj se širok odbor pod okriljem
Zgodovinskega dru.štva s sledečimi sekcijami:
a)	sekcija za mobilizacijo finančnih sredstev
b)	sekcija za propagando (tisk, plakati,
televizija in podobno)
c)	sekcija za organizacijo festivala (splošna in
podrobna), strokovno sekcijo
d)	^^^ekcija za organizacijo zabav, prenočišč in
slično
3.	V zvezi z etnografskim karnevalom bi se
dalo sklicati tudi zborovanje etnografov, ki bi
posebno obravnavali pustne like. Lahko bi to
prireditev še razširili. V tem delu obhoda bi
nastopile čisto etnografske maske, v drugem pa
meščanske sodobne. Tako bi povezali preteklost
s sodobnostjo. Dosegli bi lahko veliko mno-
žičnost. Bilo bi zelo zanimivo, če bi se kar
največ ljudi kostimiralo."
Ta predlog očitno ni bil prvi te vrste, ven-
dar pa je zelo važen, ker je prinesel uspeh. Ze
naslednjo pomlad je bilo prirejeno . prvo
kurentovanje, na katerem so nastopale ne le
originalne skupine kurentov, picekov, riis in
drugih maskirancev, tako je bilo vse do
letošnjega jubilejnega kurentovanja.
priredila dr. Štefka Cobelj
Naš svet
v umetnikovih očeh
Razstavni paviljon Dušana
Kvedra v Ptuju bo tudi letos prizo-
rišče vrste likovnih in zgodovin-
skih razstav. Prva otvoritev v letu
1980 nam bo predstavila dva
ustvarjalca: Viktorja Gojkoviča in
Petra Vernika.
ViJctor Gojkovič že dolgo
ustvarja v Ptuju, vendar se v dom-
ačem kraju še ni predstavil na raz-
stavi. Tako ga poznamo predvsem
po njegovi spomeniški plastiki.'
Samo v Ptuju je vrsta njegovih
portretnih doprsij, spomenike pa
je postavljal tudi v drugih krajih, v
Kidričevem, Ormožu, Dupleku,
Dvorjanah, Tomažu in Ormožu in
Duhu na Ostrem vrhu. Na razstavi
bomo videli osnutke teh del in si
tako laže predstavili, kako nastaja
nastaja spomenik. Novost za obi-
skovalce ptujskega razstavnega
paviljona pa bo Gojkovičeva
interierska plastika. Razstavljeni
bodo portreti v mavcu in žgani
glini. Gojkovič velja za dobrega
portretista, njegovi portreti so
razgibani in nas pritegnejo s silovi-
tostjo kiparjeve poteze. Srečali se
bomo tudi s kiparjevim razisko-
vanjem čistih likovnih vprašanj.
Ze takoj po končanem študiju so
ga pritegnili kapiteli, ki so sčasoma
iz močno razgibanih prehajali v
strožje oblike. Kovina je nadome-
stila kamen in pred nami so
Objekti. Ti so sprva strogo vase-
zaprte gmote, končno pa vdre
vanje prostor, ki postane kovini
enakovredno izrazno sredstvo.
Petra Vernika so, kot že prene-
katerega slovenskega ustvarjalca,
pritegnile pustne maske s ptujske-
ga območja. Je pa gotovo eden
redkih, katerega ustvarjalni opus
je ves zaznamovan s to temo.
Sprva so ga kurenti zanimali s či-
sto etnografskega vidika, šele nato
pa so našli mesto tudi na grafikah.
Prva dela so ,,portreti" kurentov
in rus. Umetnika sta zamikali bar-
vitost in nenavadnost likov, hkrati
pa je prisotno tudi |x>mensko
sporočilo. Maska zakriva človeški
obraz, zato je v tem nekaj grozlji-
vega, demonskega. Ta vsebina je
dobila nove kvalitete, ko je Ver-
nik vključil v grafiko Se fotografi-
jo. Na eni strani imamo tako ve^
rističen zapis krajine, obrazov itd.,
na drugi strani pa v drugačni teh-
nik' izdelano stilizirano masko
kurenta. Ostro nasprotje med
stvarnim in nestvarnim, med
minljivostjo fotografsko zabeleže-
nega trenutka in brezčasnostjo
demonskega kurenta je še bolj
poudarjeno. Izraženo je tako v
vsebini upodobljenega kot v upo-
rabljeni tehniki.
Otvoritev razstave bo 14. fe-
bruarja ob 16. uri v Razstavnem
paviljonu Dušana Kvedra, odprta
pa bo do 24. februarja vsak dan
od 8. do 11. in od 14. do 16. ure,
23. in 24. februarja pa od 10. do
12. ure.
Marjeta Ciglenečki
Viktor C^Jkovie: Spoaaik ▼
Dupleku, 1978
Oc inovanje kurentoi m mm podobnih likov
v Ijudsken izročilu :. pojem
kurenta ne na iša samo	dolo-
čen. pustno š. no. kot ji-	-J tem
imenom pozi ,io v ptn	- oko-
lici. ampak ime k;	na
splošno neki. na Sit	krm
pomenilo ist(- kot pu'	Jč. ,o
predvsem za: . ker s.	;'?.leda
)ovsod po na :h vaseh	iopali
curenti, ki so sc v zadnji!	letjih
omejili na niaskiran.	'javo.
kakšne seje v celoti ohr	;a pod
tem imenom v okolici P'	i.
Kot vemo. naš kurer.	;osi .le-
bel kožuh, ki sckoč ni si ■ ■ -amo
za kurentijo. impak jc	o bila
o6rnjena moš» i zimska .	..nja. ki
je imela kož/: hasto pr	igo iz
ovčje kože z (J.-igo dlak	Prepa-
san je bil vedno z verig.:-.	: kateri
so nanizani in pritrjen:	Jji ali
goveji zvonci. Na nogali . .urent
nosil )>zizaste<' nogavicc.	u.sose
imenovale debele, dom	-iL-iene
nogavice z b iokicami.	ate je
imel cokle ali močne i;-	ne če-
vlje. saj so škornji z vis( ;	:i »s^-
fami« novej.švga izvo:... kakor
ludi gojzerice.
t^o običaju !C veljalo . veliko
:*ramoto. če j^- kdo kure i'U snel
verigo z zvon^.!. kar sc !a!;ko
dogajalo v koniliktu z n^-.iT, no
ekipo, kajti kurcntija jc dajala
maskirancem utdi mo/r >st za
Ureditev neporavnanih nčunov,
l^i so bili najpi ^gostejši z : .:di de-
l^let. končali p,^ so se ncr-. 1> idi
^^r\avo in žal '.c brez Iju-.iski^ žr-
icv. Verigo / zvonci Kun^nti
Varovali na ta način, da si -jo pri-
l^leniii na sebe. Prav tako so . kr-
da so imeli na ježev k, icri.ien
Zanko, kar si je moyr,c oviti
fil^rog zapestja. kjerježc\ka i,jta-
tudi, če mu jo je kdo h )tel
'-^niakniti iz rok.
Hri vsem tem pa je nai\;ižnejša
"br;izna tnaska. kije nek'O veljala
obredno, saj je kurent šole Vd-
^rai. ko je imel na glavi masko,
i^hko izpolnjeval svoje magijsko
'?ročilo. Obrazna maska, ki je
"tkoč bila lesena, kot je ponekod
ohranjena pri sorodnih likiii.je
^^daj iz usnja, v novejšem času
'^clo iz £>lastikc. sestavlja pa jo
yehka kapa v obliki živalske
§'ave. ki si jo maskirani natakne
glavo pokriva pa tudi del
Oprsja in sega zadaj skoraj do
^'"edine hrbta. Spredaj so značilne
•^Drtine za oči. potem nos, ki je
^•^ozi čas spreminjal obliko, pri
"^emer je šlo nekoliko predaleč, saj
''ekateri nosovi novejših kurent-
mask, očitno pod vplivom
•filmov in litc.'-ature vso preveč
dobivajo obliko nosov, kakršne
'^^»ijo na svojih maskah ameriški
Indijanci. Odtod verjetno izhaja
tudi uporaba perja, sedaj že celo
uporaba celih puranovih in gosjih
peroti, kot jih nosijo indijanski
plemenski poglavarji v Severni
Ameriki.
Najstarejši ohranjen element
na kurentovi obrazni maski so
gotovo usta iz katerih sicer visi
novejši dolg jezik, označujeta pa
jih dve vrsti nanizanih belih zrn
fižola, kar zasledimo tudi na sta-
rejših lesenih maskah tega tipa.
Kot okras maske so bili včasih
važni še rogovi ovna ali goveje
živine, prepleteni z orožjem in pi-
.sanimi trakovi. Naši kurenti so si
med rogove obešali tudi »duha«,
če jim je uspelo pri svojem obho-
. du. ta obvezni okras kmečkih hiš.
izmakniti kakšni manj pazljivi
gospodinji. Seveda novejši čas je
ludi zapustil svoje sledove, saj so
maske okrašene s perjem, glavne
trofeje pa so robčki, kijih kurenti
dobijo od deklet.
Vsak kurent mora masko dobro
varovati, kajti nihče ga ne sme
prepoznati, torej jo sme sneti z
glave le v zaprtem prostoru in še
takrat držati pb svoji desni strani
tor paziti, da seje ne bo kdo do-
taknil. Kurenta ne sme nibre r)o-
klicati po imenu, saj to pomeni
nesrečo, zato kurent tudi ne sme
govoriti, da ga ne bi prepoznali. K
povorkam kurentov spada tudi
njihov pt)skakujoči hod. ki ima
svoj globlji pomen. p<.-)vzroča pa
tudi ritmično premikanje zvočil.
kar lahko ustvarja oglušujoč hrup.
zlasti, če je skupina številnejša.
Prav na ta način pa kurenti pre-
ganjajo zle duhove in zimo. kar
kmalu prikliče pomlad in novo
agrarno leto. saj zopet zaživi
mlada rast.
Pri tem se ne moremo izogniti
vtisu, da ima demonski kurent
pradavno zvezo z božanstvi ve-
getacije. o katerih nas obveščajo
tudi zapisi iz grške mitologije. Na
ta način izvemo med drugim, da
so na otoku Kreti obstojala po-
membna rastlinska božanstva, ki
.so se v času minojske kulture
(2800 do 1200 p. n.ero) imenovala
koribanti (korybanti). Nastopali
.sd med drugim tudi kot okrašeni
plesalci v spremstvu frigijskega
božanstva Kibele (Kybele. Cy-
bele). kije veljala za Magna Mater
vseh bogov in celotnega stvarstva.
V spremstvu koribantov. ki so jih
Grki imenovali kureti (kuretes),
bili pa so oboroženi plesalci, so
Kibeline kočije vlekli levi in
panterji.
V (irčiji so njenemu kultu, kije
bil razširjen že v VI. stoletju p. n.
ero najprej sledili sužnji in trgovci.
Njej na čast so že takrat gradili
templje, med drugim tudi v Ate-
nah. Korintu. Olimpiji, Šparti in
Tebah. Stoletje pozneje je zna-
meniti grški kipar Fidijas upodo-
bil sedeči lik Kibele na prestolu,
obkoljene z levi. Največjo popu-
larnost je doživel kult Kibele v
Rimu vil. stoletju p. n. ero v času
rimskega cesarstva. 'Takrat so
tudi na Palatinu postavili Kibeli-
no sveti.šče. kjer so se vsakoletno
njej na čast posvečale posebne
ple.sne prireditve ob bučni
spremljavi glasbil. Njen kult je
med drugim ugotovljen tudi v
antičnem Poetoviu.
- Stan (.jrki so jo vzporejali s
Kibelo Reo(Rheo), kije bila mati
olimpijskih bogov. Bila je žena
Kronosa. ki je bil vladar sveta.
Ker so mu starši: Gea in Uran
prerokovali, da ga bo lastni sin
vrgel s prestola, je vse svoje otroke
tatoj po rojstvu pojedel. Ko pa se
je rodil Zevs. poznejši vladar
neba. ki prebiva med bogovi na
Olimpu, je Rea novorojenčka
skrila v pečino gozdnatega pod-
ročja na Kritu. možu paje zuivila v
plenice kamen, ki ga je ta p<^gol-
tnil. misleč, da je novorejni o-
trok.
Malega Zevsa so stražili kureti.
negovale pa nimfe in ga imele v
zlati zibelki obešenega na dre\e-
su. da ga oče Kronos. če bi izvedel
zanj. ne bi mogel najti na zemlji in
ne na nebu. Če pa bi otrok jokal, bi
kureti okrog njega plesali, s kopji
in ščiti pa ustvarjali tak hrup, dase
jok. ki bi lahko opozoril Kronosa
na sina. ni mogel slišati. Pozneje
so legendo o kuretih pripisovali
Dionizu Zagreju, ki so ga po iz-
ročilu tudi varovali kureti ob gla-
snem žvenketu orožja. Po starejši
verziji se je iz Zagrejevega srca
rodil Dioniz ali Bakhus. bog ras-
tlinstva in vsega stvarstva, ki je
začel prvi gojiti vinsko trto in
razširil kult vina. Dionizov kult je
v Grčiji znan že od 13. stoletja p. n.
ero. razvil pa se je v orfejične
svečanosti, ki .so se delile na male
in velike Dionizije, iz njih pa seje
razvila tudi grška drama.
Vse torej izhaja iz kulta vege-
tacije. kuretom. ki sojili na Kritu
spoštovali kot demone vegetacije,
pa med drugimi izumi pripisujejo
ludi plese z orožjem. Tudi pri
kurentih in njim sorodnih likih je
prisotna povezava s kultom raz-
stlinstva. prav tako tudi maskira-
nje in plesi z orožjem. Ni izklju-
čena tudi zveza z Dionizijevimi
misterijami. ki so v svoj .svečani
del vključevale tudi karneval.
Zvezo s kultom rastlinstva so
imele v antičnem Rimu tudi Sa-
turnalije. ki so poudarjele konec
in začetek n(.)vega agrarnega leta,
ob teh prilikah pa so se prirejale
svečane pogostitve in karnevali.
Maskirane skupine, podobne
kurentom so se ohranile s podo-
bnimi karakteristikami na širo-
kem geografskem področju, ki se
razteza od .Mp do Kavkaza in na
Balkan. Vse imajo zvezo z novo-
nastopajočim agrarnim letom, ne
glede na to. ali se pojavljajo ob
zimskem .solsticiju. ali ob kole-
darskem novem letu ali ob pustu.
Vse te skupine z redkimi izjemami
spadajo k tako imenovanim »ko-
žuharjem«, saj vsi pri maskiranju
uporabljajo kosmate plašče iz ži-
valskih kož in nosijo živalske
maske. Značilno je samo to, da so
prvotno živalsko masko jelena,
volka, medveda in drugih živali
zamenjali z maskami domačih
živali: koze. ovce, bika, konja,
zadržali pa prvoten globoko za-
koreninjen magični pomen ma-
skiranja, ki se je skozi tisočletja
prilagajal razvoju družbeno eko-
nomskih odnosov.
Vse te maskirane skupine,
katerim štejemo tudi kurente,
predstavljajo značilno kombina-
cijo zoomorfnih in antropomorf-
nih elementov, ki so jih skozi
dolga obdobja prilagojevali lov-
skim. pastirskim in agrarnim po-
trebam. Med sorodne pojave šte-
jejo i>perchte<( v Avstriji, na slo-
venskem ozemlju pa razen ku-
rentov še »blumarji«, »iautarji«,
»otepovci, »pustovi«, v Istri so
znani »)Zvončarji<<, na -dalmatin-
skem območju »dide<(, »turice« in
»čaroje«. Medjimurske skupine
nosijo še lesene maske, znane so
tudi baranjske in vojvodinske
»Bušare«. dinarske »Vučare<< in
>>čaiojice«. srbski »koledari« in
»oale«, makedonske »džamaka-
re«, >>surovare«. >>suvokare« in
'>babare«. V Bolgariji so ohranje-
ni »kukeri«, »kukovi«, »babuka-
ri« in >>survokari«. v Rum uniji
•>cuci«.
Zahvaljujoč dvaj.setletnemu
organiziranemu kurentovanju v
Ptuju smo nekatere teh skupin ob
njihovih gostovanjih spoznali t-adi
v našem mestu.
dr. Stellca Cohelj
Prvotne živalske rogove so na nekaterih maskah danes zamenjale kar cele
puranove ali gosje peroti
Foto: I. Ciani
Značilna lesena maska iz Medjimurja
Foto: I. Ciani
14 - KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE
14. februar 1980
TEDNIK
ŽELIJO OBNOVITI
DVORANO
o aklivnosli (pa tudi ncakli-
\nost) občanov vasi Kungota na
Dravskem polju smo že večkrat
poročali, tako o negativnih, na
srečo pa velikt) več o pozitivnih
rezultatih dela teh marljivih ob-
čanov. Tako kot povst)u prihaja
tudi tu do različnih trenj, stališč m
problemov, vendarso vsakič našli
skupni jezik in tako t)dpravili
mnoge "probleiiie in samovoljo
poedTncev. ki ,so želeli vsiljevati
svoje koncepte v delovanju druž-
beriopolitičnih organizacij in
društev.
Pred nedavnim so imeli skupen
sestanek krajevne organizacije
SZDL. krajevnega odbora (v
okviru krajevne skupnosti) in
kulturno prosvetnega dru.štva.
(ilavni in namen tega skupnega
sestanka je bila želja čimprej
prcnoMti svojv? pri-.sveinr. dvora-
no. ki ic v "razmeroma slabem
stanju. Denarja nimajo, zato so
sklehili. da bodu sredstva samo-
prispevka. ki so jih programsko
namenili za druge zadeve po redni
poli m \ skladu s predpisi pre-
usmerili v obnovo dvorane, ker je
lo trenutno v tej vasi najbolj po-
trebno in bo za "njih pozheje tudi
najbolj dt)nosno. sa) se lx)dt) z
ra/nimi prireditvami sredstva
bogato vračala.
Vemo. da je bilo pri Kungoti
nek(.)č izredno razgibano kulturno
življenje, kije žal v zadnjem času
stagniralo. "Vzroke za "to bodo
morali ugotoviti in jih ludi opra-
vili \ aščani sami. Pi-av lako .so se
odk^čili. da bodo v ta namen po-
birali tudi prostovoljne prispevke
vašOanov bodisi v obveznicah za
ceste ali pa \ denarju. Določili so
ludi odbor oziroma posamezne
tovariše, ki bodo v ie| smeri ob-
iskali svoje sovaščane! jim posre-
dt>vali konkretno informaciio o
tem in uredili vse potrebno za
spremembo namena samopri-
spevka. Kot mnogokrat doslej.
k)do zagotovo tudi tokrat v celoti
uspeli,
Krance .Vleško
Dom prosvetnega društva v Kungoti kliče po obnovi. Foto: K Zoreč
Prešernova dmžba (kisti^ izpolnla
Ze med vojno je bila med osred-
njimi nalogami Osvobodilne
fronte slovenskega naroda tudi
skrb za kulturo, saj smo se Sloven-
ci v veliki meri prav po zaslugi
naSih pisateljev, zavednih sinov
ljudstva, kljub raznim pritiskom
izkoriščevalskih tujcev obdržali
kot samostojen, svobodoljuben
narod. In tako je poleg svojih dru-
gih dejanj, namenjenih spodbudit-
vi slovenske kulture v svobodi.
Izvršni odbor Osvobodilne fronte
na sestanku 27. januarja 1953
sklenil, da ustanovi Prešernovo
družbo, ki naj bi nadaljevala
izobražujoče tradicije naprednih
predvojnih knjižnih društev in
prinašala v domove slovenskih
delovnih ljudi najboljša literarna
dela domačih in svetovnih ustvar-
jalcev.
Na Prešernov dan 8. februarja
1953, ob kulturnem prazniku vsega
slovenstva, je bila Družba
ustanovljena. Njen smisel in
poslanstvo sta bila jasna: skrbela
naj bi za izdajanje lepih in dobrih
knjig v duhu revolucionarnih,
narodno povezujočih načel
Osvobodilne fronte, in v skladu z
umetniškim izročilom največjega
slovenskega pesnika dr. Franceta
Prešerna, tega genija, ki je izšel iz
ljudstva in v katerem se je zato
poosebil genij vsega, naroria.
Članstvo Prešernove družbe, ta
kulturno osveščeni del slovenskega
življa, v zameno za nezahtevno
članarino že šestindvajset let ob
Prešernovem rojstnem dnevu, 3.
decembra, prejema v dar pet ali
šest knjig redne letne zbirke, v
kateri so poleg koledarja vsako
leto še po dve izbrani deli naših
pripovednikov, poljudno pisano
delo s tega ali onega področja
znanja in priročnik. Skoraj vsi
člani prejmejo tudi posebno
nagradno knjigo: skrbno izbrani
roman družbeno angažiranega,
zanimivo pišočega tujega avtorja.
Za svoje člane in naročnike izdaja
Prešernova družba tudi mesečno
revijo OBZORNIK, v kateri
objavlja črtice in pesmi domačih in
tujih avtorjev, zanimive zapise o
najnovejših dognanjih na
področju znanosti in živo pisane
biografije naših kulturnih klasikov.
Poleg tega Prešernova družba že
prek dvajset let izdaja zbirko
romanov LJUDSKA KNJIGA, da
bi tako približala slovenskemu
bralcu literarno največja dela
pisateljev vsega sveta — s tem
izpolnjuje tisto poslanstvo, ki ji ga
nalaga univerzalnost Prešernovega
duha: zakaj, kakor je Prešer-
novemu geniju pomagalo Čopovo
poznavanje svetovne literature, da
je v vsej veličini občečlovečnosti
razpel svoja krila, tako želi
Prešernova družba z zbirko
LJUDSKA KNJIGA omogočiti
slovenskim delovnim množicam,
da se obogatijo s stvaritvami
najpomembnejših pisateljskih
duhov preteklosti in živega,
sodobnega sveta.
