CELJE 17. AVGUSTA 1978 — ŠTEVILKA 32 — LETO XXXII — CENA 4 DINAR.fE
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE
KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Z UREDNIKOVE MIZE
Naša današnja številka Novega tednika je izšla v znamenju
praznika občine Šentjur. Vse skupaj nas veseli, da ta manj razvita
občina dosega od dne do dne večje uspehe in se izvija iz nerazvi-
tosti. Tudi mi se pridružujemo čestitkam občanom te občine, ki Irria
sorazmerno največ naših dobrih prijateljev, naročnikov.
Tudi ta številka je izrazito poletna in dopustniška. Vendar se
je le nekaj dogajalo, zlasti v Savinjski dolini, kjer so praznovali
hmeljarji.
Zadnjič smo vas spodbudili, da nam sporočite, kje letujete in
kje ste bili. Pa ni bilo pošte. Poletna vročina, kaj?
..........., :........................ VAS UREDNIK
FaUt: PaJ.ie Murn
OB PRAZNIKU OBČINE ŠENTJUR
SKUPNA VOLJA-SKUPNI CILJI
Štiriintrideset let mineva od prve
osvoboditve Planine. Ta uspeh borcev
je bil izredno pomemben. Dokazal je,
da okupator v tem delu Slovenije ni
več neomejen gospodar, na moč par-
tisanske vojske, pomemben pa je tudi
za razvoj organov ljudske oblasti. Z
njihovim delovanjem so se začeli ure-
sničevati cilji naše revolucije, to je
uveljavljanje človeka kot nosilca ob-
lasti.
Ko praznujemo naš občinski praz-
nik, ki no,s spominja na te slavne dni
naše zgodovine, vedno tudi ocenjuje-
mo uresničevanje dolgoročnih ciljev,
začrtanih med revolucijo. Ocenjujemo
nas gospodarski in družbeni razvoj,
prav tako pa tudi razvoj samouprav-
nega .sistema, osvobajanje človeka ter
njegovo prevladujočo vlogo pri odlo-
čali ju na vseh ravneh.
Tudi v zadnjem letu smo naredili
pomemben korak naprej. Na osnovi
štiriletriih izkušenj smo dopolnili or-
ganiziranost in vsebino dela delegat-
skega sistema. Z izvolitvijo veliko več-
jega števila najsposobnejših delegatov
se je bistveno razširil krog občanov,
ki neposredno sodelujejo pri spreje-
manju odločitev. Poleg tega smo še
dosegli pomemben premik pri povezo-
vanju delegacij s samoupravnimi or-
gani, z delavci in občani ter družbe-
nopolitičnimi organizacijami. Kljub
temu, da tu in tam še nastajajo raz-
lični problemi lahko pričakujemo, da
bodo vendarle prišle bolj do izraza
pobude delavcev in občanov in da
bodo skupščine SIS oziroma občinska
skupščina vedno bolj postajale mesto
sporazumevanja ter usklajevanja raz-
ličnih interesov. Ali bomo ta cilj v
celoti dosegli pa je odvisno tako od
aktivnosti delegacij, od njihove vklju-
čenosti v samoupravno delo svoje sre-
dine, v veliki meri pa tudi od aktiv-
nosii družbenopolitičnih organizacij,
Pomembna vsebinska sprememba
je tudi uvajanje delegatskih principov
v delovanju krajevnih skupnosti, Z iz,-
volitvijo delegatsko sestavljenih samo-
upravnih organov v KS smo, oziroma
bomo zagotovili obveščenost in vpliv
občanov vsake vasi, ulice, nadalje pri-
sotnost in vpliv delegatov združenega
dela, delegatov družbenopolitičnih or-
ganizacij in društev. Takšna samo-
upravna organiziranost bo še bolj kot
dosedaj približala odločanje sleherne,
mu občanu, prispevala k izboljšanju
sodelovanja z združenim delom ter
prispevala, da bodo tudi družbenopo-
litične organizacije v KS sprejele svoj
del obveznosti in pravic pri delovanju
te osnovne celice naše družbe.
Tudi na področju uveljavljanja sa-
moupravnih odnosov v združenem de-
lu smo naredili pomemben korak. Res
je, da je bila dosedaj večja pozornost
posvečena sprejemanju samoupravnih
aktov, ob tem pa ugotavljamo, da v
marsikateri sredini že prihaja tudi do
vsebinskih sprememb. Ne glede na to
pa v glavnem povsod zaostajamo pri
uvajanju dohodkovnih odnosov, pri
združevanju sredstev na tej osnovi,
■marsikje bo treba še dopolniti sistem
nagrajevanja po  vloženem  delu ipd.
Z vsemi naštetimi in drugimi ak-
tivnostmi se istočasno spreminjajo tu-
di pota uresničevanja vsakodnevnih
življenjskih problemov občanov. Obči-
na ni več edino oziroma glavno mesto,
kamor se občani obračajo za razreši-
tev njihovih problemov, vedno bolj se
v tej vlogi pojavljajo KS, TOZD, SIS
in drugi. Seveda pri tem ne gre za
prelaganje odgovornosti in dela na dru-
ge, gre za mnogo več, za poglabljanje
samoupravnih odnosov, 7ia dopolnjeva-
nje političnega sistema. Takšen način
dela omogoča, da danes občan lahko
bolj realno presodi, kaj v danem mo-
mentu lahko pričakuje, kaj je odvisno
od njegove aktivnosti, kaj od skupne
akcije, kaj od rezultatov dogovarjanja
s TOZD, kakšne so možnosti v okviru
SIS itd. Tudi rezultati, ki smo jih s
takšnim delom dosegli, nam potrju-
jejo take usmeritve.
V želji, da bi tudi v bodoče s skup-
nimi močmi čim hitreje uresničevali
začrtane cilje, čestitam ob občinskem
prazniku vsem delavcem in občanom
šentjurske občine.
STANKO  LESNIKA
15. AVGUST
PRAZNIK
TESNO SODELOVANJE Z OBČANI
15. avgust je dan, M je
pra2aiik; Mstih vojakov in nji-
hovih starešin, ki varujejo
našo mejo. Tudi pripadnika
teh enot naše vojske so v
aadnjih letih dosegla izreden
napredek ter se izjemno us-
posobili za varovanje meje.
Tisti, ki varujejo naše meje,
ne poznajo ne mraza, ne son-
ca, ne dežja, ne snega. Za njih
ni vremenskih in drugih ovir,
da iz dneva v dan ne bd z
budnim očesom pazili na ne-
dotakljivost tistega ozemlja,
za katerega je bilo treba med
drugo svetovno vojno preliti
toliko knn. Najhujšo bitko s
sovražnikom so dobili tisti,
ki so danes že malce starejši.
Njihovo delo pa nadalju-
jejo z istim elanom dana.šnje
generacije, ki jim je zaupano
ta.ko pomembno delo, kot je
varovanje meje domovine.
Tudi v mozirski občini so
na sam pra2aiik obiskali voja-
ke in starešine, ki na podTOČ-
ju njdhm-^e občine varujejo
mejo. Sploh lahko zapišemo,
da je v mozirski občini sode-
lovanje med pripadniki JIA
in občani, zlasti še mladino,
izredno dobro in ne traja sa-
mo ob praznikih, kot je bil
zadnji ali je 22. december,
ampak je to sodelovanje raz-
prto na vse leto. Vojaki ima-
jo tudi svojega predstavnika
v občinski konferenci ZSMS
Mozirje ter tako tudi po tej
strani   sodelujejo s civilnim
prebivalstvom. Steozi vse leto
pripravijo več š.potrtnih sre-
čanj in to bodisi v dolini adl
pa pri njih ob kar avli, kjer
so si uredili lepo asfaltirano
igrišče za male športe ter za-
sadili cvetje in posejali tra-
vo za zelenice, kar vse lepša
okolje njihovega trenutnega
doma na meji domovine. Vo-
jaki so tudi sodelovali na pr-
vem pohodu po poteh parti-
zariske sanitete na Solčav-
skem, letos pa so z delom po-
magali pri pomembni akciji
— napeljavi telefonov do vi-
šinskih kmetij. Do sedaj je
telefone dobilo že dvanajst
kmetij, v naslednjem obdol>
ju pa naj bi jih vse višinske
kmetije na tistem območju.
Skratka, vojaki na naši meji
ne poznajo samo usposablja-
nja za še boljše varovan je
še meje, ampak so tudi aktiv-
ni udel^enoi v vsem našem
sdceršnjem vsakodnevnem živ-
ljenju.
Na sam praanik so vojake
in starešine na meji obiskali
tudi predstavniki mozirske ob-
činske skupščine in družbeno
političnih organizacij ter seve-
da taborniki, ki so pripravlU
čuvarjem naše meje prilož-
nostni program. Naj vojakom
in starešinam ob njdiiovem
prazniku veljajo tudd naše
čestitke z željo, da bi se na
odgovornem mestu čuvanja
varnosti naše domovine dob-
ro počutili.
i    TONE VRABL
ŠMARJE
DENAR ZAMUJA
ROK JE 15. SEPTEMBER
Na pobudo L,jubljanske ban-
ke je bil pred dnevi sestanek
s predstavniki skupščine ob-
čine Šmarje pri Jeišab zaradi
čimprejšnjega koriščenja kre-
ditov za odpravo posledic po-
tresa.
Ker je skrajni rok za izra-
bo teh sredstev 15. septem-
ber, so predstai^/niki Ljubljan-
ske banke menili, da je tre-
ba skupščino občine na to
opozoriti, da se denar organi-
zirano porabi, da bodo obča-
ni te potrošniške kredite la-
hko vnovčili pred tem rokom.
Ugotovili so namreč, da je
bilo doslej iz združenih sred-
stev bank izrabljenih več kot
26 starih milijard dinarjev,
da pa ol^ani še niso izkori-
stili več kot pet starih mih-
jard, kar pomeni, da je treba
to razliko izkoristiti še vtem
mesecu.
mst
2. stran — NOVI TEDNIK
Št. 32 — 17. avgusta 1978
OBSOTELJE
POMEMBNO
POSOJILO
četudi je izvršilni od-
bor Ljubljanske banke
Splošne banke Celje pred
kratkim odobril investicij-
sko posojilo v znesku sko-
raj 46 milijonov dinarjev
Območni vodni skixpnosti
»Savinja — Sotla« v Ce-
lju za izvedbo hidrosi-
stema na območju Obso-
telja, dela niso od danes,
marveč so v teku že sko-
raj dve leti, saj je celjska
podružnica Ljubljanske
banke že pred dvema le-
toma odobrila nekaj nad
deset milijonov dinarjev
posojila za izgradnjo aku-
mulacije Vonarje, sicer
pa je v to naložbo vlo-
žila precejšnja lastna sred-
stva tudi Območna vodna
skupnost sama.
Glavni namen sedanje
naložbe v vrednosti 65,6
milijona dinarjev je ure-
ditev širšega območja
Obsotelja za intenzivno
kmetijsko proizvodnjo in
tako zagotovitev pogojev
za hitrejši gospodarski ra-
zvoj tega predela.
Gre za kompleks 581
kv. kilometrov na območ-
ju Slovenije in Hrvaške,
od katerega je velik del
tudi močno poplavno po-
dročje. Da bi zboljšali to
stanje, je bila sprejeta
odločitev o gradnji aku-
mulacije pri soteski Vo-
*Tnarje ter regulacija dela
Sotle in Bistrice. Druga
etapa teh del pa obsega
melioracijo na 1.260 ha
zemljišč.
Z regulacijo Sotle v dol-
žini več kot štirih kilome-
trov ter Bistrice v dolži-
ni približno enega kilome-
tra bo odpravljeno po-
plavljanje kmetijskih po-
vršin, zaključni ukrepi na
akimiulaciji Vonarje pa
bodo omogočili tudi njiho-
vo izkoriščanje. Zato ima
ta naložba širši družbeni
pomen. Po opravljenih
! delih bodo na novo pri-
dobili 857 ha zemljišč za
poljedelsko proizvodnjo
in 403 ha travnikov.
MB
CELJE
ČLOVEK, DELO, KULTURA
AKCIJA SZDL IN KULTURNE SKUPNOSTI
v celjskih delovnih kolekti-
vih, krajevnih skupnostih in
v družbenopoliiličnih organiza-
cijah je v podpisovanju sa-
moupravni sporazimi o pro-
gramu stalnega izobraževanja
delavcev na področju kulture
v občini Celje in o združe-
vanju sredstev za njegovo ure.
sndčitev. O sporazumu so se
pozitivno že izrekli na seji
skupščine celjske kulturne
skupnosti, v nekaterih delov-
nih in krajevnih organizaci-
jah. Pobuda o uvedbi stal-
nega seminarja Clovek-delo-
kulitura ugodno odmeva. Naj-
brž ne le za to, ker bo omo-
gočila načrtno in skrbno or-
ganizirano izobraževanje or-
ganizatorjev kulturnega živ-
ljenja, zborovodij in režiser-
jev, mladih kulturnih delav-
cev in poklicnih kultT^mih de-
lavcev v občini.
