iauuš Golec: Prvič in zadnjič v avtomobilu. Vse ob cesti je poznalo, Bog daj večni mir njegovim tialgim kostem, rajnega Matičakovega soldata. Odkar so začele roditi Sedlarke, in še do danes je bil rajni Matičakov soldat po telesni dolgosti in moči aajvečji orjak, ki je kedaj zagledal luč svela v Sedlarjevem ter živel in urml naglo neprevidene smrti v tem oudnem obsotelskem selu. Blagopokojni je koj po rojstvu kazal vse znake zu»lanjega goljatstva in radi tega so ga že kot negodneža krstili za soldata, akoravno ni služil ne cesarjii in itralju prav dosvoje smrti ne, ker je bil sicer po vojaško zravnano razvit, a je imel preveč ravne podplate in tako dolga stopala, da jc bil kos njegovim Č.revljem samo eden črevljar v domači župniji. lak je bil naš soldat, po telesu Goljat, duha se ne splača omenjati, pač pa jc bil po svojcm poslu ter opraTilu podoben Martinu Krpanu. Maličakov soldat sicer ni tovoril soli, ampak kislo vodo in jo razpečaval po obceslnih hišah, gostilnah in trgovinah od njenega izvirka v Rogaški Slatini pa do izliva Sotle v Sa,vo pri Brežicah. Kot vprežno živino je iinel majhno, suho iu sploh mršavo kobilše,kojega bi bil čisto lahko prenesel sam iz cncga konca ceste na drugega po vzgledu svojega kranjskega prednika Kj-paiia. Soldat je torej tovoril rogaško kislico in je bil kot ˇoznik od Slatine do Brežic dobro poznan po vseh Tinesnih krajih, pa tudi doma v samem Sedlarjevem je užival med pristnimi Sedlarci ugled radi telesne dolgosti in ker se je gibal ined svetom in znal doma po"ˇedati kako novo, ki je bila več vredna kot domače — Taške čenčarije ter prepiri. Glede političnega položaja, seve r Sedlarjevem sa«nem, je obdržal do smrti odločilno besedo vkljub res¦ici, da niti prav pismen ni bil, ampak se je tako bolj po balkansko rajši držal ustnega izročila, za katerega tlovek po Pašičevem vzgledu lažje odgovarja kot pa za kaj pisanega in počorganega črno na belem. Matičak je bil t treznem stanju dobričina, se je s trgovino kisle rode pošteno prežiTljal in niti švercu ni k*l vdan, ker je itnel preveč, kakor že omenjeno, ravne podplatc in je bila pri njem hitra hoja — kaj še le bežanje, ki je predpogoj za vsakega švcrcarja, naravnost od rojstva ter po naravi — izključeno. No, bil je pač siter prav pristen Sedlarc, skoro 2 metra dolg, močan in precej priljubljen pri svojih odjemalcih, ker niso tako na debelo polzele z njega preveč razupite slabe navade njegovih sorojakov. Tako na zaokroženo vzeto je bil Maličakov soldal /adovoljen s svojim položajem kot' trgovec s slatino na drobno. Vznak veselja je rad odrival svoj široki obraz v smešne poteze in sem ga videl jaz le redkokedaj vznevoljenega. Treba pa piibiti, da soldat ni bil poststnik niti pedi zemlje, ampak se je zatekal k svoji sestri in po- letaega solnca, zemeljske trde grude, ikose, cepca in mo- like se je pa ravno tako bal, liki kak zli duh blagoslov-  ljene vode. Posedal je pač voz ter konjsko kljuse, kate-  rega je opravljal doma in na potu sam in je bil ta po-  sel njegovo edino težko dclo skozi relo moško dobo do  njegove nagle smrti. Na vroče se torej ni nikdar napil, hitro ni mogel  hoditi, se je torej vozil kot gospod na vozu med slekle nicami in marsikaj videl ter doživel na cesti med Rogaško Slatino in Brežicami. Matičak je že davno poprej tovoril kislo vodo, predno je bila železnica Grobelno—Rogatec, ni še bilo po cesti nobenega avtomobilskega