Velenje SP Do 35 LIST 2000 * .._n1) 352(49?.4 Šoštanj) _ Z ij H* »F S" 3" hi 9000627.5 MILKA 5 PRAZNOVANJE MePZ SVOBODA £ a praznovanje okroglega julvileja - 30 let neprekinjenega delovanja so si pevci Mešanega pevskega zbora Svoboda pod vodstvom Anke Jazbec izbrali mesec maj. Lanskoletni dobitniki občinskega priznanja bodo praznovali s koncertom, ki bo v dvorani Kulturnega doma v Šoštanju v petek, 26. maja, ob 19.30 uri. Njihov neumorni duh bo spet razveseljeval pesmi željna srca. O zboru smo že večkrat obširno pisah, pa vendar je dobro povedati, da segajo korenine zbora že v davna dvajseta leta in da ima zbor v svoji zbirki številne zlate, srebrne in bronaste plakete in priznanja. Poznam zunaj in znotraj meja, so pevci izdali tudi svoj CD ter enega skupaj z MePZ Mavrica z Vrhnike. Ravno zdaj pa potekajo priprave in snemanja za drugo zgoščenko. M. K. DA VOJN NE BI BILO VEC Pomemben dogodek se je pred petinpetdesetimi leti na 9. maja odvijal v Topolšici. Zajeti nemški general von Loehr je na ta dan (xxlpisal brezpogojno kapitulacijo mogočne nemške armade in s tem je nastopil tudi konec vojne. Svoboden duh seje ujel v ta kraj in zato se obletnice podpisa v Topolšici spominjajo vsako leto tudi kot krajevnega praznika. Lep sončen sobotni dan 6. maja seje prevesil v večer nad zdraviliškim parkom, kjer se je zbrala množica ljudi. Svečanosti, ki jo je organizirala KS Topolšica v sodelovanju z Območnim združenjem ZE Velenje so sc udeležili številni gostje in predstavniki lokalne skupnosti. Pozdravni govor župana občine Šoštanj Milana Kopušarja je bil v duhu preteklih dogodkov in njihovega pomena: Ze prejšnji župan se je zavzemal za ohranjanje vrednot NOB in občina Šoštanj bo v tem duhu nadaljevala. Osrednji govornik Ivan Dolničar, predsednik ZB NOB Slovenije, pa je slikovito predstavil dogajanje pred 55. leti, ko je osebno spoznal mogočnega generala in sodeloval pri njegovi predaji. Bogat in lep kulturni program so k svečanosti prispevali: OŠ Karla Destovnika Kajuha in podružnica Topolšica, harmonikarji Roberta Goličnika, Moški pevski zbor KUD Ravne, Plesna skupina Vandrovčki ter Pihalni orkester Zarja. Slovesnost se je zaključila na Ocepku, kjer so ob kresu proslavljah pozno v noč. MiKo NAPOVEDNIK stran Prosti delovni mesti Razpis Obi ine Šoštanj stran 3 Za novo kanalizacijo v Lokovici Zbor krajanov pester in uspešen stran 5 Kaj bo s športom v Šoštanju? Nov polet Športne zveze stran 7 Adijo IJama Šoštanj” Premogovnik o jami Šoštanj in sanacijah Dvojni umor v Zaloki se vedno buri duhove prašanje bo verjetno ostalo nepojasnjeno za vedno. Tudi mnoga druga v zvezi z Fadilom Bajrektarevičem - morilcem, ki je ubil v Zaloki nad Belimi vodami dva nedolžna človeka, zakonca Pavlin, bodo za vedno zavita v skrivnost. Fadila, človeka, ki je od sredine aprila do 6. maja strahoval po Sloveniji, so po šestdnevnem intenzivnem lovu ubili policisti v Kolovratu pri Mozirju. Ne da bi spregovoril, ne da bi pojasnil, zakaj ga je njegovo žalostno življenje pripeljalo tako daleč, da je celo ubijal. Za njim je ostala njegova družina - mama in bratje, ki ne jočejo za njim, ostala je vrsta vlomov, kraj, nasilnih ropov, prestrašeni ljudje in tudi dvoje zažganih trupel. Zakonca Pia in Peter Pavlin sta v idiličnem kraju nad Belimi vodami, v svojem priljubljenem in urejenem vikendu, našla svoj strašni konec. Ljudje, ki so se v naših krajih srečah z nasilnežem, niso nič kaj zgovorni. Zakonca Hudobreznik ne želita obnavljati dogodkov in tudi lovskega čuvaja, ki mu je bil zapuščeni in razmetani vikend zakoncev Pavlin sumljiv in je o tem obvestil policijo, smo komaj prepričah, da je obnovil dogajanje. Obvestilo, da se po Sloveniji giblje oborožen neznanec je izdala policijska uprava Celje 25. aprila, na podlagi kraj in vlomov ter izjav očividcev, ki so opažih človeka s puško. Po začetnih nerodnostih z identiteto neznanca so ugotovili, da gre za tujca, ki naj bi prišel v Slovenijo nekje pri Rogaški Slatini in nato na območju Radeč in Hrastnika kradel prevozna sredstva in celo streljal. Zapuščeno vozilo so našh na Vranskem in od tam, predvidevajo, da jo je peš mahnil čez Dobrovlje proti Belim vodam. Zakaj ravno tja? Kdo ve? Fadil je bil vojni veteran, sposoben orientacije v neznanem prostoru. Ravno takrat sta na svojem vikendu iskala mir in sprostitev 67-letni Peter in 64-letna Pia Pavlin iz Celja. Zadnjikrat. Srečanje z beguncem je bilo zanju usodno. Samo slutimo lahko, kaj se je dogajalo in kako strašna je bila njuna smrt. Nekaj drobcev ob odkritju nam je natresel lovski čuvaj pri LD Smrekovec, ki je prišel v ta idiličen kraj poslušat divjega petelina. Našel Ea'" Se vedno sem pretresen, želel bi to vse skupaj pozabiti ali še bolje sploh nikoli doživeti, pripoveduje lovski čuvaj, ki nosi izkaznico št. 1741 in ne žeh biti imenovan. Ker sem lovec z dušo in srcem, izkoristim vsak prosti trenutek in se podam v naravo. Takrat, bilo je 29. aprila, sem se zvečer podal v bivak, ki je v kraju Hleviše nad Zaloko. Zjutraj zgodaj naslednjega dne, sem se podal poslušat divjega petelina in res sem ujel glasove kar dveh. Fes še prežet od tega čudovitega občutka sem se okrog pol sedme zjutraj vrnil v bivak. Tam sem si pripravil nekaj za pojest in se želel vrniti domov. A avto ni vžgal. Pomislil sem na bližnji vikend -bivališče Pavlinovih in se podal tja v upanju, da bom našel pomoč. Tja sem se podal kar brez puške, toda v gozdu za vikendom sem naletel na čudne stvari. Najprej sem opazil napol prazne konzerve in tetrapak v katerem je še bilo mleko, nato sem našel daljnogled in hladilno torbo brez pokrova. Ze takrat sem zaslutil, da nekaj ne more biti v redu, saj je vikend kazal sledove zapuščenosti kljub temu, da so bile polke odprte. Približal sem se poslopju in dvakrat zaklical. Nobenega odziva. Ob pritisku na kljuko so se vrata sicer vdala, vendar si v notranjost jaz nisem upal. Vikend je bil očitno odprt, ljudi in avtomobila nikjer in iz dimnika se ni kadilo. Prevzela me je velika tesnoba, vse v meni je govorih, da je nekaj narobe, zato sem poklical 113. Po razgovoru s policijo sem jih napotil po poti proti Smrekovcu in jih šel čakat, saj je kraj dokaj težko najti. Po prihodu patrulje sem policiji izročil najden daljnogled in obnovil svoja opažanja in skupaj smo se podali nazaj proti vikendu Pavlinovih. Policista sta šla v hišo, jaz pa sem postal na vogalu in se ozrl čez rob. Opazil sem pogorišče in nekaj čudno belega na tem ožganem kupu. Kot lutka se mi je zazdelo, vendar sem poklical policista, ki sta opravljala preiskavo. Onadva sta se približala kupu in eden je rekel, da gre za človeško truph. Najprej eno, potem sta opazila še eno. Jaz sem bil tako pretresen, da nisem hotel niti blizu. Nato smo odkrili še sledov avtomobila, ki pa je bil v gozdu - prazen. Na srečo! Kajti bali smo se, da je bil v vikendu še kdo, ki gaje doletela enako strašna usoda. Tako, to je vse, je zaključil pripoved čuvaj in pripomnil, da v ta kraj zlepa ne bo več zašel. Seveda ga je doletelo še neprijetno zashševanje in dajanje izjav, najhuje pa ga bo skozi vse življenje spremljal strahotni prizor. MiKo Odpri dlan slepi Stanki v ČETRTEK, 25. MAJ 2000 m ii sit Šoštanjski bazen kina In odprt remena, kot je v bilo letošnjem maju, baje niso beležili sto petdeset let nazaj. Toph dnevi, mile noči, narava pa, kot da bi eksplodirala. Ni čudno, da smo se Šoštanjčani začeh ozirati v smeri našega bazena in preverjati, če se tam kaj dogaja. Lanska kopalna sezona se je namreč začela 25. junija, letos pa... Bazen je pod občinskim okriljem. Že pred sezono je potrebno postoriti marsikaj. Med samo sezono pa... Plače, varovanje, gostinske usluge, prireditve in še marsikaj. V občinskem proračunu je bilo za bazen namenjeno 5 milijonov tolarjev. Vehko, a seveda premalo. Spet so in bodo priskočili na pomoč že znani sponzorji, tako da po zagotovilu Marjane Celofiga, pristojne za družbene dejavnosti, priprave potekajo po načrtu. S popisom potrebnih del po elektrostrojni, gradbeni in splošni plati smo začeli že v marcu, smo izvedeh pri Matjažu Cesarju, ki nadzoruje pripravljalna dela na bazenu. Z izkušnjami iz preteklih let sta pomagala in še pomagata Janko Zacirkovnik in Darko Korošec. Dela so potekala cel april in so sredi maja v polnem razmaku. Obnovitvena dela in novosti Vsa bazenska korita so sanirana in prepleskana. Obnovljena je soba za prvo pomoč. Sanitarije so bile deležne večjega posega. Nameščena bo zaščitna ograja med ležalnim in kopalnim delom bazena, tako da bo prehod samo čez bazenčke za dezinfekcijo nog. Popravljene so zaščitne ograje, rob bazena pa je prepleskan z nedrsečo snovjo. Nameščenih je tudi več tušev. Obnovljeno bo odbojkarsko igrišče. In še nekaj, kar je še v fazi dogovarjanja. Mogoče bo letos na bazenu spet stal tobogan. Bomo videli! V Strojnem delu je vila kupljena nova dozirna črpalka in obnovljena vodovodna napeljava (bazenčki, tuši). Poletje V sezoni bosta na bazenu tako kot lani dva reševalca s potrebno hcenco, skoraj gotovo pa tudi plavalni učitelj. Upravitelj bazena bo spet Ljubo Globačnik. Bazen lahko sprejme dnevno 1500 ljudi in če bo dolgo, vroče poletje, pričakujejo uspešno sezono. Skušah bodo popestriti kopanje z družabnimi igrami in še s čim. Izvajanje gostinskih uslug so na razpisu ponudbi domačim gostincem, prevzemnik pa bo moral med sezono organizirati dve vesehci (prvo že 24. junija), poleg bifeja pri bazenu pa bo ob koncih tedna gostinska ponudba tudi v spodnjem delu bazenskega kompleksa. Bazen bo odprt vsak dan od 10.00 do 18.00. Nočno kopanje vsak petek in soboto od 20.30 do 24.00 ob glasbi in gostinski ponudbi. V ponudbah, ki so bile poslane šolam in raznim društvom, pa je omenjen tudi prilagojen obratovalni čas in možnost tečaja plavanja. Vstopnina bo za odrasle 600 in za otroke 300 SIT, za skupnine nad deset pa za odrasle 550 in otroke 250 sit. Otvoritev sezone bo 27. maja. Ta dan načrtujejo razne prireditve in kopanje zastonj. Dež ne pride v poštev, pa še v tem primeru bo ples v dežju. Tako na kratko o bazenu. Ce vam lanske kopalke niso več prav (materiah se čez zimo tako radi skrčijo!!!), hitro po nove in na kopanje v naš šoštanjski bazen. Bazen lahko sprejme dnevno 1500 ljudi in če bo dolgo, vroče poletje pričakujejo uspešno sezono. MiKo ¥7 akšno je življenje v temi, brez svetlobe in brez sonca, ve Stanka Grudnik iz K Raven že od rojstva. Svojih osemindvajset let teme je preživela v glavnem v II Zavodu za prizadeto mladino v Črni. Kljub slepoti se Stanka vključuje v družabno življenje in v prostem času tudi zaigra. Flavta je njena edina prijateljica in tolažnica. Ker ni deležna finančne pomoči, si tudi flavte, tega skromnega veselja, ne more kupiti sama. Pomagajmo ji mi. KO RK Ravne in KS Ravne sta sprožila akcijo za pomoč Stanki. Za tiste, ki bi želeh s svojim prispevkom razsvethti Stankino temo je odprt ŽR številka 52800-678-80331, sklic na štev. 00 24008. Za vse morebitne prispevke se že vnaprej zahvaljujejo. Z nabranim denarjem ji nameravajo kupiti flavto ter športno opremo in ji še kako polepšati življenje. Ob srečanju z njo v juniju, ji bodo to tudi izročili. Ne zamudite priložnosti, da naredite nekaj dobrega. MiKo o v (M N E s o s So svetniki kršili statut? JI ajeten dnevni red je čakal svetnike občine Šoštanj na njihovi I, 12. seji. Po prvotnih predlogih in korekturah dnevnega reda H so eno točko umaknili zaradi pomanjkljive dokumentacije, zato pa so pod isto zaporedno številko sprejemali osnutek odloka o javnih naročilih, predlagatelja Rezmana (Zeleni), ki je bil na klop položen tik pred sejo. Kršenje statuta, je komentirala zadevo Božidarka Vrabič, direktorica občinske uprave. Kljub temu so svetniki osnutek potrdili in mu dali zeleno luč za nadaljnjo proceduro. Zeleno luč so dali tudi Zdravilišču Topolšica, saj so potrdili prostorski akt, ki