S tem, da so njene izdaje dan-
danes na knjižnih policah povsod,
kjer živijo Slovenci, ki so se naučili
pravično ceniti dobro knjigo, ker
so spoznali, da jim le-ta pomeni
nujno dopolnilo njihovega življe-
nja — s tem je Prdernova družba
dostojno izpolnila kulturno
poslanstvo, ki ji ga je naložila
Osvobodilna fronta, predhodnica
današnje Socialistične zveze delov-
nega ljudstva, upravičila pa je tudi
smisel svojega delovanja kot
družba, ki ponosno nosi ime naj-
večjega slovenskega pesnika.
Praznovanje slovenskega kulturnega
praznika tudi v Vidmu
Tamkajšnje prosvetno društvo
»France Prešeren« je v soboto
pripravilo koncert v počastitev
kulturnega praznika slovenskega
naroda. Pred nabito polno dvo-
rano so nastopili ženski in mešani
pevski zbor ter tamburaški orke-
ster domačega prosvetnega dru-
štva. vsi pod vodstvom Maksa
Vaupoiiča. nastopil pa je tudi
moški pevski zbor prosvetnega
društva iz Starš. Nastop pevskega
zbora iz Starš je brez dvoma bil
velik dogodek za ljubitelje do-
mače pesmi, kijih v Vidmu in
okolici ni malo. Pomembno je
ludi lo. da sta zbora sklenila po-
bratenje in bosta odslej večkrat
izmenjavala nastope, za ljubitelje
zborovskega petja.	JB
»Ti si kriva, ljubezniva......«
Nastop mešanega pevskega zbora iz Vidma
ZGODOVINSKO DRUSTVO PTUJ
PRIPRAVE NA IZDAJO
DVEH ZBORNIKOV
Ptujsko zgodovinsko društvo je 1978. leta praznovalo 85 let uspešnega
dela, ko so ga po dvoletnem premoru spet ,,spravili k življenju", kot
pravijo člani društva. Odločili so se, da bo ena temeljnih nalog društva
izdaja Ptujskega zbornika, ki bi bil vsebinsko in oblikovno nadaljevanje
prejšnjih zbornikov. Zadnji je izšel leta 1975, naslednji pa bi naj izšel v letu
1982, — to bo že peti zbornik.
Sedaj sta imenovana dva odbora — iniciativni in uredniški odbor, ki
bosta pripravila vse potrebno za izdajo zbornika. V iniciativnem odboru so
strokovnjaki iz najrazličnejših področij, ki bodo poskrbeli za materialno
plat izdaje, za založbo in za prodajo zbornika. Uredniški odbor bo seveda
poskrbel za strokovno vsebino zbornika, tako da bo delo teklo nemoteno,
Treba je reči, da je zgodovinsko društvo s to idejo naletelo na izredno
ugoden odmev v družbenopolitični skupnosti, družbenopolitičnih
organizacijah in pri kulturni skupnosti občine Ptuj.
Drugo leto bomo praznovali 40-letnico Osvobodilne fronte in v 1
počastitev te obletnice bo zgodovinsko društvo izdalo zbornik, za katerega '
je zbranega že precej gradiva. Izdaja zbornika ni bila predvidena v ■
delovnem programu društva, vendar so prevzeli to nalogo in prepričani so,
da jo bodo dobro opravili. Prvotni načrti so bili nekoliko drugačni.
Zbornik bi naj izšel ob otvoritvi muzeja ljudske revolucije, vendar muzej
do obletnice še ne bo odprt. Tako bomo v ptujski občini poleg raznih
prireditev počastili 40-letnico OF z izdajo zbornika, ki ga bo izdalo
zgodovinsko društvo skupaj z delavci Pokrajinskega muzeja v Ptuju.
N. D.
15 let Ljutomerskega
okteta
v p'očastitev slovenskega kulturnega praznika sta zveza kulturnih
organizacij in KUD Ivan Kaučič Ljutomer priredila SLAVNOSTNI
KONCERT ob 15. obletnici ljutomerskega okteta. Koncert je bil 8.
februarja zvečer v Domu kulture v Ljutomeru. V sporedu pa so sodelovali
Sentjernejski, Radgonski, Šaleški, Prekmurski, Koroški in Ljutomerski
oktet.
Bogato pevsko in glasbeno tradicijo v Ljutomeru (leta 1974 so
praznovali 80-letnico slovenskega pevskega zbora) je pred 15 leti Se
dopolnil ljutomerski oktet, ki je nastal ob mešanem pevskem zboru pri
KUD Ivan Kaučič Ljutomer. Izbor pevcev je kmalu dosegel lepo glasovno
zlitost in pod dobrim umetniškim vodstvom Ivana Vrbančiča in Mirka
Preloga kvalitetno raste.
Pevci ljutomerskega okteta prirejajo redne koncerte, poleg tega pa
pogosto nastopajo na najrazličnejših prireditvah v delovnih organizacijah
in v krajevnih skupnostih. So tudi redni gost radijskih oddaj in se
udeležujejo raznih pevskih srečanj. Slovensko pesem so ponesli tudi izven
ožje domovine v pobratene občine Titovo Užice, peli so zamenjskim
Slovencem v Celovcu, predstavili so se v Fulneku v CSSR, večkrat so
pripravili koncert našim zdomcem na Dunaju, v Mannheimu ZRN in
drugod.
Svoj 15-letni jubilej praznujejo pevci skoraj v enaki sestavi kot ob
ustanovitvi. Oktet je zapustil dolgoletni umetniški vodja prof. Ivan
Vrbančič in odličen pevec, solist in zborovodja Oton Zunec, ki je žal pred
enim letom umrl.
Poleg drugih priznanj, ki jih je prejel ljutomerski oktet ob svojem
jubileju je tudi Galusova značka, ki jo je članom okteta podelila Zveza
kulturnih organizacij Slovenije. Bronasto Galusovo značko je prejel Blaž
Zanjkovič, srebrno Tonček Marinič, zlati znački pa sta prejela Mirko
Prelog in Ljubo Oražem. Ostali pevci: Miro Steržaj, Božo Mlinarič, Slavko
Jane in Franček Osterc pa so že nosilci zlatih Galusovih značk. Čestitamo!
Stane Feuš
POPRAVEK:
V 131. nadaljevanju sestavka UPORNE SLOVENSKE GORICE je
pravilen podatek, daje trajala seja okrajnega komiteja KPS Ptuj od 21.
do 25. aprila 1945 (natisnjeno je bilo od 2. do 25. aprila).
VIDA ROJIC
UPORNE[
SLOVENSKE GORICE
(133. nadaljevanje)
OSVOBODITEV VZHODNIH SLOVENSKIH GORIC
Znano nam je, da so Nemci gradili od jeseni 1944 obrambno črto od
Cmureka do Gornje Radgone in dalje po;stari jugoslovanski meji do
Monoštra na Madžarskem. Od Gornje Rad|oneje tekla obrambna črta
tudi ob M uri do Razkrižja, od tu pa na Šafarsko in ob Dravi proti Ormožu
ter dalje čez Medjimurje na Dravo. Tankovski okopi so bili ob železnici
Ptuj—Ormož. V Veržeju so zgradili januarja 1945 precej bunkerjev ob
Muri in tudi most čez Muro.
Od mostu čez Muro pri Veržeju so speljali Nemci železniški tir do
Ljutomera. Pri gradnji železnice in mostu so zaposlili sestradane so-
vjetske vojne ujetnike. Gradnjo so večkrat prekinjala z mitralješkim
obstreljevanjem letala JA in zaveznikov. Ko je vdrla v Prekmuije Rdeča
armada, je na tej progi obstal vlak med Veržejem in Ljutomerom.
Zasegla gaje Rdeča armada. Bilje poln na Madžarskem naropanega
blaga.
Sovjetska vojska je pričela po skoraj tritedenskem aprilskem zatišju
konec aprila ofenzivo v radgonskem območju z bolgar^imi četami. Iz
obrambnih pofožajev so se umaknile 7. maja enote armade generala De
Angelisa. Odšle so po severnem predelu Slovenskih goric proti Luča-
nam.
Bolgarske enote so pregnale v noči na 8. maj Nemce tudi iz položajev
na obrambni črti od Razkrižja do Ormoža. V bojih sta najbolj trpeli vasi
Hum in Loperšice. Na Humu je zgubilo življenje pet domačinov, v
Loperšicah pa šest in je zgorelo osemnajst hiš. V Frankovcih sta zgorela
dva kmečka domova. Nemci so se nato naglo umikali brez odpora. Le
nekaj ur so postali na Polenšaku, od koder so streljali s 15 cm topom na
Lešnico in Lešnički vrh. Pri tem so zadeli hišo Antona Beliča v Lešničkem
vrhu. Nemci so na umiku porušili za seboj vse mostove.
Ko so zapustile Ormož in Ljutomer 8. maja zadnje nemške obo-
rožene enote: policija, orožništvo in vojska ter njihovi pomagači in
oblastniki,jev Ljutomerprva vkorakala Prekmurska brigada. Na pot čez
Muro proti Ljutomeru je odšla 7. maja in je tega dne naletela na svoji poti
na kolono dvajsetih Vlasovcev in Nemcev. Brigada jih je obkolila in
prisilila po kratkem streljanju k predaji. S tem je pridobila 70 koles ter
kamion naropanega blaga. Ko je prispela brigada nato v Ljutomer, sojo
prebivalci navdušeno pozdravljali. Še istega dne je nadaljevala pot proti
Pesnici. Njen poveljnik je bil Avgust Vouk—Jurček, komisar pa Mirko
Lipuš—Mišo.
8. maja seje zbralo v Vidakovcih pri Ljutomeru 45 aktivistov OF z
namenom, da vkorakajo v Lj utomer. Zvečer tega dne pa so se pomotoma
spopadli z bolgarskimi predhodnicami na Kamenščaku. V Ljutomer so
nato vkorakali skupaj z bolgarsko vojsko 9. maja. Tega dne je prevzel
oblast v Ljutomeru OO OF Ljutomer, po vaseh pa krajevni odbori OF,
ki so jih tiste dni obnovili in več tudi nanovo ustanovili po vsem
ljutomerskem okraju. Prvi predsednik okrajnega odbora OF je bil Ivan
Ros—Jan, člani pa Alojz Pihler, Stane Simonič, Štefan Joha, Stane
Novak, Jožko Slavič, Ivan Horvatič, Alojz Gorjak, Mirko Rajh in Slavko
Ivajnšič.
Prvi predsednik 8. maja osvobojenega radgonskega okraja je bil
Anton Markovič, člani pa Franc Petek, Alojz Rižnar, Branko Zadravec
in Janko Strajnšek. Ljutomer in Radgona sta praznovala z mitingom
osvoboditev dan ali dva po izgonu okupatorja. Na proslavi osvoboditve
v Ljutomerju je govoril Rado Pušenjak—Prlek.
V	Ljutomeru je bila ustanovljena mestna komanda s poveljnikom
Janezom Pečnikom.
Ormož so zapustili Nemci 8. maja popoldan in približno dve uri
zatem je prispela v mesto bolgarska vojska. Zasedla je javne zgradbe in
se vgnezdila ludi po drugih hišah, deli vojske pa so sledili nemški vojski
na umiku. V ormoškem okraju so se Bolgari zadrževali le dan ali dva, a
ostali so ljudem v slabem spominu, saj so kradli, kar se jim je zahotelo:
zlatnino, ure. posteljnino, usnje in drugo blago.
9. maja so prišli v Ormož člani okrajnega in mestnega odbora OF ter
komiteja KPS. Ustanovili so Narodno zaščito, daje zavarovala red in
mir. Nekaj dni zatem so priredili v Ormožu velik miting v čast osvo-
boditve.
Poveljnik Narodne zaščite je bil Milan Šonaja. Obstajala je do 20.
maja. ko seje preoblikovala v Ljudsko milico.
14. maja je prispela v Ormož enota KNOJ. Štela je 27 mož. Pove-
ljeval ji je poročnik Anton Kraffogel iz Dolnje Lendave. Prevzela je
mestno poveljstvo. Za komisarja poveljstvaje bil imenovan Kari Vitanc.
Zadnje dni maja je prevzelo posle mestnega poveljstva v Ormožu
vojaško poveljstvo Ljutomera. Kmalu nato je prispela v Ormož L
inženirska brigada z večjim številom nemških vojnih ujetnikov, ki so pod
vodstvom brigade odstranjevali mine. popravljali ceste in mostove ter
odstranjevali bombne ruševine.
V	ljutomerskem okraju je izdal okrajni odbor OF 10. maja poziv, naj
prebivalci z nabiralno akcijo zberejo hrano in obleko ter druge po-
trebščine za vasi, ki so bile v vojni najbolj prizadete. V vse vzhodne
Slovenske gorice in seveda širom po njih, so se v tednih po osvoboditvi
vračali izgnanci iz Srbije, Bosne in Hrvaške ter taboriščniki iz oku-
patorjevih taborišč. Življenje je steklo v miru. Prebivalce paje čakalo
veliko napora in odrekanj, kajti vojna vihra je močno prizadela gospo-
darstvo. Zato je bilo potrebno obnoviti porušene prometne, industrijske
in druge naprave, pomagati žrtvam fašističnega nasilja in zagotoviti pot
v pravičnejšo socialistično družbeno ureditev.
(Viri: Dr. A. Trstenjak: Ormoška kronika; D. Novak: Prlekija v
NOB: Evgen Enezi in Mitja Hribovšek: Prekmurska četa in Prekmurska
■ biigada: NOB na ljutomerskem območju (dr. T. Ferenc in mg. Marjan
Žnidarič)
OSVOBODITEV PTUJSKEGA PREDELA SLOVENSKIH GORIC
8. maja popoldan so zapustili ptujski del Slovenskih goric in mesto
Ptuj nemška policija, orožništvo in zadnje vojaške enote. Nemški vojaki
so razrušili za seboj mostove in se naglo umikali proti Lenartu in po
vurberški cesti proti Mariboru. Tega dne popoldan so razrušili Nemci
tudi oba ptujska mostova, kar je naznanila močna eksplozija, ki je
prizadjala šolo Mladiko blizu železniškega mostu.
Po nemškem odhodu je zavladalo po slovenskogonških krajih in v
Ptuju veliko vese!)e. Naslednje dni :io zaplapolale v vseh krajih sloven-
ske. jugoslovanske in rdeče zastave, ki so jih dekleta sešila že prejšnje
tedne.
8.	maja zvečer je prispela po budinski cesti v Ptuj bolgarska \K)jaška
predhodnica s konjeniki. Mestni odbor jo je sprejel. Ta večerje zasedal
na prvi seji v osvobojenem Ptuju na magistratu, da uredi vse potrebno
za normalizacijo življenja v mestu po odhodu okupatorja.
9.	maja zjutraj je prva prikorakala po dornavski in Potrčevi cesti v
Ptuj Prekmurska brigada, okrog 300 m za njo pa 28. pehotni polk
bolgarske vojske. Štab Prekmurske brigade je zasedel stavbo, kjer je
danes geodetska uprava, bolgarski polk pa prostore nad sedanjo trgo-
vino Peko.
Bolgarski vojaki so po prihodu v mesto nasilno vdirali v trgovska
skladišča, druge javne zgradbe pa tudi v družinska stanovanja in si
prisvajali razno blago. V gostilni Beli križ so si po spalnicah prisvajali
posteljnino. Več pernatih blazin pa so razrezali in stresli perje skozi okna,
kar je rahel veter vrtinčil več dni po mestu. Kljub protestom mestnega
odbora OF in Prekmurske brigade so Bolgari kradli dalje. Nakradeno so
drugi dan odpeljali na dvanajstih kamionih domov. V Bolgarijo seje
vračala le skupina s kamioni, drugi vojaki so nadaljevali 1L maja pot v
Maribor.
10.	maja so prispeli v Ptuj okrajni odbor OF, okrajni komite KPS s
sekretarjem Francem Belšakom— Simonom ter Haloška četa, ustano-
vljena v Halozah 10. aprila. V Ptuj je prispela lOjnaja tudi enota KNOJ,
poslana iz Maribora, da zavaruje mostove in druge javne naprave.
Prekmurska brigada je ustanovila v Ptuju mestno poveljstvo s
komandantom Luznerjem. Poveljstvu je brigadni štab dodelil L četo, L
bataljona.
Z drugimi enotami je brigada mesto zapustila.
Po prihod u okrajnega odbora OF in komiteja KPS iz Haloz, kjer sta
se od jeseni zadrževala, je okrajni odbor OF prevzel oblast skupaj s
krajevnimi odbori OF. Po Slovenskih goricah ptujskega območja so
takoj po odhodu Nemcev praznovali po večjih središčih, (predvojnih in
medvojnih sedežih občin) osvoboditev. Proslave so pripravili aktivisti
OF. Govorniki na svečanostih so poudarjali, kako potrebno je takoj
pristopiti k obnovi porušenega, obnovi gospodarstva. Na vseh mitingih
v čast osvoboditvi so govorniki spregovorili o pomenu sestave prve
slovenske vlade s predsednikom Borisom Kidričem 5. maja v Ajdovščini.
Po tisočletni odvisnosti je slovenski narod s svojo prvo ljudsko vlado
nastopil pot suverenosti v novi socialistični skupnosti jugoslovanskih
narodov.
10. maja 1945 se je zbrala že dopoldan pred magistratom v Ptuju
velika množica ljudi. Z balkona magistrata je govoril oredsednik
okra^jnegaodboraOFFrancBelšak—Simon. Orisal je v kratkih besedan
boj jugoslovanskih narodov pod vodstvom maršala Tita in KPJ proti
okupatorju. Poudaril je, da je jugoslovanska armada osvobodila vse
etničnoslovensko ozemlje. Za njim so spregovorili še drugi govorniki, na
kar so šli zbrani v povorki na pokopa išče, kjer so počastili spomin na
padle za osvoboditev.
Enote Narodne zaščite so po osvoboditvi prevzele skrb za javni red
m mir. Haloško četo so 20. maja vključili v ustanovljeno Ljudsko milico.
Prve odredbe okrajnega odbora OF Ptuj. ki so prispele v Slovenske
gorice na krajevne odbore OF so postavljale temelje novih socialističnih
odnosov.
(Viri: V. Rojic: Članki ob 25-letnici osvoboditve Ptuja; Tednik leta 1970,
dne 16. 23. 30. IV. m 14. V.)	Nadaljevanje pnhodnjič
TEDNIK
— 14. februar 1980
DRU2BA IN GOSPODARSTVO - 15
OBČANI 0RM02A V LITU 1980
TEŽIŠČE NA
INDUSTRIJSKI
PROIZVODNJI
Glavno tržiSče razvoja občine Ormož v letu 1980 bo Se nadalje temeljilo
na industrijski proizvodnji. Pri tem ima glavno vlogo tovarna sladkorja v
Ormožu, delo na zgraditvi te tovarne je bilo v letu 1979 v glavnem
končano, zato bo v letoSnjem letu proizvodnja v tovarni sladkorja imela
vodilno vlogo v razvoju celotnega gospodarstva ormoSke občine, saj bo
industrija v letoSnjem letu predstavljala že 30 odstotkov družbenega
proizvoda v občini. V letoSnjem, to je zadnjem letu tega srednjeročnega
odbobja bodo vložili 635 milijonov Se v nabavo kmetijske mehanizacije.
Tovarna „Jože Kerenčič" načrtuje s svojimi TOZD v letu 1980 pričetek
večjih naložb v preusmeritev in razSiritev proizvodnje pihane embalaže in
pričetek gi^dnje tovarne za avtomobilske dela iz poliuretanskih snovi v
TOZD Predelava plastičnih mas. TOZD Optyl načrtuje pričetek
investiranja v proizvodnjo Sarnirjev (tečajev) za očala v obsegu pol
milijona parov letno. V letošnem letu bodo izpeljali tudi vse priprave za
začetek gradnje tovarne za mehansko obdelavo paličastega materiala,
odkovkov, odpreskov in odlitkov za potrebe ZIV TAM Maribor.
Dogovorjena je tudi premestitev te proizvodnje iz TAM Maribor za 311
delovnih mest.
Droga TOZD ,,Grozd" SrediSče ob Dravi načrtuje v letoSnjem letu
dopolnitev opreme za predelavo gob in poljSčin ter dokončanje objekta za
predelavo sladkorja. S to investicijo, ki bo znašala 23 milijonov dinarjev
bodo dosegli celovitost proizvodnega prograrha, racionalizacijo
proizvodnje in povečanje izvoza, obenem pa bodo poskušali z ustrezno
kadrovsko zasedbo doseči maksimalno izkoriščanje zmogljivosti.
Industrijsko gradbeno podjetje OGRAD načrtuje v letošnjem letu
realizacijo investicijske naložbe v zgraditev druge faze opekarne. Delovna
organizacija kot celota pa se bo predvsem zavzemala za izpeljavo
integracijskega postopka z organizacijami iste panoge dejavnosti v
podravski regiji, kar pomeni povezovanje dela in sredstev z drugimi
delovnimi organizacijami. Z dokončanjem druge faze rekonstrukcije bo
opekarna močno povečala obseg proizvodnje in se bo tako uvrstila med
velike proizvajalke gradbenegu materiala.
Marles TOZD ,,2aga" načrtuje v letoSnjem letu nabavo serijske
opreme. Zaradi stalnega pomanjkanja hlodovine, si bodo prizadevali
zagotoviti zadostne količine hlodovine predvsem od gozdnega
gospodarstva. Prednostna naloga je tudi izpeljava integracijskih procesov
s ,,Slog" Maribor in izdelava programa nadaljnjega razvoja.
Primat TOZD bančne in varovalne opreme načrtuje v letošnjem letu,
da bo v letošnjem letu dosegel predvsem višjo tehnično in tehnološko
raven proizvodnje in izdelkov, večjo specializacijo različnih proizvodnih
programov v odnosu na prodajni program in boljšo kadrovsko zasedbo. S
tem bo napravljen tudi prvi korak k odpravi slabih delovnih pogojev,
slabe strojne opremljenosti in prostorske utesnjenosti.