Kulturne preobrazbe Celja
in socialistične samoupravne
kulturne politike si ni mogo-
če zamisliti brez izobraževal-
nih oblik, ki imajo več ciljev
— kadrovske, vzgojno-izobra-
ževalne, mobilizacijske in kul.
tumopolitične. V bistvu pa
pomeni uvedba stalnega semi-
narja CDK stopnico več v
podružbljanju kulturnih de-
javnosti in v spreminjanju
samoupravnega položaja de-
lavca. Tudi delavca v kulturi.
Resda bo seminar predvsem
seznanjal in izobraževal,
spodbujal in prebujal, uspo-
sabljal za konkretno, akcij-
sko kulturno delo. Vendar bo
njeg^ova moč in večrazsežnost-
ni učinek predvsem v mno-
žični mobilizaciji udeležencev
za drujračno mesto kulturne,
umetniške, ljubiteliske us-
tvarjalnosti v življenju in
razvoju vsake c'elo\'ne ali kra-
jevne sktipnosti.
Zato frontna SZDL in kul-
turna skupnost pričakujeta
do konca avsusta uspešen za-
ključek podoisovania samo^
upra\'ne?a snorazuma. A ne le
to. Pod-Disniki snreimeio do-
ločene obveznosti. Zagotavlja-
ti moraio stalno izobraževa-
nie organizatoriev kulturnega
živllenja. analizirajo delo stal-
nega seminarja, združuiefo
sredstva za njeeovo izvedbo
in omogočajo slušateljem ne
samo obisk seminarja, ampak
tudi nemotpno i^^obraževanje.
Zato je podoisov\nie samo-
upravnem snorazunvi Doveza-
no z odločitvijo o steblu ude-
ležencev, o prijavljenih za se-
minar. V delovnih organiza-
cijah lahko za seminar ČDK
prijavijo po več udeležencev.
Za približno sto ur izobraže-
valnega programa, za materi-
alne izdatke, za . financiranje
izdajateljske dejavnosti, za
obiske različnih kulturnih
prireditev in za tehnično-or-
ganizacijska dela znaša pri-
spevek za enega slušatelja
4350 din. Zahtevnost naloge
nd majhna. Morda bo prav ak-
cija za začetek pomembne ob-
like kulturnega izobraževanja
v celjski občini preizkusni
kamen za nekatere sredine,
kako zares razumejo pomen
kulture za izboljšanje proiz-
vodnje in samoupravnega po-
ložaja človeka.
Seminar CDK bodo predvi-
doma odfprli sredi septembra.
Zato pričakujejo večino pri-
jav do konca avgusta. Orga-
nizatorji kulturnega življenja
naj bi delali v šestih skupi-
nah. Že septembrski program
je za kulturne animatorje ze-
lo zanimiv. Seznanili se bo-
do z vlo^ in položajem kul-
turnega organizatorja v KS in
DO, z družbeno-političnimi in
idejnimi razsežnostmi kultur-
ne akcije Celjski kulturni ut-
rip in z nekaterimi temeljni-
mi vprašanji sociologije kul-
ture in umetnosti. Drugačen
program bodo poslušali reži-
serji, zborovodje, mladi kul-
turni delavci in delavci na
področju kulture.
Niti v kolektivih niti v kra-
jevnih skupnostih ne bi sme-
li čakati. Podobno vel j a za ZKO
in kulturna društva. Stalni se-
minar človek-delo^kultura bo
lahko uspel le z osveščeno in
zavestno akcijo samouprav-
nih, političnih in poslovodnih
organov v tozdih in krajevnih
skupnostih.
J02E VOLFAND
CELJE
NOVA ZADRUGA
USPEL REFERENDUM
Večletna prizadevajija celj-
skih družbeno političnih de-
lavcev pa tudi delavcev v
kmetijstvu, da bi celjsko
kmetijstvo končno le dobilo
tisto mesto, ki mu gre, da
bi se izboljšali družbeno eko-
nomsfki odnosi in da bi za-
čeli z novo, drugačno organi,
ziranostjo kot doslej, pod
okriljem Hmezada, so konč-
no uresničena.
Torkov referendum, pa tudi
javne razprave in dogovori
na različnih nivojih so poka-
zali, da s8 kmetje z območ-
ja Celja, šmartnega v Rožni
dolini, Frankolovega, Vojnika,
Strmca in Dobrne skorajda
soglasni z novo organizirano-
stjo. Referendum je uspel.
Tako so v Celju, ki bo sku-
paj s kmeti iz šmartnega v
Rožni doliini predstavljalo
eno temeljno zadružno enoto,
zabeležili naslednje rezultate:
od skupaj 302 volilcev jih je
v Celju glasovalo 93,6 odstot-
kov, za ustanovitev zadruge
pa 84,3 odstotka. V Smart-
nem v Rožni dolini je glaso-
valo vseh 91,8 odstotka upra-
vičencev, vsi pa so se izrekli
za ustanovitev zadruge. Na
območju Vojnika je na štirih
glasovalnih mestih volilo 321
od 370 vpisanih volilcev, od
tega pa se jih je 82,9 odstotka
izreklo za.
mst
PIŠE IVAN SENICAR
KRVAV VRTINEC
Palestinci so eno od tragičnih ljudstev sodobnega
sveta in vseh časov. Z ustanovitvijo izraelske države
so bili leta 1948 izgnani s svojih domov in se do danes
bojujejo za svoje mesto pod soncem. Palestinci, ki jim
je bilo odvzeto ozemlje, prepovedana svoboda in pra-
vica do državnosti, so srž problema na Bližnjem vzho-
du. V ta problem so vpletene arabske države, Izrael,
predvsem pa obe veliki sili — ZDA in Sovjetska zveza.
Edina pot, po našem mnenju in po oceni neuvrščenih
dežel, je, da se Izraelci vrnejo z ozemelj, ki so jih
osvojili, da dobijo Palesitinci svojo državo in da arab-
ske države s Palestinci vred priznajo Izrael. Arabci se
desetletja bojujejo z Izraelom: v glavnem so izgcfbljali,
čeprav so bile tudi zmage. Vprašanje pa se je zapletlo
lansko jesen, ko je egiptovski predsednik Sadat začel
svoje »oddvojene« razgovore z Izraelom. To zaradi izra-
elske nepopustljivosti ni pripeljalo nikamor. In zadnji
poskus reševanja tega je predviden za 5. september, ko
se bodo sestali v Camp I>avidu, ZDA, Izraelec Begin,
Egipčan Sadat in Američan Carter. Medtem pa na
Bližnjem vzhodu vre, predvsem pa med Palestinci.
Palestinska osvobodilna organizacija (PLO) je do-
slej priznana p>o vsem svetu. Vodi jo Jaser Arafat, ki
je bil že večkrat v Jugoslaviji. PIO ima po svetu tmji
svoje predstavnike. Januarja letos pa so v J.ondonu
ubili predstavnika PLO Siada Hamamija, junija v Ku-
vajtu Ali Jasina in pred dnevi v Parizu Kalaka, vse
izredno pomembne osebnosti v PLO in prijatelje Ara-
fata. Naj dodamo, da so v Parizu pred Kalakom izra-
elski agenti ubili že dva njegora predhodnika. Toda
kaj se dogaja zdaj? V palestinskem osvobodilnem pri-
zadevanju sta prisotni dve gledanji: Prvo, Arafatovo in
PLO, meni, da je treba bližnjevzhodni problem rešiti
na politični način; trenutno odklanja Sadatova pogaja-
nja z Izraelom, načelno pa predvideva mimo rešitev
in enotnost med p>alestinskimi skupinami. Druga pa
zahteva uničenje Izraela, terorizem pa kot obliko poli-
tičnega boja. Taka skupina »Fronta zavračanja« ima
svoj sedež v Bagdadu, Irak, vodi pa jo Abu Nidal, ki
je napovedal tudi uničenje vseh tistih Palestincev, ki
niso njegovega mnenja, predvsem pa PLO in Arafata.
Domnevamo, da je za pokoli predstavnikov PLO v
Londonu, Kuvajtu, Islamabadu in zdaj v Parizu kriv
prav Abu Nidal.
Zaradi t^a je PLO obsodila Abu Nidala na smrt v
odsotnosti, sklep pa je, da ne bodo odgovarjali s tero-
rističnimi dejanji, PLO tudi obtožuje Irak, da podpira
akcije proti zmernejši palestinski politiki, kar pa se-
veda iraška vlada zanika. V z\'ezi s tem je prišlo tudi
do napadov na iraška veleposlaništva, in sicer v Lon-
donu in Parizu. Bilo je mrtvih, ranjenih, obsojenih :n
izgnanih udeležencev. Žalostno je, da tudi s tem pale-
stinsko vprašanje ni nič bliže svoji rešitvi. Terorizem
ni pot za ohranitev in zmago Palestincev.
PRED VLAKOM BIE 78
VEZI PRIJATEUSTVA
1000 SLOVENCEV NA OBISK V SRBIJO
Septembra 1961 je iz Slo-
venije odpeljal v Srbijo
prvi vlalk, v katerem so
bili pretežno tisti, ki so bi-
li med vojno izgnani v Sr-
bijo in so med tamkajš-
njimi ljudmi našli svoj
drugi dom. S tem vlakom,
ki je najprej vozil vsako le-
to izmenično v Srbijo oz.
Slovenijo, kasneje pa vsa-
ki dve leti, so se začele
obnavljati vezi, katere so
stkali naši ljudje v naj-
hujšili dneh. Vlak z izjem-
no prijetnim in človeško
toplim simbolom »bratstvo
in enotnost« še vedno vo-
zi in bo tudi vozil. Letoš-
nji vlak bo odpeljal iz Slo-
venije 11. oktobra, vrnil
pa se bo 15. oktobra. Pri
predsedniku MKO Janku
Zevartu smo izvedeli, da
se je za letošnji vlak pri-
javilo rekordno število in
to kar 848 udeležencev. To-
liko jih je zato, ker so le-
tos prvič razširili možnost
sodelovanja na vse, torej
tudi tiste, ki so sicer bili
izgnani v Srbijo, zdaj pa
živijo v tistih občinah, ki
ne sodelujejo v organizaci-
ji vlaka. Takšnih sodelujo-
čih slovenskih občin pa je
trenutno 28, od katerih so
vse razen Kranja tudi po-
bratene z občinami v Srbi-
ji.
Celjani tako sodelujejo
s Cuprijo, Slovenske Ko-
njice s Kosjeričem, Šent-
jur s Požego. Šmarje z
Ariliem. Velenje z Vmiač-
ko Banjo, 2alec s Krušev-
cem, Laško s Trstenikom
in Mozirje s Čanjetino.
Res je, da je v vsakem
vlaku manj tistih »pravih«,
ki so med vojno našli svoj
drtigi dom med prijatelji
v Srbiji. Takšno je pač živ-
ljenje! Zdaj pretežno na
pot že odhajajo mlajši pa
tudi tisti, ki niso bili di-
rektno vezani na vse to,
za kar vlak še danes vozi.
Je pa to nov dokaz, da se
tudj človeška veriga nada-
ljuje v prihodnost tesnega
sodelovanja, kot se vse
bolj širi dolga veriga vla-
ka. Izmozirske občine bo
letos potovalo enajst ude-
ležencev, konjiške pet,
šentjurske 19, šmarske 11,
velenjske 29, žalske 37, la-
ške 21 in celjske 62.
Organizatorji letošnjega
vlaka so pred težavno na-
logo, za katero pa so pre-
pričani, da jo bodo prav
tako dobro izpeljali, kot
vse prejšn,je. Kakor hitro
bodo znani vsi podatki V/o-
do le-te natisnili in posre-
dovali prijavi j enceu. To
pa bo storjeno pravočas-
no. Sicer pa bomo tudi v
Novem tedniku redno po-
ročali o vsem, kar je ve-
zano na letošnji vlak
»Bratstva in enotnosti«,
torej tisti vlak, ki je bre«
dvoma med tistimi, za ka-
tere želimo, da niso nikoli
ukinjeni!
TONE VRABL
IVAN
CENTRIH
Luč sveta je zagledal
v vasi Platinovec pri Gro-
belnem, kot tretji otrok
delavske družine. Tu je
preživel tudi svoja otro-
ška leta. Izobilja v dru-
žini niso poznali, vendar
pa so se kljub skromne-
mu življenju otroci med
sabo zelo ^obro razume-
ti. Tako kot je bilo ta-
krat pri Centrihovih, je
bilo tudi pri sosedih.
V družini Centirhovih je
bila že od nekdaj doma
lesna obrt. In tako se je
tudi Ivan odločil, da se
bo izučil za mizarja. Ven-
dar mu pri tem starši
nikakor niso vsiljevali
svoje volje. Izučil se je
leta 1952 v Celju.