tekanja, torej v onih,  blaženo mirnih časih, ko sta bila potnik in voznik edina posestnika vseh ]>ravic na eesti in v obeestnem jarku. Nekaj nepričakovano novega je bilo zanj, ko je videl prvič puhati železnico od Mestinja proti Slatini. A kot začarano pribit je obstal na cesti s svojim kljusctom vred, ko je prifrčalo mimo njega nekaj, kar ni bilo ne vlak in ne navaden voz, teld.o je ne po žeiezni, ampak po navadni cesti kol zlodej. Po dolgem izpraševanju je le zvedcl, da se pravi temu samodrčcčemu vozu avtomobil. Trpelo je dolgo, predno si je to bcsedo tudi trajno porinil ter usilil med svoje možgane. Rajni Matičak je bil sploh dovzetcn za modernc no \olarije in tako je napravilo prvo srečanje z avtomobilom nanj nepopisno začuden, a tudi dober utis. Ni sovražil avtomobila kot drugi vozniki, kor je tozil po cestncm pravu vedno na lero in njegovo mrše še 3 preostankom repa ni niti eganilo. ako jc hušnil minK) kak artomobilst. Pri vsakem srečanju z avtom je ustavil svoj vozunc, si zastrl z roko oči in gledal za drvečim zlodejem, dokler mu ni izginil iz vidika in se nato prav globoko zamislil. Ob*takih prilikah je vedno grantal: koliko neki stane tak voz in kako bi se neki počutil on, ako M drčal v njem mimo Sedlarjevega v daljne Brežice. Celo sanjal je večkrat na vozu in doma o vožnjTna aAiomobilu in se je po takih brzovoznih sanjah Tzbu-i dil prav dobre voljc, ker on je bil zadovoljen tudi a ne-> dosegljivimi ideali ali vzori. Tako je preteklo nekaj let in Matičak je bil Tsikdar? vesel, če je videl avtomobil. Prišla je vojska in kot bl odrezal ni bilo na obsotelski cesti nobenega avta več in to še celo jiar dobrih in krvavih let ne. Matičaku je žc bil čisto iz spomina avtomobil. Na cesti sta bila zopet samo voznik in potnik in še teb le malo. Vojska se je biižala koncu, pojavili so se polniK mošenj vojni dobičkarji in ž njimi tudi čisto novi av-  tomobili. Soldatu je po dveh letih oživelo veselje pri  srečanju avtov in ta radost mu je bila porok, da bode  tudi vojske konec.  Odslej je celo vozil skoro vsaki dan skozi Sedlar jevo lep avto s štirimi sedeži. V njem je sedel samo de belušast gospod od zadej, spredaj šofer. Matičak je i mel veliko veselje, srečal in videl je dan na dan ta no bel avto, po lastniku pa sploh niti povpraševal ni. Nekcga poletnega že bolj poznega popoldne je gnal iz Sotle kobilše proli «glavnemu trgu« v Sedlarjevem in naenkrat obstal kot bi se ustrašil. Izpustil je povodec, kobilca je kimala sama proti doinu, a on je gledal in gledal, stopil na dolgo ter bliže — pred njim je stal prav oni avtomobil, ki ga je najbolj občudoval in skoro vsaki dan srečal. Gospod je stal tik voza, šofer je nekaj privijal in zabijal — soldat se je približal toliko, da je voz vsaj lahko potipal in nato se je zagledal vanj, kot bi poslušal zamaknjen nebeško glorijo . . . Gospod je gledal tcga velikana, njegov zamaknjeni pogled, uganil njegove že tako dolgo negovane: a skrivne žclje, ga potresel za roko z vprašanjem: «Ali bi se radi peljali?« Nagovorjeni se je predramil, a ni prav razumel in je samo nekaj klonsnil z jezikom po zraku. Gosp>d je spoznal njegovo zadrego in ga še enkrat prav lcpo poTabil, češ: «Ako vam drago, se lahko peljete z menoj ^ Brežice in v noči vas bom že pripeljal nazaj.c Ni vccjel povabilu in bi bil stopil za kobilco, pa gospod je odprl Tratca na vozu in mu pokazal celo z iicstijaB* preoblečeni sedež, kamor se naj vsede in počaka, da bo šofer dogotoTil popravilo. Skotalil se je s svojimi lup*tasUmi nogami v toz. Vsedel se je tako na mebko ter |«-ijetno, kot še nikdar ne. Stiščal je predolge nogo svojega rojstTa pod prri sedež, prekrižal roke in !