TONOSA obrat Tomaž pri Ormožu bo v letošnjem letu investirala
predvsem v nabavo nove opreme — šivalni stroji in s tem tudi povečala
število zaposlenih delavcev.
Slog podjetje za notranjo opremo TOZD Središče ob Dravi planira v
letošnjem letu naložbe v tehnološko izpopolnitev opreme. S tem bodo
ustvarjeni tudi pogoji za racionalnejše koriščenje materialov in za boljšo
organizacijo dela.	.u
PRIKLJUČITEV NA SKUPNO
KOTLARNO
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj je že v preteklem
letu pripravila projekt o priključitvi centralnega ogrevanja v blokih v
Volkmerjevi ulici v Ptuju na skupno kotlarno. V preteklem tednu so že
pričeli z deli. kijih izvaja gradbeno podjetje Stavbar temeljna organi-
zacija Drava Ptuj. Na skupno kodarno na Ziherlovi ploščadi bo pri-
klopljenih 146 stanovanj, vsa dela pa bodo veljala okrog 2.540.000 din in
bodo končana predvidoma v drugi polovici aprila letos.
Ko bo na voljo dovolj sredstev, bo priključeno na skupno kotlarne
tudi centralno ogrevanje v Domu upokojencev.
N. D.
125 novih Stanovanj
v Ptuju
v tem mesecu bo vseljiv največji stanovanjski objekt, ki gaje zgradila
samoupravna stanovanjska skupnost Ptuj v tem srednjeročnem obdo-
bju. 125-stanovanjski blok z netto stanovanjsko površino 6.287 kv.
metrov je veljal 63.832.938 dinarjev.
Tehnični pregled je bil opravljen v torek. 5. februarja, ogled pa mora
opraviti še elektroenergetski inšpektor. Ko bo vreme dopuščalo, bodo
opravljena tudi vsa potrebna dela pri ureditvi okolice tega velikega
stanovanjskega bloka.
Vzporedno teče po predvidenem planu tudi gradnja objektov B-8 in
ki bi naj bila vseljiva v avgustu letos, ko bo tudi zaključena
stanovanjska gradnja v soseski Rabelčja vas-vzhod. Po podatkih bo plan
gradnje v tem srednjeročnem obdobju presežen za več kot 24 "k.
Samoupravna stanovanjska skupnost pripravlja vse potrebno še za
padnjo zaklonišč v omenjeni stanovanjski soseski in za gradnjo garaž,
•katerih investitor bo GiP-Gradis TOZD Gradnje Ptuj. Ti objekti bodo
'^tah na prostoru, kije predviden po zazidalnem načrtu.
125 družin bo dobilo v tem bloku nova stanovanja, (loto: OM)
ORMOŽANI SKRBIJO ZA ČISTO
IN ZDRAVO OKOUE
Marsikdo se je že vprašal, kako
to, da je Ormož z bližnjo okolico
tako lepo urejen in čist.
Ni kaj pripomniti komunalnemu
podjetju ,,Snaga", ki ima dobro
organizirane ljudi, da skrbijo za
red in čisto okolje! To so namreč
trije neutrudljivi možje, kateri se
ubadajo že precej let z dokaj
neprijetnim delom: odvoz smeti in
fekalii.
Vreme jih nikoli ne ovira, pa naj
si bo zima, ali vroče poletje!
Vedno so na preži s posebno
voljo, da bo njihova okolica čim
bolj čista in zdrava.
Besedilo in posnetek:
Viktor Raih
Neutrudni možje komunalnega podjetja Ormoi pri svojem delu
Razpis
referenduma
Delavski svet TGA »Boris Ki-
drič« v Kidričevem je na svoji
zadnji seji med drugim sprejel
tudi sklep o razpisu referendu-
ma, ki bo za celotno delovno or-
ganizacijo v četrtek, 21. februarja
1980 od 5. do 23. ure, tako da bo
omogočeno glasovanje delavcem
vseh treh izmen.
Delavci se bodo na referendu-
mu izrekli o predlogu sprememb
in dopolnitev statuta delovne or-
ganizacije TGA in o predlogu
samoupravnega sporazuma o
spremembah in dopolnitvah spo-
razuma o skupnih osnovah in
merilih za delitev osebnih do-
hodkov.
Na seji je delavski svet proglasil
mesec marec za mesec inovacij v
TGA Kidričevo.	F. Meško
16-NASl DOPISNIKI
14. februar 1980 —
NEKAJ MALEGA
IZ HALOZ
V časopisih večkrat zasledimo kakšen članek o problemih otrok v
Slovenskih goricah. Zato sem se odločil, da napišem nekaj malega o
problemih, ki tarejo otroke v Halozah.
Kot vemo .so Haloze precej hribovite. Trgovine, šole in druge
družbeno-politične ustanove, so od posameznih vasi oddaljene tudi do
deset kilometrov. Eno od teh vasi je vas Janški vrh, kije tnldaljen od svoje
K. S Ptujske gore skoraj deset kilometrov.To oddaljenost n^bolj občutijo
šolarji, ki morajo vsak dan premagovali lo dolgo pot. Cez poletje .še
nekako gre, toda težave se pojavljajo pozimi, ko zapade tudi do pol metra
snega. l akrat morajo naši malčki že ob šestih zjutraj na pot, da pridejo
pravoč;wno do šole na Ptujsko goro, Naraplje ali pa v Majšperk. T(xla vse
te težave premagujejo v veseljem, s hrepenenjem po čim boljšem učnem
uspehu. Kljub temu. da jih pol zelo utrudi, dosegajo v šoli zelo lepe
uspehe. Seveda jim k temu pripomorejo ludi starši, saj jih pozimi, ko je
velik sneg spremljajo ludi pol poli, da jim naredijo zasilno pot injim
nosijo težke torbe.
Vse le probleme zadnje čase olajšavajo .same OS, saj imajo skoraj za
vse te učence organiziran le dopoldan.ski pouk. Pomagajo jim tudi s
popoldanskim toplim obrokom hrane po dokaj zmernih cenah. Zadnje
čase se pojavljajo Se en problem, to je odhajaje mladine iz našega kraja,
kajti le malokaleri se odloči za življenje na teh malih raztresenih
kmetijah. Velik vzrok za odhajanje mladine so tudi ceste, ker so zelo
strme in posule z^gramozom, nam ob večjih nalivih voda odnese skoraj
ves gramoz. Takšne vremenske neprilike nam naredijo veliko udarniških
dni. Gramoz za ceste dobimo od različnih organizacij. Seveda je pri tem
vsako leto glavna K S, včasih pa tudi gozdno gospodarstvo Ptuj.
Ob vseh teh težavah se lahko resno vprašamo: Bo res naš kraj čez
nekaj let ostal brez mladine?	Darko S.
Blok že vseljiv
v Gradišču v Slovenskih goricah so se stanovalci že vselili v nov
stanovanjski blok, ki gaje financirala Samoupravna stanovanjska sku-
pnost Lenart. Vsa dela so izvajali delavci delovne organizacije Centro-
vod Lenart. V novem bloku, ki stoji neposredno vbližini kulturnega
.doma, je devet stanovanj, ki so jih dobili večinoma prosvetni delavci v
Gradišču.
Stanovanjski blok je stal čez 7 milijonov din. Stanovanjska skupnost
Lenart je imela velike težave z odkupom lokacije, vendar je sedaj
zadovoljna, kajti dela so bila izvedena po predvidenih načrtih. Z vsemi
stanovanji v tem bloku razpolaga Osnovna šola Boris Kraigherja Gra-
dišče.	JanezLorber
Mladi postajajo
dejavni
Osnovna organizacija ZSMS Gradišče seje pričela v letošnjem letu
prebujati. Na letni konferenci so pred kratkim izvolili,za predsednika
organizacije Dreja Šorli iz Gradišča, ki je bil že prej aktivni mladinec.
Vsako soboto se mladi sestajajo v mladinskem klubu, kjer rešujejo
probleme, seznanjajo se z delom, pnrejajo pa tudi plese. N^ai mladih
sodeluje tudi v drugih organizacyah in društvih v kraju. Mladfi v Gra-
di.šču pa bodo morali pritegniti v organizacijo še preostale mladince.
Težave imajo tudi z informiranjem. Čeprav napišejo vabila za mla-
dinske sestanke jih mladi ne dobivajo, zato bodo morali posvetiti več
pozornosti, kako seznaniti mlade, da bodo prišli na sestanke. Skušah
lxxlo z delom nadoknaditi tisto, kar so morda va zadnjih dveh letih
zamudili.	Janez Lorber
Ptujski planinci -
smučarji na Uskovnici
v nedeljo 3. februarja smo starejši planinci pospremili 27 pionirjev
in mladincev ter 6 članov vodstva do Srednje vasi pri Bohinju. Od tod so
krenili peš poldrugo uro hoda na Uskovnico, kjer bodo imeli šolo
smučanja. Poleg praktičnega dela bodo imeli tudi razna strokovna
predavanja v vseh planinskih veščinah. Želimo, da bi imeli mnogo
smučarskega užitka. Mi starejši planinci pa smo si ogledali zasneženi
Bohinj, slap Savice ter smučišča na Voglu, od koder se nam je nudil
krasen razgled na Julijce.
Besedilo in posnetki: R. Rakuša
Skupina mladih smučarjev v Srednji vasi pri Bohinju.
Pogled na smučišča na Vogiu.
/}>radhu osnovne šole v Cirkulanah
Nekoč kapela, danes pa služi /a telovadnico
Zgradba osnovne šole v Cirkulanah
in njena ^^telovadnica"
Cerkev? Ne! Muzej? Ne! To sta osnovna šola
in telovadnica. Najprej o ,,telovadnici"; to je
prostor, kjer bi naj otroci krepili in razvijali
svoje mlado telo. Naj bi krepili, toda to ni tako
enostavno! Prostor od znotraj je v zelo slabem
slanju; res jc tukaj dokaj telovadnega orodja,
i(xla še malo bolj smeli skok preko .švedske
skrinje in je nevarnost, da pade kakšni železni
okov, ki ,,ščiti" žarnice, na otroka. Seveda
tukaj sploh ne pride do veljave kakšne igre z
žogo, ker je potem nevarnost še večja. Seveda je
takšna telovadba ,.mogoča" le bolj v toplih
dneh, kajti v zimskem času se prostor ne segreje
kaj dosti nad O stopinj Celzije, čeravno stoji ob
zidu mogočna stara lončena peč, ki bolj, kadi
po prostoru kot pa greje. Včasih se ljudje
vprašajo kako je mogoče, da ti otroci-učenci
tlosegajo zelo dobre rezultate na raznih občin-
skih šolskih tekmovanjih. Namreč tukaj pri
športnih tekmovanjih ti učenci dokazujejo
svojim vrstnikom iz mesta in šol, ki imajo
normalne pogoje za vadbo, da niso samo
odporni in vzdržljivi pn nošenju koša in podob-
no, ampak tudi v športu se enakomerno postav-
ljajo. K uspehu jih vodi izredna volja, požrt-
vovalnost in vzdržljivost.
Ni potrebno posebej povdarjati kako si rav-
natelj in delovna skupnost prizadevajo izbolj-
šati pogoje na .šoli; o vsem tem so bili obveščeni
odgovorni v občini že pred precej časa. V
tolažbo so ti odgovorni navajali, da so v
programu v letu 1980/84; dobili bi naj prizidek
šoli, v katerem bi bila telovadnica in šolska
mlečna kuhinja. Namreč, tudi kuhinja dela v
nemogočih razmerah. Toda pred kratkim smo
slišali na seji skupščine izobraževalne skupnosti
Ptuj, na vprašanje delegata, zakaj ni OS Cirku-
kane več vključena v načrtu za adaptacijo, je bil
odgovor, da so vključeni, vendar v drugi
varianti programa le delno. Na prednostno listo
so namreč prišle šole, ki so bile zgrajene pred
kratkim in bi rade imele prizidek. Rade bi imele
enoizmenski pouk! Nekatere šole bi naj imele
enoizmenski pouk, lahko bi rekli moderen
pouk, nekatere šole pa nimajo možnosti, da bi
^delale v normalnih pogojih. Letos praznujejo
Cirkulane 200 letnico šolstva in bi bila normal-
no in pošteno, da šola dočaka sklepno prire-
ditev, ki bo predvidoma v mesecu maju, v lepši,
vsaj zunanji podobi. Toda v to lahko dvomimo.
Sprašujem se, zakaj odgovorni v občini (gle-
dajo) rešujejo takšne probleme tako enostran-
sko. Ali je res potrebno tukaj kakšno posebno
dokazovanje? Tukaj bi lahko tudi več naredila
krajevna skupnost, toda občan iz teh krajev bi
morda bil pripravljen .svoj dinar darovati rajši
kam drugam... Lepi dokaz, kako ljudje gledajo
na .šolo in učnovzgojni proces svojega otroka
so šolske proslave in roditeljski sestanki; tukaj
bi lahko na prste preštel starše, ki se udeležijo
proslave ali roditeljskega sestanka. Zato tudi
lahko sklepamo, da jim je prav malo mar, v
kakšno .šolo hodi njihov otrok. Toda, ali je tudi
otroku vseeno? Sigurno mu ni vseeno in mu
tudi ni bilo verjetno prijetno pri srcu, ko je
televizija pred kratkim prikazovala eno našo
novo moderno osnovno šolo; videl je lahko sam
pouk v tej „palači" in pa kako se razvijajo
interesne dejavnosti! Ali lahko od tega otroka
zahtevamo tisto, kar zahtevajo v takšnih lepih
modernih šolah? Zahtevamo lahko, samo
dvomimo, če bomo tudi to dobili. Niti približno
ne? Sicer pa pravijo: „Za Haloze je vse dob-
ro!" Po drugi strani pa tako utopistično govo-
rimo o celodnevni šofl^ jih tako širokosrčno
ustanavljamo. Tukaj pa so potem sredstva?
Nekateri učenci se vozijo ali hodijo peš tudi
do osem kilometrov daleč in brez dvoma je
njihova želja, da pridejo v šolo, ki bo dajala
videz spoštovanja, toplih občutkov, ki jih je ta
učenec še kako potreben. V bodoče bo treba
tudi v ,.zakotnem" kraju več vložiti in kulturno
dvigniti njegovo življenje. To si menda vsakdo
želi!	Foto in zapis
Tone Pogelšek
Ljudski običaji
v Markovcih
Nekaj tednov pred pustom se
nas poloti nemir. Brskamo po
podstrešjih, po revijah in po domi-
šljiji. Vsi hočemo na pustni torek
biti našemljeni. V tem času pa
fantje skrbno popravljajo koran-
tije. Ob večerih se že čujejo
zvonci. Kurenti se pripravljajo na
karneval v Ptuju.
Tretjega februarja so se letos
prvič zaslišali zvonci. Stekli smo
na cesto. Na naše veliko razo-
čaranje pa so „kurenti" imeli
samo zvonce. Bila je prava kmečka
poroka, ki so jo spremljali ,,ku-
renti". Ko sem bila majhna sem se
korantov zelo bala in se pričela
jokati, ko sem slišala zvonce.
Najbolj se spomnim, kako sem
bila kurentu v naročju. K moji
stari mami je prišla skupina petih
kurentov. Nek kurent meje dvignil
v naročje. Čeprav sem se bala, sem
bila tudi vesela in ponosna.
V šoli pri likovni vzgoji rišemo
na to temo. Pri slovenskem pouku
pišemo sestavke o pustnih likih in
navadah. V šolskem glasilu se
vedno najde kaj o pustu. Naše gla-
silo se imenuje: iz kurentove
dežele.
Pri nas so razen kurenta znani
pustni liki: rusa. kopjaši, orači, pi-
ceki in vile. Tudi ti se udeležijo
v.sako leto karnevala v Ptuju.
Imamo tudi folklorno skupino, ki
s svojimi plesi ohranja plesno ljud-
sko izročilo. Na pustni torek je vse
razigrano, zato ni pouka (upamo,
da bo tudi letos tako).' V šolo
pridemo našemljeni. Nekaj je tudi
korantov. Popoldne skače po
naših vaseh še več pustnih šem.
Kurent hodi od hiše do hiše,
pozdravi, dekleta pa mu podarijo
robček. Potem se odkrije — sname
kapo. Rusa dela velike težave
svojemu vodiču porti. Vrže se na
trebuh in noče vstati. Od gospo-
dinj porta zahteva jajca.
Piceki zaplešejo, medtem ko
vodja zaželi gospodinji, naj ima v
jeseni debelo . debelo repo. Potem
pa mu gospodinja da jajca.
To je nekaj o ljudskih običajih v
Markovcih.
Janja Pičerko. 5/a.
0§ Markovci
Pika nogavička v naročju koranta.
Videm. 7. februarja 1980:
Zvonko Ulaga, Videm 35; Jože
Skok. Videm 64; Jože Honomihl,
Majski vrh; Franc Skok, Sturmo-
vec 10; Antonija Hvaleč, Drav.
vrh 32; Ivan Ivančič, Lancova vas
75; Srečko Šeliga, Tržeč 6/a;
Simon Habjanič, Lancova vas 57;
Marija Hvaleč. Majski vrh 45;
Terezija Hvaleč, Majski vrh 46;
Štefka Muzek, Tržeč 18; Boris
Novak, Videm 39; Terezija Peter,
Pobrežje 6; Matevž Verhovšek,
Lancova vas 89/b; Marija Vavpo-
tič. Lancova vas 48; Vili Strmšek.
Pobrežje 41; Božidar Novak,
Videm 39; Milan Hrga, Sturmovec
17/a; Marjan Sibila. Tržeč 6;
Lovra Zgavc, Lancova vas 47;
Milan Simič, Sturmovec 15;
Slavko Smigoc, Vareja 29; Anton
Polanec, Vareja 25; Albin
Polanec, Videm 41, Jože Ropič,
Sturmovec 27/a.
Vitomarci, 5. februarja 1980;
Katarina Zelenik, Drbetinci 68;
Franc Slana, Vitomarci 55; Anton
Ploj, Drbetinci 41; Alojz Ploj.
Drbetinci 41; Alojzija Hrga.
Hvaletinci 14; Pavla Pignar. Vito-
marci 54/a; Frančka Petrovič,
Hvaletinci 22; Franc Vršič, No-
vinci 5; Neža Petrovič, Hvaletinci
22; Ana Rojs, Drbetinci 10; Ana
Rojs, Vitomarci 75; Ivan Cuček,
Drbetinci 65; Janez Arnuš Smo-
linci 12; Ivan Samperl, Drbetinci
57; Anica Kostanjevec, Vitomarci
86; Ana Lovrec^ Drbetinci 6(1;
Janez Kramberger, SlavSina 6;
Boris Toš, Vitomarci 86; Štefan
Kuri,, Drbetinci 32; Anton
Samperl. Drbetinci 57; Janez Toš,
Slavšina 12; Terezija Pihler, Drbe-
tinci 64; Dušan Toš. Vitomarci 41.
PTUJSKA GORA. 31.
JANUARJA 1980:
Tomislav Cuk, Stogovci 50;
Cvetko Rodošek, Janški vrh 10;
Anton Rodošek, Janški vrh 22;
Jurij Kokol, Ptujska gora 35;
Ignac Drevenšek, Ptujska gora
35; Anton Strašek, Ptujska gora
19; Ivan Zolar, Stogovci 5;
Drago Lesar, Ptujska gora 112;
Franc Novak, Ptujska gora 100;
Katarina Pož^r, Ptujska gora 42;
Marica Novak, Ptujska gora 100;
Janko Skledar, Ptujska gora 83;
Katarina Kacjan, Stogovci 30;
Kristina Toplak, Stogovci 58;
Roman Mohorko, Ptujska gora
20; Ivan Zolar, Stogovci 5;
Leopold Rodošek, Janški vrh 10.
Prvi letošnji izlet ptujskih planincev
na Smolnik
Starejša mala skupina planin-
cev smo 20. januarja naredili izlet
na Smolnik. Mariborsko planin-
sko društvo je imelo isto smer.
zato >mo se jim pridružili. Izlet je
vodil prt)f i ranček Vogelnik od
planinskega društva Maribor —
Malica. Iz Ruš smo hodili 3 ure ob
I '>bnici do gostišča Švajger. Po
dveurncm počitku smo se po isti
poli iz prelepega zasneženega
Pt>hurja vrnili nazaj v dolino. Bil
je lep družabni izlet s sosednim
društvom.
Besedil" in posnetki: R. Rakuša
Gostišče Svajgcr na Smolniku.
TEDNIK -14. februar 1980
TELESNA KULTURA IN ŠPORT ~ 17
Cilj je obstanek v ligi
Uspešne priprave so pogoj za
joseganje željenih športnih re-
zultatov. Tega se zavedajo tudi v
planski selekciji nogometnega
j^luba Drava iz Ptuja in takšen je
tudi njihov program vadbe pred
nadaljevanjem tekmovanja v slo-
venski nogometni ligi. Za Dravo
pa so priprave pomembne še
toliko bolj, saj je v takoimenova-
nem ogroženem območju, torej v
tistem delu lestvice, kjer se bodo
moštva borila za obstanek v dru-
štvu najboljših slovenskih ligašev.
Na srečanjih, ki bodo odločilna,
bo brez dvoma odločala pripra-
vljenost in zavzetost igralcev.
