Živ pokopan* fo »ngteškem izvirniku A. Bcnnetta napisal Paulus. (i nadatjevanje. «Res, vse preveč stc skromni! Saj pravim, ves tak sie> kakor vaSa slika!« je povedala Lenka in ga glcdala. «Kakor moja slika —?« Alc5 se jc čudil. Kolikor je oti vcdeJ. ni bil njegov obraz pniv nič podoben HinkotOfvema. «Da!« je odgovorila z vnemo. «lsti nekoliko plahi tzraz v licu, poscbno v očeh. Sicer pa pamelen, resnoben.. da, duhovit obraz. Takoj sem vas spoznala, fco sem vas tEapnzila pred g)«la]iš<5em. Posebno po drznem orlovskem nosu!« Aleš se je še hujc čudil. «Ali Lmate sliko seboj?« je vprašal. Radoveden je foil, katera Hinkotova slilta bi imela njegov nos. «Sffvcda jo imam!« In izvlckla je iz ročne torbice majhno slikci. Aleš je pogledal. Ah --! O ti zlikovec —! Rajni Hinko je poslal na oglcd svoji izvoljeuki sliko svojega gospoda in mojstra Aleša Blaža! Alcš je pozabil, da. je umrl. pozabil je na svojo vlogo, pozabil na vsc —. «To je moja slika!« je hlastnil. «To ni —.« «Seveda je vaša slika!« se je ljubko nasmejala Lenka. «I^f poglojte lele otožne, plahf; oči, ta zamišljen, oduševljen obraz! In predvsem, tale drzni orlovski nos! PLahost in drziiost v eni osebi! Povem vam. ta slika je «dlo^ila za vas!< In z Ijubko, šegavo krrtnjo \e shranila sliko spet v torbico. — AWE Blnž je bil kratkomalo nem. Sto, d« tisoč gol- dinarjev bi bi! dal za korajžo, da bi ji mogel v par besedah razložiti usodno pomoto —. Toda niti za stotisoč goldinarjev bi ne bil besedice ziniJ. «Gospod Hhiko«, sc jc oglasik mali Barba /. i alilim, Ijubcznivim giusom, *ali ste bili kedaj ožcnjcni?« Aleš je hudo zaitiel. To jc pa bilo žc nekoliko prevef osebno —. «Ne!« je rekeJ. «ln vedno ste takolc samevali, brez doma, -brez skrbnc ženc —? Tudi vaš gospod je bil samec. kakor sem brala.« Sočutno je govorila. Pokinial je. «človek sc vscmu privadi!« «Seve!« Ampak mislite na stara lcta —! Samoten človek, nlli6e nc skrbi zanj —!« «Smilite sc mi! Toliko lel, pa sani --. Tak dobcr. priden človek —U Lenka je rekla le bt-scdc. In ko jo je poglcda], jc zrlo vanj dvoje prijaznih, sočutnih oči. Skorajda je biJ ginjen. Se so živeli dobri Ijudje na svetu! In res je bilo! Ce je pogledal v svoje življenje, kako samotno, zapuščeno, je životaril —. Nibče se oi brigal zanj, nihče ni skrbel zanj, nobenega pravega doma ni imel osamljen, zanemarjcn sc je potikal po svelu —. Lrnka jp bila ljubezniva, dobra ženska —, lio poznejc so stopali proli kolodvoru. Sestanek je koiicem koncev pokazal, da drug dnigemu ngajajo. posebej Lenka je povdarjala, da jc prav zadovoljna. Tndi A\e& ni hotel biti ncvljudon. Sram ga je bilo ia bal se je žensk. In ko sla mu nastavili nož in ga na rarnosl vprašali, kako misli, je zardel ko makov cvct, zbegano gkdal krog stbe, le v Lenko m ni upal pogledati, in nazadnje je vljudno odgovoril: «Seveda! Bi že ampak —.