>il DAJbolj srečen od Tseh SedlarceT, ki so Treii iz vsefc kotOT k •Ttomobilu. Hoteli so se prav od blizu prcpiiČAli: sedi !i res soidat t tobu, aii p* je to samo katca prikaeen ter prer«ra. ˇ« so kaztdi nanj s prsti, babure so odprle iz prcae&timo r«.doTednosti usta. Soldat se jini je sn^ejal e \OBKb, kcr jc bil on jedini izroljeri, da se popclje kot prvi Sediarc t »Ttomobilu ie Sedlarjefega y Breaice in naaaj. Hoier je bil jcrtov, jospod je prisedel k soldatu, šof«r je 6c uek*i eavrtel, da je zadrdralo n* vso moč, skočil t Tae, na nek«i e nogo ]>ritisnil, zasukal koio in tr— r—vdk — toie se jc nganil ut t telt. Matičkora -recktna žeij« se je začela uresničerati: sedel je t lep<?in aTtomofoilu in ta je rozil in še kako! Ia Scdlarjerega so odfrčali tako naglo, da. je pozabil zamakiiiti raTidnim sorojakom t »Ioto in je osredotooil tso svojo pozornost t pogled na levo ter desno, kjer so vse obosotelske vrbe, koče in biše švigale mimo njega s tako naglico, da jim niti imena ne bi bil znal povedati, dasi jib je sicer vse predobro poznal. Zapazil je tudi to, da so ga njegovi obcestni znanci spoznali, kazali aanj s prsti in bili prepričani, da vidijo soldatovo pnkazen. Matičak pa je bil prav na dno duše vesel in sicer tako zelo vesel, da bi bil vrislcal, a se ni upal radi gosjjoda, ki ga je tuinlam smehljaje pogledoval. Voz je drčal, se tuinlam le na lahko zganil in Matičaka je samo zagimvalo in ne streslo, kot pa na njegovem cbagcrlu«, če je eadel ob kamen, ali zavozil t kako cestno kotanjo. Vozili so lako naglo, da se je sedlarski izletnik komaj enkrat po Maličkovo počasi ozrl in že so bili tik pred znano strmim hribom Srebrnikom. Soldat se je trenutno ustrašil, ko je zagledal prcd soboj zloglasni hrib. Spomnil se je ua bičnike in kolce, ki jih je že polomil jxri Tožnji preko lcga prokleteg«. brega na rebrah in n» bii>lu sTojega kljuseta. Niti utegnil ni se ukTarjati z radoTradnostjo. kako s« bo potegail tok preko strinkie, je že šofer potegnil za nekak ročaj, v tozu je nekaj zacviiilo, premikal se je sicer malo bolj umerjeno, a predno je prestaril soldat svoje misli od kolcev, konjskih reber ter hrjbtišča na avto nazaj, so bili na vrhu in so že drčali naTzdol s tako brzino, da je Matičak odprl samo enkrat usta, a je dobil vanje toliko zraka, da bi se bil skoraj zadušil. Moral je kašljati do Sv. Petra, kjer so se začeli spenjati v nov hud strm^c in so vozili počasneje. Izkašljal se je, zaprl prav dobro usla iii zatrdno sklenil, da jih ne odpahne ved niti t najhujši potrebi. V strmi Čehofski hrib se je oddahnil naš sedlarski izletnik temeljito in nasrkal zraka skozi nosnice, da bi g« imel doTolj za po dolgi podhrib — proti Bizeljskem. Od vrb Čehovca do Bizeljskega so vozili tako, da ni videl ne na desno in ne na levo, ampak je še zaprl •elo poleg ust oči, se prijel z rokami za kolena, mrzlo mu je postalo in rsa poprejšnja srčna blaženost iii telesno Teselje sta ga zapustila na mah v ta zanj vedno prokleti podbreg. Ko so bili na Bizeljskem, je šc enkrat poškilil naokoli z. enim očesom, a že ni nič prav dobro razločil posameznih predmetoT, zamižal je zopet, po želodcu mu je nekaj tako hladno