Nogometaši Drave so s pripra-
vami pričeli 14. januarja. V pri-
merjavi s oripravami pred začet-
kom prvenstva je sedaj na voljo
veliko več časa. In to velja dobro
izkoristiti. Trener Marjan Lenar-
tič dosedanji del priprav in pri-
hodnje naloge takole ocenjuje:
»Od začetka priprav, tako pa bo
tudi vnaprej, vadimo štirikrat na
teden. V prvi fazi smo poudarili
vadbo za pridobivanje vzdržlji-
vosti. gre za splošno vzdržljivost, v
drugem delu pa so v ospredju
vzdrževanje vzdržljivosti in teh-
nični elementi igre, uigravanje in
pomankljivost, kije v naši ekipi, to
je zaključevanje napada. Med
pripravami, ki bodo trajale do
začetka prvenstva, začne se 16.
marca, smo planirali tudi odigra-
vanje prijateljskih srečanj, teh pa
bo deset. Dve srečanji smo že
odigrali in sta nam nekaj pove-
dali, vendar daleč od tega, da bi
lahko poznali osnovno zgradbo
ekipe. Izluščilo pa seje, na katere
igralce lahko resno računamo in
kateri so, da tako rečem, v drugem
planu.
Prvo srečanje smo odigrali v
Krapini proti domačemu Zagor-
cu, izgubili smo s 5:1. To je sicer
visok rezultat, ker paje to na za-
četku priprav ni potrebna
zaskrbljenost. Prvi polčas te tek-
me je namreč pokazal (1:1), da je
ekipa, lahko bi dejal dve tretjini
ekipe, dokaj dobro telesno pri-
pravljena. vendar bo potrebno še
veliko dela zlasti v smeri uigra-
vanja. V delo pete -selekcije smo
vključili šest igralcev iz mladinske
Vrste, nastopili so v drugem pol-
času in to se je poznalo tudi na
rezultatu.
Na drugem srečanju, v Mari-
boru proti Železničarju, ko smo
pravzaprav preskusili vse kandi-
date za tekmovalno obdobje, smo
dosegli že nekoliko več. Srečanje
I- smo sicer igubili s 3:1, ta izid je bil
dosežen v prvem polčasu, vendar
stno napake ugotovili in jih v
drugem polčasu nismo več pono-
vili. Se vedno ni šlo v pripravi in
zaključku napada, pozna a pa se
je tudi neuigranost moštva.
Pred nami je sedaj individualno
delo. predvsem z igralci, ki so se v
priprave vključili nekoliko ka-
sneje in imajo manj treninga.
Lahko pa rečem, da sta dve tretjini
igralcev v tej fazi šli dobro skozi
priprave. Kasneje bomo vse
vključili v celoto, da bo ekipa do
16. marca, ko se bomo pomerili z
Lendavo za prvenstvene točke,
dobro pripravljena.«
— Pravgotovo pri vadbi in med
samim tekmovanjem ne gre brez
težav, zlasti organizacijskih in
zagotavljanju ustreznih pogojev
za vadbb. Vemo namreč da za
nogomet ne bo dovolj sredstev,
kot tudi ne za ostale športne pa-
noge. Kako vse te težave vplivajo
na razpoloženje igralcev in za-
vzetost za delo?
»Osnovna stimulacija za igralce
naj bi bila, da bi delali včimbolj-
ših pogojih in uporabljali dobro
opremo ter bi tako delo kvalitetno
potekalo. Tu mislim n.a pripravo
igrišča, pomožnih objektov za
vadbo, drobnega orodja in pred-
vsem na samo opremo. Naše fi-
nančno stanje kaže, da ne more-
mo zadostiti tudi tej osnovni mo-
tivaciji igralcev, torej dobrim po-
ljem za vadbo. Vendar se stanje
izboljšuje. Igralci to poznajo in
sprejemajo. Moram omeniti, da
so bili naši igralci udeleženi v so-
lidarnostni akciji. Sodili so sreča-
nja v delavskih športnih igrah, se
zavestno odpovedali nastopu v
okviru svoje delovne organizacije,
s tem skromnim zaslužkom pa si
bodo kupili drese in tako posku-
šali delno zamašiti to pomanj-
kljivost.
Pravgotovo bo potrebno pogoje
izboljšati, zlasti tiste, kjer lahko
vplivamo na boljše razpoloženje
igralcev in s tem na uspešnost
priprav. Moram povedali, da
skupaj z upravljalci objektov to že
poskušamo. Vendar pa menim, da
kljub tem težavam priprave lahko
uspejo.«
Takšna je torej ocena trenerja
Marjana Lenartiča. Seveda pa se
bo uspešnost priprav pokazala na
prvenstvenih srečanjih, torej ta-
krat. ko bo šlo zares. Pravgotovo
priprava nogometašev in ekipe ni
niti malo enostavna, kot morda na
prvi pogled izgleda. Za dobro igro
so potrebni dobra telesna pri-
pravljenost. tehnika in taktika. To
pa ni enostavno doseči, to igralec
pridobi v nogometni šoli. ki pa
običajno ni v članski selekciji
temveč že veliko prej. In to bi radi
dosegli, v tej smeri mora teči delo.
Pred nedavnim smo podali
krajšo oceno nastopa Drave v je-
senskem delu prvenstva. Iz nje je
bilo razvidno, da je bila obramba
boljši del moštva. Najvišjo oceno
za »stalnost« v ekipi in prizade-
vnost je dobil kapetan Marko
Matič iz Slovenje vasi. O svojih
začetkih v nogometu nam je ob
obisku povedal:
»Z nogometom sem se pričel
ukvarjati v Šabcu. takrat pa sem
bil star trinajst let. Začel sem v
nogometnem klubu Mačva.«
Markova značilnost sta dve
športni panogi, v katerih je že
do.segel določene uspehe. To sta
nogomet in boks. Tako ga po-
znamo kot dobrega nogometaša
in kvalitetnega boksarja, saj je
nastopal v ekipi BK Maribor. O
tem pravi:
»Včasih sem vadbo obeh špor-
tnih panog lahko vskladil, vendar
sc vedno tako ni dalo. Vadil sem
skoraj vsak dan. takšen tempo pa
sem zdržal približno sedem me-
secev. Ugotovil sem, da tako ne
gre dalje, pustil boks ter se odločil
za nogomet.«
— Kaj je v sedanjem trenutku
slovenskega nogometa pri igranju
najbolj pomembno? Je to dovolj
prisotno v vaši ekipi?
»Igralec mora biti fizično in
psihično dobro pripravljen, se
podrejati disciplini in prijateljstvu
v klubu. To je v našem klubu kar
precej dobro zastopano, čeprav s
prizadevnostjo nekaterih igralcev
kot kapetan ekipe nisem najbolj
zadovoljen. To velja za tiste, ki na
treninge ne prihajajo redno, na
tekmi so premalo zavzeti. Morali
bi se bolj zavedati, da so igralci
slovenske lige, to je dva ranga
nižje od prve lige, zato bi morali
imeti večje ambicije v nogometu.
Vsi smo namreč mladi in bi lahko
napredovali.«
—	Imaš pri vadbi kakšne teža-
ve?
»Možnosti za vadbo so kar do-
bre. Težava je v tem. ker delam v
dveh izmenah in teden dni treni-
ram popoldan, naslednji teden pa
dopoldan. Običajno pridem v Ptuj
takoj iz službe, kupim hrano in
grem na trening.«
—	Po jesenskem delu Drava na
lestvici ne stoji najbolje. Kako bo
spomladi?
»Želim, da bi ostali v slovenski
ligi in tega .se vsi igralci tudi za-
vedamo, saj smo edino moštvo s
tega-območja v enotni republiški
ligi. Potrudili .se bomo kolikor bo v
naši moči. da osvojimo 12 ali 13
točk. kar bi lahko zadostovalo za
obstanek.«
Kapetan ekipe Marko Matič
torej ni vrgel puške v koruzo in
spomladi pričakuje dobre rezul-
tate.
Vratarje včasih najbolj, včasih
pa tudi najmanj zaposlen igralec,
ki pa mora biti stalno pripravljen.
Vratarske »posle« v Dravi opra-
vlja Slavko Golob iz Gorišnice,
sedaj prvi vratar, ki se je na do-
sedanjih srečanjih že velikokrat
izkazal. Seveda so mu v veliko
pomoč obrambni igralci. O njih
meni naslednje:
»S fanti iz obrambe sem res
zadovoljen, saj so bili v jesenskem
delu boljši del moštva in so midelo
olajšali, vadijo zavzeto in se dobro
razumemo.«
—	Pri doseženem zadetku, se-
veda ne v tvoji mreži, vratar obi-
čajno poskoči od veselja. Prav-
gotovo želiš, da bi se to pripetilo
pogosto?
»Seveda, saj so to trenutki ra-
dosti vseh igralcev. Želim si, da bi
to bilo velikokrat tako na prven-
stvenih kot tudi prijateljskih sre-
čanjih. Menim, da nam v spo-
mladanskem delu ne bo šlo tako
hudo. da teh radostnih trenutkov
ne bi doživljali.«
—	Koliko je v nogometu odvi-
sno od vratarja?
»Vloga vratarja je v moštvu po
moji oceni zelo odgovorna, saj si
ne smeš privoščiti napake, ker te
lahko takoj stane zadetka, ki lah-
ko slabo vpliva na nadaljno igro.
Nekateri menijo, da vratar ni
igralec, drugi pa da je. Osebno
menim, da je vratar tudi igralec,
čeprav si drugače oblečen od
ostalih igralcev, saj igraš z njimi.
Vendar se na treningih velikokrat
mora z vratarji delati drugače kot
z ostalimi igralci, razen v splošnih
pripravah vzdržljivosti. Vadba
mora pomeniti stalno pripravlje-
nost. kar se na srečanjih vedno
obrestuje.«
—	Kaj si obetaš od spomla-
danskega dela?
—	»Moja in tudi želja vseh
igralcev je. da bi zbrali potrebne
točke za obstanek v ligi in bi se ob
koncu vsi skupaj veselili ter novo
prvenstvo začeli s še večjim pole-
tom kot dosedaj.«
Kot je omenil trener Lenartič,
so v člansko selekcijo vključili šest
mladincev. Med njimi je tudi
Stanko Gabrovec z Borla. Pogo-
varjala sva se po njegovem prvem
nastopu v članski ekipi, po sreča-
nju z Železničarjem v Mariboru.
»Nogomet igram od štirinaj-
stega leta. začel pa sem pri NK
Drava, tako. da sedaj treniram že
tri leta. Mislim, da sem prvo sre-
čanje za člane kar dobro odigral,
čei^rav sem nastopil le v prvem
polčasu. Pred tekmo sem seveda
imel tremo, vendar sem jo med
igro izgubil.«
—	Kakšnaje razlika med mla-
dinskim in članskim nogometom?
» Razlika je velika. Ciani igrajo
bolj grob nogomet in so hitrejši,
saj so tudi starejši. Zato bom mo-
ral izboljšati hitrost in moč.«
~ Stanko ni šel skozi pionirsko
šolo. to se mu seveda pozna, ven-
dar bo z zavzetim delom to vrzel
zapolnil. Mlajšim pa priporoča,
dase v nogomet vključijo čimprej.
»Oddaljenost Borla od Ptuja mi
ne povzroča večjih težav. Zjutraj
grem v službo, po njej jest in nato
na trening. Starši niso proti igra-
nju.« pravi Stanko. Seveda na-
predka ni brez želja. Te pa so pri
njem velike, saj bi rad postal do-
ber igralec tudi v vi.šjem tekmo-
vanju kot je republiška liga. Se-
veda pa bo za to potrebno še ve-
liko trdega dela in kaljenja v re-
publiški ligi.
Tako o pripravah in tekmoval-
nih željah trener in nekateri igralci
članske selekcije NK Drava. Se-
veda pa ne smemo pozabiti tudi
ostalih igralcev, ki ob vadbi in
prvenstvenih nastopih skrbijo za
svoje zdravje in dobro počutje ter
naš nogomet predstavljajo v slo-
venskem merilu. Vodstvu in
igralcem želimo, da bi se jim
spomladanske želje tudi uresni-
čile!
Ob tem pa od njih pričakujemo,
da bodo z zavzetim delom izbolj-
šali kvaliteto tekmovalnega no-
gometa v ptujski občini, kar bo
pravgotovo na stadion pritegnilo
veliko več gledalcev, kot jih je bilo
dosedaj. To pa bo tudi njihov
prispevek k Š'e večji popularizaciji
nogometa na tem območju.
1. kotar
Pogovora v redakciji Radio-Tednika so se udeležili: od leve-Marko
Matič, Ludvik Kotar, Slavko Golob, (v ozadju), Stanko Gabrovec in
Marjan Lenartič (foto B. Rode)
Slavko Golob (foto B. Rode)
Uporabniki ponovno nesklepčni
ponovni sklic zbora uporabnikov.
Seveda pa ne moremo, da ne bi poslali kritike
tistim sredinam, tistim delegacijam in konferencam
delegacij, ki svojih delegatov na zasedanje tako
skupno kot sedaj ločeno, niso poslale. Prav tako pa
je odgovornost tudi samim delegatov, ki svoje
dolžnosti niso opravili. Tako bi lahko sedaj sklepali,
da se uporabniki ne strinjajo s preoblikovanjem
materialnih osnov. Morda je temu res tako, morda
pa tudi ne. Bolj se nagibam k ugotovitvi, da temu ni
tako, .saj so delegati zborov občinske skupščine
resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana
občine Ptuj v letu 1980 sprejeli. V resoluciji pa so
zajete, tudi preoblikovane materialne osnove. Torej
se z ugotovitvijo, da se uporabniki ne strinjajo, ne bi
mogli strinjati. Razlog za nesklepčnost je pravgotovo
drugje. To pa naj bo sedaj predmet obravnave dela
delegacij in družbenopolitičnih organizacij v tistih
sredinah.
1. kotar
Na prejšnji seji obeh zborov skupščine telesno-
•^ulturne skupnosti občine Ptuj zbor uporabnikov ni
bil sklepčen. Zato je predsednik /.bora Stanko Meško
^ minuli ponedeljek sklical ločeno zasedanje zbora.
Vendar udeležba delegatov iz vrst uporabnikov ni
bila nič boljša kot na skupni seji, torej zbor upo-
■"abnikov ponovno ni uspel pričeti z delom. Postavlja
vprašanje, kaj sedaj? Organi skupnosti bodo
''lorali najti ustrezno pot. Na dnevnem redu so bili
"Namreč predlog uskladitve programa za leto 1980 na
Podlagi preoblikovanih materialnih osnov, sklepanje
° Uskladitvi sredstev, delegati pa bi morali obravna-
l^ati tudi predlog varčevalnih ukrepov na telesno-
'^.ulturnem področju. Nesklepčnost pa s stabiliza-
cijskimi prizadevanji nima nič skupnega.
V prejšnji številki Tednika smo ob poročilu o nes-
klepčnosti zbora uporabnikov omenili možnost
"^orespondenčne seje, torej odločanja po pismeni
Poti. Vendar samoupravni akti telesnokulturne
skupnosti tega ne omogočajo. Zato je bil potreben
PP Drava premagala Koko
Članice rokomeine ekipe l'H Drava, ki med pripravami nastopajo na odprtem
zimskem prvenstvu Varaždina, so v nedeljo dosegle lepo zmago. Z rezultatom
18:12 (7:7) so premagale svoje neposredne tekmice v severni skupini druge zvezne
lige. igralke KOKE. V prvem deluje bila igra enakovredna, v drugem paje PP
Drava hitro povedla s štirimi zadetki razlike m do konca srečanja prednost še
povečala.
Piujčanke so nastopile v naslednji postavi; 1 arič. Vršič, Cerne 4, Ivančič 1,
Vičar 5. Novak 3. CJalun. Mumlek 3. Kmetec 2 jn/itsenfrai.	1. k.
Prva zmaga Drave
Košarkarji Drave, ki v drugem delu prvenstva v slovenskih košarkarskih ligah
nastopajo v vzhodni skupini, so v soboto dosegli prvo zmago v tem delu tekmo-
vanja. V športni dvorani Mladika so premagali ekipo Kamnika z rezultatom 92:90,
polčas 45:42 za Kamnik. Gostje so večji del srečanja vodili, v 28. minuti so jih
domačini ujeli in povedli za devet točk. Prednost so uspeli obdržati in zmagati s
tesnim izidom. Za Dravo so največ ko.šev dosegli Marčič 36, Beranič 21 in Musič
20.
Po treh kolih je vrstni red v tej skupini naslednji: 1. Žalec 6, 2. Dravograd 4,
3. Kamnik 4.4. Podbočje4,5. Zlatorog 2,6. Elektra 2,7. Drava2 in 8. Pomurje brez
točk.
V naslednjem kolu bo Drava gostovala v Laškem, kjer se bo pomerila z
domačim Zlatorogom.	1. k.
TRSTENJAKU NAZIV
ZVEZNEGA MOJSTRA
v soboto in nedeljo, torej 9. in 10. februarja, je bilo v Zenici državno prvenstvo
v streljanju s standardnim zračnim orožjem. Tega tekmovalnega srečanja naj-
boljših jugoslovanskih strelcev in strelk so se udeležili tudi štirje strelci iz Ptujske
občine in sicer Alojz Trstenjak, Tonči Planine, Slavko Ivanovič in Valter Lozar.
Največ uspeha sta imela Alojz Trstenjak in Tonči Planine, čeprav nista posegla po
odličjih. Trstenjak je v streljanju s pištolo pri članih osvojil 11. mesto, bil drugi
najbolje uvrščeni tekmovalec iz naše republike, zanimivo paje, daje za zmago-
valcem zaostal le za štiri kroge. Meškovič iz ekipe Partizana je dosegel 379,
Trstenjak pa 375 krogov. Izenačenost tekmovalcev je bila zelo velika. Tonči
Planine je pri mladincih v streljanju s puško z rezultatom 361 krogov osvojil 22.
mesto. Trsteiljak je ob tem osvojil tudi naziv zveznega mojstra v streljanju.
Uvrstitve Ivanoviča in Lozarja nismo prejeli.	I k.
RAZLAGOVA ŠE VEDNO
V OŽJEM IZBORU
v Prištini je preteklo soboto in nedeljo potekal četrti krog kvalifikacij za
sestavo državne reprezentance v kegljanju, ki se bo v maju udeležila svetovnega
prvenstva v Romuniji. Ptujčanka Silva Razlag, ki nastopa za mariborski Kon-
struktor, je na tem turnirju sicer izgubila prednost s prejšnjih turnirjev, vendar je
še vedno med kandidatkami za reprezentanco, saj je trenutno na osmem mestu. V
zaključni del seje uvrstilo 12 kegljavk, dosedanji potek kvalifikacij in doseženi
rezultati paje pokazal, da so te v sedanjem trenutku tudi najboljše. Zato smo s
sedanjo uvrstitvijo Razlagove lahko več kot zadovoljni. Z uspešnim zadnjim
nastopom se lahko uvrsti celo v reprezentanco. Želimo ji, da bi ji to tudi uspelo.
1. k.
18-ZA RAZVEDRILO
14. februar 1980
TEDNli
HUMOR
Ne zamerim ti dragi, saj vem, da ta mačkica misli, da si §e
vedno šef uvoza
Da tovariš, resnično stekli pes gaje ugriznil.
—	Kako pa ste vedeli, daje bil stekel?
—	Saj je takoj potem stekel vstran!
Nazdravljam našim stabilizacijskim prizadevanjem, sklepu
o boljši izrabi delovnega časa, odpravi škarta, omejitvi repre-
zentnace ...
Ja, Marjan, kaj nisi več direktor v tem podjetju?
— Sem, sem, samo za pusta sem se malo maskiral vdelavsko
obleko.
Hk . . . komaj sem se po novem letu postavil na noge, pa n
je ta nori pust spet vrgel pod mizo
ADONIS = lep mladenič iz
grške mitologije
BINDA = starejši italijanski
kolesar, trikratni svetovni
prvak in petkratni zmagova-
lec Gira (Alfredo, rojen 11.
8.1902)
DODONA = staro Zevsovo
svetišče s preročiščem v
Epiru
DORS = angleška filmska
igralka (Diana, »Pobič za dva
solda«^
LANEZ = gorski hrbet ali
sedlo
LIN EVO = mesto v zahod-
nem delu Sovjetske zveze,
blizu poljske meje
MATTSSON = starejši
švedski filmski režiser
(Arne, rojen, 2. 12. 1919,
»Plesala je eno samo pole-
tje«)
NO! = pritok Mekonga v
Laosu
REŠITEV PREJŠNJE
KRIŽANKE
VODORANO: ŠN, kopa,
Tamames, epoleta, Had,
Lah, Avseniki, a, vratnik,
Inka, BSA, Arpin, Ekar, Štok,
Eak, Matej, CA, eskont,
smod, bule, Avanti, tolovaj,
žrelo, ar, Manitu, Abid, žok,
Bodoni, ses, obla, trasa, Ant,
Lean.
TEDNIK
14. februar 1980
OGLASI IN OBJAVE - 19
ZAUPANJE V LASTNI ČASOPIS
V okviru programa obiskov
uredništev časnikov in radijskiii
postaj po članih komisije pred-
sedstva CK ZKS za politično
propagando in informativno de-
javnost. sta v petek. 8. februarja
obiskala naše uredništvo Alojz
(Jojčič. izvršni sekretar za infor-
miranje in propagando pri CK
ZKS in Vlado Henigman, član
komisjje in glavni urednik publi-
kacij Č^CjP Večer, z njima pa je bil
še Dimče Stojčevski. sekretar ko-
miteja OK ZKS Ptuj.
Z novinarji, člani našega ure-
dništva je stekel pogovor o ure-
sničevanju vsebinske zasnove
Tednika in radia, o naši poveza-
nosti z družbenopolitičnimi or-
ganizacijami in skupnostmi, o
delu izdajateljsko programskega
sveta in o drugih oblikah sodelo-
vanja z javnostjo. Beseda pa je
nanesla tudi na idejnopolitično in
strokovno usposabljanje novina-
rjev. na vpetost v priprave, načr-
tovanje in izvajanje nalog v zvezi z
najpomembnejšimi družbenopo-
litičnimi akcijami, o vsebinskem
in organizacijskem sodelovanju z
drugimi sredstvi javnega obve-
ščanja. zlasti pa še o aktivnosti po
5. in 6. seji CK ZKS ter 8. in 9. seji
CK ZK I.