Takoj po končani stro-
kovni šoli se je zaposlil
v Tovarni pohištva Celje,
ki se je kasneje, po raz-
družitvi, preimenovala v
delovno organizacijo Po-
hištvo Celje. Tu je zapo-
slen še danes. Med tem
časom je sicer dokončal
ekonomsko srednjo šolo
in spremenil delovno me-
sto, tako da je sedaj za-
poslen v komerciali. Ivan
večkrat odide na potova-
nja; prehodil je vso Jugo-
slavijo, pa tudi izven na-
ših meja je že večkrat
pogledal za dalj časa.
Zgodilo se je, da je v
tujini ostal tudi dva me-
seca.
»In pri tem sem spo-
znal,« je dejal Ivan, »da
je resnično najlepše pri
nas doma.«
čeprav mu služba in
družina vzameta mnogo
časa (Ivan ima namreč
dve ljubki punčki), pa še
vendarle najde čas za dru-
žbeno politično delo in
opravlja tako vrsto funk-
cij: je delegat v zboru
občin pri skupščini SRS,
predsednik krajevne skup-
nosti Sentjur-okolica in
še vrsto drugih. O tem,
kako je pravzaprav začel,
je Ivan pripovedoval ta-
kole:
»Leta 1964, ko sem se
preselil v Grobelno, kraj
Se ni bil niti komunalno,
niti urbano urejen.
Naša prva skrb je bi-
la preskrba s pitno vodo.
Glede na to, da se je v
kraj priseljevalo mnogo
novih ljudi, nove hiše pa
so rasle kot gobe po dež-
ju, smo ustanovili pose-
ben vaški odbor, ki je ne
glede na občinsko mejo,
ki kraj deli na dve obči-
ni — šentjursko in šmar-
sko — dobro deloval. Po-
kazalo se je, da sloga ob-
čanov, pri razreševanju
skupnih, problemov poma-
ga. Danes ima kraj osnov-
ne komunalne probleme
kot so voda, kanalizacija
in cestna mreža, urejene.«
Leta 1975 so Ivana izvo-
lili za predsednika krajev-
ne skupnosti Šentjur —
okolica. Ivan je s tem
prevzel težko nalogo. Ta
krajevna skupnost je na-
mreč močno razdrobljena,
pravzaprav predstavlja ne-
kakšen obroč okoli cen-
tra Šentjurja. Da bi ta
krajevna skupnost lahko
delovala, so potem orga-
nizirali štiri vaške skup-
nosti. Z vsklajevanjem
različnih interesov teh
vaških skupnosti, pred-
vsem pa z mnogo dela,
je stvar uspela. In danes
je ta krajevna skupnost
izredno aktivna.
Vsekakor ima mnogo
zaslug za to tudi njen
predsednik Ivan Centrih,
ki je v preteklih treh le-
tih mnogo svojega časa
posvetil družbeno politič-
nemu delu. Ivan, ki v za-
čektu ni poznal niti imen
zaselkov, pozna danes ne
le vse zaselke, ampak tu-
di vse hiše v svoji krajev-
ni skupnosti. Vendar pa
je Ivan skromen in o
svojem življenju i7i delu
nerad govori.
Za svoje uspešno delo
v krajevni skupnosti in
vestno opravljanje funk-
cije predsednika prejme
Ivan Centrih letošnjo
občinsko nagrado »18. av-
gust«.
MOJCA BUČER
§t. 32 — 17. avgusta 1978
M0V1 TEDNIK — stran S
ŠMARJE
POBUDA V„PRAZNO"
ZATAKNIL SE JE PRI KRAJEVNI SKUPNOSTI
Cesta Šmarje—Zadrže bi
najbrž bila že asfaltirana pa
tudi avtobusna postaja bi ne
dražila več ljudi med Ha-
lerjevim klancem in Habja-
nom, če bi predstavniki kra-
jevne skupnosti vzeli vso
stvar nekoliko bolj resno.
Takšne trditve je že dalj
časa moč slišati med občani
v Šmarju pri Jelšah, ki me-
nijo (vsaj nekateri najbolj
prizadeti!), da jih v krajev-
ni skupnosti premalo upošte-
vajo.
Že pred časom so krajani
ob cesti Šmarje—Zadrže skle-
nili, da si končno urede ce-
sto. Pripravljeni so bili od-
stopiti svoja zemljišča, pri-
pravljeni prispevati del sred-
stev, zgrabiti v roke lopate.
Ustanovili so pripravljalni
odbor. Zgodilo pa se je, da
so morali že zbrani denar
vzeti nazaj, ker krajevna
skupnost ni podpisala pogod-
be- s cestnim podjetjem, ni-
ti ni predstavnik KS prišel
na organizirani sestanek, ki
ga je sklical pripravljalni od-
bor.
Krajevna skupnost, njeno
vodstvo, ni pokazala nikakrš-
nega razumevanja za težave
občanov, za gradnjo te ceste.
Iz sredstev KS so sicer
kupili nekaj kubikov peska,
ki pa je bil za te namene
neustrezen. Na cestišču je
nastalo blato, ko pa so ob-
čani  odšli  po  predsednika.
se ta vabilu, da bi si ogledal
cestišče, ni odzval.
Sedaj ni občanom preo-
stalo nič drugega, da se
spet vsedejo za zeleno mizo
in zadeve pretehtajo, da zdra-
mijo domačo krajevno skup-
nost, telo, ki jih povsod pred-
stavlja in ki koordinira nji-
hove akcije. Zapisnik s te se-
je so poslali na številne druž-
beno politične organizacije.
Na cesti nam je uspelo sli-
šati tudi mnenje, da bodo,
če bo šlo tako naprej, pri-
morani ustanoviti lastno kra-
jevno skupnost, ker se bodo
le tako samoupravno organi-
zirali in ne le plavali v toku
anarhije.
Ivan Artnak z ravnanjem
krajevne skupnosti, sveta
in predsednika, ni zadovoljen.
»Na krajevni skupnosti nas
imajo za norce. Kar naprej
nam obljubljajo, da bodo
cesto uredili, pa so nam na-
vozili 60 kubikov skorajda
neuporabnega peska. Le ne-
kaj je dobrega.
Mi vsi smo pripravljeni pri-
spevati za to cesto, a se za-
njo na vrhu premalo zanima-
jo. Predsednik krajevne skup-
nosti ne prihaja na seje, ka-
ko naj potem resno govori-
mo ...!«
Artnak in drugi pa so neje-
voljni še zaradi avtobusne
postaje, ki jo občani žele
vpeljati pri gostišču Virštanj-
čan, nekje na sredi med cen-
trom Šmarja in Halerjevim
klancem. Bistvo njihove želje
je v tem, da morajo prebival-
ci vasi Senovica, dela Šmar-
ja, Globoko, Dvor, Ješovec,
Cerovec, Kamenik pa še od
kje prevaliti kar lepo število
kilometrov, če hočejo priti
do prvega avtobusnega po-
stajališča. Postaja pri Strau-
su bi pot skrajšala za po-
lovico.
Dve vlogi sta že odpoto-
vali na vodstvo krajevne
skupnosti. Vlogi s podpisi
okoli 170 občanov. Toda to
se predstavniku krajevne
skupnosti ne z;.di dovolj res-
no, saj je dejal na enem
od zborov, da so vlogo pod-
pisali takšni, ki se še niso
rodili in tisti, ki so že umrli.
Z drugimi besedami, ideja
občanov mu ni bila pri srcu.
S predlogom se strinja Iz-
letnik, tamkajšnji ljudje, kra-
jevna skupnost pa predvsem
zaradi urbanističnega načrta
(ki ga ustavitve avtobusov
nikakor ne bi motile!!!) za-
enkrat še globoko premišlja.
V tem trenutku se občani
sprašujejo ali obstaja krajev-
na skupnost zato, da organi-
zira njihovo delo, vsklajuje
interese in načrtuje ali za-
to, da samovšečno in suve-
reno odloča mimo občanov,
kaj naj bi bilo  in kaj ne bo.
Bržkone je v vsem veliko
resnice, saj o tem že vrabci
čivkajo v Šmarju pri Jelšah.
MILENKO STRASEK
CELJE
MLADI V TOPRU
ZA URESNIČITEV AKCIJSKEGA PROGRAMA
Mladinske organizacije v
tovarnah si pogosto pred-
stavljamo kot skupine ljudi,
ki niso kaj dosti aktivne,
saj se poleg redne službe
le nekaterim ljubi delovati
še na kakšnem drugem pod-
ročju.
TOPER sem si izbrala či-
sto po naključju. Lahko bi
bila to katerakoli druga de-
lovna organizacija, hotela
sem se le prepričati, če ti-
sto o neaktivnosti drži. Pred-
sednica Rajfa Janevič me je
odpeljala skozi nekaj vrat
in našli sva miren prostor za
pogovor. Najprej mi je na-
nizala nekaj splošnih podat-
kov o mladinski organizaciji:
včlanjenih je 72 mladincev
od skupno 297, kolikor jih
je zaposlenih, 9 jih je tudi
članov Zveze komunistov.
Razdeljeni so v dve temeljni
organizaciji združenega dela
in vsaka ima svojega pred-
sednika. Moja sogovornica je
predsednica koordinacijskega
sveta, kakor se temu pravi.
Na volilni konferenci so letos
sprejeli v svoje vrste še 27
novih članov. Večkrat se zgo-
di, da so nekateri člani sa-
mo na papirju, udeležba ha
sestankih pa je precej siro-
mašna, tudi z aktivnostjo se
ne bi mogli pohvaliti. Rajfa
mi je povedala, da je tudi
pri njih nekaj takšnih. Kadar
je sestanek sklican med de-
lovnim časom, je udeležba
polnoštevilna, kar pa se do-
gaja povsod.
Sprejeli so akcijski pro-
gram, v katerem so načrtova-
li številne akcije, nekaj so
jih že izvedli. Tako so na
primer sodelovali na pohodu
Ob žici o]j:upirane Ljublja-
ne, na sprejemu Titove šta-
fete . ..
Ker je vsaka temeljna or-
ganizacija enota zase, se je
dogajalo, da mladi med se-
boj niso sodelovali in tudi
aktivnost je bila na ta na-
čin manjša. Temu so se sku-
šali izogniti tako, da so pri-
redili spoznavni večer. Pred-
sedniki posameznih mladin-
skih organizacij morajo biti
seznanjeni tudi s teorijo, ki
so jo pridobili v politični šo-
li, ki jo je organizirala Ob-
činska konferenca Zveze so-
cialistične mladine Slovenije.
Da niso udeleženci tam sa-
mo spali, se vidi v tem, da
so svoje znanje prenesli na
ostale mJadince.
Glavni cilj toperske mla-
dinske organizacije je seveda
uresničitev akcijskega pro-
grama, da ta ne bi ostal sa-
mo na papirju. Ker je blizu
deseti kongres Zveze sociali-
stične mladine Slovenije, so
na sestanku izbrali svoj pro-
blem, ki naj bi ga obravna-
vali na kongresu. Teži jih
predvsem stanovanjski pro-
blem in problem, ki se po-
javlja, kadar bi se mladi
delavci radi šolah ob delu.
Zanimanje je namreč veliko,
možnosti pa majhne, saj te-
če proizvodnja v dveh izme-
nah, šola pa je samo dopol-
dne. Tudi na delovne ak-
cije bi jih bilo lahko šlo več,
vendar proizvodnja ne sme
trpeti.
Predsednica mi je potožila,
da bi lahko več delali, če bi
imeli širšo podporo ostalih
družbenopolitičnih organiza-
cij v tovarni. To je vsekakor
vredno graje. Za konec mi je
skromno zaupala, da je bila
delegatka na osmem kongresu
Zveze komunistov Slovenije,
kar je vsekakor priznanje in
spodbuda za njeno nadaljnje
delo in delo organizacije, ki
jo vodi.
TATJANA PODGORŠEK
CELJE
PROMETNI POLIGON
ZA POUČEVANJE KANDIDATOV
Zeleno luč za začetek akcije
za ureditev in gradnjo poligo-
na za poučevanje kandidatov
za voznike motornih vozil
je prižgal izvršni svet na pred.
log poročila o stanju promet-
ne varnosti v občini, ki ga je
predložila Postaja milice v
Celju in na pobudo sveta za
ljudsko obrambo, varnost in
družbeno samozaščito.
Zadeva je steklei. iza^ršni
s\tt občinske skupščine je
imenOTal posebno delomo
»kuipiino — vodi jo    Marko
Brezjgar — z nalogo, da pro-
uči stanje in predlaga ukre-
pe za izgradnjo poligona.
Sicer pa je izvršni svet
predlagal Izletniku naj pro-
uči uvedbo žetonov, kot pla-
čilnega sredstva na progah
mestriega, oziroma primestne-
ga prometa, značilno pa je
tudi priporočilo Občinski ko-
mvtnalni skupnosti, da čim-
prej uredi parkirni prostor za
tovornjake.