bo omogočil širjenje zdravilišča. Drugače pa... Drugače pa seje niso pripeljali do konca, saj jih je od sprva 14 svetnikov za zadnje tri točke ostalo le devet. Tako se bodo z Družmirjem ukvarjali drugič. Zapisnik prejšnje seje 0 tem pišemo samo in izključno iz razloga, ker je bila s strani Petra Rezmana (Zeleni) dana pozitivna pripomba na korektno podan zapis enega njegovih komentarjev na prejšnji seji. Da je nekdo pohvalil delo zapisnikarice Milojke Plamberger, je vredno zapisati, ker do pohval na sejah prihaja bolj redko. Dnevni red Umaknjena je bila točka o razglasitvi parka ob dvorcu v Ravnah in pri vili Široko za kulturni spomenik zaradi pomanjkljive dokumentacije. Na dnevi red pa se je uvrstil Rezmanov predlog o obravnavi osnutka odloka o izbiri izvajalcev javnih naročil. Poročilo komunalnega podjetja Komunalno podjetje se v takšni obliki še nikoli ni predstavilo. Poleg pisnega poročila o poslovanju za leto 1999 in Biltena, izdanega ob 40-letniei poslovanja, se je vrh Komunale z direktorjem Marjanom Jedovnickim predstavil tudi osebno. Na podana poročila se je iz vrst svetnikov razvila živahna razprava. Tudi vprašanje odvoza smeti jim je bilo postavljeno in za tiste, ki še ne vedo; eno avtomobilsko prikolico smeti lahko vsak občan brezplačno odloži na odlagališče. Poročilo so sprejeli v podani obliki. Nasilje nad ženskami Svetniki so pazljivo prisluhnili poročilu Jelke Fužir, direktorice Centra za socialno delo, ki je podala poročilo o žrtvah nasilja v družini, ki so največkrat ženske in otroci ter invalidne osebe. Ob tem se je pojavilo vprašanje (Skornšek, SKD) če obstajajo tudi podatki o nasilju otrok nad starši. Zal je res tako. Gomboc (SLS) je navezal na probleme mladostnikov v Šoštanju in obnovil že pred leti izrečen predlog o mladinskem centru. Na koncu so se opredelili za predlagane alternative s strani Centra. Zdravilišče Topolšica bo gradilo Zeleno luč so dali svetniki s sprejemom dopolnitev prostorskih aktov. Zdravilišče Topolšica načrtuje dozidavo k hotelu, ki vključuje tudi gradnjo zunanjega bazena. S sprejemom dopolnitev je kazalo pohiteti, ker je naložba finančno že pokrita. Dela naj bi se pričela konec meseca maja. Spet Kare ob Paki Svetniki so potrdili spremembe odloka o zazidalnem načrtu Šoštanja po nekaterih pripombah in razpravah, ki pa niso vplivale na glasovanje. S tem lahko pričakujemo tudi preselitev pošte, kar je v interesu predvsem nje. Svetnica Cvetka Tinauer (Lista za razvoj Šoštanja) o odloku ni želela glasovati. Osnutki po tekočem traku Od 6. do 10. točke dnevnega reda je svetnike čakalo sprejemanje osnutkov prostorskih aktov za dele naselij Bele vode, Zavodnje, del Šoštanja, Lokovica in Skorno - Florjan. Sprejeli so jih s pripombami, ki so jih izrekli že na seji. »Rezmanov odlok« Za Odlok o merilih za izbiro izvajalcev javnih naročil ni pravne podlage, je v pisni obrazložitvi navedla svetnikom direktorica občinske uprave Božidarka Vrabič. To pa ni prepričalo Petra Rezmana, ki je na svojo roko pripravil osnutek odloka o merilih za izbiro izvajalcev naročil. O predlogu bomo razpravljali zato, ker smo na prejšnji seji sprejeli sklep, da bomo do danes imeli gradivo. In ker gradiva ni bilo, bomo razpravljali o Petrovem predlogu, je razložil svoje stališče Drago Koren (SKD). Po še nekaterih pripombah in po obrazložitvi odloka s strani Rezmana so svetniki osnutek odloka z 8 glasovi ZA le izglasovali. Do dokončnega sprejema bo še zagotovo kaj slišati o njem. Kumrova hiša Znani »peglez«, kakor pravijo Kumrovi hiši, je našel kupca. Svet občine je potrdil odtujitev nepremičnine. Ustavilo se je pri trinajsti točki. Po odhodu še dveh svetnikov, svet ni bil več sklepčen in župan je prekinil sejo. Nadaljevanje prihodnjič... MiKo N/ N/ üüi OBČINA ŠOŠTANJ ŽUPAN •m objavlja JAVNI NATEČAJ ZA PROSTA DELOVNA MESTA 1. Računovodja 2. Svetovalec župana za okolje in prostor ira Zahtevani pogoji: Za delovno mesto pod 1. tč.: - višja izobrazba ekonomske smeri - 3 leta delovnih izkušenj - poznavanje programov za oblikovanje besedil na PC (Word, Windows, Excel) - opravljen izpit iz poznavanja Zakona o splošnem upravnem postopku - poskusno delo 2 meseca Za delovno mesto pod 2. tč.: - univerzitetna izobrazba iz arhitekture, gradbeništva ah druge tehnične ali družboslovne smeri - 5 let delovnih izkušenj - znanje tujega jezika (angleščina, nemščina) - opravljen izpit iz poznavanja Zakona o splošnem upravnem postopku - znanje uporabe računalniških programov - vozniški izpit H kategorije - poskusno delo 3 mesece Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi splošne pogoje, določene v Zakonu o delavcih v državnih organih. Prednost bodo imeli kandidati z znanjem tujega jezika (angleščina, nemščina). Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazih o izpolnjevanju pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naš naslov. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po koncu javnega natečaja. Dodatne informacije so na voljo po telefonu 063 40 310. Zupan Občine Šoštanj Milan Kopušar Kako je s cestami v Gaberkah ASFALTIRANJE CESTO V ZAV0DNJAH Zavodnjah sta kar dve cestišči zasijali v asfaltni prevleki. Gradnja ceste Napotnikov ovinek - Slivska koča v dolžini 1600 metrov se je pričela že lani. Pobudi Vinka Potočnika in drugih krajanov, ki so bili pripravljeni sami narediti zemeljska dela, je priskočila na pomoč KS Zavodnje, ki je plačala tampon 1 in 2, zaklinjanje materiala in asfalt v širini treh metrov. V sredini maja so dela zaključili. Bankine so uredili uporabniki sami. Vrednost zemeljskih del je po besedah Antona Potočnika, predsednika KS, ocenjena na približno 12 milijonov SIT, vrednost ostalih del, ki jih bo krila krajevna skupnost, pa še nekaj vecT Druga cesta je bila želja in pobuda dveh uporabnikojrf čeprav bodo cesto koristili tudi drugi. Gre za cesto proti Lovski koči v dolžini 155 m. Pobudnika sta sama uredila podlogo za asfalt, prevleko pa je financirala krajevna skupnost; njen delež je ocenjen na milijon tolarjev. V Zavodnjah nas torej poleg drugih znamenitosti, ki jih je tam moč občudovati, čakajo tudi gladke ceste. Najbolj pa so pridobitev veseli seveda krajani. M. K. SREČANJE PREDSEDNIKOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI H a pobudo predsednika KS Skorno-Florjan Valterja Pirtovška so se 12. maja srečali predsedniki krajevnih skupnosti v občini Šoštanj. Prvega srečanja take vrste se je udeležil tudi župan Milan Kopušar. Namen srečanja je bil, da bi se med seboj še bolj spoznali, si izmenjali izkušnje in svetovali drug llrugemu. Srečanje je bilo pomembno tudi zato, ker so izmenjave izkušenj in dogovori potekali brez strankarsko političnih nabojev. Pogovori so se izkazali za zelo uspešne, saj so predstavniki krajanov neobremenjeno spregovorili o problemih in s tem dokazali tudi politično zrelost. Kazalo bi ga še kdaj ponoviti. M. K. 4. maja so v Gaberkah položili asfalt v Velunjskem delu cestišča in s tem zaključili lanskoletna dela. Na osnovi občinskega proračuna za leto 2000 imajo predvidena sredstva za vzdrževanje cest in za večja dela. Komisja, katero je imenoval svet krajevne skupnosti, je pregledala stanje cest. Glede na vloge krajanov o sofinanciranju asfaltiranja je svet sklenil, da se na novo asfaltira priključek proti Krajnc Mirku in dokonča priključek proti Čas Valentinu ter sanira cesta pri igrišču. Iz preostalih sredstev iz istega naslova pa bodo obnovili še ograje na krajevnih mostovih. Istočasno so se sanirali najslabši odseki na lokalni cesti v Velunji, za katere so predvidena sredstva za vzdrževanje občinskih lokalnih cest. Iz teh sredstev bodo še očistili obcestni jarek ob omenjeni cesti, ter s tem podaljšali življenjsko dobo asfalta. Dela izvaja Mirko Andrejc. Ob koncu bi še rada pohvalila predsednika KS Gaberke Pavla Zupevca, saj je med drugim poskrbel, da cvetijo na balkonu DPO-ja rože. Magda Lampret SMRTI F času od 18. 4. do 22. 5. 2000 so umrli: Marija BERLOŽNIK, Florjan 19 Frančišek DREV, Lokovica 19 Ljudmila SREBOTNIK, Lokovica 145 b Alojzija MRAK, Lokovica 3 POROKE F času od 18. 4. do 22. 5. 2000 so se poročili: Tanja ROJNIK, Topolšica 48 in David TAJNIK, Topolšica 48 Tatjana ŠKRUBA, Topolšica 194 in Cveto POLAK, Topolšica 194 Senta LESKOVAR, Koroška 18 a in Tomaž REŽEN, Koroška 18 a Darinka STROPNIK, Ravne 32 in Ivan JURKOVŠEK, Kompole 4 KRSTI F aprilu so bili krščeni ANA, IRIS, STANISLAVA, KLEMEN, MIRJANA, MARTINA, TINKARA, LARA, DENIS, ANDRAŽ in KLEMEN. Modro bela kronika V stanovanju preglasna glasba 1. maja ob 17.30 uri je na policijsko postajo poklical občan in povedal, da se iz stanovanja B. F. na Cesti talcev v Šoštanju že ves popoldan sliši glasna glasba in ga to zelo moti. Na kraju so policisti lastniku stanovanja izrekli mandatno kazen. Vlom v stanovanjsko hišo Dne 2.5. ob 12.00 uri je na policijsko postajo poklical občan S. L. in naznanil, da mu je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo, ki se nahaja na Slandrovi poti v Šoštanju. Ob ogledu kraja dejanja je bilo ugotovljeno, da je neznani storilec iz notranjosti vzel nekaj vrednih predmetov. Sledi kazenska ovadba. v v Se en vlom na Slandrovi 10. 5. ob 15.50 uri je na policijsko postajo poklical občan K. S. in naznanil, da mu je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo, ki se prav tako nahaja na Šlandrovi poti v Šoštanju. Policisti so ugotovili, da je neznani storilec iz notranjosti vzel predmete v skupni vrednosti 200.000 SIT. Sledi kazenska ovadba. v Poškodba inventarja Ribiške koče Šoštanj Dne 13. 5. v jutranjih urah je na policijsko postajo poklical ribič in sporočil, da so prek noči neznanci poškodovali ribiško kočo v Šoštanju, kakor tudi njeno okolico. Na kraju je bilo ugotovljeno, da so neznanci poškodovali ograjo okrog koče, razbili oglasno vitrino ter zažgali papir. POKLIC KOT KONJIČEK Na obisku pri restavratorju Milojku Kumru A li obratno, konjiček kot poklic. Le redki od nas imajo to srečo. Ponavadi se lahko s konjički oziroma tistim, kar nas posebno zanima, ukvarjamo le v prostem času. Milojku Kumru pa je uspelo, da je veselje do umetnosti in starin postalo njegov poklic. Izhaja iz stare šoštanjske rodbine Kumrov, ki so bili znani zidarji in spretni rokodelci. Milojko pravi, da je svoje nagnjenje podedoval po njih. V osnovi šoli smo se nekoč učili o kiparju Ivanu Napotniku. Ogledali smo si enega od njegovih kipov. Takrat se mi ni zdel nič posebnega in rekel sem, da kaj takega lahko naredim tudi jaz. Res sem se doma lotil kosa lesa in ko sem izdelek prinesel v šolo, mi niso verjeli, da sem ga napravil sam. Takratni učitelji so bili strogi in niso toliko prisluhnili željam in nagnjenjem učencev. Naj mimogrede povem, da sem imel pri likovnem pouku, kot se je predmet imenoval, takšne ocene, da sem komaj “zvozil”. Po končani osnovni šoli je odšel k teti v Anglijo, kjer je ostal leto in pol. Tam je obiskoval kolidž, kjer je prvič videl prava kiparska dleta in drugo orodje. Ker je bilo nagnjenje že v njem, se je za to še posebej zanimal. Doma ga je čakala vojaška obveznost, zato se je po takratnih jugoslovanskih zakonih moral vrniti, Zaradi bolezni pa vojaščine ni služil. V Celju je v tistem času delovala restavratorska šola, kamor se je vpisal, in si pridobil poklic restavrator. Zaposlil se je, v prostem času pa se vse bolj posvečal svojemu hobiju. Kmalu je spoznal, da ga služba preveč veže in omejuje pri njegovem likovnem in restavratorskem snovanju. Pustil je službo in sedaj po cele dneve preživi v svoji delavnici ah na terenu. Pričel seje ubadati z birokracijo in kar nekaj časa in truda ga je stalo, da je od Ministrstva za kulturo končno dobil potrdilo o statusu samostojnega kulturnega delavca -restavratorja. Za pridobitev tega naziva so poleg ostalega potrebna tudi priporočila in lahko rečem, da mi je zelo pomagal