Skupna ocena je bila, da je
Tednik enako kot drugi lokalni
listi pretežno informativen, zatoje
treba bolj preiti na poglobljen
analitični pristop, dati večji po-
udarek družbeno ekonomskim
problemom, da za družbene ak-
cije ljudi, bralce in poslušalce tudi
prepričamo in angažiramo, daje v
vsebini prisotna tudi večja odzi-
vnost bralcev. Ljudje morajo
imeli zaupanje v lastni časopis,
mu slediti v akcijah. Vse lo z na-
menom dograjevanja našega si-
stema socialističnega samoupra-
vljanja. z angažiranjem delovnih
ljudi in občanov pri reševanju
vseh družbenih problemov v
okviru tega sistema.
Posebej so obravnavali vlogo
ustanovitelja občinske konferen-
ce SZDL in o nalogah izdajalelj-
sko-programskega sveta, o samo-
upravni organiziranosti in večjem
podružbljanju sredstev obvešča-
nja. o njihovem materialnem po-
ložaju in podobno. Na teh pod-
ročjih smo doslej premalo dosle-
dno uresničevali naloge, kar bo
treba v naslednjem obdobju ure-
dili ob aktivni udeležbi vseh de-
javnikov na področju obveščanja
in ob ustvarjalni pobudi samih
novinarjev.
Del sodelujočih v razgovoru v nai^m uredništvu (od leve): Vlado
Henigman, Ivo Ciani, Mihael Gobec, Alojz Gojčič in Dimče Stojčevski
Foto: M. Ozmec
Bilo je kot na pravi gostiji
Prizadevni člani ptujskega fol-
klornega društva so v sodelovanju
s T OZD gostinstvo Haloški biser
Ptuj pripravili nadvse uspelo
folklorno prireditev s prikazom
starih kmečkih običajev ob*
kmečki gostiji. Velika dvorana
Narodnega doma v Ptuju je bila v
soboto 9. februarja skorajda pre-
tesna za številne »svete«, ki so z
zanimanjem spremljali domačine
iz Stojnc in okoliških krajev, pa
seveda nevesto in ženina, ki sta ju
odlično zaigrala Darinka Kvar in
Milan Meznarič. Muzikanti so
poskočno zaigrali, svatje pa so z
zanimanjem spremljali stare že-
nitovanjske običaje, ki jih sicer
zelo redko, ponekod še danes radi
oživljajo. Od srca so se svatje na-
smejali ob prihodu ženina k »ne-
vestinim«, pa pozneje, ko so pri-
čakali nevesto in njene na ženi-
novem domu. Nadvse zanimiv je
bil prikaz nekdanjega rezanja
purana, nekaj čisto posebnega je
bil ples s svatovskimi bosmani.
Živahni plesalci so pričarale stare
lepe dni ob še bolj starih in izvir-
nih ženilovanjskih plesih. Od
»poštrtanca« do »zibnšrita« in
ostalih. Zares enkratno doživetje.
In pozneje, ko so zaigrali Me-
tuljčki in ko so »kelnarce« in
»kelnarji« začeli nositi na mizo
ženitovanjske dobrote. Še »an-
gelčki« bi se obliznili je pripomnil
nekdo. Sicer pa zares vsa pohvala
prizadevnim organizatorjem, pa
gostincem, ki »baje« takih dobrot
do sedaj še niso »na svitlo dali,«
pohvala vaščanom iz Stojnc, ki so
dali tej nadvse zanimivi prireditvi
tisto pravo pristnost, pa kopjašu,
ki bojda včasih ni manjkal na
nobeni gostiji, pa seveda obema
starešinama z »debelima materi-
ma« in sploh vsem, ki so prispevali
k prijetnemu sobotnemu večeru.
Prav gotovo bi ne bilo odveč, če
bi ta prireditev postala v Ptuju
tradicionalna, letošnja uspela
prireditev je najboljši porok, da
bo kmečka gostija dobila trdnejše
osnove in na vse zadnje — gotovo
bi pritegnila vsaj še dvakrat toliko
gostov — če bi imeli kje sedeti, ali
pa vsaj stati in plesati. Večji pro-
stor za prireditev torej ne bi bil
zgre.šen. prepričan sem. da bi tako
kot letos bile že vse »svatovske
vstopnice« v naprej razprodane.
Korajža velja, kdor jo ima pra-
vijo ...	M. Ozmec
Ženin in nevesta s starešinama in svati ob svatovsko obloženi mizi
Foto: M. Ozmec
V soboto in nedeljo, 9. in 10. februarja, je bilo
v Mariboru in Arehu na Pohorju drugo odprto
para-ski prvenstvo Slovenije, na katerem je
nastopilo 31 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvat-
ske, Bosne in Hercegovine ter ekipe RV in
PVO. To tekmovanje je kombinacija padalskih
skokov in smučarskega veleslaloma. Vsak
tekmovalec je moral opraviti štiri skoke na cilj,
od katerih sta bila dva izvedena na letališču
Maribor, dva višinska pa na Arehu pri šport-
hotelu. Posebno zanimivi in za tekmovalce
precej zahtevni so bili višinski ali skok na hrib,
kjer so imeli tekmovalci velike probleme z ve-
trom pa tudi cilji krog je bil bil postavljen na
zelo majhnem prostoru. Tako so nekateri pa-
dalci zgrešili ci^ tudi za kilometer ali vec in
pristali med vec sto let starimi smrekami ali
pa na smučarskih stezah. Gledalci, pretežno
smučarji so ob lepem sončnem vremenu uživali
pri zares atraktivnih skokih na sneg.
Pri skokih na cilj je zmagal Branko Hrast iz
ALC Lesce, v veleslalomu pa je bil najhitrejši
Miha Zupan prav tako iz ALC Lesce. V kom-
binaciji je zmagal Benjamin Šmid iz ALC Le-
sce. ekipna zm^a v kombinaciji pa je pripadla
tretji ekipi ALCTesce, kije bila boljša od prve
lešcanske ekipe za nekaj več kot sto točk.
Na tem tekmovanju sta prvič nastopila tudi
dva padalca iz Aerokluba Ptuj in sicer Marjan
Rodina, ki je osvojil v kombinaciji 24. mesto
—(10. mesto v veleslalomu) in Zlatko Cuš, kije
pristal na 29. mestu. Glede na to. da sta ta dva
tekmovalca mlada in neizkušena in da sta
skakala v primeijavi z drugimi padalci z za-
starelimi padali, je niuna uvrstitev solidna. V
padalski sekciji Aerokluba Ptuj bo potrebno v
bodoče še več pozornosti posvetiti mladim
tekmovalcem, tako da bodo ti čimbolj uspešno
zamenjali starejšo generacijo, kije sodila vča-
sih v sam vrh padalskega športa pri nas.
Po končanern para-skijuJe bilo jzvedeno še
prvenstvo ostalih letalcev S.lovenije v velesla-
lomu. na katerem je nastopila tudi ekipa
ptujskega aerokluba. ki pa se ob premočni
Konkurenci alpskih centrov ni mogla vidneje
uvrstiti. Organizacija tekmovanja je bila v ro-
kah Letalskega centra Maribor, ki se je zelo
potrudil in nadvse uspešno spravil pod streho
to precej zahtevno tekmovanje, ki zanteva tudi
precej sreče z vremenom.
Janez Bezjak
Teden od 4. do vključno 11. februarja je na cestah ožjega območja
ptujske občine minil razmeroma mirno, saj so miličniki postaje milice Ptuj
in njenih oddelkov tokrat posredovali v štirih lažjih in eni težji prometni
nesreči. Smrtnih žrtev ni bilo, ena oseba je bila huje štiri pa lažje telesno
poškodovane, v nesreči je bil udeležen tudi otrok, kot pešec. Vzroki so, kot
običajno tudi tokrat v neprimerni hitrosti, pretesnem prehitevanju in seveda
tudi v neprevidnosti. Na vozilih je za okoli 81.000 din materialne škode
OTROK PRED AVTOMOBIL
La^a prometna nesreča se je
zgodila v ponedeljek 4. februarja
ob 14.20 na Raičevi ulici v Ptuju
med voznico osebnega avtomo-
bila Silvo Fartek iz Ptuja in otro-
kom Š. A. iz Mestnega vrha. Do
nezgode je prišlo, ker je otrok
nenadoma stekel čez cesto v tre-
nutku, ko je voznica pripeljala iz
Grajene proti Ptuju. Otrok je pri
trčenju dobil na srečo le lažje po-
škodbe.
LE VEČJA MATERIALNA
ŠKODA
V sredo, 6. februarja ob 5.40 se
je zgodila nezgoda na Zg. Haj-
dini med voznikom tovornega
avtomobila Viktorjem Smogav-
cem iz občine Slov. Bistrica in
voznikom osebnega avtomobila
Ivanom Kirbišem iz Vareje 4,
ter voznikom avtomobila Anto-
nom Nahbergerjem. Do nesreče
je prišlo, ko je voznik tovornjaka
vozil iz smeri Kidričevega proti
Hajdini in pri Zg. Hajdini zapeljal
na levo stran ceste. Pri tem je trčil
v nasproti vozeči vozili. enVoznik
osebnega avtomobila je pri tem
dobil lažje poškodbe, na vozilih
pa je za preko 80.000 din mate-
rialne škode.
VOZNIK ODPEIJAL NAPREJ
V torek 5. februarja ob 5.33 seje
zgodila lažja nesreča na Zagrebški
cesti v Ptuju med kolesarko An-
gelo Steharnik iz Ptuja in nezna-
nim voznikom Zastave 101..svetle
barve in mariborske registracije,'
ki je po nezgodi odpeljal naprej.
Do nesreče je prišlo, ko je kole-
sarka peljala po Mariborski cesti
proti dravskemu mostu. Za njo je
pripeljal omenjeni voznik, jo
prehiteval in zapeljal na Zagreb-
ško cesto. Pri tem je kolesarka
zadela s prednjo zračnico kolesa v
avtomobil, padla in se lažje po-
škodovala. Voznik pa je odpeljal
naprej. Postaja milice Ptuj poziva
voznika, da se čim prej oglasi pri
najbližjem oddelku milice, saj
obstaja možnost, da voznik za
nesrečo sploh ni vedel, saj je
zračnica iz gume in udarca ni bilo
ne slišati, ne čutiti.
ZADEL V KOLESARKO
Edina huda prometna nesreča v
tem obdobju seje zgodila v petek,
8. februarja ob 14 na regionalni
cesti v Spuhlji. V nesreči sta bila
udeležena Martin Tetičkovič iz
Hrastovca, kot voznik tovornjaka
in Marija Forstnarič iz Spuh-
Ije. kot voznica kolesa. Do nesreče
je prišlo, ko je voznica kolesa pe-
ljala iz smeri Markovec proti
Spuhlji. Tam jo je pričel prehite-
vati voznik tovornjaka, vendar je
zaradi nasproti vozečih avtomo-
bilov prehitevanje moral preki-
niti. Ob vračanju nazaj na desni
pasje zadel kolesarko.jozbil,daje
obležala težje ranjena v jarku.
-O M
Pred nedavnim je bila na matičnem uradu v Slov. Bistrici svečanost
kakršno doživi le malokateri zakonski par — 60 let življenja v skupni
zakonski zvezo. Tega so se zavedali tudi najožji sv(yci, številni prijatelji
in znanci, ki so čestitali 90-leinemu Maistrovemu borcu in doleoletne-
mu aktivnemu občanu IVANU PREDANU in njegovi življenjski so-
potnici KRISTINI.
V zakonu so se jima rodili trije otroci. Že prve dni druge svetovne
vojne, je okupator ubil njunega najstarejšega sina. Ostala sta jima še dva
sina — dvojck i, ki danes uspešno nadaljujeta delo svojih staršev in sta
jima v ponos.
Ivan in K stina Predan preživljata zaslužen pokoj v okolju številnih
znancev in prijc.:eljev. še posebno svojih sinov, kiju pridno obiskujeta in
pomagata pri zahtevnejših opravilih. Tudi sama se še dobro • počutita,
zdravje in dobra volja ju še vedno odlikuje, kar je tudi pravo ogledalo
njune 60-letne zvestobe in zakonske sreče.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Ivan in Kristina Predan sta po 60 letih zopet stopila pred matičarja
Obiskovalci kurentovanja!
Prireditelja 20. jubilejnega kurentovanja • Folklorno in turi-
stično društvo Ptuj opozarjata obiskovalce prireditve, da
bodo parkirni prostori za obiskovalce, ki se bodo pripeljali
iz smeri Krapina, Slovenska Bistrica in Maribor, na desnem
bregu Drave;
za obiskovalce, ki se bodo pripeljali iz smeri Lenart, Rad-
gona, Ormož, Varaždin, pa na levem bregu Drave.
V nedeljo, 17. februarja bo veljal v Ptuju poseben prometni
režim. Za ves promet, razen za dostavne avtomobile s po-
sebno oznako, bodo zaprte naslednje ulice:
Trg svobode, Trstenjakova ulica, delno Osojnikova ulica,
Potrčeva cesta, Volkmerjeva ulica. Panonska ulica, Rajčeva
ulica. Muzejski trg in delno cesta Olge Meglič.
Vstopnina:
—	spominska značka, ki velja kot vstopnica	25 din
—	papirnata vstopnica	15 din
Pripravljalni odbor 20. kurentovanja želi vsem obiskovalcem
dobro in prijetno zabavo!
RODILE SO:
Marjetka Šuen. Mezgovci45 —
dečka; Zofija Habar. Senik 14 —
dečka; Marta Tomažič. Cvetkovci
50 — deklico; Marijana Mohorko,.
Mlinska 16 — Klavdijo; Marija
Toš, Podvinci 58 — deklico; Li-
dija Meško. Budina 51/a — deč-
ka; Hedvika Potočnik, Krajghe-
rjeva 12 — dečka; Marija Voda,
Cankarjeva 4 — Silvijo; Olga
Krušič, Zagrebška 87 — Draga;
Veronika Tomažič, Cesta Olge
Meglič 4 — Klementino; Albina
Kranjc. Vrazov trg 2 — deklico;
Marija Žmigoc, Ljubstava 21 —
deklico; Zinka Kranjc, Titov trg
10 — dečka; Nevenka Gradišnik,
Draženci 32/a — deklico; Ana
Fleišman, Ločki vrh 4 — Klavdi-
jo; Marija Novak, Stoperce 50
—	dečka; Marta Kolarič, Obrež 34
—	Simona; Mira Sok, Sodinci 67
—	dečka; Marija Ribič, Novinci
4 — Marijo; Angela Doberšek,
Savinjsko 35 — Adija; Jadranka
Savič. Gregorčičev dr. 3 — deč-
ka: Kristina Mlakar. Markovci 56
—	deklico; Ana Kokot, Me-
zjovci 61/b — deklico; Marija
Ziher. Zamušani 36/a — dečka;
Majda Kaučič, Ob Dravi 3 —
Aleksandro; Silva Arbeiter. Me-
je 16 — dečka; Zofija Kuronja,
-Ziherlova pl. 13 — deklico;
Marija Stajnberger, Naraplje 18
— dečka; Štefanija Dobič. Zg.
Jablane 5/a — Apolonijo; Marija
Strelec. Prvenci 9 — Bojana;
POROKE:
Drago Vrtič, Dorpava 136 in
Tatjana Mar, Dornava 70;
Muharem Salihovič, Zabovci 33
in Marija Simonič, Zabovci 33;
Janko Zagoršek, Muretinci 54 in
Silva Solina,_ Stojnci 104;
Milan Jus. Žetale 115 in Kri-
stina Pulko. Zetale 97; Slavko
Mlakar. Prešernova 25 in Dragica
Sauer, Nova vas pri Ptuju 33;
Franc Kolednik,- Pristava 12 in
Zvonka Milošič, Cirkulane 26;
Srečko Lah. Kidričevo 10 in Ma-
rjana Sirec, Slape 14; Franc Riž-
nar. Rotman 14 in Danijela Bel-
šak. Rotman 14;.
UMRLI SO:
Anton Šegula. Slavšina 17. roj.
1904. umrl 4. februarja 1980; Ivan
Žemljic. Godeninci 47, roj. 1909,
umrl 3. febr. 1980; Ivan CartI,
Borovci 55/b. roj. 1928, umrl 7.
febr. 1980; Ana Gavez, Meje. 17.
ryj. 1907, umrla 10. febr. 1980;
Jožef Čeh. Podvinci 50. roj. 1908,
umrl 31.jan. 1980.
izdaja zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost ^^ADIO-TEDNIK
62 250 Ptuj, Vošnjakova 5, pošt-
ni predal 99. Ureja uredniški
kolegij, ki ga sestavljajo vsi no-
vinarji zavoda, direktor in glavni
urednik MIHAEL GOBEC, odgo-
vorni urednik FRANC FIDER-
ŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN
PUšNIK. Uredništvo in upravž
Radio-Tednik, telefon (062) 771
261 in 771-226. Celoletna na
rcJčnina znaša 250 dinarjev, zt
tujino 350 dinarjev. Žiro račur
SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti
ska CGP Večer Maribor. Ni
podlagi zakona o obdavčevanji
proizvodov in storitev v prometi
je TEDNIK uvrščen med pro
izvode, za katere se ne plačuji
temeljni davek od prometa pro
izvodov.
Fotografija meseca
člani foto-kino kluba Ptuj so za
svojo fotografijo meseca septem-
bra izbrali sliko Miša Koltaka:
(non) komformizem II.
Dragi prijatelji
Današnja številka naše literatne priloge
»Domača rast« je tokrat odstopila svoje strani
litei;arnirri ustvarjalcem, ki sodelujejo na le-
tošnjem območnem srečanju pesnikov in pi-
sateljev začetnikov. III. območno srečanje
pesnikov in pisateljev bo v soboto 11. oktobra
1980 ob 14. uri v prostorih Mladinskega kluba
v Ptuju. Srečanje pripravlja literarna komisija
pri Zvezi kulturnih organizacij občine Ptuj in
uredniškim odborom Domače rasti.
Želja organizatorjev in prepričani smo, da je
to želja tudi vas sodelavcev Domače rasti paje,
da bi se kdaj pa kdaj tudi osebno srečali. Saj se
poznamo preko vašega literarnega ustvaga-
nja, pa vendar ... Ali se vam ne zdi, da bi se
morali o marsičem pogovoriti, izmenjati iz-
kušnje, strokovno sodelovati, najti skupno
usmeritev za naprej. Ali ne menite, da vam je
potrebno nekaj več kot samo da svoja občutja.
tesnobo ali veselje izlijete na papir, nam po-
šljete in zatem preberete na teh straneh?
Manjka nekaj, nasvet, priznanje, kritika, po-
govor z mentorjem . . .
Zato naj veljajo te vrstice kof vabilo vsem
dosedanjim in bodočim sodelavcem Domače
rasti, na pogovor za okroglo mizo, kot radi
rečemo za takšne pogovore, v Klub mladih ob
14. uri 11. oktobra 1980, ob 17. uri pa na
literarni večer. Pa naj vam tole vabilo ne izveni
kot uradno, formalno povabilo na »neko«
prireditev, naj bo to za vse nas »dogodek«, ki
smo ga željno pričakovaH, prijateljsko sreča-
nje, zakaj topla beseda, pa četudi kritična je
nekaj, kar ne more nadomestiti noben papir
popisan s še tako globoko občutenimi verzi ali
prozo. Naj bo dovolj teh besed na papirju.
Samo še to, nasvidenje na srečanju v soboto 11.
oktobra 1980!
Igra s časom
Poigrajva se s časom!
Odpeljiva se
tisoč let
naprej.
Prebudiva
potomce ljudi
da skuhajo napitek
večnih besed
da spijeva
kri
ponočnih metuljev.
Odletiva
v deželo robotov!
Ledeno srce
Srce
Ledeno
Gori
Gori
in se tali...
Prehaja
skozi ogenj
v hrepenenje
Prehaja
skozi dim
v življenje...
Ujema tempo ljudi
obenem
pa si smrti
želi...
Usmiljenje
Tiho.
Sprehaja se po cesti mesa
v deželo ničesa.
Tiho.
Sedi na kamnu iz belega ožilja
z oznako:
Tiho.
Leži v sadovnjaku polnem mlad,
v krvi človeških odplak.
Tiho.
Dviga se nad vsa imena
največjih zveri.
Tiho.
Naj se že enkrat umiri!
Začetek pomladi
Ireni
Danes so na terasi
razprli rožnat senčnik
Kot hi primaknili sončnico
Lepa in široka pomlad bo
Z drago posedam
in jo držim za roke
kot vsi revni zaljubljenci
Ona se mi smehlja
in pomislim
Niti soncu ne zavidam svoje sreče
rečem ji
Draga v dežju
se senčnik zapre kot marjetica
Poljubiva se
ne da bi prej pomislila na nekaj velikega
Potlej ji z roko prebitim veter
v očeh
Ko se stemni
se najdejo lastovke nad strehami
kot glasba
Takrat sva eno
Očetu
Nocoj boš odklenil tire,
moj oče.
Utrujen si.
Jutri boš prebarval andrejev križ
in dvignil zapornice, .
Saj je zima še daleč.
Poglej, lastovice k-omaj
brnijo v telefonu.
Že kot otroka si me učil potovati
zato ne žaluj,
če se ne znam vrniti.
Hočeš reči: akacije ob potoku
so medne. Pa tudi pastirjev
s frulamije vse manj.
Zate se ni ničesar spremenilo.
Kako to preprosto zveni.
Kot srce, ki si ga razdal
naokoli.
Nocof oče, bodo tirnice
bleščeča struna.
Nočni dež
Ponoči je dež rjav kot jesen
Deklicam moči lase
da postajajo ošabne
Ponoči se deklice gole kopajo v deževnici
Zjutraj vojaki z njim pišejo pisma
Pesem za metulja
Ne zmorem napisati pesem zate,
metulj.
Rekel bi le:
Poleti, cvetovi so samo še danes.
Ti si dovolj lahak in svilen.