_   .._ ^ ........_______^ .MB
ZSMS
PRED KONGRESOM
Zveza socialistične mladine Jugosla-
vije je dosegla velike rezultate in po-
membne pozitivne izkušnje v uresni-
čevanju stališč in nalog sprejetih na
IX. kongresu ZSMJ. S tem, ko se je
konstituirala kot enotna družbenopoli-
tična in vzgojna organizacija mladih
je ZSMJ dosegla pohvalne rezultate pri
okrepitvi in razvijanju idejne in akcij-
ske enotnosti mlade generacije, njeni
organiziranosti in konkretnem delova-
nju. Prav tako rezultate mladinske
organizacije in mlade generacije v ce-
loti glede prispevka družbenoekonom-
skemu razvoju, pri krepitvi družbeno-
ekonomskega položaja mladih, prosto-
voljnega mladinskega dela, idejnopoli-
tičnega in marksističnega izobraževa-
nja in usposabljanja mladih, splošne
ljudske obrambe in družbene samoza-
ščite, pri razvoju bratstva in enotno-
sti in tudi rezultati na drugih področ-
jih potrjujejo ugotovitve o uspešnem
uresničevanju osnovnih programskih
ciljev in nalog sprejetih na IX. kon-
gresu ZSMJ.
V minulem obdobju so se pojavile
v delu in delovanju mladinske orga-
nizacije tudi slabosti. Pojavili 30 se
tudi novi problemi in odprta vprašanja
so bila nova vprašanja — kot rezultat
dinamičnega razvoja naše družbe v ce-
loti in potrebo, da ZSM deluje v skla-
du z novimi odnosi, ki se gradijo v
socialističnem samoupravljanju.
Na osnovi programskih opredelitev
in ciljev ZSMJ, kot tudi na podlagi
dosedanjih rezultatov in spoznanj se
v Tezah (material dan v javno raz-
pravo) opozarja na osnovna vprašanja
in probleme povezane z aktivnostmi
ZSMJ v celotnem razvoju družbe, na
glavne smeri prihodne aktivnosti ZSMJ
in tudi na metode in naloge ZSMJ
pri njihovem uresničeranju.
Javna razprava, za katero predstav-
ljajo Teze samo podlago in vzpodbu-
do, bi morala še konkretneje, ustvar-
jalno in kritično osvetliti našteta in
druga vprašanja ter nakazati poti za
njihovo reševanje. Na ta način se bo
skozi demokratično razpravo najbolje
pripravil X. KONGRES ZSMJ, ki mora
pomeniti uspešen zaključek še ene etar
pe krepitve in razvoja ZSMJ in začr-
taiti naloge mlade generacije za naprej.
Na ta način bo ZSMJ največ pri-
spevala javni razpravi in pripravi
11. Kongresa ZKJ, ki bo začrtal na-
daljnje smeri izgradnje resnične samo-
upravne skupnosti.
Javna razprava o osnutkih doku-
mentov X. KONGRESA ZSMS je se-
stavni del aktivnosti mladih, organizi-
ranih v osnovnih organizacijah ZSMS,
in drugih oblikah organiziranega delo-
vanja mladih. Omogočiti mora nepo-
sredno izražanje interesov mladih, njih
soočanje, usklajevanje in oblikovanje
predlogov ter stališč.
Da bi resnično dosegli zastavljene
cilje javne razprave, je potrebno za-
gotoviti:
— sprotno in učjnkovito informi-
ranje,
— ustrezno organiziranost od začet-
ka do zaključka razprave,
— demokratičnost v razpravi in pri
usklajevanju oz. oblikovanju stališč in
pripomb na dokumente.
Osnovne organizacije ZSMS morajo
organizirati posebne študijske seje, kjer
bodo obravnavale osnutke dokumen-
tov za X. kongres 2^SMS z vidika nji-
hove konkretne aktivnosti od IX. kon-
gresa do danes. Oblikovati je potreb-
no pripombe, dopolnila in predloge
sprememb obravnavanih " dokumentov
in jih poslati Odboru za pripravo na
X. kongres pri Občinski konferenci
ZSMS Celje.
V tem času je potrebno, da se
organizirajo prireditve in akcije, po-
svečene X. kongresu ZSMS. Zato naj
osnovne organizacije ZSMS vseskozi
do konca meseca oktobra 1978 organi-
zirajo:
— proslave in druge svečanost.!, ki
so v celoti p>osvečene obeležju X. kon-
gresa ZSMS,
— športne prireditve,
— lokalne delovne akcije (čiščenje
okolja v vseh sredinah),
—- pohodi,
— itd.
SEKRETAR AKTIVA MLADIH
KOMUNISTOV OZD AERO
BOGDAN PODPLATAN
CELJE — POD GRADOM
VELIKO SO
PRIPRAVE NA PRAZNIK
Krajevna skupnost Pod gra-
dom praznuje 16. septembra
svoj krajevni praajnik. Te dni
smo se oglasili pri Francu
Kumru, predsedniku te skup-
nosti in ga povprašali, koliko
so uresničili r^rt dela, ki
so ga sprejeh lani.
Za vzdrževanje vseh komu-
nalnih in drugih naprav so
planirali 140.000 din. Porabili
so nekaj manj, ker so lana
skušali varčevati.
Financiranje fimkcdonalnih
dejavnosti obsega osebne do-
hodke tajnika, drugih delav-
cev, stroške poslovanja, zava-
rovalnino itd ... Za to so
prav taiko namenili 140.000
din, a so to vsoto prekoračili
zaradi podražitve pisarniške-
ga materiala in zaradi zviša-
nja osebnih dohodkov.
Za investicijski program so
odobrili 7330.000 din, uspeli
pa so uresničiti dela v vred-
nosti 5.000.000 din. Zgradili so
trgovino na Polulah (financi-
ral Merx), urediU nekaj ka-
nalizacij, asfaltirali so cesto
v Zagi-adu, postavili luči ob
cesti v Košnico in opravili
nekaj buJdožersfcih del na ce.
sti na Vopoto. Gradijo pa še
igrišče za pošolsko mladino
v Pečovniku, regulirajo potok
Ločnico ob igrišču in namera-
vajo postaviti telefonsko go-
vorilnico v Koš.nici. Težave
pa iinajo pri izvedbi progra^
ma, ki je vezan na sredstva
interesnih skupnosti in zdru-
ženega dela. Najbolj pereče
je vprašanje izgradnje tele-
fonskega omrežja na širšem
območju krajevne skupnosti,
še bolj pa ureditve okolja,
sploh Apnenika.
Dodobra smo že zajadrali
v mesec avgust in kar naen-
krat bo tu dan, ko praznuj'e
krajevna skupnost Pod gra-
dom svoj praznik. Pozanimali
smo se, če morda že potekalo
priprave za ta dan. Povedali
so nam, da so imeno\'ali cxi-
bor, ki bo skrbel za izvedbo
programa. Do takrat bi tudi
radi dokončali nekatera dela,
hkrati pa bodo izvedli oči-
šče\'alne akcije na žariščih
onesnaženosti. Posebno nalo-
go pa imata m.ladinska orga-
nizacija in Socialistična zve-
za, saj naj bi vplivali na čim-
boliše vzdušje in pripravlje-
nost med krajani. Delavsko
prosvetno društvo Svoboda
pa bo prit»ravilo kulturni nro-
grara.     ' MAGDA TRATNIK
SUJIARSKE
IVERI
Tako ali drugače znamenito
sprehajališče (WandelsbQhn)
pred hoteliom Donat se noče
niti podreti, popraviti pa ga
menda tudi na nihče priprav-
ljen. Sprehajališče je tako ho.
češ nočeš postalo še bolj zna-
memto, saj radovedni gostje
z očmi dobesedno obvisijo na
njem. Izvedeli smo, da bo
dokončna rešitev v Rogaški
Slatini padla oktobra. Katere-
ga oktobra, letošnjega aH ka-
terega drugega, nd znano!
xxx
Rogažfci planinci so zanese-
njaki. S skromnimi sredstvi,
ki so nm na voljo, grade na
Donaoki gori novo planinsko
kočo. ker je prejšnia menda
pogorela. Steklarna Straža jim
je obljubila pet miliionov. ko
pa so poslali skupščini obči-
ne Šmarje prošnjo za pomoč,
so jim odigovoriM, da jim de-
narja pač ne morejo dati, da
pa akcijo vsekakor zelo pod-
pirajo, če ne gre drugače, je
hidi moralna podpora veli-
ko(?).
Občina Arilje. pk>bratim
Šmarja pri Jelšah, praznuje
23. avgušt.a občtnsiki praznik
in kot je že običaj, se bodo
praznovania udeležili tudi
predst.avniki šmarske občine.
Odhod v Srbijo je prilika,
da nekoliko po?o>meje» pre-
vetrijo« sodelovanje z Ari-
Ijem. če bi jih slučajno kdo
vprašal, kako in kaj. Zaen-
krat obstaja sodelovanje le
v itanenjavi brigadirjev za
različne mladinske delovne
akcije, možnosti pa je bržko-
ne še več. Obe strani bd naj-
brž lahko ponudile tudi kaj
bolj zanimivega,
■*
mst
4. stran — NOVI TEDNIK
št. 32 — 17. avgusta 1978
TOVARNA ŽVEPLENE KISLINE
TI PA STA: EKOLOŠKA IN EKONOMSKA VARNOST CINKARNE
»v Celju nismo bili nikoli proti gradnji tovarne žveplene kisline v Cinkarni, Seveda ob
izpolnitvi vseh jasno in odločno zastavljenih pogojev, ki bodo zagotovili ekološko varnost
proizvodnje in hkrati pomaifuli k dokončni ureditvi vseh odprtih vprašanj, ki zadevajo eko-
logijo v Cinkarni«. Tuko je na nedavnem pogovoru z novinarji izjavil predsednik delovne
skupine za proučitev la/vojnih možnosti Cinkarne, Aleš lic.
V razreševanju problema,
ki že več kot leto dni buri
duhove Celjanov, torej tudi
potem, ko je svoje delo opra-
vila republiška interdiscipli-
narna skupina sestavljena iz
predstavnikov Celja, strokov-
njakov s področja ekonomije
in ekologije, ni praktično nič
novega. Vse je navidez jasno
kljub temu, da je odprtih
vprašanj, dilem, nesoglasij in
mnenj praktično prav toliko
kot pred letom, če ne še več.
Potem ko so bile na c>snovi
predlokacijske razprave o
gradnji tovarne žveplene ki-
sline v Celju izdelane stro-
kovne študije (skupina tSEPO,
Razvojni center Celje itd.),
so zaradi različnosti ugotov-
ljenega stanja in predvidene-
ga vpliva te tovarne na one-
snaževanje v Celju, v republi-
ki sklenili poenotiti stališča
in z delom interdisciplinarne
skupine dejansko dobiti ob-
jektivno sliko stanja m mož-
nosti za gradnjo take tovarne
v Celju. V predlogih so pred-
videli tudi tri mogoče loka-
cije tovarne žveplene kisline
— V okviru kompleksa Cin-
karne, nekje na obrobju Celja
ali kjerkoli v Sloveniji. Inter-
disciplinarna skupina je
\'ztrajala na stališču, da je
najugodnejša lokacija (zaradi
kadrov, ki jih ima cinkarna,
zaradi urejene infrastruktu-
re itd.) v okviru Cinkarne.
Seveda le ob določenih ukre-
pih, ki bodo zagotovili ne le
ohranitev sedanjega stanja
pri onesnaženosti celjskega
2a-aka, ampak tudi izboljšanje.
Celje, ki je uvrščeno v 4.
stopnjo onesnaženosti si nam-
reč ne more in ne sme pri-
voščiti dodatnih virov ones-
naževanja.
Stališča celjske družbene
skupnosti so v zvezi s tem
jasna že od vsega začetka
razmišljanj o bodoči naložbi
Cinkarne. Ta je lahko pove-
zana zgolj jn izključno z iz-
boljševanjem stanja oziroma
manjšanjem onesnaževanja,
ki ga povzroča cinkarna, hkra-
ti pa le ekonomsko upravi-
čena, saj težaven gospodarski
položaj cinkarne, ki ga pov-
zroča tovarna titanovega beli-
la, ne dopušča nerantabilnih
naložb. Na drugi strani tako
slovensko gospodaa'stvo kot
tudi obstoječa proizvodnja
oinkame zahteva večje koli-
čine žveplene kisline, ki je
med najpomembnejšimi suro-
vinami. Zato vprašanja, žve-
plena kislina da ali ne. prav-
zaprav ne bi smelo biti. Vpra-
šanje je lahko le kje, in pod
kakšnimi pogoji.
Interdisciplinarna skupina
je ugotovila, da je pri pri-
pravah na izgradnjo tovarne
žveplene jfcisline upoštevan
najsodobnejši tehnološki po-
stopek pridobivanja kisline
pvo zaprtem postopku iz ele-
mentarnega žvepla. Ob upo-
števanju dejstva, da bi po iz-
gradnji te tovarne  cinkarna
ustavila delo v vseh obratih
na desni strani Hudinje, ter
delo kotlovnice, hkrati pa bi
vse emisije iz nove tovarne
in starih obratov izpeljala v
visok dimnik, (kako vrisok ne
ve še nihče) bi se onesnaže-
vanje celjskega zraka močno
zmanjšalo. Seveda pa taka
zasnova rešitve odpira nove,
ne več izključno celjske pro-
bleme. Nedvomno bo iz so-
sednjih občin precej n'3godo.
vanj a prav zaradi visokega
dimnika, saj bo odvajanje
emisij v višje plasti ozračja
rešilo celjski, prizadelo pa
zrak sosednjih občin.