celjski Zavod za varovanje kulturne in naravne dediščine, prav tako pa Kulturni center in Muzej Velenje, pove. Ko ga vprašamo, kako mu gre posel, odgovori: Dela je dovolj. Naročniki so tako posamezniki, kot podjetja in razne ustanove. Najbrž sem edini v Sloveniji, ki se ukvarja z restavratorstvom, kiparstvom, slikarstvom in rezbarjenjem, zato dela res nikoli ne zmanjka. V glavnem delam po naročilu, tako da bi včasih želel, da bi imel malo več časa za lastno ustvarjalnost, za uresničevanje svojih idej. Sicer pa uživam tudi v ostalih delih. Pogosto me povabijo tudi v tujino. Lani sem na primer v kraju Kestenberg ob Vrbskem jezeru v Avstriji restavriral in uredil vse eksponate v muzeju, tudi pohištvo in etnološke predmete. Pred dvema letoma so me povabili v Nemčijo v Koeln, kjer sem pred dobrodelno ustanovo za mlade postavil veliko leseno skulpturo, imenovano Dobra roka. Leta 1998 sem delal v Ribnici, kjer sem urejal etnološke predmete za Skrabčevo domačijo. Sodeloval pa sem tudi pri nastajanju Ka včnikove domačije. Pri teh delih je pomembno, da predmetom pustimo oziroma obnovimo čimbolj originalen videz. DELO Z MLADIMI V TD SKORI Med našim obiskom je gospod Kumer pravkar obnavljal staro oljno sliko in njen okvir. Sicer pa so povsod po delavnici prislonjeni ali položeni razni zanimivi predmeti in starine, ki čakajo na njegovo znanje in spretne roke. Temu okvirju bom najprej zamenjal lesene letvice na notranji strani, zunanjo stran bom pobarval s pozlato, nato pa dodal še patino, kajti slika in okvir sta stara in tudi po restavriranju morata zgledati tako. Potem še doda: Ljiulje me že kar poznajo in zgodi se, da me pride kdo iskat in mi ponudi kakšno staro stvar, ki bi jo sicer zavrgel. Marsikdo se danes zaveda, da so stare stvari za nekoga drugega lahko veliko vredne. Pri svojem delu uporablja tudi razna orodja in kemikalije. Rezbarska dleta so najboljša angleška, brusim pa jih sam. Pomembno je, kakšen kot ima dleto, kako široko je rezilo, kako je brušeno in kako zglajeno. Pri uporabi lakov, razredčil in barv pa moraš biti že kar pol kemika. Uporabljam naše, domače izdelke, ki so dovolj kakovostni, seveda pa 30 let dela prinese tudi izkušnje in kot vsak mojster imam tudi jaz kakšno poklicno skrivnost. Čeprav smo rekli, da mu njegovo ustvarjanje zapolnjuje dneve, pa si vendarle vzame čas še za enega konjička in to je lov. Po dolgotrajnem sedenju ali sklanjanju v delavnici, je gibanje v naravi dobrodošla sprememba, še posebej, če ga spremlja kateri od njegovih štirinožnih prijateljev, na katera je zelo ponosen. Ima nemškega terierja in hanoveranca. Sicer pa imajo vsi v družini radi Živah in imajo poleg psov tudi mačke. Kumrova hiša stoji pod Goricami, v lepem, mirnem okolju in že njena zunanjost kaže na skrbno roko in čut za lepo. Če bi radi podarili kvalitetno darilo ah potrebujete popravilo vaše slike ali pa tudi kar tako, če bi si radi kaj ogledali, se oglasite pri Kumrovih, gostoljubno vas bodo sprejeli. Marija Lebar nasi občini je kar nekaj turističnih društev, ki kljub raznim težavam delujejo dobro, lahko bi celo rekli odlično. Med njimi je gotovo TD Skorno. Na letošnjem občnem zboru so v načrt dela za to obdobje zapisali med drugim tudi, da bodo še naprej skrbeli za delo z mladimi. Zavedajo se, da si bodo samo tako vzgojili navdušene sodelavce in naslednike. Na tem področju je še posebej neutrudna članica upravnega odbora Vera Pirečnik. S pomočjo še nekaterih žena je pripravljala nastop za dan žena. Ko so se z mladimi dogovorili, da bodo med drugim izvedli tudi kratko igrico oz. skeč, se ji je kar sama porodila misel, da bi eno izmed vaj izvedli nekje v naravi. Z mladimi so se hitro dogovorili in se peš podali iz Skornega na Sveti križ. Pot je trajala nekaj več kot tri ure v eno smer. V lepem okolju Svetega križa so nato izvedli vajo in se zadovoljni peš vrnili domov. Ker so bili vsi udeleženci nad izletom navdušeni, so sklenili, da kaj podobnega še priredijo. Tako je gospa Vera na eno izmed minulih sobot zbrala “svojo” mladino in se z njimi podala na Trško pot okoli Šoštanja. Začeli so pri Rotovnikovi jami, nato pa pot nadaljevali do Ribiške koče, kjer so si privoščili daljši “odmor”, saj so kar uro in pol igrali razne igre z žogo. Skoraj so me bolj bolele roke, kot noge, je rekel eden od udeležencev. Poleg Vere Pirečnik se je pohoda udeležilo devet mladih v starostnem razponu od prvega do sedmega razreda. Izletništvo, planinstvo in pohodništvo so dejavnosti, ki jim v našem društvu posvečamo veliko pozornost. Seveda glavna skrb velja lepšanju našega kraja, zavedamo pa se, da so dobri člani društva tisti, ki so zadovoljni, zato druženju dajemo velik pomen. Mladi bodo ostali in delovali za nami, zato je še posebej pomembno, da v društvu najdejo zabavo in druženje in prek tega spoznajo tudi ostalo delovanje in smisel društva. Sicer pa razmišljam še o kaki zanimivi dejavnosti za naše najmlajše, je končala naš pogovor Vera. Marija Lebar KAŽIPOT V FLORJANI) l ipo, ki kraljuje sredi križišča na Pohrastniku v Florjanu, so krajam vzeh za svoj simbol. Zato je tudi pričakovati, da bodo njeno veličino še poudarili. Namestili so oglasno desko, ki je hčno in mično pritrjena nanjo. Oglasno desko krasi tudi napis dobrodošh in na svidenje. Zraven lipe so pred kratkim dokončno uredili še turistični kažipot v obhki kozolca, kar je bila zamisel predsednika KS. Poleg označb, kijih vsebuje kažipot, so na njem naslikane okohške cerkve, avtorja Andreja Vrabiča. Cerkvice, ki so tudi posebnost naših krajev, so včasih premalo poudarjene, meni predsednik KS Skorno-Florjan, dr. Valter Pirtovšek. Kozolček ni vehko stal, nekaj materiala je prispeval sam, nekaj krajani, je pa vendarle popestril kraj. Postavili so ga člani Športnega društva Pohrastnik. Z dobrim sodelovanjem in izvirnimi idejami se torej tudi da kaj narediti, ne samo s pobio mošnjo. M. K. f - j. ± . ti nT q ' 7 ■ / i , : ; « j I « FLORJAN \ [ FLORJAN »*1 jf 1 Fn fl ~1 [ŠLEME « >71 !| I-ÜBHSl] [sveti vid m m RENTNO VARČEVANJE PRIDRUŽITE SE NAM NA POTI V VARNEJŠO PRIHODNOST Odločite se za rentno varčevanje in poskrbite že danes, da bo vaša pokojnina zanesljiva in dovolj visoka. - ponujamo Vam tolarsko aii devizno varčevanje - odločite se lahko za vezavo depozita ali mesečnih pologov - dobo varčevanja lahko izbirate med 5 in 20 leti - čas izplačevanja rente je od 2 do 20 let - izplačilo privarčevanih sredstev in obresti po poteku vezave je možno tudi v enkratnem znesku (za morebotne druge življenjske cilje) V naših enotah vas pričakujemo s podrobnejšimi informacijami. banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Za novo kanalizacijo v Lokovici Zbor krajanov fKS Lokovica seje zbora krajanov udeležilo 90 ljudi (od 200 povabljenih gospodinjstev), ki jih delo sveta KS zanima, ki njihov napor razumejo oziroma jih pri delu podpirajo. Tisti pa, ki imajo največ pripomb, ki jim razvoj Lokovice ni mar iz takšnih in drugačnih vzrokov, tistih pa na zbor ni bilo. Zakaj, vedo najbolje sami. Skoda, morda bi se o čem pogovorili ali pa morda nič ne rabijo, ne vem, je dejal predsednik KS Andrej Volk. V Lokovici se lotevajo velikega ekološkega projekta, izgradnje centralnega kanalizacijskega sistema s čistilno napravo za čiščenje fekalnih vod, zato so povabili tudi predstavnike Komunalnega podjetja Velenje, PUV-a Celje in župan. Dejstvo je, da imajo v Lokovici fekalne vode prek greznic speljane v vodotok oziroma v ponikalnico. Ga. Rotnik iz Komunalnega podjetja je pojasnila velikost projekta, tako po obsegu kot po finančni in moralni plati. Predstavniki PUV-a kot projektanti so predstavih tehnično plat projekta in župan je poudaril, da je to tako velik projekt, da ga občina ne more izvesti sama; možnost najema kredita pa je priložnost, ki se ne bo nikoh ponovila. Krajani so se odločno zoperstavili kakršnikoli lastni udeležbi pri tej gradnji. Po besedah gospoda Plaskana v Velenju ljudje sploh niso vedeh, da se gradi čistilna naprava v Šoštanju, kaj šele, da bi jih kdo vprašal za prispevek. Zopet smo ljudje s podeželje tisti, ki plačujemo račune. Kljuh temu se je razprava zaključila nekako v smislu, da je kanalizacija nujno potrebna, saj na vprašanje, če je kdo proti, nihče ni dvignil roke; lastna udeležba, ki bi po uradnih normativih dosegla tudi do 250.000 SIT, pa se z lastnim delovnim vložkom lahko precej zmanjša. Lani so se pri izgradnji toplovoda v 1. fazi kot največjega dela pojavljali problemi, ki sem jih v največji meri sam sprejemal. Vsak je namreč hotel imeti svoj prav, vse sem poskušal razumeti, ampak vsega ni mogoče urediti, je letni pregled začel Volk. Dejstvo pa je, da je izgradnja pred koncem in upam, da bomo na koncu vsi zadovoljni. V Lokovici izgrajujejo tudi kabelski sistem, obnovili so cca 11 km makadamskih cest, asfaltirah 500 m ceste. Telekom je obnavljal del svojega omrežja, ELES del električnega omrežja. Zimska služba je vehko stala, saj imajo vehko nevarnih in težavnih cest. V začetku je tudi sanacija mostu preko Pake, Vse to z majhnimi sredstvi, ki so nam bila dodeljena iz občinskega proračuna. Kdorkoli je poslal prošnjo, predlog, pobudo, vse smo na sestankih skupno obravnavali, kajti svet KS nisem jaz, ampak sem samo prvo pisani med sedmimi izvoljenimi, je še dodal Volk. Po tem poročilu je g. Godec iz Signala Ljutomer predstavil potek izgradnje KRS. Volkovo mnenje je, da se mora razvod izvesti in se na sistem v kratkem priključi cela Lokovica. Krajane je najbolj zanimalo, kdaj se bo nadaljeval toplovod v 2. fazi, kaj bo z odškodnino tistim, ki toplovoda zaradi tehničnih nezmogljivosti ne dobijo. Pa tudi, kdaj se bo uredila električna napeljava na vrhovih levega brega Lokovice in zakaj se merilna naprava za merjenje emisij dimnih plinov iz elektrarne ne navede po dejanski lokaciji, ki je v Lokovici, ampak je vodena pod Veliki vrh. Pereč problem je tudi plaz na cesti, ki ogroža dovoz do pet stanovanjskih hiš. Le-ta je posledica neurja 1998. leta in do danes še ni saniran. Krajani iz tega predela menijo, da se ostala Lokovica ukvarja z nepotrebnimi stvarmi, za njih pa nobenemu ni mar. Predsednik KS je zbor povzel takole: Rešitev na vsa vprašanja ni, povsod se zaustavi vsaj pri finančnih sredstvih. Za toplifikacijo spodnje Lokovice smo predlagali iniciativni odbor, ki bi začel delati n<\ tem vprašanju. Na ELES bomo posredovali dopis po zvišanju elektro moči, na TES pa dopis o dejanski lokaciji merilne naprave. Za sanacijo plazu smo obljubili pomoč iz Občine in KS za sanacijo ceste. A.V. t L 1 r u i \ A PANJSKE KONC« V MESTNI CALERMI Zbiratelj Zvone Čebul in njegova zbirka petek, 26. maja, ob 18. uri bo v Mestni galeriji Šoštanj otvoritev zbirke panjskih končnic zbiratelja Zvoneta Čebula. Ob tem se nam odpira vpogled v eno izmed dveh značilnosti Slovenije. Panjske končnice ali čelnice zasledimo od 18. stoletja sem. Značilne poslikave panjev z motivi iz sv. pisma, iz kmečkega življenja, zgodovine (Turki, Kralj Matjaž) iz živalskega in pravljičnega sveta ter satirični motivi so najbolj značilni za Gorenjsko. Najdemo pa jih tudi na zahodu Stejerske, jugu Koroške in nekaj manj v Beh Krajini. Čelnice, ali tudi kranjiči, so doživele razcvet od 1830 do konca 19. stoletja. Poslikave, največkrat na smrekovih deščicah, so v glavnem delo ljudskih umetnikov. Zvone Čebul jih ima v svoji zbirki prek dvesto, v Mestni galeriji jih je razstavljenih okrog 100. Zbiratelj Zvone Čebul je rojen 1. januarja 1933 v Šoštanju. Ključavničar po poklicu in kasneje z delovod-sko šolo strojnik v TEŠ. Je poročen in njegova žena Marija ali Mojca, kot jo kliče, je v letih ob njem vzljubila tisto, kar Zvoneta privlači že od petnajstega leta dalje. Zbiranje starin. Zvone je namreč zbiralec z dušo in telesom s sleherno bitjo svojega telesa. Poleg panjskih končnic, ki ga uvrščajo med večje zbiralce