zavalovilo. Z zanj neznosno brzino so zleteli preko cestne kotanje, njega je pognalo naTzgor in zopet nazaj na scdež . . . čisto kot led mrzel pot ga je oblil po čelu, po dolgem hrbtu pa so mu zagomazili mravljinci sirahu, češ: kaj bo s teboj, Matičakov soldat, predno boš na tem vražjem vozu v Brežicah . . . Že preccj minut: si ni več upal odpreti oči, usta je tiščal, da je škripal z zobmi, prava zavest ga jc zapuščala ,na čelu mrzle potne srage, po hrbtu mravljinci, v želodcu mraz — šlo je pa tako, kot bi jih gnal sam pcklenščak. Maličaku je obrnila hrbet že vsaka misel, sline so mu .:ačele leteli iz želodca proti ustom s tako naglico, da jih je komaj in z največjo naglico požiral. Ust se ni upal odpreti, da bi pljuval, bal se je kašlja, ki bi bil gotovo usodepoln za vsebino njegovega že do skrajnosti vznemirjenega želodca. Gospod ga jc nekaj drezal in mu nekaj kričal ˇ uho, a ga ni razumel, imel je preveč opravka z valori silo, da je jedva še tiščal usta. sillo, da je jedva še tiščal usta. Bogzna kje so bili. Maiičak ni bil Teč pri odgovorti earesti. Hušnili so zopct preko kotanje. Soldat« je drignilo kvišku, ko sc je zopet sesedat, so »e odprla nge- gova usta . . . Glava inu je klonila naprej in s po&io silo je začela dolbvati morska bolezen, katero je zadrževal že od Bizeljskega z vsemi dušnimi silami in telesnimi zatvornicami . . . Iz nesrečneža je. začelo liti kot bi izmaknil čep iz drožnjaka . . . Gospod je zakričal, pocukal šoferja ia avtomobil se je ustavil v Župeievcah tik pred gostifrio Miška Janežič. Gospod sc je smejal, šofcr je klel, a Matičaku je bilo hudo in slabo kot še nikdar do ttedaj. Surovi šofer ga je izsirral iz roza, na trdih tleb se j« opotekal kot bi bil popil polovnjak vina in zaTalil se je na tratnico pod lipo. 2elodec ni miroval, dokler ai bil prazen . . . Matičak pa je tako oslabel, da je od onemoglosti zadremal lia prostem in pozabil za neka} ur na čudno bolezen, ki ga je tedaj prric in zadnjii mrcTarila. — ^ aioči «nkr»l ga je Tzdramil nočni klad Iz spanja, če ni bila to omedlevica, glava ga je bolela, slab je bil, da se je tresel iii šele ponesnažena obleka mu je vrnila spomin na nesrečno pnro in zadnjo Tožnjo t aTtomobilu. Skobacal je na noge. Dobro, da je bila tema, iu opotekaje se je hacal peš iz Župelevec nazaj proti domu. Med poljo ga je popadla talia slaboščina, da je zlezel na seno nekega obcestnega hleva in spal do drugega belega dne. Vračal se je v Sedlarjevo šele drugi dan, a ne po cesti, ampak po stranskih potih, da ga ne bi srečal v tako slabotnem stanju kak znanec, ki ga je videl včeraj še neskončno srečnega in ponosnega v avtomobilu. Po povralku med svoje sovaščane je dolgo molčal: kako in kdaj je končala njegova prva in zadnja vožnja v avtomobilu. Skrivnost Maličakove morske boluzni v avlomobilu so izvlekli Sedlarci iz njega v stanju pijanosti in so ga na njcgovo veliko jczo in. do sinrli žalosten spomin na prvo in zadnjo vožnjo v nvioinobilu prekristili v  avtomobil-soldata. Matičakov soldat je ousiej proklel vsak avtomobil, katerega je srečal na ccsti, mu obrnil hrbet in še jezno udaril po kobili, ako je poglcdala za tem zlodjcm. In to jezo na avtomobil je ohranil do svoje smrti. Zadela ga je lansko leto enkrat kap in Sedlarci so še do danes prepričani, da si je njihov največji ter naj~ Tišji rojak zasadil kal smrtne bolezni v možgane ob priliki prre in zadnje Tožnje v avtomobilu.