Stvari pa niso zapletene le
pri novi tovarni. Vse več je
vprašanj, kaj z ostalimi obli-
kami in viri onesnaževanja v
cinkarni. Po mnenju celjske
skupine, razreševanje teh
vprašanj sodi v okvir načr-
tov za novo tovarno. Tako
filtriranje izpuhov iz tovarne
titanovega belila (pogodba o
dobavi filtrov Lurgi bo pod-
pisana septembra, nato pa
bodo v letu dni filtri tudi
pričeli delati), več pa bo tre-
ba storiti tudi za rešitev pro-
blema trdih odpadkov iz te
tovarne, kajti deponija v Že-
pini se nezadržno polni m
predstavlja časovno omejitev
za delo tovarne titanovega
belila. Rešitev tega problema
je v izgradnji tovarne umet-
nih gnojil (amon sulfata), ki
bi predelovala trdne odpadke.
Vendar je prav to nova, dra-
ga in neekonomična naložba,
izključno   ekološke narave.
Jasno je, da Cinkarna, kljub
temu da ima rokovno m fi-
nančno opredeljene ukrepe
za odpravo onesnaževanja v.
vseh oblikah, finančnih bre-
men, ki jih zahteva ekologi-
ja, sama ne bo zmogla. Zato
je zahteva Celja, da v reševa-
nju problemov sodeluje tudi
republika, utemeljena. Pred-
logi, kako naj bi ta pomoč
potekala, so že pripravljeni,
o njih pa bo v začetku pri-
hodnjega tedna razpravljala
slovenska gospodarska zbor-
nica skupaj z izvršnim sve-
tom. Trenuten izračun kaže,
da bi rešitev vseh ugotovlje-
nih problemov onesnaževanja
stala nad 230 milijonov dinar-
jev, kar bi zagotovilo izgrad-
njo tovarne amon sulfata in
razrešitev problema dimnih
odpadkov. Cinkarna sama bi
lahko sodelovala le z delom
sredstev, del naj bi prispeva-
la republika, del pa vzhod-
nonemški partner pri proiz-
vodnji titanovega belila.
Preuranjeno bi bilo iz do-
sedanjih razprav povzemati
kakršnekoli sklepe ali mne-
nja. Za Celjane in za Cinkar-
no je pač najbolj bistveno
dejstvo, da se stališča Celja
ne spreminjajo in da bo zele-
na luč na tovarno žveplene
kisline dana šele takrat, ko
bodo jasna vsa jamstva o iz-
polnitvi zahtev Celja po eko-
loški in ekonomski varnosti
nove tovarne in reševanju pe-
rečih ekoloških vprašaaij v
Cinkarni. To pa je stališče od
katerega v Celju za nobeno
ceno ne bi smeli odstopati.
BRANKO STA1!»IEJCIC
OBMOČJE
v
IZVAŽAMO
LE 17 ODST. SLOVENSKEGA IZVOZA
Neskladna struktura proizvodnje, šibka produktivnost,
visoki proizvodni stroški, slaba konkurenčnost na zunanjih
tržiščih, neorganiziranost za pomembnejše nastope izven
meja, slaba obdelava tujih tržišč, šibka stimulacija in zaAo-
voljiva prodaja na domačem trgu, to so osnovni vzroki, da
gospodarstvo celjskega območja še mnogo premalo izvaža,
vsekakor pa mnogo manj kot bi, glede na velike potrebe po
uvoznih surovinah in opremi moralo. Tako je v svoji ana-
lizi izvoznih gibanj na celjskem območju za zadnja tri leta
ugotovil medobčinski odbor gospodarske zbornice Celje za
celjsko območje.
Eno osrednjih vprašanj da-
našnjega gosp>odarskega tre-
nutka v Jugoslaviji je ne-
dvomno preveliko in preočit-
no zaostajanje izvoza za uvo-
zom in s tem p>ovezan vse
večji primanjkljaj v menja-
vi s tujino. Prav zato tudi
omenjena analiza celjske go-
spodarske zbornice ni na-
ključna. Prav tako ni pre-
senetljiva temeljna ugotovitev
te analize, namreč, da gospo-
darstvo celjskega območja
dosega, glede na svoje mož-
nosti in potrebe, mnogo pre-
šibke izvozne rezultate in da
ne dosega tistih ciljev, k;i smo
jih zapisali v srednjeročne
načrte razvoja občin m nji-
hovega gospodarstva na celj-
skem območju.
Korist opravljene analize je
v tem, da jasno kaže na os-
novne vzroke zaostajanj in
hkrati argumentirano dokazu-
je vse tisto, na kar že dalj
časa opozarjajo gospodarstve-
niki.
Pregled osnovnih p oda*: kov
pk>kaže, da je izvoz celjskega
območja v letu 1975 presegel
133 m pol milijonov dolarjev
in rasel za 6 odstotkov hitre-
je kot poprečno v Sloveniji.
Tega leta je izvoz območja
predstavljal 17,6 odstotka slo-
venskega izvoza. Mnogo ne-
ugodnejše je bilo leto 1976,
ko je izvoz na obmf>čju v
primeri z letom poprej p>ora-
sel vsega za 7 odstotkov, na-
raščal za 13 odstotkov počas-
neje kot poprečno v Sloveniji
in predstavljal vsega 15,7 od.
stotka slovenskega izvoza. La-
ni pa je izvoz območja na-
raščal za 10 odstotkov nit reje
kot slovensko poprečje in
predstavljal 17,3 odstotka slo-
venskega izvoza. Izvoz ob-
močja lani je domala dosegel
163 milijonov dolarjev. Ob
tem je treba zapisati še, da
sta na območju izvoza dar
leč najmočnejši celjska in ve-
lenjska občina, ki sta samo
lani prispevali 60,5 odstotka
izvoza osmih občin območja.
Tema občinama sledijo žal-
ska in konjiška, zatem šmax-
ska in šentjurska, najmanj iz-
voza (2 odstotka oziroma
1,6 odstotka) pa k skupne-
mu izvozu območja prispe-
vata občini Mozirje in La-
ško.
Medtem ko izvoz celjske
občine v zadnjih treh letih
beleži finančno porast le za
slabe tri milijone dolarjev, v
velenjski pa dober milijon
dolarjev, napreduje izvoz iz
žalske občine za domala se-
dem in pol milijonov m prav
toliko iz konjiške občine.
Prav ti dve občini sta na
področju izvoza v zadnjih
treh letih naredili izreden ka-
kovosten premik, še posebej
velja to, za občino Konjice,
kjer izvoz letno raste po stop-
nji nad 20 odstotkov, v letu
1975 pa je porasel celo za
46 odstotkov.
Znatno več pozornosti iz^/o.
zu bi morali, ob celjski m
velenjski občini, kjer lahko
kljub visokemu izvozu že go-
vorimo o precejšnji stagna-
ciji, posvetiti v občinah Mo-
zirje, Laško, Šentjur in Šmar-
je.
Medtem ko je letos osnov-
ni cilj gospodarjenja, ob po-
večevanju produktivnosti,
zmanjševanje zunanjetrgovin-
skega primanjkljaja, se nika-
kor ne moremo iznebiti vfci-
' sa, da so v gospodarstvu ob-
močja le še preveč zadovolj-
ni s konjunkturo na domačem
tržišču in zato posvečajo
mnogo premalo pozornosti
predvsem pa neorganizirano
in neplansko, pomembnejšim
prodorom na zunanja tržišča.
Vsekakor bo prav vpraša^
njem izvoza letos in v prihod.-
njih letih treba posvetiti več
skrbnejše pozornosti in preiti
od ugotavljanja dejstev, ki za-
virajo večji izvoz, ;.udi v ak-
cijo za odpravo slabosti. Prvi
ukrepi v Jugoslaviji so s po-
večanjem izvoznih stimulacij
že narejeni, zdaj bo treba
urediti lastne, notranje slabo-
stL
BRANKO STAMEJOIO
^>PREDILNICA« LAŠKO
LETOS PROIZVODNJA
PREUSMERITVENA DELA V POLOVIČNEM ROKU
Predilnica v Laškem, TOZD
»Dekorativne« Ljubljana, se s
svojim preusmeritvenim pro-
gramom hitro približuje za-
ključku. Razen obstoječe pre-
ditoice v okviru prejšnjega
podjetja »Volna«, so morali
zamenjati strojni park v pro-
stoi-ih nekdanje tkalnice, ka-
mor so namestiili modeme
predllne stroje, skratka vso
•potrebno mehanizacijo za no-
vo proizvodnjo. Do sedaj moč-
no prehitevajo v programu
predvidene roke montaže in
preusmeritve in računajo, da
bodo do zadnjega četrtletja za
50 odstotkov skraošaLi rok
preijismeritve.
Po sedanjdh cenitvah bodo
v zadnjem četrtletju že začeli
z redno proizvodnjo, ki pa za
letos še ni biLa predvidena
in bodo tako občutno zmanj-
šali planirano izguibo. Ta iz-
guba, ki jo beležijo zdaj, je
čisto drugačnega značaja, kot
je bila izguba pred leti, ki se
je od meseca do meseca pove-
čevala in z njo negotovost ob-
stoja podjetja.
Vzporedno s preusmeritve-
nimi deli, montažo strojev je
potekala tuidi prekvalifikacija
zaposlenih, kajti na novo ure-
jena tovarna potrebuje tudi
odgovarjajoč kvalifikacijski
sestav delavcev. Večina nek-
danjih tkalk in na prodzvod-
ni program bivše »Volne« ve-
zanih poklicev so prekvalifici-
rali kar doma, medtem ko so
nekateri odšli tudi na speci-
alizacijo v druge sorodne to-
varne doma in na tujem.
Predilnica »Dekorati\Tie« v
Laškem v preusmeritvenem
procesu ni brez težav. Proti-
slovno je namreč, da imajo
še vedno za okoli 10 odstot-
kov preveč ljudi, da pa jim
jih hkrati primanjkuje. Gre
namreč za višek doslej zapo-
slenih, ki jih v bodočem pro-
izvodnem procesu ne bodo
potrebovali, ki jih niso uspeli
prekvaihficirati. Ker so v
vprašanju predvsem delavke
in za težka dela nesposobni
ljudje, jih ni mogoče preme-
stiti na prosta delovna m.esta
delavcev v notranjem trans-
portu, kjer so potrebne pred-
vsem moške delovne roke.
Zato je na eni strani višek,
na drugi pa pomanjkanje de-
laA^cev.
Kar zade\^ socialno varnost
največjega dela nekdanjega
kolektiva »Volne«, se je po-
ložaj močno obrnil na bolje,
že v preusmeritvenem obdo-
bju so se osebni dohodki bi-
stveno popravili in, sicer za
okoli 20 odstotkov več. Seve-
da so tudi v tem času ubrali
pot nagrajevanja po delu in
niso storili tako, kot bi v
tem obdobju tudi lahko, dia
bi vsi dobivali povprečno ena-
ko. Treba je pribiti, da so
delm'ke predvsem v teh
mesecih montaže novih stro-
jev in preuredr:*ve tovarne
prijele za vsakršno delo in
da so se v podrobnosti spo-
znale s stroji, na katerih bo-
do delale. Brez dvoma so s
tem v kolektivu pokazali, da
ni bilo zlorabljeno zaupanje
družbe, ki je delovno uigra-
nem kolektivu v Laškem po-
nudila možnost za preusmeri-
tev. V tovarni veje bolj spro-
ščen duh dn v takem ozračju
poteka tudi samoupranoio in
poLitično življenje.
JURE KRAŠOVEC
št. 32 — 17. avgusta 1978
NOVI TEDNIK — stran 5
ŠENTJUR
m POHODU
VELiKE MOŽNOSTI ZA TURIZEM
čepraiv že doslej na to po-
membno gospodarsko panogo
niso pozabili, se zdi, da so jo
več ali manj le registriraili. V
načrtih, programih. Kaj več,
kaj bolj otipljivega od nje ni
bilo.
In vendar se v šentjurski
občmi prav zdaj odpirajo tu-
di novi turistični vidiki.
V Šentjurju si veliko obe-
tajo od novega motela ali ho-
tela, ki ga bo zgradil kolektiv
Merxa. Z njim bodo dobili tu-
di prv^i objekt v družbenem
upravljanju, ki bo imel j na
voljo nočitvene zmogljivosti.
Doslej so poslovne Ijiudi in
druge goste peljali v Celje
ali Rogaško Satino. Poslej bo-
do ostajali kar tu.
Novo središče, zlasti v iz.
letniskem in ribolovnem turiz-
mu, nastaja pri Slivniškem
jezeru.