Ukradi tudi nekaj vonja zame.
Saj vendar ti ne izbiraš rož
in ploh.
Moja pesem bi morala biti zate cvet.
Jezdec
pesniku Lord
Čez zobčasto pokrajino
železen jezdec
a tam ni Cordoba
a tam ni Dolores
a tem ni Dulsineje
nad zobčasto pokrajino
beli težki križ
nad zobčasto pokrajino
presekan harfin krik visi
nad zobčasto pokrajino
veter v vešalih kriči
Zemlja
Stari Horvat je spet začutil dih pomladi. Sko-
zi njegove stare žile je zaplapolala mlada kri.
Noge, ki so bile vajene zimskega počitka mu niso
dale miru in čedalje pogosteje si je hodil ogledo-
vat polja.
To kar je tuhtal, v dolgih zimskih nočeh brez
spanca, je sklenil uresničiti. Čeprav mu je bilo že
sedemdeset let in je bila večina njegove
generacije že pod rušo, je še vedno, kot v mladih
letih, gledal po njivah, ki so se razprostirale na
desni stkani potoka v Koševniku.
Zemlja je bila tam podobna rodovitni ženi in
vzdignjena nad močvirnato okolico. Panonsko
morje, ki je v davnini pokrivalo to pokrajino, je
na tem delčku naredilo izjemo. Namesto močvir-
ja z mastno, umazano in smrdečo vodo ter šopi
močvirne trave, je bil v Koševniku rodoviten
svet. Nikjer ga ni prekinjalo jelševje ali nizko
grmičevje, kakor na vseh drugih poljih, tu se je
rodovitna zemlja neprekinjeno razgrinjala v
neskončnost.
Se Horvat se je spomnil takšnega polja. Nje-
gov mladi hrbet.^e je nekoč sklanjal od jutra do
mraka pod vročim soncem na grofovi zemlji.
Brezkončne vrste repe ali koruze, ki jih je bilo
treba okopati, so se globoko zajedle v njegovo
srce. Srce, ki se je zaprlo, ko mu je trinajstletne-
mu umrl oče in je moral izstopiti iz šole, da je
pomagal materi in mlajšima bratoma ter sestri,
da so preživeli.
Bili so brez zemlje, živine in v tujem domu,
kar ga je najbolj peklo. Pa vendar je vedno rinil
naprej, nič ga ni omajalo. Prva svetovna vojna
ga je rešila tlačanstva. Ni ga pa rešila revščine.
Služiti je moral pri bogatejših kmetih, se kot vsi
udinjati na sezonskem delu v Slavoniji. Končno
je sklenil, da bo to zakleto zemljo zapustil.
Zemljo, ki je bila gotovo zaradi potokov
človeškega potu, ki jo je namakal od jutra do
mraka čedalje bolj močvirna in nerodovitna.
Zemljo, ki so si jo razdelili in jo boljšo polovico
v agrarni reformi odrinili bogatejšim kmetom,
saj ti jo bodo znali obdelovati, močvirnato pa
podarili siromakom, ki tako ali drugače ne vedo
ravnati z zemljo.
Horvat je napravil trden sklep, da gre, toda
usoda je tudi tokrat hotela drugače, kot je hotel
on. Gospodarska kriza je zaprla vrata čudežne
Amerike, kjer leži denar kar na cesti, in moral je
ostati doma.
Tako je večkrat razpredal svoje mish in v ta
spomin je včasih hotel ujeti tudi svoje domače,
pa ga niso radi poslušali. Z zetom sta si bila že
tako vselej nasprotnega mnenja, saj ta nikoli ni
upošteval starih ča.sov. Tudi hčerka se mu je v le-
tih zakona oddaljila.
Vnuki so radi poslušali zgodbe o vilah in
strahovih, ki strašijo v Črnem gozdu in o grofih,
ki so se vozili v lepih kočijah. Ko pa je začel
govoriti o pomanjkanju, odrekanju in lakoti, so
se le nasmihali in nestrpno čakali, da bo končal.
Zal mu je bilo za sina, ki je odšel v svet in si
tam ustvaril družino. Ta bi ga gotovo razumel.
Toda zdaj se je že oddaljil zemlji in svet ga je
preveč vsrkal vase.
Ostala mu je le žena, ki je z njim dolgih pet-
deset let prenašala križe in težave. Lepote pa je
bilo v teh letih tako malo, da se je včasih niti
spomnil ni. Sele, ko je gledal sedanje zakone, ki
se krhajo že po nekaj letih, je spoznal, koliko mu
žena pomeni.
Vselej je imel nekoga, posebno zdaj, v
starosti, s katerim se je pogovarjal o starih časih
in ki ga je razumel. Čeprav se je med njima vnel
včasih droben prepir, sta se vendarle dobro
razumela.
Prav ženi je Horvat najprej zaupal in se z njo
pomenil o načrtu, ki gaje videl pred seboj.
Modroval je:
,,Vedno sem bil zadolžen in brez denarja, ker
semu kupoval zemljo. Oče mi ni zapustil nič, ker
siromak nič ni imel. Zato sem se sam vedno bo-
ril, da bi do nekaj prišel. Kupoval sem zemljo
vselej po cenejši ceni in taka zemlja je bila tudi
najslabša.
Čeprav sem že star in vem, da bodo vnuki
počasi, nekateri s težkim srcem, odhajali z zem-
lje, ki jih je vzredila, bi rad v svoji posestvi videl
tudi rodovitno njivo. Tako, kot jo imajo bogati
kmetje. Najraje bi imel neko njivo v Koševniku,
ki si jo že dolgo ogledujem."
Ker je bila zimska noč dolga in tudi žena ni
mogla spati sta ta načrt razpredala vse do jutra.
Ugotovila sta, da bo zemljo težko kupiti, ker še
vedno ni poceni, a kaj je denar proti rodovitni
zemlji.
Zemlji, na kateri bi vzklil vsak sad in bogato
obrodil. Zemlji, ki jo ne morejo omajati ne
krize, ne bankroti ali vojne.
Kajti dokler bodo še živeli ljudje, ki bodo
zemlji nekaj dajali, zanjo skrbeli, bo zemlja
skrbela tudi za ljudi. Ko pa tega ne bo več, bo
zemlja ostala pusta in mrtva.
Tudi hčerka in zet sta se strinjala z nakupom
zemlje. Slednji je že načrtoval moderno
obdelovanje na tako lepem kosu posestva.
Ze prej so vedeli za sovaščana, ki je prodajal
njivo v Koševniku, ker je bil sam in je ni več
obdeloval. Zmenili so se za ceno in zemlja je
kmalu menjala gospodarja.
Za družino je bil praznik, ko so šli prvič na
njivo. Nihče ni pomislil na znoj in solze, na
kletvice in zmerjanie, ki se bodo pretakale in
vsrkavale po tej zemlji.
V vsakem je bilo le to, kar mu je neizbrisno
vtisnila mati narava, ljubezen do zemlje, ki ga
hrani.
Vsak je zrasel iz nje. Ze od otroških let se je
kobacal po ogonih za materjo, ki se je trudila
na polju. Sadili in sejali so ter ponosni, včasih
tudi žalostni, želi in pobirali pridelke.
S strahom so gledali v oblake, če ne nesejo s
sabo toče, ter trepetali pred nalivi, da ne bi pri-
nesli poplave.
Opoldne je bila njiva zorana. Na njej ni bilo
več trave in plevela, v njej je čakalo seme na
dež.
Vsa družina je sedla v senco in južinala. Zet
je kmalu zaspal. Stari pa je s cigareto v roki
bolj sebi kot drugim začel pripovedovati:
,,Do te njive mi je več, kot do vsega posestva.
Ne le, da je na najlepšem mestu, zdaj sem izdrl
trn, ki je bil globoko v mojem srcu.
V mladosti, ko smo bili brez hiše in sem bil v
zgodnjih otroških ledh še pod očetovim vars-
tvom, sem bil čeprav siromak, brezskrben in
lahkoveren kot vsi otroci.
Takrat se je ženil oče tega človeka, od kate-
rega smo kupili njivo. Bil je iz bogate, a še bolj
bahave hiše, in taka je bila tudi svatba. Stano-
vali smo poleg, v tudi hiši, in rajanje me je pri-
tegnilo in kmalu sem skakal okoli svatov.
Otrokom so metali dobrote z bogato oblo-
žene mize. Ženin je objestno zasukal kost, ki jo
je ogledal, ter mi jo vrgel:
,,Na! Nesi domov! saj vem, da nimate kaj
jesti."
Odgovorile so mu salve smeha razposajenih
svatov. Lahkovaren fantič sem pograbil oglo-
dano kost in stekel proti domu. Mati pa se ni
zmenila za moje veselje in me je neusmiljeno
pretepla.
Kaj je bil tepež proti sramoti, ki sem se je
zavedal, ko sem odrasel. In glejte, kaj je iz tega
nastalo.
Jaz, brezdomec imam zdaj dom, zemljo,
otroke, vse, kar sem si želel. Ta človek, kate-
rega oče mi je na svatbi vrgel kost, pa živi sam v
napol podirajoči hiši, s posestvo, ki ga razpro-
daja. In najlepšo njivo iz tega posestva smo
kupili mi.
Toda smili se mi. Ali človek res mora trpeti in
trpi za napake, ki so jih naredili njegovi star-
ši?"
Z globokim požirkom iz steklenice je zaklju-
čil zadnje besede ter začudeno pogledal okoli
sebe. Vanj so zrle radovedne oči in ušesa so
želela še poslušanja.
Stari Horvat se je zazrl v daljavo in opazil
temne oblake, ki so naznanjevali nevihto. Hitro
so se odpravili proti domu, dežne kaplje pa so
jih ujele že na pol poti.
Horvatovo razorano čelo je vsrkavalo nežno
roso v razpokano kožo, njegove razpokane roke
so hladile dežne daplje
Nasmehnil se je. Vdaljavi je zaslutil sonce.
2 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA
2. oktober 1980 -
TEDNIK
JELKA KOSI
Odmevi z Mure
Mogočna za nas je ta reka.
In šumna, kot veletok sveta
nas priklepa na svoja polja.
In mirna, kot potok ravnine
obuja nam svoje spomine,
ta reka.
Pa je ne vprašamo,
kam nosi solze.
Pa je ne vprašamo,
kje vzela jih je.
Zdaj teče počasi
skozi rokave,
napaja močvirja,
gmajne,
poljublja svoje bregove,
štrkov domove.
Vabi glas nje divjine,
kliče krik nje tišine,
nosi val nje gladine,
prosi odmev nas nje
domovine.
In mi gremo za njim
za odmevom Mure.
JOŽE PODLESEK
Odhajam
Odhajam,
tvoje oči, ki temne,
ne vdihavajo svetlobe,
tvoje roke, brezčutne in težke,
ne pričarajo sladke dežele sanj,
tvoje besede, brezupne in puste,
ne prinašajo miru in harmonije -
zato draga odhajam!
Odhajam
v kraljestvo senc,
v težko, brezčutno deželo sanj,
v svet brezupnih in pustih besed.
DEJAN VERCIC
Kosec
Lahko bi letel
če se ne bi bal
da bom padel
Lahko bi ljubil
če se ne bi bal
da bom izgubil
Lahko bi živel
če se ne bi bal
da bom umrl
Lahko bi delal
če ne bi videl ljudi:
ki ob stroju sedijo
Njihov pogled je votel
Njihovi zobje ostri
Njihova tele.sa so le kosti, ki v rokah drže ko.Ko
Ne koso za travo
seno
kopico sena
senik
Koso za ljudi
ko človek pade brez nog na tla
si kose umije koso v mlaki krvi.
»
BOJAN MACUH
Odhajaš
Sprehod v mesto, modre luči, ponekod še odprte trgovine,
ogledujoč sprehajam se med njimi,
moda, šport in pa posoda
— premami me —
koga vidim med V50 to šaro?
NJO — čaka me, od daleč maha mi v pozdrav.
Sonce že zahaja, ko prihajam, ko odhajam,
ampak vedno sem še z njo in gledam jo,
noč dala mi je moč, da vedno bi ljubil jo,
jasen pogled, oster nasmeh, vihrav korak.
Smeh polagoma ugaša v meni,
mene ne pozna,
apokalipsa — oblaki — sonce —
odide, gre in ne vrne se.
DEJAN VERCiC
Sivina
črno se z belim zliva v eno
in sivo je sonce
ki sije ljudem
in sive so rože na polju
sivi ljudje gredo po sivih pločnikih
njih poti vodijo v sive hiše
kjer bodo .sedli v sive stole
in gledali sivi ekran
zvečer ko ho sivo sonce zašlo
bodo legli v sive postelje
in sice bodo sanje
ali se kdo še spominja beline
DEJAN VERCIC
Spomini
Med neštetimi spomini
je gotovo tudi ta, ki
izstopa; trenutek prve
ljubezni, srečanje s
smrtjo. Mogoče oseba,
ki smo jo nekoč poznali,
z njo živeli, morda celo
ljubili. V nas ostaja
senca in nas spremlja,
v.^f dokler . . .
JELKA KOSI
Dolina miru
Prihajam po stezi spoznanja
in vidim, da človek,
kot vrba
se klanja. ^
BOJAN MACUH
Stara soba
v stari sobi zdaj sedim,
sprašujem svoje misli —
ali res tako čudovito je življenje moje?
Ura na steni me spominja
na očeta starega.
Sem ter tja, pa tja in sem,
tako mineva čas,
in kdo bo rekel, da tu ni dolgčas?
Stara soba se spreminja,
ni več vonja suhih sliv,
kot da nisva stari oče in pa jaz več živ.
MARIJA HAFNER
Putkin rojstni dan
Najlepšo^ putko v vasi tej,
to sivo Čopko si poglej!
Ko je rojstni dan slavila,
daril nešteto je dobila.
Najprej čestital petelin je junak.
On prinesel ji je pipo in tobak.
Sosedova bela vsem poznana strina
pa polič rdečega sladkega vina.
Bratje rumeno srajčko so ji podarili,
v rdečo pentljo jo zavili.
Zato zdaj hodi kot kokot,
čeprav je ženska, a ne gospod.
O tem rojstnem dnevu vsi so govorili,
ker dosti denarja za njo so potrošili.
Putka pa še bolj ponosna je
in na nikogar več se ne ozre.
PUNČKA
»Prideš zvečer?« me je rado-
vedno vprašala.
»Odvisno,« sem rekla
»Odvisno? Od česa pa, če
smem vprašati?«
»Smeš! Odvisno od tega, če
najdem copato,« sem še pripo-
mnila in začudeno premišljevala,
kako to, da je še nisem našla, saj
je morala biti tu, ali pa sem jo
mogoče izgubila na hodniku. Po
vseh štirih sem se odpravila
nazaj.
»Je mogoče tisto tam tvoja,« je
s prstom pokazala Jana v smeri
katedra in se nato takoj vključila
v pogovor s Pajem. Res je bila
tam, vsa bela od krede. Ce še ne
veste, se lahko platnena copata
čudovito uporablja za brisanje
table in naš reditelj je to spretno
izkoristil. Jezno sem vzela copato
in se obrnila k Toniju, ki je bil
vsekakor pravi krivec. Stresla
sem mu ves prah pred nosom, da
je bil kakor nalepotičena gospo-
dična iz 16. stoletja, pri tem pa ga
je zgrabil takšen kašelj, da se
pravgotovo ne bo tako hitro
odločil, da bo uporabljal moje
copate za brisanje table. Bojnega
posveta je bilo kmalu konec in
Bendžo je kot poraženec stisnil
roko Paju in ga poljubil na lice.
»Poljubto bih te i na dupe, ali
bojim se da je prijava,« je s
kislim izrazom na licu poskušal
malo šalo, ki pa mu je odlično
uspela. Še sama sem se nasmeh-
nila, saj sem vedela, da Bendžo
sploh m tako užaljen, kakor se je
delal. Sicer pa smo bili zadnjič
pri njem. Ostali so se kmalu
porazgubili po hodniku in tudi
sama sem se napotila k vratom.
Pajo je še vedno sedel na klopi in
žvečil.
»K in?«
Obrnila sem se. Vedela sem,
da bo še enkrat hotel slišati ali
pridem ali ne, zato sem ga hotela
prehiteti.
»Prišla bom. Mogoče malo
pozneje,« sem leno dejala. Toda
ni .se zadovoljil s tem odgovorom.
Vstal je in se napotil k meni.
Vedela sem, da se ga ne bom
mogla kar tako rešiti, zato sem se
zazrla v tla in zamišljeno gledala
boso nogo.
»Ni ti treba priti, če sama
nočeš, toda rad bi le spomnil, da
si mi še zmeraj nekaj dolžna,« je
z glasom užaljenega otroka stis-
nil iz sebe in se naslonil na zid.
Bala sem se tega odgovora, ki me
je moril že teden dni, pa sem se
kljub temu zdrznila ob vpra.šanju
samem in malo tudi od njegove
bližine, ki meje delala nesigurno
in nebogljeno. Vendar pa nisem
mogla prek resnice, ki mi je dala
misliti, hkrati pa sem klonila
pred dejstvi, ki so bila kakor na
dlani. Vedela sem, da peljejo ta
moja neskončna premišljanja v
nič in da se brez potrebe mučim.
Vedela sem, da če me bo zdaj
prijel za roko in me stisnil k sebi,
da bodo vsi moji dialogi, ki sem
jih včeraj govorila ogledalu izgi-
nili in da bom stala pred njim
kakor onemoglo dele, ki si išče
tolažbe pri očetu. Namesto, da bi
on tako skesan stal pred mano,
sem stala sedaj jaz pred njim,
kakor čarovnica pred inkvizicij-
skim sodiščem. In če bi me
vprašal: »Si kriva??« bi takoj
priznala. Karkoli, tudi lo, da sem
taliju odnesla cigarete. Vendar
me ni napadel s takimi vprašanji,
toda zahteval je odgovor na svoje
vprašanje, kar je bilo zame še
hujše. Še vedno nisem odgovori-
la. Premišljevala sem o listi
smrklji, s katero je bil prejšnji
petek, o tisti za katero ne najdem
pravega imena, toda z njo je bil
vseeno in jaz bi mu naj zdaj
oprostila to njegovo avanturo,
kakor da se ni nič zgodilo?
»Vidim, da ti je težko,« se je
delal užaljenega, toda jaz sem
bila v tej učilnici edina, ki bi se
lahko delala užaljeno. Če rečem,
da sem mu oprostila, potem bo
spet »šef« in jaz spel ista Kin, ki
mu vse sproti odpušča. Če rečem,
da se mi jebe vse na svetu in on z
njim vred, že vem za posledice, ki
bodo sledile. Najmanj teden dni
se bom zaletavala v zidove .svoje
sobe, hodila okrog kot pijana, v
nočeh sanjala o njem in nato spet
pristala v njegovem naročju,
skesana kakor gVešnica, ki je.
strašno grešila. In on bi mi nato
velikodušno dopustil, nato pa bi
si obljubila, da tega več ne bova
počela, ker se le mučiva s tem
najinim ponosom in tako dalje.
On pa ima ponos? Vsakemu zidu
in kamnu bi prej prisodila da ima
več ponosa kakor on. toda tu je
bila moja slaba točka. Ker je
sprevidel, da spet premišljujem,
da sem v dvomih, je vzel mojo
torbo, me prijel pod roko in me
odpeljal iz razreda. »Zvečer mi
boš povedala, obljubi,« mi je
nežno za.šepetal v uho in jaz sem
rekla da obljubim. Sicer pa me
do tislega kritičnega trenutka
ločijo še tri ure. Tri dolge ure
brezplodnega premišljevanja, tri
dolge ure nekakšne nore igre, ki
nima nobenega konca. Toda jaz
sem se rada šla igrice in sedaj se
mi je zdelo, da se grem slepe
miši, in to sama s sabo.
Zdelo se mi je čudno, da sploh
gre z mano, sicer pa je znal biti
vedno prijazen, kakor jagnje,
kadar se je zavedal svoje krivde.
Toda da bi jo priznal! Jok. tega
pa ne. Na ulici sva srečavala
kolege, bližnje in daljne. Njemu
so bili namreč vsi bližnji, saj je
znal kraljevali med njimi, mani
pa so bili bolj dalnji. da kar ne
rečem, da so mi šli na živce s
svojim prilizovanjem. Toda pre-
našati sem jih morala, če sem
hotela ali ne. Vsi so naju presene-
čeno gledali in si namigovali. Le
kako so lahko bili tako prepriča-
ni, da sem tako slepa? »To je
ljubav, saj sem ti rekla, da bosta
spet skupaj.« ali pa: »Spet ga je
dobila, kako neki ji to uspe?« To
so bile bolj osebe ženskega spola,
tiste nevoščljivke, ki še danes
niso odkrile, kaj neki jim manj-
ka, da niso na mojem mestu.
Sicer pa sem se vedno požvižgala
na lo. No pa prihaja laprava.
Nana. NjO že nekako prenašam,-
toda tiste njene Sanje pa nikakor.
»Vidva pa sta res hitra, komaj
se vaju pusti sama,« je zažgolela
in si pomenljivo namignila, kaj je
s tem mislila pa res ne vem. »Jože
mi je rekel da imaš »čajanko«, pa
ne vem če bom lahko prišla. Saj
vidita, da sem strašno zaposle-
na,« in pri tem je žalostno poka-
zala na poln cekar špecarije. ki
gaje komaj držala.
»Obiski so zmeraj težki,« je še
rekla in globoko vzdihnila in
odšla. Če je kdaj živela v našem
mestu kakšna igralka, bi jo Nana
prav gotovo preigrala. Toda me-
ne preslepili ni mogla. »Stavim,
da bo prva pri temi,« sem rekla
Paju, on pa je le pritrdilno
prikimal.