v Sloveniji, so v njegovi zbirki, ki ima zaenkrat mesto kar doma, stvari, ki jih navaden smrtnik težko dojame. Hiša je s starinami obložena zunaj in znotraj, prav za to namenjena uta je polna, prepolna. Pa v kleti, na podstrešju, v garaži, pa še kje naokrog. Dobrih petdeset let je, odkar je Čebula sprva privlačila filatelija. Preveč mrtva za njegovega duha, premalo izzivalna, da bi ga zadovoljila. Sledila je numizmatika. Kovanci, grški in rimski, vseh sort. Koliko jih ima v svoji neprecenljivi zbirki! Srednji vek je že tako ah tako zanimiv, skrivnosten poln duha in stvari, za zbiratelja kot je Zvone kot nalašč. Tudi ogromno rokopisov, pisem, sporočil je v njegovi zbirki. Pa arheologija, izkopanine, kristah in fosili, ki so stari do 500 milijonov let. Puščice, suhce oprema keltskega vojščaka, pa predmeti, ki so jih uporabljali Avari, Kelti, Slovani, Rimljani... vse se najde pri njem. In seveda ljudsko izročilo. Slovenski človek, tako preprost pa vendar tako bogat po duhu, srcu in tudi stvareh. Smuči, prave oldtimerke, pa leščerbe, orodje, okrasni predmeti, podobice, prtički izvezeni z žuljavo kmečko roko. Da ne omenjamo starih motorjev; “stabil-cev” in prevoznih sredstev, kjer je po zbirki med prvimi v našem prostoru. V letih zbiranja je Zvone naletel na marsikaj in marsikoga. Sprva so bili ljudje bolj radodarni s starinami. Pri nas je pred petdesetimi leti staro veljalo za neuporabno in grdo, v tujini pa so že poznah pravo vrednost starin. Zato je tudi veliko naše dediščine zunaj. Vehko starin še vedno ni prišlo pod oko strokovnjaka, da bi potrdilo in ocenilo predmet. Zvone je postal poznavalec z leti zbiranja in učenjem ter brskanjem po literaturi. Starine, ki jih ima Čebul doma, bi zaslužile mesto, kjer bi jih ljudje lahko občudovah in polnih duha. Res je, pri njemu doma so vrata v glavnem vedno odprta. Zvone nesebično razkaže svoje dragocenosti, a ob tem razmišlja tudi o muzeju. O kraju v Šoštanju (v mislih ima staro sodišče), kjer bi lahko bila stalna razstava. Samemu to ne bo uspelo. Bi pa želel, da bi mu Šoštanj pomagal, saj tudi kasneje, ko bodo družinsko zbirko upravljah dediči, ne žeh, da bi šla iz domačega kraja. Dober zbiralec je vedno suh, je njegov priljubljen izrek. Ce bi kdo ovrednotil njegovo zbirko takole v tisočih ah milijonih tolarjev, kdo ve, kje bi se ustavila številka. Poleg tega pa.... vrednosti, ki jo ima zbirka v njegovi duši, se ne da izraziti z denarjem. MiKo AJ DAJ L JE Petek, 26. 5. ob 18. ari - Otvoritev razstave panjskih končnic - Mestna galerija Šoštanj (str.4) Petek. 26.5. ob 19.30 - Iv nicer! MePZ Svoboda - Kulturni dom, Šoštan j ( str. 1 ) Petek. 26.Ó. popoldanL Srečanje z Madžari in sobota. 27.5. dopoldan - Prijateljska tekma na Kegljišču TEŠ, Šoštanj Sreda. 31. 5. ob 16. uri - Liga mladih v namiznem tenisu - telovadnica v Topolšici •P. Četrtek. L 6. - Koncert mladih glasbenikov, ki se izobražujejo v glasbeni šoli na oddelku pihal in trobil - Kulturni dom, Šoštanj Petek. 2. 6. ob 19.30- Koncert Pihalnega orkestra Zarja - Kulturni dom. Šoštanj Soboto. 3. (). idi 11. uri - Praznovanje 75-letniee Pihalnega orkestra z gosti - šotor na Trgu svobode, Šoštanj Sobota. 10. 6. od 16. are - Srečanje krvodajalcev na igrišču v Ravnali Sobota. 17. 6. ob lì. uri - Turnir občin Šoštanj in Velenje v košarki - Gaberke Sobota. 17. in 18. 6. - Kaninsko pogorje - Nisoki Kanin (2587 m), zelo zahtevna pot. vodnika Martina Pečnik, JureDrev (Pl) Šoštanj) LOKOVICA SE JE PREDSTAVILA ako predstaviti svoj kraj, so dobro pogruntali v Lokovici. V Kulturnem domu v Šoštanju so na oder pred polno dvorano pričarali utrip svojega kraja in dobro jim je uspelo. Govor predsednika KS, Andreja Volka, je sicer opozarjal na najbolj pereče težave pri razvoju kraja, poudaril pa je tudi svetle točke in pridobitve. Med njimi so prav gotov toplifikacija, kabelska in še kaj. Kulturni del predstavitve kraja Lokovica se je začel s pesmijo. Zakaj tudi ne? Toliko odličnih pevcev na enem kraju bi bilo greh zanemariti, zato so nastopi različnih zborov povezovali spored in ga tudi zaključili. Manjkale niso plesne točke mladih in najmlajših, solo petja, zvoka citer in violin, domačega ansambla in celo gledališkega dela. Vsega po malo, vsega ravno prav. In če bi koga posebej imenovah, hi prav gotovo naredili krivico drugemu. Morda bi le pohvalili Leo Babulč, ampak res samo zaradi tega, da bomo med prvimi, ki bomo objavili, da deklica še veliko obeta. Vsak nastop posebej je namreč sestavljal le celotno podobo. In celota je bila dobra, zelo dobra za kraj, v katerem 800 prebivalcev kmetuje, hodi v službo, šolo ah pa so že upokojeni. Različne strukture torej, pa vendar je Prosvetnemu društvu Lokovica s predsednikom Dragom Korenom uspelo vse to združiti in pripraviti lep večer, vreden posnemanja. M. K. ODPRTA VRATA GLASBENE SOLE 26. maja dopoldne so v glasbeno šolo v Šoštanju vabljeni učenci obeh šol od 1. do 4. razreda in male šole. Učitelji glasbene šole jim bodo predstavili instrumente in njihovo delo. Zakaj? Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega, enota Šoštanj, se trudi približati otrokom čudoviti svet umetnosti in jim pomagati pri osebnostnem razvoju in krepitvi duha. Zaradi številnih vprašanj, ki se porajajo staršem, so vabljeni seveda tudi oni. Vpis v glasbeno šolo bo potekal: v F Šoštanju vsak delovni dan od 1. do 16. junija od 11.30 do 15.30 ure V Velenju vsak delovni dan od 1. do 9. junija od 10.00 do 13.00, v ponedeljek od 16.00 do 18.00 ure. M. K. Knjižni kotiček VABLJENI M KVIZ V KNJIŽNICO r mesecu aprilu in maju skoraj ne moremo govoriti o novih knjigah. Med novostmi pa naj vendarle omenim delo Karoline Kolmanič, 1/Husov cvet. Z občutkom napisana ljubezenska zgodba med srednješolcema Nikom in Komino. Spominski zapiski I lelene Kottaiuier imajo za slovenski prostor poseben pomen. Ta dama iz 15. stoletja je pisala o pokneženih gnilih celjskih in njihovem boju za oblast. Rokopise njenih zapiskov najdemo v dunajski narodni biblioteki pod številko 2920. Življenje : rakom je poljudno strokovno tlelo Malin Dollinger, Id nam razlaga spoznanja o raku. Tako kot lani smo tudi letos skupaj s Pionirsko knjižnico v Ljubljani izbirali med osnovnošolci najljubšo knjigo domačega in tujega avtorja. Med domačimi avtorji si glasove delita Primož Suhodolčan z delom Košarkar naj bo! in sedemnajstletna Nejka Omahen s knjigo Silvija. Od tujih avtorjev pa delo z naslovom: Se je poljubljati s punco, ki kadi. kot da bi lizal pepelnik. avtorice Randy Powell in Matilda Roalda Dahla. Do 17. septembra poteka v knjižnici tudi vsestranski knjižni kviz za osnovnošolce (1. - 8. razred), letos potujemo po Koroški. Tisti, ki kviza niste reševali v šoli, vabljeni v knjižnico. Marjana Boruta K TURIMI DMIZ NOVIMI MOČMI. V pozdravnih govorih so člani ostalih turističnih društev občine pohvalili tlelo članov TOD ter izrazih željo po nadaljnjem uspešnem sodelovanju. Predstavnik Pusta Mozirskega, Franjo Rarlolac pa je ob tej priliki predlagal Šoštanjčanom, da se pridružijo Društvu evropskih karnevalskih mest, kjer Mozirjani že sodelujejo. Dela jim tudi lotos ne bo zmanjkalo. Poleg izpeljave Pusta, ki je že za njimi, načrtujejo Praznik luči, ocenjevanje rož in urejenosti okolice, urejevanje statusa Mornove zijalke, ki naj bi postala kulturni spomenik, in še kaj. Izpeljali bi radi tudi Dnevnikovo Podoknico na Andrejevem domu ter organizirali srečanje občanov na Pustem gradu. Poleg vsega naštetega pa je v ospredju nenehna skrb za urejenost kraja. Novi člani TOD so ob tej priliki postali: Gašper Brglez, Rok Jegovnik, Robi Urban, Mojca Strigi in Tomaž Imperle; posebne nagrade v obliki voza z vrečami moke, delo Valentina Heindla pa so prejeli: Peter Obšteter, Milan Kopušar in gostje iz Mozirja. Zbor je bil zaključen s kozarčkom in domačim kruhom iz peči Staknetove mame. MiKo malu bo poteklo sto let, kar je gospod Kolšek postavil temelje turistične dejavnosti v Šoštanju. Na to so opozorili člani Turistično olepševalnega društva Šoštanj na svojem občnem zboru, ki je bil v začetku maja. Na srečanju, ki se ga je poleg 22 članov društva udeležilo tudi več predstavnikov ostalih turističnih in drugih društev v občini, je predsednik Peter Radoja pozdravil tudi člane odbora Pusta Mozirskega. V svojem poročilu se je predsednik navezal na delo preteklega leta in ugotovil uspešno izpeljavo vseh projektov (Pust, Praznik luči, Miklavž,...), ob tem pa ugotavljal pomanjkanje sredstev, kar je bilo še bolj razvidno iz poročila blagajničarke Katarine Modrijan. Pa vendar se bomo člani društva kljub pomanjkanju sredstev še naprej borili za graditev kraja prijaznih ljudi, je poudaril Radoja. Občnemu zboru je prisostvoval tudi župan Milan Kopušar, ki je spregovoril par spodbudnih, pa tudi par kritičnih besed. Pri financiranju društva namreč pogreša članarino, kar je drugače navada in pravilo pri ostalih društvih. rnmrnm IJ Kulturnem domu Šoštanj so 17. maja I nastopali tolkaM - učenci glasbene I šole iz razreda učitelja Davorja Hambergerja, še en poskus oddelka v seoštanju, pokazali delo učencev širši javnosti. Odziv poslušalcev po številu res ni bil velik, iz aplavza po končanih točkah pa je velo pristno navdušenje. Samostojno ali v duetu je nastopilo enajst učencev ter ORFF-ova skupina Glasbene šole Velenje, nastopu pa so prisostvovali mentorji Ema Zapušek, Jelka Hrovat, Andreja Skok in seveda Davor Hamberger. Vodja oddelka v Šoštanju, Sonja Beriša, se je ob tej priliki zahvalila učencem, ki so popestrili večer, ter njihovim mentorjem za vzpodbudo in vložen trud. MiKo RMČANKE ŠESTE V SLOVIM IT mesecu aprilu je bilo v Ljubljani 9. državno moštveno šahovsko prvenstvo osnovnih šol v kali tegoriji do 12 let starosti. Velenjsko in celjsko regijo so zastopale učenke in učenci OŠ Bibe I Roecka - podružnična šola Ravne, ki so pred tem osvojili regijski naslov. Ekipo dečkov so sestavljah: Klemen Mevc, Nejc Hudournik, Jani Rednak (vsi iz pod. Ravne) in Matej Rezar (iz šole BR). Skupaj so dosegli 4 zmage, 3 remije in 2 poraza, ter od 43 ekip dosegli 23. mesto - osvojili so 17,5 točk. Ekipo dekhe so sestavljale Darja Pergovnik, Tajda Kavčič, Saša Grobelnik, in Jana Obšteter (vse iz pod. Ravne). Skupaj so dosegle 20 točk in 6. mesto v Sloveniji. Po posameznih ploščah pa je bila Tajda Kavčič tretja, Jana Obšteter šesta in Jani Rednak šesti v Sloveniji. Na koncu velja poudariti, da je bila letošnja uvrstitev ravenskih šahistov že deveta zaporedna na državnem nivoju. Čestitamo! Rudi Olup, šahovski mentor ČETRTEK, 25. MAJ 2000 STRM l S 1 P ( ) 1 \ 1 r N/ V SOVIČ DRŽAVNI PRVAK V VELESLALOMU (januarski številki smo pisali o še ne desetletnem Tomažu Soviču, ki trenira v Smučarskem klubu Velenje v kategoriji cicibanov, in je že sredi sezone razveseljeval z lepimi rezultati; prvi mesti na Arehu in Ravnah na Koroškem ter številne dobre uvrstitve. Sezono pa je Tomaž kronal z naslovom državnega prvaka v veleslalomu v svoji kategoriji. Krvavec v začetku aprila je prinesel fantiču zmago. Tomaž, ki je v svoji skupini najmlajši, je s svojim dosežkom razveselil svojega trenerja Borisa Rozino in seveda domače, ki mu vseskozi stojijo ob strani. Poleg uvrstitev v državnem vrhu ima mladi smučar koncem te sezone v svoji zbirki še posebej lep pokal. Na Podlesu v Krajnski gori je februarja zmagal na mednarodnem tekmovanju v spomin na Roka Petroviča. Iz rok njegovih staršev je preje! prehodni pokal, ki bo krasil njegovo vitrino eno leto. Poleg teh dveh res izjemnih in najlepših dosežkov je Tomaž zaključil sezono kot tretji v Vzhodni regiji ter tretji za pokal Radenske. Lepe dosežke mu iz srca privoščimo in želimo še veliko takih sezon. Za temi uspehi stoji trdo delo, stojijo ure in dnevi odrekanja. Bravo, Tomaž! MiKo GORE VARIJO... in 7. maja smo se udeležili SPOT-a (Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje), ki je letos potekalo v Mariboru (Pohorje). V boj smo poslali dijake, Id so v končnem seštevku tekem (dve dnevni in ena nočna) osvojili 6. mesto. “Kako revni morajo biti ljudje, ki sedajle sredi cigaretnega dima razpravljajo o oseb-nih dogodkih, o oblekah in avtomobilih, sedajle, ko gore žarijo v zahajajočem soncu.” (N. Zaplotnik: Pot) e ste se našli v zgornjih vrsticah, potem vam skoraj ni pomoči. Gore nas ta čas že vabijo, da pokukamo tudi kam više. Možnosti, da se spremenite in občutite gore v zahajajočem soncu, je kar nekaj. Ena izmed njih je tudi, da se pri potepanjih pridružite Planinskemu društvu Šoštanj. Dobrodošli vsi - od majhnih do velikih, mladih in seveda mladih po srcu. Dejavnosti je dovolj, da boste našli nekaj tudi zase. - Dnevi okrog 1. maja so bili prav zapolnjeni z izleti. Evgen in Brina sta kar lepo število planincev in plani) n)k popeljala po delu Zasavske poti. Informacije, ki so pricurljale do nas, pravijo, da je bilo zelo prijetno, hoje dovolj in družba ravno prava. Vas mika, da bi to preverili? Priložnost je že naslednji izlet v Kaninsko pogorje. Za informacije pokukajte v rubriko Kaj, kdaj, kje. - Še bolj pestro pa je dogajanje v Mladinskem odseku. Mladi svojo odvečno energijo “trošimo” na različne načine. Študentska skupina je tako iskala narcise na Golici, dijaška skupina pa je sj)oznavala Menino. 