Poglavje zase je prav goto-
vo Planina pri Sevnici. Tu je
bU turizem že nekoč doma.
Zdaj? Na vsak način točka,
okoli katere se bo treba po-
govoriti in ji dati primemo
mesto v turističnem razvoju.
To si Planina s svojim gra-
dom in še kaj ter z okolico
tudi zasluži.
Toda, tu nista samo Šent-
jur in Planina. So še drugi
kraji, ki bi se lahko v turi-
stičnem življenju lepo uvelja-
vili. Dramlje, Ponikva, Jakob
z Rifnikom itd.
Tudi boljša cesta do Resev.
ne aU vsaij do bližine plmiiOj-^
ske postojanke bi lahko ta
svet boLj približala okolju.
Na vsak način še veliko na-
log in dosti dela.
Šentjur pa bi lahko izkori-
stil še eno priložnost. Gre za
sklaidatelje Ipavce. Televizij,
ska nadaljevanka je vzbudila
pri Ijiudeh veliko pozornosti
ne samo zaradi skladateljev,
njihove glasbe, tudi zavoljo
kraja. Morda je tu motiv, ki
bi ga lahko osvojili za prire-
janje stalnih kulturnih prire-
ditev na temo Ipavčeve glas-
be. Lahko bi se odločili za
srečanje F>evskih zborov, [za
nastope enega ali več simfo-
ničnih orkestrov itd. To so
misli, ki pa lahiko dajo kon-
kretnejšo pobudo.
Tudi z modernizacijo cest
bo občana bolj na široko odr
prla svotja vrata. Dosti skritih
rezerv je v zasebni iniciativi
ter še posebej v kmečkem tu-
rizmu.
V tem kompleksu vprašanj
pa imajo svoje mesto tudi tu-
ristična d,ruštva. Ce so se do-
slej, ali zlasti šentjursko, bolj
uveljavljala kot olepševalna,
bo treba v prihodnje napravi-
ti korak naipre(j. Lahko bi bi-
la pobudniki za uresničitev
novih idej, koordinatorji ak-
cij, pomemben člen v turi-
stični propagandi itd.
Skratka, turifzem v šentjur-
ski občini je na pohodu. Da
bi krenil le na pravo pot!
M. BOŽIČ
Vlado Miklavc
V mozirski občini se pri-
pravljajo na izdajo dveh tu-
rističnih vodnikov. Tako ob-
činska turistična zveza pri-
pravlja v redakciji Aleksan-
dra Videčnika »Vodnik po
Gornji Savinjski dolini«, v
Solčavi pa bodo izidali še
svojega. ZajeU bodo celot,
no Solča>vsko. Pri isdaji te
publikacije bo sodeloval tudi
tajnik Celjske turistične zve-
prof. Zoran Vudler.
LUČE OB SAVINJI
iitlLUvitiMii, niiLiiiJK/lii...
škoda, da je konec pokva-
rilo slabo vreme. Sicer pa
so se prizadevni delavci do-
mačega Turističnega društva
tudi tokrat lepo izkazali. De-
veta tradicionalna turistična
prireditev v Lučah ob Savi-
nji je uspela. Uspela tudi
zavoljo tega, ker je znova
prinesla nekaj novega. To-
krat so se predicam pridru-
žile domače kuharske speci-
alitete, medtem, ko igralci
citer svojih instrumentov ni-
so upali prinesti. Vlaga vpli-
va na strune... Pa so jih
zadržali rajši na suhem in
toplem. In prav je bilo tako.
Najprej so v domači osnov-
ni šoli odprli razstave rezbar-
skih del Milana Matka, ku-
harskih specialitet in lovskih
trofej. Ta del so zdra-
žili celo z majhno pokuš-
njo. Ljudje so bili zadovolj-
ni in upajmo, da se bodo ne-
katere jedi znova pojavile
na domačih jedilnikih.
V nedeljo pa je bila naj-
prej povorka, v kateri so
žal, manjkali lovci in morda
tudi mlajši gozdni delavci,
saj gre na koncu koncev za
praznik Luč in vseh ljudi
v tem kraju. Zato pa so
svoje opravile predice in še
vsi drugi, ki so sodelovali,
kot na zaključni prireditvi
tudi domači pevci, pa člani
folklorne skupine iz šmart-
nega ob Paki in ne nazad-
nje ansambel Viki j a Ašiča.
MB
MOZIRJE
CVETLIČNA RAZSTAVA IN POVORKA
Spet je v svoji raakošni ob-
leki. En sam cvet. Čudoviti
cvet. Po zaslugi slovenskih
vrtnarjev in vseh, ki so po-
skrbeli za rastje v SavinJ.
skem gaju v Mozirju.
»Zdaj je prav tako miikaven,
kot tedaj, ko so konec arpri-
la in na začetku maja cveteli
tulipani,« je ugotovil Vlado
Miklavc.
V Mozirju se zdaj priprav-
ljajo na zaključne preuredit-
ve letošnje slovenske horti-
kultume akcije. Na vrsti sta
razstava cvetja in ovetlična
povorka. Za obe so v središču
Gornje Savinjske doline ime-
novali delovna odbora, in Via-
do Miklavc vodi tistega, ki
skrbi za razstavo cvetja.
»Razstavo bomo odprli ju-
tri, v petek, 18. avgusta ob šti-
rih popoldne v osnovni šoli.
To ne bo prva cvetlična raz-
stava v našem kraju, bo pa
prajv gotovo največja in vse-
kakor dostojna afirmacija slo.
venske hortikultume akcije.
To bo razstava cvetja na
sploh in v tej zvezi še vsega
drugega, kar je vezano na
cvetje, na .urejevanje vrtov,
zelenic in podobno.
Tu bo na voljo najrazličnej.
ša literatura. Sodelovah bodo
tudi čebelarji, gobarji. Do ve-
ljave bodo prišli mojistri ike-
bane. Podobno vel-a za proiz-
vajalce vrtnarskega orodja in
še in še,« je poudaril Vlači
Miklavc.
Doživetje zase pa bo tudi
cvetlična povorka. Takšne,
kot bo v nedeljo, 20. avgusta
dopoldne, v Mozirju (in pri
nas, še ni bHo. V njej bodo
sodelovali slovenski vrtnarji
in vrtnarske delovne oi^aini-
zacije in mnogi drugi. Kot
pravijo in zagotavljajo, bo po-
vorka v resnici ne samo ko-
nec, marveč tudi višek letoš-
nje hortikultume manifestaci-
je v Gornji Savinjski dolini.
Ob cvetlični raeistavi in po-
vorki pa se bo zvrstilo še več
dmgih prireditev. Predvsem
se bodo izkazali športniki in
člani kultumojprosvetnih or-
ganizacij. Dolina bo 23nova za^-
živela, približno tako, kot ob
koncu aprila, ko so odprli Sa-
vinjski gaj, izredno pridobitev
letošnje hortikultume akcije.
Sicer pa obisk tega prečudo-
vitega parka tudi pozneje ni
upadel. Zlasti ob sobotah in
nedeljah ima na stotine in ti-
soče obiskovalcev in občudo-
valcev.
»Takega obiska v resnici ni-
smo pričakovali. Zato je ta
gaj tudi pomemben člen v na-
šem turističnem dogajanju,
saj spodbuja zlasti izletruškl
turizem,« je še dejal Vlado
Miklavc.
M. BOŽIO
PRI JAMI PEKEL
TRETJA NAJBOLJ OBISKANA KRAŠKA JAMA PRI NAS
Le malokdo je še pred nekaj leti pomislil, da so tudi na našem območju kraške jame. Da
pa bi bila kraška jama celo v Savinjski dolini, bi le težko kdo verjel. Razen geologov
in speleologov seveda. Ko so s svojim delom priseli člani JK Cmi galeb iz Prebolda, je
bilo rtrusače. Tudi oni imajo precej zaslug za to, da je jama Pekel v Podlogu ena izmed
najbolj pomembnih turističnih točk v Savinjski dolini. Marsikdo tega sicer noče ali pa
pozabi priznati. Prizadevni člani TD Šempeter so jamo uredili tako kot je treba in danes
jo obiskuje na tisoče domačih in tujih gostov. Pa si preberimo, kaj so nam povedali ne-
kateri izmed njih.
FRANC ŠTORMAN: »Sem
predsednik lO jame Pekel pri
TD Šempeter, še pred leti
skoraj ne bi mogel verjeti,
da bo jama v tako kratkem
Času pKJStala tretja najbolj
obiskana pri nas. Samo v le-
tošnjem letu jo je doslej obi-
skalo več kot 20.000 tujih in
domačih turistov. To je celo
Teč kot lansko leto in kot
VSe kaže, bo Pekel letos po
vsej verjetnosti druga naj-
t>o'.j obiskana jama pri nas.
Takoj za postojnsko.«
IVAN    SEDMINEK:     »Za
obiskovalce smo izdali po-
sebni vodič tudi v tujih je-
zikih, tako da vsakdo ve za
nastanek jame, o kapnikih,
skratka o vsem v zvezi z ja-
mo. Doslej smo v jamo inve-
stirali več ko sto milijonov
starih dinarjev. Odslej bomo
morali več za rektemo, ker
se to izplača.«
BARBARA        JEZERMK:
»Sem vodička. Dnevno pe-
ljem v jamo približno po pet-
najst skupin obiskovalcev,
včasih pa ceio več kot dvaj-
set. Ob »konicah« pridejo na
pomoč honorarni vodiči, v
glaraem študentje. Ljudje se
ne morejo načuditi lepotam
te podzemne jame. sicer pa
z njimi ni nikakršnih prob-
lemovjt
BRANKO GOLAVŠEK:
»Največ obiska je ob .sobo-
tah in nedeljah. Med tednom
prihajajo sem predvsem tuj-
ci, ki se vračajo z morja.
Pravkar je bila tu skupina
Angležev, ki se niso mogli
načuditi temu, kar so videli.
Obisk se je z otvoritvijo tu-
rističnega doma še povečal.«
Besedilo: JANEZ VEDENIK
Foto: EDI M.\SN3C
6. stran — NOVI TEDNIK
St. 32 — 17. avgusta 1978
OBČANI ŠENTJURSKE OBČINE PRAZNUJEJO - OBČANI ŠENTJURSKE OBČINE PRAZ
URESNIČEVANJE RAZVOJNE GOSPODARSKE POLITIKE
KLJUB NAPREDKU - NERAZVITI
MIGRACIJE, ZDOMSTVO IN ZAPOSLITEVV DRUGIH CENTRIH
Dnižbeno-ekonomski raz-
voj, po občinah v SR Slove-
niji, se v preteklih nekaj de-
setletjih kaže z različno in-
tenzivnostjo. Nanj je močno
vplivala prometno-komunika.
cijska povezanost. iVTočnejši
utrip gospodarskega razvoja
(razvoj industrializacije, ter-
ciarnih in kvartarnih dejav-
nosti) je bil v krajih, ki so
bili prometno povezani, torej
so imeli ugodnejšo geograf-
sko lego, ali v krajih, kjer je
bila zagotovljena surovinska
beza. V teh krajih, "središčih,
se je med drugim odvijal tu-
di intenzivnejši proizvodno
gospodarski in kulturni raz-
voj, pospešeno so se tod od-
vijale strukturne spremembe
v gospodarstvu in sicer z
23nanjševanjem primarnega v
korist sekundarnega in ter-
ciarnega sektorja. Ti procesi
so mnogo počasnejši v obči-
nah, ki so zaostajale v pro-
metno komunikacijski oprem-
ljenosti oz. tudi v tistih ob-
činah, v katerih je bilo kme-
tijstvo glavna gospodarska
dejavnost. Manj razviti, ne-
koliko oddaljeni zaselki, ob-
močja, od industrijsko razvi-
jajočih se centrov, so vedno
bolj postajali »bazen« delov-
ne sile. Nedodelanost dohod-
kovnih odnosov pa je pogo-
jevala povečevanje razlike v
razvoju med kraji In občina-
mi tudi v SR Sloveniji. Po-
sledice za kraje, ki so zaosta^
jali v razvoju, so postajale
očitne. Prisotni so še močni
migracijski tokovi prebival-
stva, za katere je še posebej
značilno:
1. negativen trend netto mi-
gracij —- večje odseljevanje
kot priseljevanje vključno z
naravnim prirastkom,
2. naraščanje začasnega za-
poslovanja občanov na tujem,
3. povečevalo se je število
delavcev — vozačev iz agrar-
nih v industrijska središča in
nenazadnje,
4. vigotavlja se, za preteklo
desetletje, proces staranja
prebivalstva.
Navedeni in še drugi de-
javniki so opozarjali, da sa-
mo organizirana družbeno po-
litična akcija lahko zagotav-
lja zmanjševanje razliK v raz-
voju. S sprejetjem »zakona
o pospeševanju razvoja manj
razvitih v SR Sloveniji«, s
sprejetjem nove ustave in
kongresnih dokumentov zve-
ze komunistov je SR Sloveni-
ja uzakonila nekatere temelj-
ne pogoje za pospeševanje
hitrejšega razvoja gospodar-
sko manj razvitih občin oz.
območij v SR Sloveniji, med
katerimi je tudi občina Šent-
jur.