»Si jo sploh povabil?«
»Ne. ampak Jože ji je prav go-
tovo namignil.«
Eh. saj nima veze, samo da ne
pripelje še tiste blesave Sanje,
kajti dobro vem. da se bo spet
obesila Paju okrog vratu in tulila
o svoji nesrečni ljubezni, ki se
zabava nekje ob jadranski obali
in Pajo ji ne bo mogel odreči
vloge tolažilelja in potem ju spel
najdem v kakem kolu. kot naj-
večja ljubimca. Pajo se je .seveda
ne more rešili, ona pa je revica
tako potrebna ljubezni, kot Saha-
ra vode. Čakaj intrigantka, ti
bom že dala. Iz tega razmišljanja
me zdrami Pajo. mi potisne torbo
v roke, kajti že sva blizu njegove-
ga doma, me poljubi nekam na
lice, me zaljubljeno pogleda in
potem mu moram še enkrat
povedati, da pridem in to zagoto-
vo in da ne bom spet med zadnji-
mi in da se bova seveda o vsem
pogovorila. Z nasmehom na
ustih odhiti k vhodnim vratom,
se še enkrat obrne in, mi pošlje
poljubček. Ko bi bil vsaj zmeraj
tak, toda to je tako redko. Na-
smehnem se sama sebi zaradi
tega svojega melanholičnega ob-
čutja in krenem dalje. Nasproti
mi prihajata z velikimi nahrbtni-
ki stara znanca. Pravgotovo sta
me videla s Pajem, drugače si ne
morem razlagati njuna presene-
čena obraza.
»Pa te je spet ujel, kaj?« mi že
od daleč kriiži Joži. Marjan ob
njem pa mu nekaj naglas dopo-
veduje. pa ne razumem. Toda
kmalu kapiram. kajti Joži iz
nahrbtnika skoraj pade stekleni-
ca z dragoceno vsebino.
»Pazi ti raje na svojo črno, da
ti ne bo skakala toliko za tistim z
očali,« ga takoj zbode nazaj
Marjan in Joži ga presenečeno
pogleda. Steklenico, s katero seje
začel ukvarjati, je pustil na miru
in ga vprašal: »S kakšnimi oča-
li?«
»Mislim, da ima rjav okvir,«
ga zbode Marjan.
»Daj ne zajebavaj z okviri,
povej kakšen je.«
»Frajer,« ga prepriča Marjan,
jaz pa ju nisem imela več časa
poslušati, saj se mi je mudilo.
Njima pa pravtako, saj sta bila s
pijačo namenjena k Paju. Še
enkrat sem se obrnila z njima.
Res sla zavila proti Pajevi hiši.
Joži je nekaj premetaval po
nahrbtniku, Marjan pa si je
žvižgal neko znano mi melodijo.
Bila sta res čudni pojavi. Bolj
oguljenih kavbojk v našem me-
.stu ni bilo moč najti, o tem sem
bila prepričana, le Pajo ju mogo-
če še prekaša po dolžini las,
drugače pa sta res unikata. In
kljub temu sem ju imela rada.
Oba.
S Pajem sva stanovala v isti
ulici, ločilo naju je le deset hiš.
Tega sem bila včasih vesela,
sedaj pa sem si želela, da bi
stanovala na drugem planetu.
Ko sem stopila na hodnik, je že
mamin razburjen glas oznanjal,
da je spet cirkus. Toda zaradi
česa - pa- res nisem ugotovila.
Pozdravim se, onadva pa nula.
Kol da me ni. Oče se jezi nad
kravato, ki si je nikoli ni znal
zavezati. Nežno me pogleda,
torej le obstajam in že vem da
hoče moje usluge. Spravim se
torej nad tisti komad blaga, jga
spretno spravim pod ovratnik,
toda dalje tudi meni ni posebno
lepo šlo. Nikoli niti nisem trdila,
da sem mojster, toda lo ludi ni
bila pohvale vredna stvarina. ki
je nastala. >Kar čedno si to
napravila, srček moj. So v šoli kaj
delili cveke?<' Z odgovorom se
sploh ne potrudim, saj v sobo že
pridrvi mamica v dolgi večerni
obleki in išče svoj zlati pas. Jaz
dvignem roke od vsega tega in
končno mi uspe oditi v svojo
sobo. »Mali, malček, pridi no
malo sem,« zaslišim spet njen
glas in na živce mi gre, ko mi
pravi mali, saj nisem otrok, toda
to dopovedati njej je kakor...
no nevem komu, toda vseeno mi
gre na živce. »Tako ti bom
hvaležna, če mi zapreš zadrgo,
saj očeta ni nikjer. Sicer pa ni za
nobeno rabo, nasploh pa mi ni iti
nikamor, saj najraje sploh ne bi
šla, saj veš, da ne maram iti
zvečer ven, toda ne moremo jim
odreči, saj bi še zamerili. Oh; kaj
je že toliko ura? Toni, Toni!« Oče
prihiti iz kopalnice z zobno
ščelko v rokah in pasto ima
namazano okrog ust, kakor če bi
imel kremo od torte. »Zobe si
umivam, daj mi mir«, in že odhiti
nazaj v kopalnico. »Imaš avlo že
zunaj, hitro ga odpelji ven, daj
pohiti.« nervozno žlobudra in si
natika še uhane. »Ja, ja,« se sliši
iz kopalnice in potem šumenje
vode. »Mali, poglej kje imam
torbico, ah komaj čakam, da
pridem domov...« Na srečo
hitro najdem in ji jo dam. Gle-
dam jo kako se ogleduje v
stenskem ogledalu. Res je lepa.
Rada bi ji to tudi povedala, toda
sram meje. Srečna je ker gre ven,
saj živi za le zabave, samo pred
očetom vedno govori da se ji ne
da iti, ker se hoče napraviti fina
in skromna in moram priznati,
da ji to uspeva. Še ena igralka.
Kam sploh gresta? Sicer pa me
sploh ne briga. To so zame samo
dolgočasni shodi starin. Od zunaj
se zasliši brnenje motora in s
poslednjimi sekundami časa mi
pokaže še večerjo, hkrati pa
potisne prst v omako, ga poliže
nato pa se spomni, da se je
pravkar našminkala. Znova vza-
me črtalo za ustnice iz torbice,
tedaj pa zasliši očetov jezni glas
na stopnicah. »Si se končno že
spakirala?« Presenečena nad nje-
govim ostrim tonom je hitro
spustila črtalo nazaj v torbico, se
kislo nasmehnila in odhitela.
»Saj ne greš nikamor,« me tatek
vpraša in jaz odkimam. »Mogoče
skočim malo k Paju,« a me več
ne sliši. Spet se nekaj prereka z
mamo, ki mu pravi, daje kravata
slabo povezana, toda on trdi
svojo, da sem mu jo jaz zvezala
in daje potem že dobro. Duša je,
toda priznati moram, da jo res
malo nerodno . .. Tudi sama
potisnem prst v to super omako
•in ugotovim, da ni niti tako slaba
kakor zadnjič, toda raje se je ne
dotaknem. Za vsak slučaj. Če
mislim iti k Paju res ne bi rada
imela tam poleg njega še kakšne
druge nevolje. Zato si raje iz
jakne potegnem mojo sijajno
škatlo cigaret 57 in si jo privo-
ščim. Pri tem ne mislim na
•škatlo, temveč na cigareto. Malo
glasbe mi tudi ne bi škodilo, zato
si vržem na gramofon Parni
valjak in uživam. Lepo se preteg-
nem na fotelju, noge lepo na
mizo in čudovito olajšanje ob
kajenju da lega ne morem opisa-
ti.
Sedaj sem izgubila še zadnji
izgovor, ki sem ga mislila dati
Paju in to je, da me starši ne
bodo pustili. Mogoče se pa je
zelo ušlel, ko mi je dal toliko časa
za premislek? Pogledam na uro.
Še dve uri." V. tem času lahko
izmislim še malo čudo. Zakaj
sem le tako nora in se mučim lam
kjer mi ni treba? Kar povedala
mu bom. da mi je dosti vseh laži,
s katerimi me zakopava in naj se
potolaži s svojo Sanjo. Da prav
lako mu bom rekla. Kakšen
obraz neki bo naredil? To bi bilo
res zanimivo videti, da točno to
bom storila. Konec plošče. Obr-
nem jo in dalje premišljujem in
pri tem niti ne opazim, da sle-
parn pepel na materin lep tepih
»perzianer« ali kako se mu že
reče, a me sploh ne prizadene.
Nasploh sem pa danes res dobre
volje in tega ne morem razumeli.
A mi kmalu pade v glavo zaradi
česa. Ne, ne, saj ni res. Čisto
zares sem dobre volje le zato, ker
sem dobila pri fiziki trojko in ker
so naši odšli in sem sama doma.
Sama*pa sem zelo rada in zato
sem tudi srečna. No, mogoče sem
pa le malo srečna zaradi pomiri-
tve z Pajem, a lo je le tako malo,
da ni vredno omembe. Nato pa
se zagledam na plakat, ki ga
imam obešenega na vratih svoje
sobe. Poklonil mi ga je Pajo.
MALF STVARI NAREDIJO
ČLOVEKA SREČNEGA!
Kakšna laž, prekleta laž in že
vstanem in strgam tisto resnico in
jo vržem na tla. To pa je že čisto
izzivanje. Telefon, ki zazvoni, me
malo pomiri. »Prosim, ... a ti si?
Kaj je .. . ne ni treba priti po
me . . . a vaši so tudi odšli (kako
-)a bi drugače imel houseball),
cako veš da naši tudi? Ne, res ti
ni treba priti sama bom pri-
šla.. . da čista resnica, čao.«
Lepo, naši so z njihovimi odšli na
nekakšno obletnico poroke.
Glasba se je slišala iz telefona,
pravgotovo so že vsi tam. Tiste
budale, ki hočejo biti prve pija-
ne. Nana in Joži sla pravgotovo
tam. Marjan tudi, pa Sanja in vsi
tisti številni, kijih bo treba danes
na novo gledali. Nalašč ne grem
pred osmo tja. Nalašč. Odprem si
televizijo in gledam nek blesav
film. oOsladna limonada,« zasli-
šim za svojim hrbtom. Skoraj
sem pozabila kako se pišem, lako
;sem se ustrašila. Obrnem se.
Pajo.
TEDNIK - 2. oktober 1980
LITERARNA PRILOGA TEDNIKA - 3
26. nadaljevanje
Kmalu so ga premestili na Soško fronto,
kjer so divjale srdite bitke vse do zaključka
velike vojne. Obrede!je vse odseke od_ Goriških
brd pa tja gor onstran koroškega Šmohorja.
Večkrat je napisal domov, kako z žalostnimi
očmi gleda izpolnitev preroške Gregorčičeve
pesmi »Soči« in kako mu je hudo oh uresničitvi
prerokbe, posebno še, ker tamkaj izteče največ
slovenske krvi.
Mnogokrat je opisal nekatere svoje nevarne
pohode z dolgimi trenskimi kolonami, ki so v
tistih časih bile sestavljene v glavnem iz konj-
skih vpreg in mul. Na usločenih hrbtih so živali
tovorile težke zaboje nevarne municije. Sovraž-
nik je dobro vedel za skrivne poti in soteske, po
katerih so se premikale dragocene obložene
kolone. Zato so tovorili večinoma ponoči,
previdno tipaje skozi temo obrobnih gozdov.
Ker so bila skladišča .sovražniku dobro znana,
pa jih zaradi oddaljenosti granate niso mogle
doseči, so z visokih gorskih grebenov in stalnih
opazovalnic prežah in nadzirali sumljive
premike. Tako so bili večji transporti podnevi
skorajda nemogoči.
Zato so jih opravljali le v skrajnih potrebah.
Takrat pa je toča debelih granat obsula cesto
tako na gosto, da ni bilo mogoče uteči. Ob
takih napadih so obležali razmesarjeni konji in
muk, med njimi pa tudi prenekateri vodič. Niti
vsi tisti, ki so utegnili razbežati se po gozdu ob
cesti, niso ušli smrti, ker so sovražnikove
granate nagosto padale tudi po obrobnih delih
zaraslega pobočja.
Tekom časa so sovražniki svoje topove
pristrelili tako natančno, da so takorekoč na
slepo streljali natančno na določene cilje,
neglede ali je bil dan, ali noč. Čim so opazoval-
ci opazili sumljive premike, skoraj v istem hipu
^ se je že usula topovska toča. Ponoči pa so od
"" časa do časa kar na slepo obstreljevali važnejše
cestne odseke.
Posebno ob ofenzivnih dnevih so terenske
edinke skoraj redno imele večje izgube, kakor
pa v prednjih frontnih linijah vkopani vojaki,
ki so bili zaščiteni v rovih, vsekanih v skale in
še zakritih po navaljenih debelih hlodih.
Oskrbovati linijske postojanke, ki so bile
dalje časa vkopane na istem mestu, je bilo
težko, odgovorno in zelo naporno opravilo.
Posebno že zato, ker je moralo biti opravljeno
ob določeni uri, neglede na dnevni čas ali
vreme. Kadar pa so bili ofenzivni napadi,
takrat pa neprenehoma, da prvim postojankam
ne bi pošlo strelivo ali prehrana.
Še posebno odgovorna je bila naloga takrat,
kadar so jim na povratku naložili ranjence in
mrliče. Mnoge postojanke so bile zasidrane
visoko pod previsi gorskih grebenov, do koder
so vodile le drsne in strme kozje stezice, ki so
jih komaj zmogle poskočne mule.
Po kočani vojni je Potokar večkrat pripove-
doval svoj najstrašnejši doživljaj. Neke noči so
tovorili zaboje napolnjene s šrapnelnimi grana-
tami. Natovorjenih je bilo več vozov in mnoge
mule so bile oprtane z nevarnim tovorom.
Naenkrat je završalo čez pobočja. Salve 'iz
topov so zasule cesto z izstrelki, ki so dobro
usmerjeni nagosto padali na cesto in po obrob-
nem grmičevju.
Učinek je bil grozljiv. Izstrelki so zadeli
nekatere natovornjene vozove, zažgali in
sprožili lastne granate. Bilo je huje, kakor v
strašnem peklu. Vozove je raztrgalo na kose,
ki so jih eksplozije pognale daleč naokoli in
visoko v zrak. Drobci izstrelkov so letali na vse
strani. Največ mrtvih in ranjenih je bilo iz
lastnih šrapnelov, ki so se razletevali po ne-
kakšni verižni reakciji. Prva eksplozija je
sprožila drugo in tako dalje, dokler v obupnem
stokanju razdejanje ni zamrlo in so se pojavlja-
le le še posamezne eksplozije, ki jih je zanetil
plamen dogorevajočih voz. Najbolj grozljiv je
bil učinek zadetkov v natovorjene mule. Raztr-
gane kose živali in teles mulovodcev je razme-
talo naokrog in kosti trupel so obviseli na vejah
obrobnih dreves.
Devet desetin trenskega tovora je bilo uniče-
nih in pravtoliko mož in živali. Živ je ostal le
tisti, ki se je skril v dovolj globoki jami v zem-
lji, kjer ga drobci šrapnelskih izstrelkov in
odkrušeni kosi skal niso zadeli in tisti, ki je
imel srečo, da v jamo priletel direkten zadetek.
Potokar je še dolgo potem veroval, da ga je
rešil čudež. Nedaleč od njega je padla granata
na majhno zelenico in izdolbla globoko jamo v
rdeči primorski zemlji. Jama je imela na eni
strani navpično skalnato steno. Planil je vanjo
in se stisnil pod skalo.
Ognjeni zublji gorečih voz .so osvetlili temno
noč, kakor da bi bil sončen dan. Kar je bilo
kovinastega, so skrivenčili zadetki in silna
vročina, ki je nastala ob zgorevanju gorilnega
špirita in petroleja, ki so ga med drugim tovori-
li v postojanke.
Med mrtvimi in ranjenci je bilo tudi nekaj
sanitetnih vojakov. V.si maloštevilni preživeli
so pohiteli nuditi prvo pomoč ranjencem. Ko je
Potokar preštel preostalo četico, jih je bila še
komaj desetina. Od granat dovolj globoko
izkopane jame v gozdu so porabili kot skupne
grobove za mrtve tovariše. Postavili so jim
nagrobna znamenja, kakršna so vozili vedno s
seboj. V poseben grob neznanega vojaka so
pokopali razmesarjene dele trupel, kijih ni bilo
mogoče razpoznati. Razmetane še uporabne
predmete so pobrali in jih zložili na skritem
mestu na kup. Še poslovitvene molitve in
poslednji pozdrav.
Naložili so ranjence in dva para preživelih
konj. ki SV; se iztrgali iz vprežnih oklepov in se
zatekli v gozd. je zdirjalo proti bližnji poljski
bolnišnici.
Po kratkem odmoru se je četica odpravila
peš proti svoji postojanki. Šele malo pred
večerom so prispeli na svoje mesto. Preživeli so
dobili štirinajstdnevni dopust. Slekli so okrva-
vljene uniforme, za dopust so dobili nove, da bi
napravili boljši vtis in se odpeljali domov.
Potokar je moral ostati, da je pomagal
sestaviti novo trensko enoto, nato pa je tudi on
odšel na zaslužen dopust.
Še v poznih svojih letih se je često spominjal
grozljivega dogodka. Vselej se mu je tresel
pritajeni glas in orosilo se mu je oko. Koliko
mrtvih dragih tovarišev, koliko ran in trpljenja
po domovih in na fronti za tuje cilje neljudske
osovražene vladavine.
Ko .se je Potokar po izteku dopusta vrnil
nazaj na goriško fronto, ga je tam^ že čakala
odločba o premestitvi na odsek pri Smohorju v
zgornji Ziljski dolini. Tekom treh dni se je
moral javiti novi komandi. Izkoristil je priliko,
da se je, četudi samo mimogrede, zglasil pri
svofih dragih.
Zena Terezija .se je ustrašila, ko je že nasled-
njo noč potrkal na okno. V kovček sta doložila
še nekaj novih potrebščin in komaj da so se kaj
pomenili, že je bilo treba zopet na vlak.
Težko se je poslovil od lepih primorskih
krajev in prijaznih ljudi, spoznal in navezal se
je nanje. V tolažbo mu je bilo, da tudi v Zilski
dolini prebiva slovenski rod. Med svojim
narodom človek lažje prenaša lastne težave.
V Šmohorju je bila njegova služba nekaj
lažja. Ni bil več v tako neposredni zvezi s prvo
frontno vrsto. Med vojaki je našel celo nekaj
osebnih znancev. Na tem odseku je ostal,
dokler večja skupina slovenskih vojakov ni
prestopila na sovražnikovo stran. Tedaj je
vojaška tajna služba začela z večjo čistko na
izpostavljenih položajih in premestili so vse na
črni listi zapisane Slovence.
Potokarja so premestili v globlje zaledje,
kjer je opravljal večja vojaška skladišča.
Morda si je kdo mislil, da je premestitev ne-
kakšna kazenska degradacija. Zanj pa je bila v
resnici prijetna razbremenitev in olajšanje
skrbi za golo življenje, ki je končno vsakemu
vojaku naj pomembnejša.
Ko so doma prejeli to sporočilo, so si oddah-
nili. Nihče pa ni slutil, da se zbirajo nad Poto-
karjevo domačijo temni oblaki družinske
nesreče.
Razmahnila se je obsežna epidetnija hude
davice, ki je zajela majhne otroke in šolarje.
Zbolel je najprej Igor, za njim še Ivek. Igor je s
težavo prebolel, Iveka pa je bolezen dobesedno
zadušila, ker se je pri njem davica razširila
globlje v grlo.
Smrt je povzročila pravo družinsko tragedi-
jo-
Mati Terezija je zelo ljubila vse svoje štiri
otroke, najmlajšega pa, kakor mnogokje,
najbolj. Tomaževa smrt, strah za očeta, čedalje
bolj divja vojna in končno smrt ljubljenčka so
jo štrli. Zaprla se je v svojo sobo, niti na pogreb
ni šla. Od žalosti se ji je omračil um.
Ko se je oče ve^.v žalosten odpravljal po
pogrebu nazaj v vojsko, se je tolažil, da je
bolezen le prehodnega značaja. Tako je ^prva
menil tudi zdravnik, ki je priporočal počakati
nekaj časa v domači negi.
Bolezen pa se je iz dneva v dan stopnjevala.
Pojavili so se samomorilni naklepi. V začetku
je bila popolnoma mirna in se za okolico ni nič
zmenila, niti ozrla se ni, če je kdo vstopil v
njeno sobico. Po nekaj dneh pa je postajala
nemirnejša in je zbegano brez pravega cilja
hodila iz sobe v .sobo, kakor da bi iskala nekaj,
česar pa ni našla.
N ekega .sončnega dne se je Igorček igral na
dvorišču, ko je mama nenadoma potiho odprla
vežna vrata in videl je, kako je hitro nekaj
skrila pod predpasnik. Stekla je proti hlevom.
Igor je pohitel za njo. Stala je na cementnem
hodniku med živinskimi stajami. Ko ga je
začutila, je bliskovito potegnila roko izpod
predpasnika. Zablestela se je steklenička s
črno tekočino. Dvignila jo je k ustom in hotela
popiti. Igor .se je pognal navzgor in ji zbil
stekleničko iz roke. Smrdljiva tekočina se je
razlila po tleh in njenem oprsju, tudi po ustni-
cah^ in bradi se ji je razmazala in ji ožgala
kožo. Tekočina je bila hud strup, s katero so
razkuževali hleve.
Mati je zakričala s presunljivim glasom in
zbežala nazaj v hišo. Od tega dogodka dalje so
postali še pozornejši nanjo. Redno so jo nadzi-
rali in čuvali. Niti podnevi, niti ponoči je niso
puščali same. Zdravnik jo je obiskoval, kolikor
je v tistih vojnih časih bilo mogoče. Zapisovalji
je različna zdravila, a ves trud ni nič zalegel.
Upanje čakati doma je čedalje bolj kopnelo,
dokler se nekega večera ni zgodilo najstrašnej-
še.