6. Najpomembnejše novice pa zadevajo poletne tabore: Poletni tabor mladih planincev (osnovnošolcev) bo potekal v dolini Završnice v Karavankah od 16. - 23. julija. Več informacij poiščite v razpisu spodaj. Tudi študentski tabor bo v Karavankah, in sicer na Ljubelju od 25. - 29. julija. Predvidena cena je 15.000 SIT. Za več informacij pokličite Barbaro na tel. 041 934 488. Dijaki bodo taborili skupaj še z drugimi mladimi iz Savinjske doline v Završnici od 13. - 20. avgusta. Vse dodatne informacije posreduje Matej na tel. 041391369. Teh par vrstic je le za pokušino. So zato, da vam zbudimo radovednost, vam pokažemo kaj počnemo in vas povabimo zraven. Mogoče se pa res srečamo na naslednjem izletu! Pa varen korak! Andreja Konovšek Ni lepšega kot so počitnice in ni hujšega kot to, da 6 je takrat dolgčas. Da se slednje ne bi zgodilo te vabimo, da teden dni preživiš z nami. Tabor mladih planincev 2000 je idealna priložnost za žaltavo, spoznavanje sovrstnikov, novih krajev in za akcijo. Letos bomo taborili v Završnici, dolini severovzhodno od Žirovnice na Gorenjskem. Potepanju po hribih bomo, tako kot vsako leto, dodah obilo zabave, športa in druženja, medse bomo povabili planinske goste, nekaj časa pa posvetih tudi temu, da se bomo kar največ naučili o varnem gibanju po gorah. Za vse to bo skrbela izkušena vodstvena ekipa tabora. Tvoja edina skrb je, da do tabora nabereš dovolj kondicije in zalogo dobre volje. Na tabor pojdejo vsi hribovci in hribovke z višnje stopnje osnovne šole, ki radi hodite v hribe, radi taborite ah pa si tega že od nekdaj žehte, bi radi preživeli zabavne in aktivne počitnice, se rath družite z vrstniki in si žehte spoznati novih prijateljev, ste željni novih dogodivščin in znanj, radi prepevate, imate radi naravo in bi radi pokukali v njene skrivnosti. To stane 15.000 SIT na udeleženca, oziroma 12.000 SIT, če iz iste družine prihaja več udeležencev. Cena vključuje prevoz, nastanitev v šotorih, oskrbo, vodenje in stroške izvedbe programa. Prijavnico moraš oddati do petka, 2. junija, pri Danica Švare ah Vidi Rehar na OŠ BR, pri Francu Petku na OŠ KDK ah pri Mateju Kortniku (tel. 041 391 369 in elektronski naslov matej_kortnik@hoUnail.com). NOV POLET ŠPORTNE ZVEZE ŠOŠTANJ portna zveza Šoštanj (ŠZŠ) je bila ustanovljena leta 1996 z namenom povezati športno dejavnost v Občini Šoštanj v organizirano celoto. Vse od ustanovne skupščine pa do 19. oktobra 1999 je bila dejavnost ŠZŠ minimalna zaradi različnih vzrokov. To vez nedejavnosti je lani pretrgala skupinica šoštanjskih ljubiteljev športa, ki jim ni bilo vseeno, kaj se dogaja z razvojem športa v naši občini. Tako je bila sklicana prva skupščina ŠZŠ, ki je bila vsebinsko zelo revna, saj ni bilo odgovornih funkcionarjev ŠZŠ, da bi poročali o opravljenem delu. Najvažnejši sklep te skupščine je bil, da se razreši predsedstvo ŠZŠ in se še pred koncem leta skliče nova volilna skupščina. Poleg tega so delegati športnih društev ustanoviteljev ŠZ Šoštanj (Športno društvo Šoštanj, KK Elektra, Kegljaški klub Šoštanj, OK Topolšica Šoštanj, ZOK Kajuh in NK Usnjar) medse sprejeli še Planinsko društvo Šoštanj, Šahovski klub Šoštanj in NTK Spin. Na drugi skupščini ŠZŠ decembra 1999 je bilo izvoljeno novo vodstvo v sestavi Drago Skornšek (predsednik), Nino Ošlovnik, Janko Zacirkovnik, Ratko Stevančevič, Bojan Rotovnik, Gregor Rupnik, Ivan Žnidar in Boris Plamberger. Na osnovi javnega obvestila v glasilu KS Šoštanj in Listu občine Šoštanj so delegati v ŠZŠ sprejeli še Zenski kegljaški klub, Jamarski klub Podlasica Topolšica, Modelarski klub, Ribiško družino Paka in Rokometni klub - veterani Šoštanj. Člani predsedstva ŠZŠ so že na svoji prvi seji februarja 2000 obravnavali smernice delovanja zveze v prihodnje, izhodišča za pripravo programa dela v letu 2000 ter imenovali predsednika zveze za odredbodajalca za finančne zadeve. Najvažnejša točka dnevnega reda je vsekakor bila imenovanje Komisije za šport Občine Šoštanj, ki pripravlja kriterije za razdelitev sredstev občinskega proračuna, namenjenih za šport. V to komisijo so bili imenovani Drago Skornšek (vodja), Janko Zacirkovnik (tekmovalni šport), Boris Plamberger (šport mladih), Albin Ošlovnik (športna rekreacija) in Bojan Rotovnik (specifični šport). Zupan je imenoval tudi predstavnika Občine Šoštanj, Szabo Štefana. Svet Občine Šoštanj je potrdil sestavo komisije za šport. Na drugi seji predsedstva 19. aprila 2000 smo imenovali Bojana Rotovnika za podpredsednika ŠZŠ, med drugim obravnavali problematiko TVD Partizan in se dogovorili o osnovnih usmeritvah promocije dela SZS in njenih članov. Glavna točka je bila potrjevanje postopka za imenovanje članov delovnih teles ŠZŠ. Odločili smo se, da bomo za člane Sveta za šolski šport, Sveta za športno rekreacijo in Sveta za tekmovalni šport razpisali kandidacijski postopek med člani ŠZŠ. Tako imajo vsa športna društva v ŠZŠ možnost, da predlagajo svoje člane v ta delovna telesa. Evidenčni list in spremni dopis so vsi člani prejeli v začetku tega meseca. Rok za oddajo kandidatur je 30. maj 2000. Kakor ste lahko opazili, se je delovanje krovne športne organizacije v občini Šoštanj prebudilo. Ker je bila zveza dolgo časa neaktivna, se je nabralo veliko dela, ki ga opravljamo postopoma. Še vedno velja poziv vsem športnim društvom, ki še niso člani ŠZŠ, da začnejo s postopkom vključevanja. Vse dodatne informacije o včlanjevanju in drugem delovanju zveze lahko dobite pri sekretarju zveze, Albinu Ošlovniku na GSM: 041 759 435. Bojan Rotovnik podpredsednik SZS POHOD ŠALEŠKE KONJENICE ekaj dni pred pustom je bila ustanovljena Šaleška konjenica, ki deluje pod okriljem Konjeniškega kluba Velenje. Ta jim je odstopil prostor, kjer imajo vsak četrtek sestanke. Predsednik je Slavko Kobal, včlanjeni pa so tudi lastniki konj iz šoštanjske občine. Trenutno je članov že prek petdeset. Zadah so si kar nekaj nalog, med drugim tudi pohod po Šaleški transverzali, ki so ga izvedb to soboto in nedeljo. Pohoda se je udeležilo prek trideset konjenikov, med njimi tudi gostje iz konjeniških klubov Savinja - Paka, Gotovlje in Slovenj Gradec. Kljub ne preveč prijaznemu vremenu so pot pričeli pri Konjeniškem klubu Velenje, nadaljevah pa do Cirkovc, kjer so imeli konji in jahači zajtrk. Nato so krenili prek Plešivca in Graške Gore proti Razborju. Tam so imeh pri Rdečniku kosilo in postanek, potreben tako živalim kot ljudem. Iz Razborja so krenili proti Slemenu, od tam pa v Javorje, kjer so nočili. V Javorju so si pri kmetu Kompreju že pred tem uredili bivahšče in priveze za živali. Nedelja je pokazala bolj prijazen obraz. Prejšnji dan je dež umil naravo, Urško in Smrekovec pa je pobelil sneg. V lepem sončnem jutru so se podali ponovno do Slemena, od tam proti Savineku v Bele vode, se spustili proti Ovčjaku na Visočki vrh, nato pa v Lepo njivo, kjer jih je čakalo kosilo. Iz Lepe njive so krenili prek Skornega do šoštanjske cerkeve, kjer so imeli blagoslov. Od tu so se podali v promenadnem pohodu skozi Šoštanj do ribiške koče, zaključili pa ponovno pri Konjeniškem klubu. Namen pohoda je predvsem druženje ljudi z enakim zanimanjem in ohranjanje ter preverjanje vzdržljivosti konj in jahačev. V tak pohod je vloženega veliko dela, saj je potrebno prej peš pregledati celotno turo. Bolje je, da na poti ni asfalta in so steze in poti čim bolj naravne. Klanci in vzponi ne predstavljajo problema, lahko pa so moteče že žice električnega pastirja, ki so marsikje napeljane preko poti. Potrebno pa se je tudi dogovoriti z lastniki zemljišč, preko katerih vodijo nekatere poti. Večina jih prijazno dovoli prehod in konjenike celo pogosti, najde pa se tudi kdo, ki prehoda ne dovoh in je potrebno poiskati drugo ustrezno pot. V Šaleški konjenici so s pohodom zadovoljno in upajo, da bo postal tradicionalen. Marija Lebar USPEHI SE NADALJUJEJO OB DNEVU TARORNIKOV - 27. maja odhajajo mladi člani kluba Spin na turnir mladih štajerske regije. Tja so se uvrstili Ivana Zera, Grega Fajdiga, Oliver Zera, Tomaž Borovnik in Marjan Murn. - V Zagrebu je naša mlajša pionirka Ivana Zera sodelovala na mednarodnem turnirju v namiznem tenisu in zasedla odlično osmo mesto v konkurenci 98-ih igralk, 28. maja pa se bo pomerila na turnirju Slovenije, imenovanem TOP 12 v konkurenci mlajših pionirk. - Mladij člani kluba so igrali 17. maja v Šoštanju z ekipo Celja za 5. mesto v Ligi mladih, 10. junija pa odhajajo na tekmovanje v Reko na Hrvaškem. - Šestega maja je bilo državno prvenstvo v namiznem tenisu za upokojence v Ljubljani. Tekmovanja se je udeležilo pet naših članov. Tone Leber je dosegel tretje mesto, Irena Klosternik 2. mesto, Boža Meža pa tretje posamično in drugo v dvojicah. an zemlje, 22. april, sovpada tudi z dnevom tabornikov. Rod Pusti grad je v ta namen pred Občino Šoštanj postavil propagandni tabor, na katerem so mimoidočim prikazati taborniško opremo. Hkrati so zbirati tudi prijave za taborenje v Ribnem. Še vedno se lahko prijavite od ponedeljka do petka pri Heleni Urh na OŠ Bilie Roecka od 11.30 do 13.00. Tam boste tudi izvedeti za podrobnosti, morebitne omahljivce pa bodo prav gotovo prepričale skrivnosti taborniškega življenja M. K. - Naši člani so se udeležili tudi turnirja v Dobovi, kjer je Ivana Zera dosegla prvo mesto, Jolanda Belavič drugo in Ivan Zera tretje. - Invalidi se bodo 27. maja udeležili državnega prvenstva v moški in ženski konkurenci. Pred odhodom jim želimo veliko sreče. Tone Leber NTK Spin o D KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE PROGRAMOV M KMETIJAH IN III Kmečkem glasu z dne 26. aprila in v Uradnem listu št. 36-37/2000 je bil objavljen javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih financiranju razvojnih programov na kmetijah in prestrukturiranje kmetijstva, ki sta ga skupaj pripravila Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja. Predmet razpisa je dodeljevanje nepovratnih sredstev, ugodnih posojil in jamstev ministrstva in sklada investitorjem za naslednje namene, ki pridejo v poštev za kmetije: A1: Financiranje strukturnih sprememb na kmetijah À 2: Financiranje izvedbe modernizacije kmetij E 2: Financiranje programa “sanacije kmetij” E 3: Enkratna sanacijska pomoč prosilcem, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, v primeru družinske nesreče ali naravne nesreče individualnega značaja K točki A 1 - Financiranje strukturnih sprememb na kmetijah sodijo: 1. investicije s področja gradnje ali obnove