Z dosedanjimi ukrepi za
pospeševanje razvoja manj
razvitih občin oz. območij,
med katere uvrščamo benefi-
cirano obrestno mero za in-
vesticijske naložbe v gospo-
darstvu, ugodnejši pogoji za
nalože v kmetijstvu ter sofi-
nanciranje nekaterih progra-
mov skupne in splošne pora-
be nismo problema manj raz-
vitosti v obdobju 1971—1977
razrešili v celoti. V občini
ugotavljamo, da benificirana
obrestna mera ni tisti dejav-
nik, ki bi v dovoljeni meri
vzbudil interes gospodarstva
iz razvitejših sredin za inve-
sticijske naložbe na manj raz-
vita območja. Po našem mne-
nju so bili pri odločitvah de-
lovnih organizacij za investi-
cijske naložbe na manj raz-
vitih območjih oz. občinah
preveč potencirani naslednji
dejavniki: slaba prometna po-
vezanost, komunalno neureje-
na območja, slabo elektro-
omrežje — torej ekonomski
dejavniki, premalo pa se je
upoštevalo širše družbene d.e-
javnike kot so: razpoložljiva
delovna sila (v kmetijstvu la-
tentno nezaposlena), v dolo-
čeni meri razrešeno stano-
vanjsko vprašanje, vprašanje
varstva otrok, zdravo okolje,
omejevanje migracije ali od-
seljevanje aktivnega prebival-
stva.
Kljub navedenim proble-
mom lahko ugotovimo, da je
sprejeta politika v 3RS do
manj razvitih občin zelo po-
zitivna, vprašanje pa je,  v
kolikšni meri, s kakšno odgo-
vornostjo in kateri nosilci
programov jo pri. izvajanju
le-teh tudi upoštevajo. V do-
sedanjem gospodarskem raz.
voju v občini Šentjur lahko
ugotovimo, da so bili edini
nosilci tega razvoja v glav.
nem delovne organizacije s
sedežem v občini.
To pa se odraža tudi v se-
danji akumulacijski sposob-
nosti, saj delovne organizaci-
je v občini niso akumulacij-
sko sposobne aktivirati kakš.
no pomembnejšo investicijo,
kar je nenazadnje razumlji-
vo, kajti težišče gospodarske-
ga raavoja v občini je bilo
preveč prepuščeno iniciati-
vam lokalnih dejavnikov in
premalo plod skupne solidar-
nostne akcije, v kateri bi mo-
rale imeti pomembnejšo vlo-
go gospodarsko razvitejša
središča, del-3vne in druge or-
ganizacije. Nujna bo večja
prisotnost gospodarske zbor.
niče, še posebno, z vidika sa-
moupravnega organiziranja in
usklajevanja potreb in inte-
-resov po hitrejšem gospodar-
skem razvoju občine Šentjur,
kakor tudi pri usmerjanju in-
vesticijske politike v večje in
^ kvalitetnejše naložbe na Koz-
janskem nasploh. Potrebna
bo tudi večja aktivnost znan-
stveno-raziskovalnega dela v
i korist manj razvitih.
NAČRTI ZA BODOČI RAZVOJ
DRUŽBENI PROIZVOD — 40 % OD SLOVENSKEGA POVPREČJA
z družbeno ekonomsko po-
litiko razvoja občine Šentjur
smo opredelili kot temeljne
cilje in naloge predvsem na-
slednje:
V proizvodno gospodarski
razvoj bo potrebno bolj kot
doslej vključevati eksterne
nosilce tako na gospodarskem
kot infrastrukturnem področ-
ju; povečevati produktivnost
dela, izboljšanje kvalifikacij-
sko-izobrazbene strukture za-
posleniti oz. prebivalstva na-
sploh; pospeševati razvoj tu-
rizma in gostinstva; pov^o-
vanje gospodarstva občine v
posamezne reprokomplekse
oz. intenziviranje ooslovno
tehničnega sodelovanja; dvig
življenjske ravni ter poveče-
vati število zaposlenih v ob-
čini, kar se bo odražalo tudi
v zmanjševanju števila začas-
no zaposlenih na tujem.
Kazalci ekonomskega raz-
voja v občini so zadovoljivi,
upoštevajoč seveda stopnjo
razvitosti občine. Gospodar-
ska rast je bila v letu 1976
pod načrtovano, v letu 1977
in prvo polletje 1978 pa je
nekoliko nad načrtovano
stopnjo. Prav tako je bil
družbeni proizvod v letu 1976
pod planirano, v letu 1977 pa
je nekoliko nad planirano
stopnjo. Industrijska proiz-
vodnja in zaposlenost sta bili
v letih 1976 in 1977 nekoliko
nad planirano stopnjo, pro-
duktivnost dela pa v letih
1976 in 1977 precej pod na-
črtovano stopnjo, v polletju
1978 je produktivnost nekoii.
ko nad predvidevanji. Seveda
pa ti kazalci ekonomskega
razvoja, v primerjavi z istimi
SR Slovenije kažejo precejš-
nja odstopanja prav zaradi
prevelikih razlik v sami osno-
vi. Družbeni proizvod na pre-
bivalca v občini Šentjur je v
letu 1977 znašal okoli 40 od-
stotkov družbenega proizvo-
da, ustvarjenega^ po prebival-
cu v SR Sloveniji,
Za hitrejši vsestranski raz-
voj je izredno pomembna ka-
drovska in štipendijska poli-
tika v združenem delu. Na-
črtovanje kadrov še vedno ni
povsod uveljavljeno v dovo-
ljeni meri. čeprav v občini
štipendiramo preko 500 učen-
cev, dijakov in študentov, še
vedno manjka v določenih
proizvodnih nalogah in opra-
vilih predvsem kvalificirani
kader.
Nekatere pridobitve v letu
1978 in načrtovane investici-
je, ki bodo začete v teku
leta:
V letu 1978 bo vseljivo 74
družbenih stanovanj, dogra-
jen otroški vrtec v Šentjur-
ju, trgovina v Loki, razdelil-
na postaja elektro v Šentjur-
ju, obnovljen je kamnolom v
Šibeniku, moderniziranih pre-
ko 10 km cest, izgradnja skla-
diščnih prostorov ALPOS
Šentjur, začetek dograditve
zdravstvenega doma v Šent-
jurju, izgradnja kulturnih do-
mov v Gorici pri Slivnici,
Dobju in Šentvidu pri Pla-
nini.
Pripravlja se pričetek iz-
gradnje trgovine in gostinsko
turističnega objekta v Šent-
jurju, izgradnja objektov za
proizvodnjo plastičnih izdel-
kov,    dograditev    objektov^
POZD »TAJFUN« na Planini,
izgradnja osnovne šole v
Dramljah idr.
Še vedno pa so težave za-
radi neizpolnjevanja progra--
mov (programske naloge se
prenašajo iz leta v leto, neka-
tere naloge celo po tri, štiri
leta) nekaterih SIS predvsem
s področja gospodarstva, kar
ima občutne posledice po po-
sameznih krajih.
Kljub nekoliko ugodnejšim
kazalcem gospodarskega raz-
voja v letu 1977 in polletju
1978 — povečuje se celotni do-
hodek in doseženi dohodek
nekoliko hitreje kot narašča-
jo porabljena sredstva ter
materialni stroški — pa in-
vesticijsko sposobnost delov-
nih organizacij v občini
zmanjšuje močno povečanje
pogodbenih in zakoinskih ob- i
veznosti. Zakonske obvezno-
sti so v prvem polletju 1978,
v odnosu na isto razdobje v
letu 1977 — ptfrasle na indeks
159; pogodbene obveznosti pa
celo na indeks 281. Poleg te-
ga so v občini celo višje pri-
spevne stopnje za pokrivanje
programov SIS kot so te v
poprečju za SR Slovenijo. In
nenazadnje, zavedamo se, da
so pred nami zelo zahtevne
naloge in cilji hitrejšega go-
spodarskega in socialnega
razvoja, katere bomo uresni-
čevali organizirano v združe-
nem delu in krajevnih skup-
nostih seveda tudi v priča-
kovanju izdatnejše pomoči
delovnih organizacij, bank in
drugifi institucij regije in re-
publike Slovenije.
LUDVIK MASTNAK
Sobota, 19. avgusta 1978
Ob 19. uri bo v kulturnem domu v Šentjurju
nastopila s svojim programom kulturnoumetniška
skupina iz pobratene občine Užičke Požege
Nedelja, 20. avgusta 1978
Od 8. do 9. ure bo na prirediltvenem prostoru
v Jakobu koncert godbe na pihala
Ob 9. uri pozdravni govor in svečana seja vseh
zborov skupščine občine Šentjur s podelitvijo
priznanj  družbenopolitičnim delavcem v občini
Sledi kulturni program z revijo pevskih zborov
iz Šentjurja in Ponikve
Tovariško srečanje
Tekmovanje lovcev v streljanju na glinaste
golobe
KULTURA
BOGATA
TRADICIJA
MANJ RAZVITO LE ZALEDJE
Šentjur je znan po svoji
bogati kulturni tradiciji. Prav
sedaj si na tem območju pri.
zadevajo, da bi v vseh sredi-
nah ustvarili pogoje za pra-
vilen odnos do kulture, tako
da zavest delovnih ljudi, v
bodoče ne bi več zaostajala
za njihovimi materialnimi
prispevki, ki jih po družbe-
nemu dogovoru prispevajo za
razvoj kulture. Istočasho pa
teče tudi organizacijsko utr-
jevanje kulturnih organizacij,
saj se že pripravljajo na usta-
navljanje temeljnih regijskih
m republiških področij de-
javnosti za kulturo.
Pri dosedanjem delu na
področju kulture v občini, je
imelo največ uspehov vseka-
kor zborovsko petje.* V šent-
jurski občini deluje sedem
odraslih pevskih zborov —
pet moških, ženski in mešani
pevski zbor — pa tudi več
mladinskih. Na republiškem
tekmovanju pevskih zborov
»Naša pesem 78«, jsi je bilo
letos v Mariboru, se je še
posebej izkazal moški pevski
zbor skladateljev Ipavcev, ki
je bil nagrajen z bronasto
plaketo. To pa je prav goto-
vo velik uspeh, ne le za sam
zbor, ampak tudi za občino
kot tako.
V zadnjem času se je pre-
cej razvila tudi dejaraost fol-
klornih skupin, med katerimi
še najbolj izstopata  skupini
iz Šentjurja in Dobja. Mladi
iz Dobja so prav tako uspeš-
ni tudi na igralskem področ-
ju. V vseh ostalih krajih 7
občini, pa bi bilo k dramati-
ki potrebno pritegniti čim-
več sodelavcev, tako mlajših,
kot tudi starejših. Podmla-
dek potrebuje tudi šentjur-
ska godba na pihala; pred-
vsem mislijo na mladino iz
glasbenih šol ter delovnih or-
ganizacij. Lahko bi ustanovili
tudi kakšen domači, instru-
mentalni orkester, saj si Ijud-
je, še posebno mladi, želijo
več kulturnega in zabavnega
življenja. Zato bi bilo treba
željam občanov bolj prisluh-
niti. Kadar pa domače kul-
turne organizacije želja ne bi
mogle izpolniti (zaradi po-
manjkanja ustreznih an-
samblov), bi pa lahko pova-
bile izvajalce od dragod. To
pa res ne bi bila tako zah-
tevna naloga; pa še ljudje bi
bili zadovoljni.
Ko govorimo o kulturi, po-
tem nikakor ne smemo poza-
biti na Samoupravno interes-
no skupnost za razvoj kultu-
re v občini Šentjur, ki si je
prav v tem obdobju zadala
tri velike naloge. Največja je
vsekakor gradnja kulturnih
domov na Kozjanskem, kjer
se trenutno gradijo kar trije.
Tako bodo s pomočjo sred-
stev, ki jih je prav v ta na-
men prispevala republika, že
letos zgradili do tretje faze
dva kulturna domova m si-
cer, v Gorici pri Slivnici ter
v Dobju pri Planini, kultur-
ni dom v Šentvidu, prav tako
pri Planini pa bodo do kon-
ca letošnjega leta zgradili do
prve stopnje.
S pomočjo Kulturne skup
nosti Slovenije, bodo posku-
šali še letos odkupiti hišo
skladateljev Ipavcev v Šent-
jurju, v kateri nameravajo
urediti spominsko sobo tet
prostore, ki jih bodo name-
nili občasnim slikarskim raz-
stavam.
In nenazadnje s celjskim
Pokrajinskim muzejem ter
Zavodom za spomeni.^ko var-
stvo že od vsega začetka tu-
di sodelujejo pri restavrira-
nju pozno antične naselbine
na Rifniku.