Mati se je preselila v veliko spalnico in je
ukazala, da morajo vsi trije prespati z njo. Ob
glavni slepi steni sta bili postavljeni zakonski
postelji, še ena postelja ob nasprotni steni in
divan med dvema oknoma na pročelju. Najsta-
rejša Otilija je morala leči v posamično poste-
ljo. Matije izbrala zase svoje zakonsko ležišče.
Igor naj bi prespal poleg nje na očetovi postelji,
najmlajša Marija pa na divanu.
Materino vedenje je bilo nenaravno in
sumljivo. Razen ukazovanja ni govorila niče-
sar. Njen glas je bil tako spremenjen, da bi jo
bilo komaj spoznati po njenem posebnem zanjo
značilnem načinu govorjenja.
Ko so otroci polegli v postelje, je nenadoma
odšla iz spalnice in se hitro vrnila. Igorje kljub
medli svečavi opazil, da drži levo roko skrito
pod predpasnikom. Bliskovito je zaklenila
vrata, ki so bila edina, ker je bila spalnica
zadnja po vrsti v pritlični hiši. Ključ je spravila
v žej).
Se enkrat je srepo pogledala po sobi. Na
njenem obrazu je bilo nekaj okrutnega. Ugas-
nila je svečo na nočni omarici. Igor je slišal,
kako je privzdignila vzglavnik in nekaj podri-
nila podenj.
Tedaj se je odločil. Bliskovito je segel pod
mamin vzglavnik. Skoro okamenel je od groze.
Pod vzglavjem je bil skrit najbolj koničast in
oster velik kuhinjski nož. Pograbil ga je za
ročaj in planil z njim čez posteljo proti oknu, ki
je bilo odprto, le polkenca so bila priveznjena.
Privzdignil je loputo, ki jo je možno odpahniti
navzgor. Vrgel je nož skozi okno in se kot
veverica pognal za njim. Rešitev je bila v tem,
da je bila očetova postelja ob oknu.
Nesrečna mati je spoznala, da je njen naklep
razkrinkan. S pretresljivim tulečim glasom je
zakričala in se hotela pognati za Igorjem.
Toda v trdi temi ni vedela, v katero smer se je
umaknil. Tudi škrtanja z oknom ni dobro
zaznala. Čas. ki bi bil potreben., da bi ga ulovi-
la, je bil prekratek. Četudi bi vedela, kod bi
bilo treba za njim, ji ne bi pomagalo, ker bi
morala steči okrog obeh postelj, skozi tesnino
med stoli.
Dogodek je pognal tudi .starejšo Otilijo iz-
postelje. Ob vznožju njenega ležišča je bilo
tretje okno. kije obrnjeno na vrtiček s cvetlica-
mi na škarpi nad klancem. Tudi ona je skočila
skozi okno. Najmlajša Marija ni imala časa
pobegniti. Preden je mati uspela prižgati
svečko, je zlezla pod zakonski postelji. Ko je
brljava sveča razsvetljila spalnico, je pobesnela
mati ugotovila, da ni nikogar več v sobi.
»Mama, mama, kaj počenjate! Pomirite se!
Vsi vas imamo radi! Kaj bomo brez vas! Kaj
bo rekel očka! Čez nekaj dni pride domov na
obisk.« Sta kričala skozi okno Tilika in Igor.
Glasno jokanje obeh otrok in ropotanje po
oknih je mater zbegalo, trenutno iztirilo iz
temačnih naklepov, obenem pa tudi prebudilo
sosedove, ki so poznali zagato Potokarjevih
otrok. Pritekel je so.sed in splezal .skozi okno.
Bolnica mu tega ni branila. Ko je sosed odkle-
nil vrata in .se je mati umaknila v sosednjo
sobo, je priklical malo Marijo izpod postelje.
Bila je preplašena in drgetala je od groze.
Sosedje vse tri otroke spravil spat v skrajno
sobico na .severnem koncu hiše. Vanjo je bil
dostop skozi edina vrata, ki jih je zaklenil.
Prvo noč je čuval sam, da ni.so vznemirjali
drugih.
Bolnica se dolgo ni mogla umiriti. Poteze na
njenem obrazu so se spremenile in zaostrile in
izgledala je, kakor da se je v eni sami noči
postarala za nekaj let. Ko se je tudi ona umiri-
la, se je utrujeni sosed naslonil na divanu in
buden počival.
Komaj se je zdanilo, že je pritekla soseda
pogledat za svojim možem. Zbudila sta Otilijo
in dogovorili so se za brzojavko očetu Potokar-
ju. Vojaka z bojiščne vrste je bilo zelo težko
priklicati domov. Predpisi so bili strogi in le
smrt v najožji družini, ali pa kaj izredno poseb-
nega, je lahko veljalo kot podlaga za začasen
dopust. Sosed je stopil na orožniško postajo in
poprosil za pomoč. Orožnik je šel pogledat k
Potokarjevim. Potrdil je brzojavko in še pripi-
sal pripombo o nujnosti.
Bližnji .sosed, ki je prečuval prvo noč, je bil
že priletnejši možak in naprosil sije pomočni-
ka. Nekoliko višje pod pokopališčem, je stano-
val viničar, kije bil obenem grobar. Bil je velik
in trša t in četudi že priletnejši, je bil še dovolj
krepak in v svoji dobrosrčnosti je rad povsod
priskočil na pomoč. Sprejel je čuvanje. Noč in
dan sta izmenjaje presedela in povečini prečula
ob postelji nesrečne Potokarice.
Dogodek je povzročil v malem kraju mnogo
govoric, pa tudi sočutja. Na splošno je prevla-
dalo mnenje, da je mali Igor s svojo budnostjo
preprečil veliko družinsko tragedijo.
Odslej je bilo pri Potokarjevih žalostno in
hudo. Brez matere in očeta so otroci bolj
životarili, kot pa živeli v brezskrbni mladosti.
Nekaj dni ni bilo niti redne prehrane. Pri
Škorčevih, ki so bili ob istem klancu nižji
sosedje, so jim nudili skromno hrano in trd
koruzni kruh, ki so ga pridelali na majhnem
lastnem posestvu.
Najmlajša Marija ni upala več domov in je
ostala čez nedeljo kar pri njih. Stisnili so jo v
posteljo k svoji hčerki. Igor pa je pogosto
pogledal domov. Tudi do matere, ki jo je tako
zelo ljubil, je stopil, a vselej previdno in le če je
bil čuvaj pri njej. Strah je ohromil njegovo
nežno ljubezen. Najbolj hudo mu je bilo, ko je
opazil, da je v materinih očeh, ki so bile tako
lepe in prisrčne, ugasnil topli pogled. Prej tako
velika ljubezen, kije sevala iz njenih oči, se je
sprevrgla v odtujeno mlačnost. Nič se ni zmeni-
la zanj, le včasih ga je srepo pogledala in se
hitro obrnila nazaj v steno. Hrano je odklanja-
la, samo ležala je in popivala je izredno mnogo
vode.
Pretekli so mučni trije dnevi, ko se je oče
pripeljal z nočnim vlakom naravnost z bojišča.
Vežna vrata so bila odklenjena in potihoma je
vstopil v sobo, ki jo je pritajeno osvetljevala
privita petrolejka.
Odkar se je bolnici omračil um, se ni več
zanimala za življenje okrog sebe. Ležala je na
postelji in bila obrnjena k steni. Tudi neobiča-
jen nemir, niti ropot je nista premaknila. Ko je
Potokar nenadoma stopil v sobo, je s prstom
pokazal čuvaju, da naj molči. »Terezija, ženica
moja, prišel sem te obiskat! Kako ti je? AH te
kaj boli? Zakaj si tako otožna? Kaj, nočeš biti
več moja? Obrni se! Objemi me! Kako zelo
vesel sem, da sem zopet doma, pri tebi, da te
vidim in objamem!«
Kakor da bi govoril kamnu. Nič se ni zmeni-
la za prisrčne besede. Ostala je nepremična,
kakor otrpla. Prijel jo je za ramo in jo skušal
obrniti k sebi. Upirala se je in izmikala, kakor
da užaljena kljubuje. Poljubil jo je na čelo in
pobožal po licu. Potem pa je tudi on utihnil
Solze so mu zalile oči. Nemo je obsedel na
robu postelje.' Držal jo je za roko, ki si jo je
zdaj in zdaj pritisnil na svoje lice. Božal je
njeno roko, ki je njemu in njunim otrokom ■
storila toliko dobrega. Misli so mu bežale
nazaj, daleč tja v začetek mlade ljubezni. Kako
sta mlada in vzravnana prešerno stopila pred
oltar. Kako sta si znašala gnezdo in gradila
dom. Koliko truda, pa tudi trpljenja in vendar
vse povezano z veseljem družinske sreče! V
duhu jo je videl kako mu je povila prvega
otroka in potem še tri. Kako prisrčno jih je
stiskala na svoje prsi in jih hranila s svojimi
življenjskimi sokovi. Sedaj pa strta, uničena z
ugaslim žarom v očeh.
Izgieaata je, da je vse končano. Samo še
spomini. Uničena družina. Kaj bo gospodar-
stvo brez njenih pridnih rok in vedno budnih
misli. Tisočkrat prekleta vojna, ki je prinesla
toliko gorja njemu in njihovi družini. Prizadela
pa je tudi vse hiše v bližini in daleč naokoli.
Kolikšen zločin nad ljudstvom, nedolžnim!
Zgolj zato, da bi nagrabiti nekaj tuje zemlje in
da .si bodo tisti, ki sedijo po salonih in nič ne
trpijo, delili časti in nezaslužene medalje!
Zdramil se je in otrnil solze. Nemudoma se
je odpravil na orožniško postajo, da se je
prijavil in poprosil za pomoč. Nasvetovali so
mu, naj zdravnik napiše posebno potrdilo, da
bodo poslali na komando uradno brzojavko, da
se ne bo mogel vrniti tekom odmerjenih treh
dni dopusta. Potem je stopil k sosedom pozdra-
vit raztepene otroke, ki so ga bili zelo veseli.
Igroček je mislil da se je z jutranjim soncem
sreča zopet vrnila v njihovo hišo.
Potokar se je že zgodaj zjutraj odpravil v
bližnje mesto po zdravnika. Sam ga je pripeljal
s svojim vozom domov. Zdravnik se ni dolgo
mudil, napisal je napotnico in potrdilo za
dopust. Še isti dan so odpeljali nesrečno Poto-
karico v veliko nemško mesto na deželno
kliniko za živčne in duševne bolezni.
Vrnil se je neprespan in strt. Ko se je malo
do počil, so vsi sedli za mizo, da bi poiskali
izhod iz velike stiske, v katero je družina
zabredla radi nenadne materine bolezni.
Sedemnajstletna Otilija je postala gospodinja,
trinajstletni Igor pa gospodar. »Otroci, zaen-
krat ne iy\oremo drugače! Delajte, kolikor
morete! Opravljajte toliko, da se boste skrom-
no preživeli! Vse drugo opustite! Odvišno
zemljo si naj obdelujejo sosednji viničarji, da
bodo lažje prebrodili vojno pomanjkanje.
Trgovinice ne moremo in ne smemo zapreti,
ker morate razdeljevati kruh in druge potreb-
ščine na odmerjena nakazila. Pri tem poslu
bodite zelo previdni in vestni, da ne bi nastali
sumi in očitki. Lenčka, obdrži le toliko živine,
kolikor boš zmogla sama opravljati. Toliko, da
ne boste lačni!«
Nadaljevanje prihodnjič
4 - LITERARJMA PRILOGA TEDNIKA
2. oktober 1980 -
TEDNIK
SONJA STUPAN
Pesmi
Ko zajoče nebo,
vame kapne mrakoba,
objame me tesnoba . . .
Čudno tiho
postane telo,
mokro vdano
usahne z nočjo.
Bela raven,
zamorjena drevesa
nepremična in nema.
Ozka sled
samotna vodi nekam
osamljenega človeka,
da bi našel tople dlani
v ledenem svetu,
ali trenutek,
ko potem
nič več ne boli.
Cisto čisto sam,
edini trs v vetru,
zahrepenišpo smrti —
blaženemu zdravilu.
Umreš, in nisi več
osamljen trstič.
Postaneš del
velikega pokopališča,
kjer se ob Dnevu mrtvih
sprehajajo živi mrliči —
osamljeni ljudje,
sami med mnogimi —,
ki ne vedo,
da so pravzaprav mrtvi.
SONJA STUPAN
V pričako
vanju r-
Pričakujem,
čakam,
upam,
trepetam — zaman.
Želim,
tolažim,
hrepenim,
ljubim — zaman!
SONJA STUPAN
Spet bom
moena
Nekoč bom ^
list brhak,
ne sapa
niti ujma
me ne bosta
zazibala.
Čvrsto se
oklenila moč nos t i
bom tvoje,
veja moja.
ne bom se vdala
Ko le ni,
moje strune
otožno zvene.
Ko prideš,
zvoki telesa
rušijo žalost.
Ko greš,
melodija utihne,
zadnji akord
zaječiva i- duetu.
DEJAN VERCiC
On, ti in jaz
Kar je ljudem sveto
ni neka abstraktna
misel, ki se pojavlja
kot izmišljen svet, ki
ponuja v.9£'. a ničesar
ne zahteva, temveč stalen
in včasih tudi boleč
boj za obstanek. Ne za
bit osebka. Boj je
veličasten, če se boriš
zase skozi boj za druge.
Ne moreš se veseliti,
če te obdaja žalost.
Svet ni le to, kar vidiš.
Čutiti moraš neskončnost
prostora in vedeti, da
je vse le trenutek. Tudi
večnost ni nič drugega,
kot množica med seboj
povezanih trenutkov.
Težko je ozreti se,
gledati, kar je minilo
in ugotoviti, da je bilo
zaman, da je umrlo, vendar
je še neprimerno težje
ne vedeti kam.
SONJA PERKO
Pesmi
Mrak.
Bliža se večer,
bliža se temna noč,
noč brez spanca,
noč brez sanj.
Srce prekipeva, -
zdaj radost,
zdaj žalost,
zdaj srečo,
zdaj strah.
V meni kljuje
v noči tej,
brez spanca,
brez sanj:
- ME LJUBI?
NE, NELJUBI...
Vsaka reka nekam teče,
morju svojo srečo predaja;
vsaka ptica leti proti jugu,
srečo soncu podari.
Vsak nekoga išče,
nekoga čaka;
nekoga,
s katerim sreča prihaja morda.
Nihče na svetu ne išče sreče sam;
dan je lepši,
če je nekdo pri tebi;
nihče na svetu ne želi ostati
vse življenje sam,
vsakdo nekoga išče.
Resnična zgodba
Živelaje pri hčeri in zetu. ljudje so govorili, da se razumejo. Pogosto
je pritekla k drugi hčeri, ki je živela v isti vasi. nedaleč od nje. Da, pritekla
je, kajti strah jo je bilo, kaj porečeta onadva doma. Hitro je naročila, naj
že vendar »posejejo pšenico, da ne bodo zadnji v vasi«, ali »naj okopljejo
peso, ki se več ne vidi iz visoke trave, ljudje pa hodijo mimo in se
sprašujejo, čigava je ta zanemarjena njiva« . ..
Kadar paje vendarle utegnila sesti, na klop v kuhinji, si vedel, dajo
nekaj teži. Tedaj je bila tiha, v očeh je bil nek čuden nemir, ki gaje hotela
prikriti, s pogledom paje begala sem in tja kakor preplašeno dete. Roke
soji ležale v žepih črnega predpasnika, prsti pa so se venomer premikali,
kot da ves čas nekaj delajo.
Bila je tako mila, ljuba, draga ... To dobro bitje, tiho trpeče,
vseodpuščujoče ... Srce se ti je skrčilo od ljubezni do nje, a nisi stopil k
njej in je objel. Rad pa si jo vendarle imel. Resnično rad! Rekla j'e, da so
ji branili priti. Doma ima kaj delati, če ja je dolgčas, soji rekli V vrtu naj
koplje travo, pospravlja naj! Toda saj je pomila posodo, pospravila,
gredice so okopane, buče na njivi so osipane. K ruha tudi ne zna več peči,
paradižnika ne zna saditi, vsak segnije. Pa tako stara je, pa ne zna!
Kaj? Koliko hlebov je že spekla! Kako dober kruh je bil! Le zanju
ga ne zna več peči. Hči ga je jedla, dokler ni prišel on, potem pa mati ni
nič več znala. Od njenega kruha je rasla, od njenega kruha je zrasla!
Jaz da sem kriva gnitja paradižnika? Ne gnije le v našem vrtu. Rja
ga je napadla, to je.
Oni so bili vedno bolj besni. Ona pa vedno bolj prizadeta. Vedno
bolj molčeča. Naposled je utihnila, ogrnila plet in odšla po vasi, proti
domu druge hčere.
Za delo ji ni, za potepanje pa! je slišala, ko je stopila skozi vrata. —
Ta stari hudič!
Vrata za njo so se zaprla. Zabolelo jo je.
Ljudje pa so govorili, da se razumejo.
To pomlad ni več pekla kruha. Paradižnik je gnil . . . Posoda je
ostajala nepomita, vrt zapuščen ... Ljudje pa še vedno mislijo, da so se
razumeli.
BREDA SLA VINEC
Pesmi
Mačke cvilijo
pred vrati
mama kam gremo
včeraj je doktor rekel
cvilite za boljšim
ljubezenskim življenjem
mama ali veš
kaj moramo delati
ozdravel boš
mama kam gremo
ne daj se ljuba
jutri pridem
da greva poslušat arijo
tvoja soba
topla od hrepenenja
čakam da me pobožaš
s svojimi čudovitimi očmi
objemi me
tako mrzel je pločnik
poslušam
tvojo najljubšo pesem
želim, da se znova rodiva
samo nikoli ne tja do konca
samo danes
dežuje
mama ali gremo
včeraj je doktor rekel
mačke cvilijo tik pred vrati
vseeno pridi
Pada v brezna
in demoni me lovijo
z veliko mrežo
ki sem jo spletla iz sanj
Grabijo me
za lase telo
in njihovo veselo cviljenje
odmeva od sten
— prišli smo smo smo
da le uničimo uničtmo . . .
Lovim se za travno bilko
obešam na vrata
in poskušam vzleteti
vendar padam padam
in velike ptice me lovijo
skrila bi se v snežinko
skrila bi se pod mravljina krila
ne maram
velikih pajkov
s predolgimi tipalkami
in vodenimi očmi
rada bi jim oblekla
rdeče plaščke
da bi bili lepši
Pridi pome
z dlanmi iz rose
Mrak je škropil
na poledenele ploščadi
in škripal oh ledenih kotanjah
Še vedno jih vidim
kako prihajajo
veter jih hoče uničiti
a oni se ne dajo
ne to ljudstvo se ne da
A lahovo ljudstvo
sredi zaprepadenih mej
in rosne neizmerne vdanosti
kličem jih
pa vendar jih ni
izrodili so se v svetiša
in se bo zvoki4 harfe darovali
S strahom
se pogrezam v naslonjač
koraki odmevajo po ulici žalosti
samo žvenket in krik
kraljujeta
Nekoč prideš pome
vem o vem
da me pone.seš v belo posteljo
iz sanj
praviš da bo lepo
o bog vem
čutim drget, ki me spremlja
do odhoda
veruj vame
šla bom
Težke misli padajo
na stekleno dno
sliši se zven sliši se zven klavirja
na skali leži tvoja kitara
ovita v belo tančico
Vzela jo bom
in se potopila na dno
med sirene
samo da se ne zapletem
v njihove lase
Vsak dan je širše morje
naj ležem v valove
in sanjam
tam te čakam
da naju sonce
vsrka vase
Vsak dan sedim
v svoji sobi ob oknu
zrem v polkna ,
stare zapuščene hiše
kjer živi samotna starka
In čakam da se nekoč odprejo
danes je sijalo sonce
ni jih odprlo
Z rokami polzim
po radiatorju
da me neznansko peče v dlani
Pod oknom voda
trpeta slišim jo
mogoče jo skeli
ko se plazi po kamenju
rada bijo'rešila
paje ne morem
vse izpiti vase
Po sosedovem vrtu
hodi psica z mladičem
in vsako soboto joče ob sireni
in ljudje obračajo zemljo
in mislim
da vsega ne bo konec
vsak dan sedim
oh svojem oknu
Nekje tam žive
ob zvokih bolečine
in peklenskem tempu časa
Nekje se vendar mora
ustaviti ta ura ta minuta
Samo še ta cesta
do vakuuma
kjer lebdijo v zraku
med pomarančnimi olupki
temno rdeče barve
Nekoč se bo ustavil čas
nikoli pa se ne povrnejo
štirikrat morajo skrbeti — pravi
ob veznost skrita
v kromiranih glavah
in avtomatskih čustvih
s programiranimi programi
peta rumena tipka
na levo človek
doživel boš ljubezen
zadnja bela ob robu
je osebna svoboda
poskusi...
(. . . ker vedno za umiranjem
nekaj ostane. ..)
(Zdena)
Nekoč bova
ti in jaz
le še črn prah
na mrtvaški grobnici
kjer naju ho hladil
'mrzel siv beton
Veter ho nosil
ta prah
v posvečene templje
kjer je menda Romeo prižigal svečeJuliji
Nekoč pa vendar
mora posijali sonce
na vsa ta bleda trupla
in okostja
daj sonce sij dokler je še čas
Sonce ni moglo posijati
trupla so .strohnela
daleč okoli pokopališča
je dišalo po smrti
jrohnobi. . .grozi
Nastal pa je prah
črn prah
in veter ga ho nosil
v posvečene templje
Resnično za umiranjem
vedno nekaj ostane
pa čeprav le črn
prah mrličev
DOMAČA RAST je literarna priloga TEDNIKA in jo izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost Radio—Tednik Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. DOMAČO
RAST tjreja uredniški odbor: Nataša'Belšak, Branka Bezeljak-Glazer, Viktorija Dabič,
Drago Šuligoj in Darja Križančič.