« -Ampak — ! Da bi le znal povedati, kaj je pravzaprav tičalo za tistim ampak! Da je bil slar samcc, da na ženitev nikdar mislil ni rami v svojih povestih, da se je bal živih žcnsk ko -\Taga ---? Toda navstzadnjf, Lcnka je bila res ljubezniva ženslia in — ali se bo spct otepal po svetu s Itakim nerodnim malopridnežem -¦-? Vse lo )e bilo r«?s, ampak —. In spet je bil tam ko poprej. Lenki sevcda ni ušla razlika med podjetnim Hinkotom v pismu in med boječim človckom, ki jc sedel  pred njo. Aleš je bil že \ strašni zadrcgi. vsak hip si je  mislil, da bo prišla na dan prcvara. Pa brihtna Lenka jo je bvi ugauila. «Veste, jaz mislim, to je zaradi tega, kei ste tako ski-omcn in bojcč človek v obnašanju! In pa kcr ste živeli vcdno sami —. Da bi vas le jaz dobila v roke —!« Zmenili so se končno, da pojdc pogledat na jLenkin dom. Uro vožnjp je bilo z vlakom in zvečer bo i* lahko spet v mestu. Manj iz prej)riiauja kakor i/. vljitdnosti sc je Aleš vdal. Ni hotel žaliti dobrih žensk. In na vsczadnje, če si je tudi pogledal «Minii dol«, kakor se j« imcnovalo posestvo, saj s teiri šc ni ničesar obljubil. Potoma je Lenka hvalila Aleia Blaža. Vsa njegova dela je braba, je pripovedovala, doma jih jc imela v svoji knjižnici, vse krasno vezane. Njen vzor da je AJeš Blaž od njene mladosli sem, Tijegovt- povesti so njeni Ijubljenci. «Veste, rada bi ga bihi poznala, tega vclikega uioža. Skoda da je tako nanagloma nmr)! Pa sev«, tftki slavni možje so nedostopni za nas navadne smrtne ljudi. Še kdovr, če bi znala govoriti ?. njim —. Sicer sem tudi jaz svsjčas hociila v šolo —.« «V meščansko šoio smo jo poslali, tistikrat ko smo stanorali še v C«, je razlagala mati Barba. In pripovedovala je o svojem možu. Obširno lesao trgovino je imel in povTh še malo tovarno za pohištvo. Lenka se je zaljubila v njegovega prvega delavca — cTaki so pač inladi Ijudje!« — in oče ga je naredil za lajnika. Po njegovi smrti pa je vse prevzel. Tih, mireR človek je bil, pa bolehen. Kmalu je umrl. Prodali sta, si kupili daleč v 6tran, blizu L., kjer sedaj stanujeta, posestvo, lično hišo in nekaj zemlje. «Kar je še ostalo, pa sva ualožili na delnice velike lesne družbe. — In od tega živiva. Ni miiogo, pa živeti se da. — In moža potrelnijc Lenka, moža! Saj veste, delnice so kočljiva reč in v lakih rečeh je pač le inoški bolj na mestu. Obresti so najin skoraj edini dohodek in vedno naju je strah —.« Nato so govorili o «Mirnem dolu«. «Ugajalo vam bo!« je pravila mati. »Nekoliko na samoti je, pa mirao in nemoteno se živi pri nas. Najlepšc ua vsem jc velik vrt. Z njim iraa Lenka posebno veselje. Kajne Lenka?« In Lenka jc pripovedovala o vrtu in čas je niineval. V zadnjem trenuLku i>o prihiteli na vlak. Toda v zadnjem trenirfku ni nikdar dobro stopitl na vlak, posebno ne, če človek spremlja obolavljive žeaske. Vlak sc je odpravljal, spr<"vodniki so trtskali z vraticaini, ucrvozno je sikala lokomotiva. Urno je odprl AleS svojim damam iiekjc natic«, jim |>omagal po risoJtih st(jpnic«h, najprro obilni iom- mi, nato prijazni vdovi. In nato se je še sam prijcl za ograjo ob stopnicah, da bi se povspel kvišku. Bilo je pa, da