hlevov, nakupi hlevske opreme in osnovne črede ali obnova prostorov za skladiščenje gnoja in gnojevke 2. investicije s področja gradnje in obnove objektov za skladiščenje, dodelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma kmetijskih pridelkov slovenskega izvora 3. investicije na področju gradnje ali obnove objektov za usposobitev dopolnilnih dejavnosti na kmetijah 4. investicije na področju obnove objektov ter nakupa naprav za sušenje in dodelavo semena Delež posojila in nepovratnih sredstev v finančni konstrukciji je lahko največ 50 % predračunske vrednosti. Minimalna višina zaprošenih sredstev je 3 mio SIT. Najnižja višina predračunske vrednosti investicije je 6 mio SIT. Doba vračanja posojila je do 15 let, z obrestno mero TOM + 2 % in največ dve leti moratorija. K točki A 2 - Financiranje izvedbe modernizacije kmetij spadajo: 1. Investicije v vrtnarski pridelavi in sicer postavitev ah adaptacija vseh vrst zavarovanih prostorov za vrtnarsko pridelavo 2. Investicije v postavitev zaščitnih mrež proti toči za zavarovanje v sadovnjakih, na vrtninah, v trsnicah in drevesnicah ter postavitve hmeljskih žičnic 3. Nakup kmetijskih zemljišč 4. Nakup specialne kmetijske mehanizacije, še posebej, če se bo uporabljala tudi za izvajanje storitev: a) posebni vrtnarski stroji in oprema, b) mehanizacija za uporabo na nagnjenih terenih, c) okoljovarstveno sprejemljivi stroji, d) mehanizacija v okviru strojnih krožkov Delež posojila in nepovratnih sredstev v finančni konstrukciji je lahko največ 50 % predračunske vrednosti. Zaprošeni znesek sredstev ne sme biti višji od 3 mio SIT in ne nižji od 1 mio SIT. Doba vračanja posojila je do 8 let, z obrestno mero TOM + 2 % in največ dve leti moratorija. Pod točko E 2 - sanacije kmetij lahko kandidirajo kmetije, katerih obstoj je ogrožen zaradi škode, ki so jo povzročili požar na gospodarskih in stanovanjskih objektih, kmetijskih strojih in opremi ter plazovi, poplave, večji pogini živali, neurja s točo, pozeba, suša, potres ter uničenje večjih strojev in naprav. Doba vračanja posojila je do 15 let, obrestna mera TOM + 2 % (subvencionirana v času moratorija), dveletni moratorij na odplačevanje kredita. Pod točko E 3 - enkratna sanacijska pomoč lahko kandidirajo kmetije, ki jih je prizadela nesreča v času, ko ni odprt rok za prijavo na financiranje sanacij škod na kmetijah iz točke E 2. Pridobi se lahko največ en mio SIT nepovratnih sredstev. Pri kandidiranju za katerokoli točko tega razpisa velja, da mora investitor predložiti zahtevo za dodelitev sredstev na originalnem obrazcu sklada vrste A (kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, posebni projekti v kmetijstvu) in seveda priložiti vse zahtevane priloge. Mape s potrebnimi obrazci lahko kupite od 15. maja 2000 dalje na pooblaščenih enotah Hranilno kreditne službe Slovenije ali na sedežu sklada. Roki za prijavo so: - za namen A 1 in A 2 do 30. 6. 2000 - za namen E 2 do 15. 9. 2000 - za namen E 3 do zadnjega delovnega dne v tekočem mesecu do 31. 12. 2000. Če nameravate kandidirati na tem javnem razpisu, se čimprej oglasite pri vašem terenskem svetovalcu oziroma na sedežu Enote za kmetijsko svetovanje Velenje, Trg svobode 5, v Šoštanju ali po telefonu 897 15 70, kjer lahko dobite dodatne informacije v zvezi z razpisom oziroma razpisnimi pogoji. Lidija Diklič, kmet. inž. ŽIVLJENJE š SPRAVILO LESA S TRAKTORJEM ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE dsek za tehnologijo dela in gozdne prometnice nazarske območne enote je v sodelovanju s Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna organiziral enodnevni tečaj Spravilo lesa s traktorjem za lastnike gozdov na krajevni enoti Šoštanj. Tečaja se je 11. maja v Belih vodah in v Zaloki, v lepem vremenu, udeležilo 25 kmetov oz. lastnikov gozdov. Teoretični del je potekal pri Grebenšku in je obsegal zanimive teme: nesreče pri delu v gozdu, splošno o spravilu lesa, vrste traktorjev in njih uporabne lastnosti, oprema, vitel, oskrbovanje in vzdrževanje. Po debati in malici so se podali na teren v Zaloko, kjer sta bila na Hlevišah že pripravljena profesionalni gozdarski traktor gozdnega gospodarstva in adaptirani gozdarski traktor domačina Leskovška. Na praktičnem delu tečaja so se udeleženci seznanili s pripravljalnimi deli, z orodjem, sredstvi za osebno varnost, organizacijo dela in s spravilom. Spravilo lesa je bilo prikazano z obema traktorjema. Na zaključku so udeleženci izmenjali izkušnje in inštruktorju zastavljali številna vprašanja iz tega zahtevnega in nevarnega gozdarskega dela. Obogateni z novimi spoznanji so se razšli z željo, da se na podobnih prireditvah še srečajo. Gozdarji krajevne enote Šoštanj KRES, KRESOVI, KRESOVANJA rečanja, pohodi, praznovanja in kresovanja so obeležila letošnje prvomajske praznike. In četudi se jih je še držal vonj velikonočne šunke, ni zato tradicionalni golaž nič manj teknil. Kar precejšnje število kresov se je zasvetilo v noči pred prvim majem. Na Goricah je zagorel že 26. aprila. Tamkajšnje kresovanje je bilo popestreno s Pihalnim orkestrom Zarja, recitalom tabornikov, harmonikaši in celo ognjemetom. Tudi govor župana Kopušarja ni manjkal in praznovanja, ki sta ga organizirali ZLSD in LDS Šoštanj se je udeležilo precejšnje število ljudi. Ostali kresovi so v glavnem zagoreli 30. aprila. Pri Plešniku v Lokovici je kres gorel dobri dve uri. Okrog njega se je še posebno potrudil Konrad Nahtigal, ki obljublja drugo leto presenečenje. Tudi tega kresovanja se je kljub strmemu vzponu udeležilo veliko ljudi, z napisa čez cesto pa so goste pozdravljah socialdemokrati Šoštanja. Še nekaj kresov je bilo videti po posameznih hribčkih v Lokovici, ki so oznanjali, da so se tam ljudje zbrah v ožjem krogu. V Belih vodah je zagorelo na ozemlju kmeta Medveda, pobudnik kresovanja pa je bila tamkajšnja krajevna skupnost, ki je poskrbela tudi za okrepčilo. Skorno je kresovalo pri Pirečniku. Turistično društvo, v katerega so vključeni skoraj vsi krajani, ni imelo težkega dela pri organizaciji. Zbralo se je veliko ljudi, veselih pa so se ob zvokih domačih godcev dolgo v noč. V Gaberkah je veselje ob kresu pripravilo Mladinsko društvo. Za ples je igral ansambel Zreških šest, za popestritev programa pa so poskrbela domača Ognjena dekleta s plesno točko. Kresovanje, ki se ga je udeležilo vehko število ljudi, je trajalo do jutranjih ur. Na Lomu so kresovali pri Staknetu, kjer je igral ansambel Sredenšek. Lajšani so kurili kres na letališču. Za dobro razpoloženje so skrbeh Vagabundi, organizacija pa je bila na ramenih TD Lajše. Za kres v Zavodnjah so poskrbeli mladinci, gorel pa je na Petrovem vrhu. Ravne so praznovale pri Kotniku, mladinci so poskrbeh, da je številnim gostom igral Trio Šibane. Tako! Verjetno je še kje zagorelo v čast prazniku in so se ljudje zbrali ob ognju ter rekli besedo ali dve. Vreme je bilo kot naročeno in topel večer je že sam po sebi nudil obilo zabave v soju in odsevu ognja. MiKo VESELJE OR PRVEM MAJE IVA PRISTAVI rečanje ob prvem maju na Pristavi je uspelo v pravem pomenu besede. Sedmič po vrsti je Turistično društvo Pristave privabilo ljudi od bhzu in daleč. Na prostoru, ki ga je v ta namen uredilo društvo, se je v zgodnjih popoldanskih urah že trlo ljudi. Letos je zadišal tudi brezplačen golaž, ki so ga skuhali v TEŠ (menda je zanj segel v žep župan), za zabave željne pa se je potrudil neutrudni Robert Gohčnik z ansamblom. Da pa niso udeleženci srečanja samo sedeh ah plešah, so si lahko po krajšem vzponu ogledah razvahne gradu Forhtenek in pa rudarski rov, ki ima zanimivo zgodovino, katero so uspeh domačini ohraniti poznejšim rodovom. Skoda je bilo le to, da se je zgodaj popoldan ulil dež in preprečil veselje. Pa tudi v kothh z golažem se je že videlo dno, kljub temu, da ga je bilo pripravljenega okrog 280 htrov. Verjetno pa je vsak udeleženec srečanja našel nekaj zase v tem prijetnem in urejenem kraju. MiKo ZMAJEM KOTIČEK, tiček KAJ JE TO HELICOBACTER PYLORI? To je precej zahrbtna bakterija, ki povzroča kronična vnetja želodčne sluznice, pa tudi rano na želodcu in dvanajsterniku; povzroča pa tudi raka na želodcu. Bakterija se v želodčni sluznici razmnožuje zelo počasi, zato traja lahko tudi več let, preden se pojavijo prvi znaki bolezni. S to bakterijo je okužena več kot polovica človeštva, najdemo jo lahko tudi pri mačkah in prašičih. H. pylori spremlja človeštvo že od njegovega nastanka, saj so antigene te bakterije našli v 1700 let starih mumijah. 80 % okuženih bolnikov s H. pylori nima pomembnih težav. Okužba je navadno kar dosmrtna. V redkih primerih pride tudi do samoozdravitve, ponavadi pri otrocih. Največja prekuženost je med 40. in 50. letom; kar 80 %, vendar ima težave le 20 % okuženih. Načinov okužbe je več. Najpogosteje se okužimo z umazanimi rokami in pa s slino. Redko povzročajo okužbo tudi muhe ah drug mrčes. Rano na želodcu in dvanajsterniku povzročajo tudi nekatera zdravila (proti revmi), pa še alkohol in kajenje, vendar je H. pylori najpomembnejši povzročitelj želodčnih obolenj. V 1 % okuženih bolnikov se razvije želodčni rak. Bakterijo danes lahko odkrijemo pri gastroskopiji, na razpolago pa so tudi še druge diagnostične metode. Bakterijo se da uničiti s točno določenimi antibiotiki. Navadno je terapija uspešna in le redko jo je treba ponoviti. H. pylori je torej glavna povzročiteljica želodčnih obolenj, za katera so še pred leti mislili, da jih povzročajo psihični in stresni faktorji. Vsem, ki imajo že dalj časa želodčne težave, niso pa zato kriva zdravila ah pa dietni prekrški, priporočamo, da pomislijo na možnost okužbe s H. pylori in se čimprej oglasijo pri gastroenterologu, ki bo razjasnil vzrok želodčnih težav. Valter Pirtovšek, dr. med. ČETRTEK, 25. MAJ 2Ö00 ROKAVIC ADIJO “JAMA ŠOŠTANJ” Ivtor članka Adijo “Jama Šoštanj”?, objavljenega v Šoštanjskem listu 23. marca letos, univ. dipl. ing. arh. Edi Vučina, je navedel nekaj razmišljanj, ki jih želimo pojasniti še z naše strani. Poudariti želimo, da ima Premogovnik Velenje v strateški in poslovni politiki zapisano odgovorno ravnanje z ljudmi in okoljem in skladno s to strategijo tudi ravna. Jama Šoštanj je le delovno ime za lignitni sloj, ki je z umetno postavljeno mejo razdeljen na delujočo jamo Velenje in jamo Šoštanj, ki ne obstaja. Pojem ni morbiden, niti ni rudarski izraz, kot to navaja avtor Vučina, ampak predstavlja del podzemlja Šaleške doline, kjer bi se lahko odkopaval premog. Predele, kjer se odkopava premog, smo poimenovali po krajevnih imenih, npr. jama Škale, Pesje, Preloge,..., tako je v tej skupini tudi Šoštanj. Sicer pa te zaloge premoga pod zemljo zajemajo celotno dolino zahodno od Gorice in tudi pretežni del mesta Šoštanj, ki pa je bil pred več kot desetimi leti izvzet iz planov odkopavanja. Nov Zakon o rudarstvu, katerega določila veljajo od 28. julija 1999, zahteva pridobitev koncesije za raziskovanje ali izkoriščanje mineralne surovine. Tako smo v Premogovniku Velenje zaprosili za koncesijo za pridobi-valni prostor le nad jamo Velenje, kar ni prav nič presenetljivo, kot navaja avtor članka. Na pogajanjih s predstavniki občine Šoštanj in države v vili Široko 4. februarja 1999 nismo soglašali s predlagano mejo prido-bivalnega prostora, ki so jo zarisali Šoštanjčani, in to zaradi tega, ker to ni v naši pristojnosti. Ne drži navajanje avtorja članka, da se z mejo nismo strinjali. Na istem sestanku smo predlagali (ne tako kot piše avtor, da smo pristali) uradni postopek na znani izvzem šoštanj-skega trikotnika iz pridobivalnega prostora. Ta sprememba je na osnovi naše vloge že potrjena z odločbo Ministrstva za gospodarske dejavnosti. Pri tem pa v občini Šoštanj postopek sprememb prostorskih planov še ni dokončan; zapleti so med Uradom za prostorsko planiranje in Službo za zakonodajo RS. Tako lastniki zemljišč izven pridobivalnega prostora niso izenačeni s tistimi znotraj tega prostora, njihova usoda pa ni niti malo v rokah odgovornih na Partizanski 78, torej Premogovniku Velenje. V pojasnitev trditve avtorja članka, da ima Premogovnik Velenje mačehovski odnos do Šoštanja, pa navajamo tele podatke. Sanacijo prostora izvajamo v obeh občinah intenzivno. Razlika je v tem, da gre v pretežnem delu občine Velenje za dokončno rekultivaci-jo in revitalizacijo ter da so ob tem zunanji učinki bolj očitni, vec je zelenila, dreves, urejenih poti in podobno. V občini Šoštanj pa izvajamo sprotno sanacijo, ki ji sledi ponovna degradacija in učinki niso vidni. Z Občino Šoštanj imamo podpisan tudi odškodninski sporazum, ki neposredno prispeva sredstva v njen letni proračun. Pred tem smo sodelovali pri mnogih investicijah in vzdrževalnih delih na objektih, kot na primer pri ureditvi Cankarjeve ulice, osnovne šole Bibe Rocka, otroškega vrtca, mosta v Metlečah, toplovoda ob Goriški cesti, asfaltiranja cest... In še odgovor na vprašanje avtorja članka Edija Vučine, kako da znotraj pridobivalnega prostora ostajajo že sanirane površine občine Velenje. Ce bi izločili omenjene površine iz pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje, bi ta izgubil nadzor nad gradnjami, tako pa se tudi ne more izogniti odgovornosti in plačevanju odškodnin za nastalo škodo zaradi premikov terena, ki se še vedno dogajajo. Marjan Tamše svetovalec direktorja Premogovnika Velenje GABRSKI MLADINCI SO SE SPET IZKAZALI Gabrški mladinci so 22. aprila pripravili na Špitalovem travniku tradicionalno velikonočno pokanje. Imeli so 21 bojler-jev, za streljanje so porabili 150 kg karbida. Tako je skoraj dva dni potekala prava kanoniada. Veseli so, da so se ojunačili tudi mlajši, saj se tako ni bati, da bi tradicija izumrla. Nato so se začele priprave na kresovanje. Z dovoljenjem lastnikov gozdov: Kaša, Apata, Cvenka, Srša in Kovačevih so očistili gozdove ter si s pridnim delom priskrbeli veliko grmado za kres. Postavili so tudi dva mlaja, enega na križišču med Ravnami in Gaberkami, drugega pri kresu. Pripravili so tudi vse potrebno za veselico. Sandi Grudnik je kljub temu, da je bil dopoldan boter birmancu, poskrbel za potrebno razsvetljavo. Pravijo, da kar se zmenijo, to tudi drži. Kres se je prižgal ob 21. uri, dan pred 1. majem. Udeležba je bila polnoštevilna, igral je ansambel Zreških 6. Tudi za hrano in pijačo je bilo poskrbljeno; tu so, kot pri okrasitvi mlajev, pomagala dekleta. Kresovanje je trajalo vse do 5. ure zjutraj, seveda v veselem razpoloženju. Na Florjanovo pa so pobirali po hišah jajčka. To je bila skupina 25 fantov, ki so se zbrali pri Kovačevem mostu ter tam krstili še pet novih članov. Pri vsaki hiši so odpeli po eno Florjanovo pesem, na harmoniko pa jih je spremljal Igor Kotnik. Bera je bila dobra. Okrog 5h zjutraj so vse skupaj zaključili ter si v prostorih Gasilnega doma spekli nekaj jajc, da so se najedli. Ce povežemo vse tri dejavnosti, moramo priznati, da so v desetih dneh veliko postorili in dodati, da so bili res pridni in složni. Zatrjujejo pa, da marsikaj brez sponzorjev ne bi šlo ter se jim iskreno zahvaljujejo za pomoč. Magda Lampret NOGOMET IN ODBOJKA V GABERKAH 14. maja sta se na gabrškem igrišču odvijala nogomet in odbojka za ženske in moške, “LEDIČNI : OŽENJENIM”. Toplo sončno popoldne je privabilo na igrišče kar nekaj navijačev. Generalni sponzor poleg drugih je bil Sun shine bar. Pri nogometu so se pri moških najbolj izkazali oženjeni, saj je bil rezultat 3:1. Pri odbojki pa so zmagali ledični z rezultatom 2:0. Pri ženskah pa so prevladovale samske, tako pri odbojki (rezultat 2:0) kot pri nogometu, 1:0. Priznanje za rekreatorja leta in zmagovalce sta podeljevala župan občine Šoštanj Milan Kopušar in predsednik KS Pavel Zupevc. Športni referent je bi Tomaž Zajc, tekme je sodil Jožek Virnek, komentiral pa je Boris Kristavčnik, ki je skrbel tudi za glasbo. Za glasbo je poskrbel mladi Pik kvartet, v katerem igrajo bratje Bogdan, Uroš, Vili, ter prijatelj Nejc. Najmlajši član ansambla je star 13 let, skupaj pa so že igrali na poroki. Magda Lampret LEP« OKOLJE VZPODBUJA K BOLJŠIM ODNOSOM Pogovor z direktorjem PUP-a, Jožetom Mrazom rrejšnji teden so Šoštanjčani lahko opazovali delavce Podjetja za urejanje prostora (PUP) Velenje, ki so lepšali zelenice in cvetlične grede. Pobirali so odcvetele tulipane in mačehe ter jih nadomeščali s svežimi cveticami. Čebulice tulipanov so lepo očistili in jih znosili na tovornjak, saj jih bodo posušili in shranili, da bodo jeseni spet primerne za sajenje. Zanimalo nas je, kako je v podjetju, ki služi denar s tem, da ljudem lepša življenje, zato smo so oglasili pri njihovem direktorju, gospodu Jožetu Mrazu. * Smo javno podjetje in še iz časa skupne občine skrbimo za urejanje okolja v Šaleški dolini. Sedaj imamo v Velenju koncesijo, z Občino Šoštanj pa dolgoročno pogodbo, dokler ne bo razpisana koncesija. Seveda skrbimo tudi za okolje v občini Šmartno ob Paki. Izvajajo t. i. Popoln program za vzdrževanje naselij, ki obsega več dejavnosti, in sicer: ravnanje z odpadki, vzdrževanje cest in poti ter vzdrževanje in zasajanje zelenih površin. Rad bi poudaril, da se pri ravnanju z odpadki poskušamo čim bolj približati Evropi, kar pa je težko, saj imajo tam strategijo ločenega zbiranja odpadkov vpeljano že preko 30 let in res dobro deluje. Mi veliko vlagamo v izobraževanje in ozaveščanje prebivalcev. Tako izvajamo razne akcije in predavanja že v vrtcih pa tudi osnovnih šolah. Prek medijev poskušamo navezati stik z odraslimi uporabniki naših storitev. Potrebno se je zavedati, da demokracija dovoljuje toliko svobode, da ne omejuješ drugih. Nepravilno odlaganje odpadkov pa je prav to, omejuje svobodo narave in prihajajočih generacij, če že naše ne. Nesmotrno gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom je torej dolgoročno gledano velika krivica do zanamcev. V zvezi s tem se je zganila tudi vlada, saj letos sprejema pravilnik, ki bo dolgoročno zelo omejil število odlagališč odpadkov. Svoje odgovornosti v tej zvezi bi se morali zavedati tudi politiki, še zlasti pa proizvajalci. Nekateri so se že zganili. Tako lahko vidimo, da nekateri proizvajalci avtomobilov obljubljajo ekološko odstranitev vašega starega avtomobila, če novega kupite pri njih, pravi gospod Mraz in dodaja, da vse pa le ni tako črno, saj se število “črnih” odlagališč iz leta v leto manjša. Tako je bilo pred leti evidentiranih 360 takih odlagališč, po zelo intenzivnih prizadevanjih v letih 1993 - 95, pa jih je bilo leta 1998 še 60. Vsako leto naredijo “ekološki koledar” in v skladu z njim akcije za pobiranje kosovnih, bioloških in posebnih ter nevarnih odpadkov. Ena teh poteka v Šoštanju ravno v tem času. Tudi na tem področju je opaziti trend izboljšanja, saj so prvo leto ljudje prinesli 700 kg posebnih odpadkov, naslednje leto 7000 kg, lani pa že 16 ton in pol. Vendar ugotavljajo, da se te možnosti poslužuje le 10 % gospodinjstev. Tudi pri ločenem zbiranju odpadkov še niso povsem zadovoljni. Prvi, ki je za odpadek odgovoren, je njegov povzročitelj, nato pa javno podjetje. Stroški, ki nastanejo zato, da se odpadek pravilno odstrani in deponira, so takoj vidni in se lahko izračunajo, ni pa mogoče izračunati stroškov, ki bodo dolgoročno nastali zaradi nepravilnega in celo škodljivega odlaganja odpadkov v okolje, saj posledice niso vidne takoj - na primer vpliv na naše zdravje ali degradacija okolja! V ravnanje z odpadki tudi veliko vlagajo, saj so zadnjih pet let vsako leto kupih novo smetarsko vozilo. Pomembna dejavnost pa je tudi vzdrževanje in urejanje zelenih površin, ki jih izvaja njihova enota Vrtnarstvo. Veliko večino okrasnih rastlin, ki jih pri tem uporabljajo, pridelajo sami. V zadnjem času so to enoto tudi kadrovsko okrepili z več vrtnarskimi tehniki, inženirji agronomije in floristike. Pod njeno okrilje spadajo tudi štiri cvetličarne, kjer prodajo veliko svojega cvetja in okrasnega zelenja, pa tudi sadik zelenjave. Ko zasadimo zelene površine, se še vedno, dogaja, da kar četrtino nasajenega ljudje pokradejo, vendar tudi tu beležimo vsako leto izboljšanje. Naše cvetličarne so urejene kot darilni butiki, kjer strokovno osebje lahko tudi svetuje primerno darilo ali ustrezen cvetlični aranžma, le lansko leto smo uredili svoje spletne strani, letos pa bomo projekt razširili še s kataloško prodajo cvetnih aranžmajev. Bili smo kar začudeni, koliko zanimanja so zbudile naše spletne strani. Pa še naslov: www.pup.si. Vsako leto se udeležujejo tudi tekmovanj in sejmov ter razstav, tako tudi v Milanu in Tuhmu. Prizadevamo si slediti modnim trendom vfloristiki, lahko rečem, da uspešno, saj so naši cvetličarji dobili že kar nekaj priznanj in nagrad. Posebej smo bili veseli nagrade Entente florale, ki jo je osvojilo mesto Velenje s svojim izgledom in jo podeljuje komisija Evropske unije. Znanje naših strokovnjakov pa velikokrat koristijo tudi posamezni uporabniki, ki nimajo časa ali znanja za ureditev okolice svoje hiše ali bivališča. Ravno zato smo se sedaj podah v izgradnjo novega vrtnarskega centra na prostoru vrtnarije, ki bo obsegal kar 2.500 m2 in bodo vsi procesi od zahvanja rož do zatemnitve in odpiranja oken podprti z računalniškimi programi. Da v PUP-u res sledijo prijaznim smernicam, je razvidno tudi iz tega, da so za svoje zaposlene, od direktorja pa vse do delovodij, organizirah poleg ostalih strokovnih izobraževanj tudi tri nivoje predavanj Milene Terkovnik iz Ljubljane o pozitivnih medčloveških odnosih. Ni nam vseeno, kakšni so naši medsebojni odnosi ah odnosi do naših strank. Vsi imamo bolj ali manj tehnično izobrazbo in so se nam take delavnice zdele potrebne in smiselne, za konec pove Jože Mraz. Marija Lebar POSVET ZA GASILKE 4 asilska zveza Celje je bila gostiteljica srečanja gasilk Savinjsko-šaleške regije, ki je bilo 12. maja. Udeležile so se ga tudi članice društev iz naše občine. Udeležence, bilo jih je preko 30, je uvodoma pozdravila Sabina Arčan, nato pa je nekaj pesmi z gasilsko tematiko zapel moški pevski zbor PGD Lokrovec-Dobrova. Zbranim je spregovoril član predsedstva Gasilske zveze Slovenije, Franci Naraks. Mladinci in pionirji GD Škofja vas pa so pripravih nekaj deklamacij in skeč o gasilcih. Vili Tomat, član predsedstva GZS, je na zelo izviren in duhovit način podal nekaj nasvetov in smernic za organiziranje gasilskih prireditev in za zbiranje gradiva za gasilske kronike. Zlasti je poudaril, kako pomembno je, da ljudje starih slik, zapisov in podobnega ne zavržejo, ampak dajo nekomu, ki bo gradivo pregledal, ga primerno opremil in arhiviral. Saj je v gasilskih kronikah, ne glede na pristop k podajanju, zajete veliko narodove zgodovine. Iz poročil o delu žensk znotraj posameznih gasilskih zvez je bilo razbrati, da je naša zveza med dejavnejšimi in da zlasti komisija za ženske izredno dobro deluje, kar se je izkazalo v izmenjavi mnenj, saj nekatere zveze Savinjsko-šaleške regije nimajo niti komisij za žene. Predsednica GZ Velenje je predlagala, da bi ustanovili regijski svet za ženske, kar so vsi prisotni podprli, saj so taka srečanja lahko zelo plodna, potrebna pa so tudi zaradi izmenjave mnenj in druženja gasilk. Marija Lebar MAŠA ZA GASILCE IT nedeljo, 7. maja, je bila v gabrski cerkvi maša za » gasilce, saj je bilo četrtega Florjanovo. Zbrali so se I pri Spitalu ter od tam šli skupno v cerkev. Mašo je vodil dekan Jože Pribožič, ki je razložil kako je nastalo Florjanovo. Florjan je raje, kot da bi zataji Jezusa, skočil v deroče valove in tam končal. S tem je rešil omenjenega. Kasneje so ga proglasili za svetnika in obenem zaščitnika gasilcev. Gasilce je na koncu maše dekan blagoslovil ter jim zaželel čimveč uspešnega dela. Dodal je, da so si kot člani prostovoljnih gasilskih društev naložili