je tistikrat vihral silen veter črez mesto. Ko je torej Aleš visel napol v zraku, z eno roko na ograji, z drugo ob vraticah, je pridivjal odnekod po kolodvorskem prosloru silen sunek hudobnega vetra in je strgal Alešu gladkoltratko klobuk z glave. Kcr brez klobuka nihče noče v svate, je tudi Aleševa prva skrb bila ta, da je urnih nog ubral za nezvestim tovarišem svojega življenja. Pa laki klobuki so nagajivi, kadar začutijo svobodo. Trikrat je bil beguncu že tako trdo za petami, trikrat je slegnil roko za njim, pa vsakokrat se mu je prav v poslednjem trenutku hudomušno spet izmuznil. Kdo ve, kod sta se lovila za različnimi plotovi in pregrajami. In Aleš je s tako vnemo posvečal vso svojo pozornost napornemu, pa zanimLveniu lovu, da ni videl več ni slišal vei ničesar —. In ko je končno zmagoslavno in ves rdeč v licc privihral krog ogla s klobukom v roki, ni bilo ne vlaka ne neveste ne mame več —. IV. Aleš Blaž je scdel v svoji udobni sobici «Pri treh zvezdab« in pisal pismo. NL mu bilo videli, da bi ga bila nezgoda s klobukom hudo ujezila. — Ko se je tistikrat prepričal, da ni več vlaka m ne žensk, sc je najprvo plaho ozrl uaokoli, ali je kdo >«*.pazil njcgovo nesrečo, nato pa si je polisnil klobuk globoko na čelo, se izmuznil iz kolod-vora in šel proti srojemu hotelu. Med potom je dožirel čudne, uečuren« re«. Na oglu ulice, sredi najžhahnejšega prometa, je stal slabo oblečen fantalin in držal na dolgem drogu rdefi lepak z napisom: «Slavni pisatelj Aleš Blaž nenadcma umrl! — Berite našo posebno izdajo!« Poleg njega je stal drug fantalin s kupom časopisov pod pazduho. Ljudje so se trgali zanje. In na oglu druge ulice je stal mož z rumenim lepakom na dolgem drogu in s še debelejšim napisom: «Najnovejše o smrti Aleša Blaža —! Posebna izdaja «Dnevnih novic« —!« In dalje po ulici je niolel iz vrveža ljudi in vozov še tretji, četrti in peti lepak, vsak v drugi barvi, in vsab je kričal na ves glas, da je umrl «slavni, iiajslavnejši, priljubljeni pisatelj«, da je umrl «naš pisatelj«. Ljudje so se pulili za posebne izdaje »Družinskega dnevnika«, «Meščanskega glasnika«, «Večernega lista«, cOpazovalca«, «Domačega pripovedovalca«, in vseh mogočih drugih listov iu časopisov. Nisi srečal človeka več, ki bi ne stnnel v list papirja. In ko si je prebral vsak svojo posebno izdajo, si jo je \1aknil v žep, ali pa jo je vrgel od sebe in veter je raznašal na vse kraje neba prelresljivo novico, da je umrl slavni Aleš Blaž. Plaho sc je Alcš umikal beročim množicam. Kjer je le mogei, jc zavil v stransko ulico. Ni se bal, da bi ga kdo spoznal, saj ga menda nihče ni poznal v rodnem mcstu. Toda ncznano, čudno čustvo mu jc grabilo po srcu, v grlu ga je davilo, v prsih ga je tiščalo. Zakričal bi, na ves glas bi jim zavpil, tem ljudem —. Bežal je pred njimi, bal so je samega sebe —. Sam ni vedel, kako je bilo, da jc prišel pred hišo svojega založnika. Tamlc je stala, visoka, večnadslropna palača in — da, zares, črna rastaTa je rikrala raz strehe! —