veliko odgovornost ter pohvalil njihovo pomoč v stiski. Magda Lampret KONEC Verjetno se sprašujete, zakaj v tem sjxmdadanskem času, ko se v naravi vse šele prav začenja. i »menjam konec. Česa je v Šoštanju pravzaprav konec? Sem mogoče razmišljal o koncu vladavine našega “ljubljenega vodja” (kot dolgoletnega predsednika vlade imenujejo v tedniku MLADINA)? So mogoče občinski svetniki na zadnji seji zadali končni udarec upanju, da !m> v Šoštanju še kdaj bolje? Je mogoče končno potrjen občinski prostorski plan? Se je iztekel mandat našemu uredništvu LIST-a? Ne, na nič tako dramatičnega nisem mislil. Vse teče naprej in vse je v najlepšem redu. V vesolju oz., če vam je ljubše v naravi, vedno vlada popolna HARMONIJA. Tako je tudi v življenju, le da si naše glave tega ne morejo ali nočejo priznati. Vedno smo prepričani, da je nekaj narobe, daje treba nekaj spremeniti, da bi lahko bilo bolje. To je pač človeško, saj je naše medsebojno tekmovanje le sestavni del prej omenjene vse obsegajoče harmonije. Kdo bo boljši, kdo Ito živel bolje, kdo bo preživel, kdo se bo bolje prilagodil, kdo bo bolje izkoristil priložnost, itd. Naravni izbor pač. Uspeti in ŽIVETI BOLJE je torej cilj, ki žene ljudi da se organizirajo in ustvarijo nove oblike organiziranosti, ki ponujajo več možnosti za uspeh. Tako se ljudje združujejo v družine, plemena, države, občine, krajevne skupnosti, evropsko skupnost, zbornice, sindikate, stranke, društva, klube, itd... Seveda tudi urejanje prostora, kot ena od oblik organizacije prostora, o kateri sem v našem LIST-u pretežno pisal, sledi ta skupni cilj - izboljšati življenje (bivanje, delo, oddih,...). Pri tem so nekatere skupine ljudi, ki so predvsem bolje organizirane, bolj uspešne in učinkovite kot druge. Razlike so nujne, zato poznamo revne in bogate države, tako kot bodo kmalu razlike tudi med uspešnim občinami in tistimi, ki bodo revne, neurejene, skratka neprimerne za boljše življenje. Ker pa smo Slovenci zelo navezani na svoje nepremičnine, bo kvahteta našega življenja postala odvisna tudi od uspešnosti občine, v kateri živimo. Prestavitev Pošte iz občinske hiše, ki sojo na zadnji seja sveta sprejeli “šoštanjsld” svetniki, je zame tipičen primer slabe odločitve, ki bo slabo vplivala na življenje večine občanov. Občinski proračun bo ob zanesljivega podnajemnika, krajam brez lahko dostopnega poštnega urada, lastniki bližnjih lokalov brez dodatnega zaslužka, stanovalci bodočega bloka nad novo lokacijo pa ob svoj mirni spanec. Korist od selitve bodo poleg družbe VEGRAD, d.d., ki prostore prodaja, baje imeli tudi zaposleni na POŠTI. Zelo ozki skupim ljudi se bo življenje izboljšalo, veliki skupim (vsi uporabniki pošte, lastniki lokalov, občinska blagajna, itd.) pa bo šlo na slabše. Zakaj so se svetniki, ki so na volitvah obljubljali delo v dobrobit občanov, vseeno odločili drugače? Kljub nasprotovanju ljudi na javni obravnavi, kljub nasprotovanju sveta KS Šoštanj, kljub nasprotovanju komisije za okolje in prostor, ki bi naj pomagala svetnikom z bolj strokovnim mnenjem. Kje je VEST svetnikov iz Šoštanja (vsa čast redkim izjemam), če že tisti iz okolice skrbijo le zase oz. za svoje KS? Kaj je narobe s to občino in kje so skriti razlogi, da je tako neučinkovita pri zastopanju javnega interesa? Podobna vprašanja sem si zastavljal že večkrat v zadnjih petih letih, ko sem s prispevki poskušal bistriti pogled na področje urejanja prostora. A zdi se, da se je zadnje čase javni interes skupaj z zdravim razumom dokončno utopil v kaotičnih interesih ozkega kroga posameznikov, ki zlorabljajo poceni pridobljeno politično moč. “Donkihotavski idealizem” se mi z leti zdi vedno bolj smešen, za to je prav, da orožje (beri pero) predam mlajšim, tistim, ki še premorejo idealistično vihravost pobw optimizma, ruijno potrebno za tako početje. Pa da konec ne bi zvenel preveč pesimistično naj zaključim z bolj hvaležno temo in opozorim na velik uspeh arhitekta Nandeta K0RPN1-KA, ki je šokiral strokovno javnost z nenavadno “aluminijasto hišo”, pravo arhitekturo, za katero je pred kratkim prejel tudi prestižno PLEČNIKOVO NAGRADO. Stavbo, katere slike so polnile številne revije in časopise, si lahko v živo ogledate v Grižah pri Žalcu, kjer sta jo zgradila uspešna (bivša) Šoštanjčana, dr. Boris STROPNIK in njegova žena, Edita ACMAN. Avtor, verjetno najbolj “vroč” arhitekt v Sloveniji ta hip, je v Šoštanju znan po tem, da se kar dva njegova projekta valjata po občinskih pisarnah, namesto da bi že zdavnaj zaživela tudi v resničnem svetu (ne samo na papirju). Mislim seveda na izvedbeni projekt ureditve Trga bratov Mravljakov in idejni projekt za novo osnovno šolo. Nerodnost, če že ne kar sramoto občine, poskuša popraviti Svet KS Šoštanj, ki je uspešnega arhitekta vključil v projekt barvanja fasad in projekt prenove Kajuhovega parka. No, pa sem spet v pesimističnih vodah, zato je bolje, da končam. Ker s tem zaokrožujem petletno pisanje mi zadnji strani našega LIST-a (enako dolgo sodelujem tiuh pri uredništvu časopisa), se mij še enkrat zahvalim vsem, ki ste moje prispevke brali. Bilje to čas, ko sem upal, (k z obveščanjem in ozaveščanjem khko vplivam na modrejše odločitve tistih, ki smo jih izvoliti, in tistih, ki vsake štiri leta volijo. Koliko sem bil pri tem uspešen, niti ni pomembno. Pomembno je, (k sem piscd to, v kar sem iskreno verjel in še vedno verjamem. Adijo in lepo se imejte, vas pozdravlja Eđ VUČINA \ » ' i v SoiSKf ADI SMOLAR PODELIL ORALNE ZNAČKE K o so učenci osnovne šole Karla Destovnika Kajuha izvedeli, kdo bo gost na zaključni prireditvi bralne značke, so začeli knjige prebirati s podvojeno močjo. Zamuditi tako priložnost, kot je koncert Adija Smolarja, hi bil greh! Tako se je v dvorani kulturnega doma 17. aprila zbralo kar 330 učencev, čeprav dvorana premore precej manj sedežev. Sicer pa nas je kantavtor z izbranimi pesmimi tako navdušd, da smo na koncu stali vsi, tudi tisti, ki so sedeže imeli. Je treba delat! smo se skupaj z Adijem na vse grlo drli tako otroci kot njihovi mentorji. Tudi branje knjig je delo, posebej za tiste, ki se s težavo prebijajo skozi pisano besedo. In takih je bilo med tistimi, ki so “prebrali na cilj” in tako osvojili priznanje, kar precej. Mnogim je branje knjig užitek, sprostitev, nekaterim celo strast. Upam, da bo to postalo tudi tistim učencem, ki se z muko lotite že najkrajšega branja. Vaja dela mojstra. Zato ne obupajte že na prvih straneh. Prebrana knjiga vam bo prav gotovo poplačala trud. To lahko potreb tudi 12 osmošolcev, ki so bralne značke osvajah leto za letom in bodo letos, ko zaključujejo osnovno šolo, prejeli posebna spominska priznanja. Ti učenci pa so: Mitja Ledinek, Mateja Krumpačnik, Špela Merc, Mojca Andrejc, Andreja Slapnik, Anja Urbanc, Vesna Zelenko, Ema Tarnše, Klavdija Ločan, Davorin Maksimovič, Adisa Paloš in Janez Konovšek. Jožica Andrejc OBISK MLADIH IZ AVSTRIJE JI godbo našega življenja soustvarja prijateljstvo. Oblikuje se v nekem trenutku in I se ne ozira na razdaljo in čas. O tem smo se ponovno prepričah, ko smo gostih U prijatelje iz Avstrije. Tretje, že skoraj tradicionalno srečanje dveh šol, naše in iz kraja Deutschlandsberg, je potekalo 11. maja. Goste, in sicer učence, učitelje, ravnateljico ter predstavnika sveta staršev, smo ob 9. uri pričakali pred šoštanjskim kulturnim domom. Dobrodošlica učencev podružnične šole iz Topolšice in pozdravni govor ravnatelja OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj, Darka Meniha, sta uvajala v nepozabno srečanje. Ob kruhu hi soh je sledil pogovor, v katerem smo izvedeli, da nas prisrčno pozdravljata inšpektor šolstva za okraj Deutschlandsberga in župan tega mesta. Preostanek dopoldneva so popestrili ogled naše šole, Šoštanja in njegove okobce, sprejem učiteljev iz Avstrije pri županu Milanu Kopušarju in snemanje zborov obeh šol v studiu Dynamic v Velenju. Vsi skupaj smo doživljali nekaj posebnega. Jože Kolar je prevajal iz slovenščine v nemščino in sporazumevanje med nami je bilo popolno. Po skupnem kosilu na naši šob so nas avtobusi popeljab v Zavodnje, kjer smo si ogledah kraj in podružnično šolo. Kavčnikova domačija je na goste naredila izjemen vtis. Ko smo se vračah v Šoštanj, se je shšalo: Vaša šok je lepša kot naša. Ti kraji so res čudoviti. Sem bomo prišli na počitnice... Občutki sreče so postajah močnejši. Razigranost, smeh, prijazni pogledi, vse to se je utapljalo v majski vročini. Prijeten dan se je prevesil v še prijetnejši večer. Kulturni dom v Šoštanju, 18. ura... Trenutke dneva smo zaključili s prireditvijo, obarvano z raznovrstno glasbo, razhčnimi pesmimi, modernim plesom in pantomimo. Med petjem, igranjem in plesanjem sta spregovorila ravnatelj naše šole in župan. Program so si ogledah tudi Marjana Čelofiga, strokovna sodelavka župana za družbene dejavnosti, starši ter ostah krajani mesta Šoštanj. Posebna zahvala je bila izrečena vsem učiteljem in sponzorjem, ki so omogočili to prijateljsko druženje. Prepričani smo, da sta prijateljstvo in ljubezen, temi večerne predstave, prevzela številna srca in marsikatere misli. Pred slovesom smo ob prigrizku, pijači in prijetni glasbi dodah še kakšen drobec v zbirko nepozabnih vtisov. Himna obeh šol pa bo zvenela v naših srcih do ponovnega srečanja v naslednjem šolskem letu. Mladi novinarji šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj in mentorica Vlasta Črešnik PRIZNANJA ZA ZVESTOBO LEPI KNJIGI “Knjiga je zvesta prijateljica, ki nas nikoli ne razočara!” Tiste osmošolce v Šaleški dolini, ki smo pridno brali vseh osem let in tako osvojili vse bralne značke, je 16. maja 2000 Odbor za Kajuhovo bralno značko pri Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje povabil na prireditev s podelitvijo spominskih priznanj za zvestobo lepi knjigi. Zbrali smo se v Domu kulture v Velenju, kjer nas je toplo pozdravila gospa Tinca Kovač. Pohvalila nas je, da kljub ponorelem elektronskem svetu še vedno segamo po dobri knjigi. Iz leta v leto mladi dokazujemo, da radi prebiramo knjige, da so nam v zadovoljstvo in da se iz njih tudi veliko naučimo. Po teh vzpodbudnih besedah smo uživali v predstavi Joooj, tako sem prišel na svet!?, ki jo je odlično zaigral Gašper Tič v režiji Zijalia A. Sokoloviča. Kar 41 osmošolcev naše šole nas je prejelo priznanja, na kar smo bili še posebej ponosni. Za ta velik uspeh pa se lahko zahvalimo tudi našim učiteljicam, mentoricam bralne značke in naši knjižničarki, ki so nas vsa leta vzpodbujale k branju. Zelo veseh smo tudi, ker imamo bogato šolsko knjižnico, ki nam omogoča izposojo knjig na šoli. Knjiga bo za nas nagrajence gotovo ostala še naprej zvesta spremljevalka v živ-ljenju. Dopisniški krožek OS Bibe Rocka Šoštanj in mentorica Lidija Volk S KNJIGO V SVET............................................. 8. maja smo podelili učencem razredne stopnje na OŠ Bibe Rocka Kajuhove bralne značke. Prireditev je potekala v kulturnem domu. Na svečani dogodek pa smo povabili tudi našega sokrajana iz Raven Marjana Veternika, ki nam je s svojimi čarovnijami popestril podelitev priznanj S knjigo v svet. Kar 154 mladih bralcev razredne stopnje iz centralne in obeh podružničnih šol je dobilo mape in nalepke za prizadevno branje. Lidija Volk, Mentorica Bralne značke K 1 1 / L 1 1 NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ IME________________PRIIMEK_________________________ NASLOV_____________________________________________ LETNA NAROČNINA 1000 SIT i Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg bratov Mravljak 7, p.p. 4,3325 Šoštanj • tel.: (063) 883-001, 40-310 • Odgovorna urednica: URŠULA MENIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, IDA JELENKO, PETER RADOJA, PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠULA MENIH • Tisk: TISKARNA VELENJE d. d. Tiskano na recikliranem papirju