Šentjur ima torej bogato
kulturno tradiSjo, ki jo uspe-
šno nadaljujejo tudi še da-
nes. Manj razvito je le nje-
govo širše kozjansko zaled-
je. S trdim delom in veliko
volje pa se bo tudi tu polo-
žaj izboljšal. B. Ji«
gt. 32 — 17. avgusta 1978
NOVI TEDNIK — stran T
OBČANI ŠENTJURSKE OBČINE PRAZNUJEJO - OBČANI ŠENTJURSKE OBČINE PRAZ
IZVRŠNI SVET
IZPCHJSIJEVANJE PLANA
Izvršni svet skupščine obči-
ne Šentjur pri Celju je pri-
stopil k izdelavi temeljite j še
analize uresničevanja Družbe-
nega plana za to srednjeroč-
ne obdobje v preteklem letu
ter prvih šestih mesecih letoš-
njega leta. Namen te analize
je, proučiti realizacijo vsebi-
ne družbenih dogovorov ter
časovno sosledje izvajanja
zastavljenih nalog.
Analiza bo vsebovala kvali-
tetne kazalce uresničevanja
na gospodarskem področju,
kjer bo poleg družbeno eko-
nomskih kazalcev (kot so
produktivnost,    rentabilnost.
zaposlovanje, uresničevanje
proizvodnega programa) ob-
delano tudi uresničevanje in-
vesticijske pKOlitike. Na osno-
vi teh ocen pa bo izdelan
prioritetni red naložb v go-
spodarstvo, pri katerem bo-
do morali upoštevati dvoje:
najprej dokončanje investicij
v že obstoječem proizvodnem
procesu, drugič pa /prašanje
usmeritve investicijskih na-
ložb v nove procese. To bd
hkrati zagotavljalo tudi del-
no prestrukturiranje proizvod-
nih procesov v produktivno
kvalitetnejše proizvode.
Na področju SIS s področ-
ja gospodarskih dejavnosti
pa želijo z analizo uresniče-
vanja nalog ugotoviti pred-
vsem naslednje: v kolikšm
meri interesne skupnosti re-
alizirajo zastavljene progra-
me, na katerih področjih se
pojavljajo zastoji, hkrati pa
programsko zaostriti tiste ci-
lje, v kateo-ih bodo naloge iz
družbenega plana do konca
srednjeročnega obdobja tudi
v celoti realizirane. Analiza
tudi kaže, da nekatere SIS
na področju negosjradarskih
dejavnosti uresničujejo pro-
gramsko zastavljene cilje,
medtem ko pa se pri neka-
terih pojavljajo zastoja. Ta
ugotovitev bo služila kot te-
meljno vodilo pri izdelavi
aneksov k samoupravnim
sporazumom SIS s področja
družbenih dejavnosti xi pa
tudi kot vodilo za določanje
prispevnih stopenj za financi-
ranje programov v drugem
obdobju uresničevanja prog-
ramov sprejetih za obdobje
1976—80. B. M.
KS ŠENTJUR OKOLICA
TRI ZELJE ZA JUTRI
NAJVEČJA SKRB MODERNIZACIJI CEST
Krajevna skupnost Šentjur
— okolica ima v šentjurski
občini specifičen položaj. Je
namreč precej razdrobljena,
saj praktično predstavlja ne-
kakšen obroč okrog krajevne
skupnosti Šentjur — center.
Pokriva skoraj četrtino obči-
ne, tako pK) številu prebivalst-
va, kot tudi po površini. Pre-
bivalstvo je večinoma kmečko.
Zaposlenih je le okoU 1200
ljudi, ki pa se vsakodnevno
vozijo v Šentjur ali Celje. Na
območju te krajevne skupno-
sti namreč ni niti ene delov-
ne organizacije oz. obrata, v
katerem bi se lahko zaposlili.
Da bd tako razdrobljena
krajevna skupnost lahko delo-
vala in to funkcionalno, so or-
ganizirali (v začetku so bile
štiri, ob zadnjih volitvah pa
se jim je pridružila še ena)
pet vaških skupnosti: Nova
vas, Grobelno, Jakob, Kame-
no in Vrbno. Te vaške slcup-
nosti so sti počasi svojo pot
utrdile, tako da danes lahko
rečemo, da dobro delujejo.
Takšna organizacija pa ima
za posledico tudi to, da pri
razreševanju določenih pro-
blemov in interesov, sodeluje-
veoina krajanov.
Vaške skupnosti vsako leto
izdelajo skupni program, ki
pa ga ix>tem glede na lastne
interese šarijo. Kako je kra-
janom te krajevne skupnosti v
preteklem obdobju uspelo us-
klajevati njihove razsLične inte-
rese, je praiv dobro razvidno
iz pridobitev. Največjo pozor-
nost so posvetili gradnji cest.
Modernizirana je bila cesta
Tratna—Grobelno, Stopče—
Vrh, asfaltirana je bila cesta
na Botričnico, na novo pa
zgrajene ceste v Kranjčah in
cesta Resevna—Gradišče. V
Čmolici, Novi vasi, Breznem,
Rifniku in Bezovju so dobili
vodovode, zgradili so most
čez Kozarivo v Šibeniku in
Vodružu in postavili več no-
vih an^tobusnih postajališč.
Ob letošnjem občinskem
prazniku pa bo novo asfaltira-
no cesto dobila tudi vaška
skupnost Jakob.
V krajevni skupnosti šent-
jur-okolica so si zastavili pro-
gram, da bo na področju fi-
nanciranja imele določeno
pristojnost tudi vaške skup-
nosti, ki i>a bi glede na sred-
njeročni program 80 odstot-
kov sredstev, namenjenih za
komunalno urejanje, združile
ki bd jih nato, tako kot dto
sedaj, realizirali zdaj v eni,
zdaj v drugi vaški skupnosti.
Prebivalci krajevne skupno-
sti imajo v prihodnjem obdo-
bju predvsem tri želje, ki bi
jih radi uresničili: v vseh
vaških skupnostih bd radi do-
bili vsaj minimalne prostore,
v katerih bi se lahko sesta-
jali. Sedaj namreč drugje kot
v gostilnah, nimajo ustreznih
prostorov. Zgraditi bd bik)
treba vrtce in trgovine, pa ot-
roška igrišča. Otroci imajo si-
cer na razpolago igrišče ob
šoli v Šentjurju. Vendar pa,
glede na to, da so mnogi od-
daljeni od doma tudi po pet
in več kilometrov, lahko to
igrišče uporabljajo le v do-
poldanskem času, med uro te-
lovadibe.
Takšne so torej želje prebi-
valcev te krajevne skupnostL
V sredo se je tudi KS Sent-
jur-okolica kot ena ismed
zadnjih v občini, reorganiziiu-
la in dobila nove samouprartf-
ne organe. Zato bd bilo praiv,
da jim pri njihovem delu zar
želimo vsag toliko uspehov,
kot jih je imelo staro vod-
stvo, b. m.
AKCIJA
Tako kot vedno do sedaj,
je tudi ob zadnjih večjih ele-
mentarnih nesrečah, ki so jih
povzročila huda neurja in ju-
lijska toča, prišla do izraza
naša samoupra-ma organizira-
nost ter ustrezna diužbeno-
politična in strokovna aktiv-
nost. Vendar pa so posledice
elementarnih nesreč tolikšne,
da terjajo solidarnost širše
družbe. Zato bo potrebno za
odpravo posledic, ki so jih
povzročila neurja s točo v
Pomurju, na Goričkem in Ko-
prskem, oblikovati program
enotnega pristopa.
Na razširjeni seji izvršne-
ga sveta občine Šentjur, so
pretekli petek obravnavali
predloge    izvršnega   odbora
predsedstva RK SZDL Slo-
venije o pomoči pri odpravi
posledic naravnih nesrač.
Šentjurska občina bi lah-
ko nudila pomoč v treh obli-
kah in sicer: sredstva, ki bi
jih delovni ljudje prispevali
tako, da bi i2peljali ak-
cijo enodnevnega zaslužka ali
pa bi prispevali sredstva iz
skladov. Kmetijski kombinat
bi lahko nudili pomoč tako, da
bi prispeval določeno količi-
no krmil, prav tako pa bi
lahko nudili pomoč tudi v
obliki delovnih akcij.
Prva oblika pomoči takore-
koč že teče, saj trenutno de-
la na Goričkem mladinska de-
loma brigada Miloš Zidan-
šek iz Šentjurja, ki tako že
pomaga pri odpravi ix>sledic
strahovitega neurja v Pomur-
ju. Prav tako pa sta šentjur-
ska in šmarska občina posla-
U tudi predlog, da pošljejo
kot pomoč pospravljanju pri-
delkov in za nadomeščanje
delovne sile, ki je manjka,
vse svoje brigade. Vendar kot
kaže, taka pomoč ni potreb-
na, saj odgovora, na svojo
ponudbo še niso prejeli.
Vsekakor pa se bodo v so-
lidarnostno akcijo za odpra-
vo posledic, ki so jih povzro-
čila julijska neurja in toča,
vključile vse delovne organi-
zacije na območju občine
Šentjur. Potrebno se bo le
še dogovoriti za konkretne
oblike akcije. B. M.
KRAJEVNE SKUPNOSTL
PO NOVEM
AKCIJA SE KONČUJE \
Reorganizacija krajevnih
skupnosti v šentjurski obči-
ni se bliža koncu.
V preteklih dveh mesecih
BO v vseh krajevnih skup-
nostih potekale vsebinske
razprave o novi organizira-
nosti krajevnih skupnosti.
Hkrati pa so pripravljali tu-
di kadrovske rešitve. Vedeti
namreč moramo, da tako kot
v vseh občinah celjske regi-
je, tudi v šentjurski, stro-
kovno usposobljen kader
predstavlja velik problem.
Tega je namreč premalo.
Do sedaj so z reorganiza-
cijo zaključili že skoraj v
vseh krajevnih skupnostih v
občini. Sklicali so skupščine
krajevnih skupnosti, izvoli-
li predsednika skupščine ter
sveta krajevnih skupnosti,
člane sveta in različnih ko-
misij ... — torej vse tiste,
ki so za uspešno delovanje
krajevne samouprave po-
trebni.
Tako se je to sredo kon-
stituirala krajevna skupnost
Šentjur — okolica, krajevna
skupnost Šentjur — center,
pa naj bi se v prvi polo-
vici meseca septembra. •
V jesenskih mesecih pa bo-
do na pobudo OK SZDL
Šentjur za vsa novo izvoljena
vodstva priredili seminar, na
katerem bi se dogovorili o
enotnosti dela, nalogah itd.
. BM
MARTIN AMON —
servis gospodinjskih apa-
ratov, Šentjur, Ulica I.
celjske čete 15 — telefon
741-327
takoj zap>osli
2 ELEKTRO
MEHANIKA
za popravila gospodinjskih
aparatov v delavnici in na
terenu. OD 5400 din.
Prijave pismeno ali p>o te-
lefonu vsak dan po 14. uri.
8. stran — NOVI TEDNIK
St. 32 — 17. avgusta 1978
UBOJE
^12 UMETNIKOV KERAMIKOV DESET DNI V KIL
Od panedel;.'lka, 21. avgusta
dalje pa vse do 31. tega me-
seca bo majhen kraj v žalski
občini Liboje jKMiovno v sre-
dišču poBomosti. Tokrat ne
gre za tradicionalno revijo
narodno zabavnih ansamblov
(ta bo 25. in 26. novembra!),
Bmpak za prvo srečanje sli-
karjev in kiparjev, ki se bo-
do poskusili v likovnem ust-
varjanju s pomočjo keramike.
Pobudo za prvi »keramični
simpozij« je dalo Društvo slo-
venskih Ukovnih umetnikov,
spovedla pa jo bosta Kera-
mična industrija Lilboje in
K^-iltuma skupnost občine Ža-
lec med 21. in 31. avgustom.
V Libojah ima keramika že
dolgoletno tradicijo (163 let!),
2!dajj pa se bo z njo seznanila
tudi skupina dvanajstih likov-
nikov pretežno iz Slovenije,
pridružila pa se bosta tudi
dva gosta iz Beograda.
Ko smiO v teh dneh obiskaU
keraanično smo ugotovili, da
je za to prvo srečanje likov-
nikov na keramičnem pod-
ročju vse pripravljeno. Otvo-
ritev prvega »keramičnega
simpozija<( (ali gre morda aa
novo likovno središče v Slo-
veniji po Portorožu, Kosta-
njevici itd.?) bo v ponedeljek,
21. avgusta ob deveti uri do-
poldne v sejni dvorani orgar
nizatorja, to je več kot 500-
članskega kolektiva keramič-
ne. Program je skrbno pri-
pravljen. Organizator bo med
dragim poskrbel za stmjieno
predavanje strokovnjaka o
keramični tehnologiji oziroma
o zgodovinskem razvoju ke-
ramike. Organizator bo tudi
pripravil razstavo v Libojah
ustvarjenih del in to z otvo.
rit vi jo 23. novembra v Savi-
novem likovnem salonu v Žal-
cu. Razstava bo posvečena
praznovanju letošnjega Dneva
republike in bo odprta deset
dni. Organizator in sodelujoči
so se tudi sporazumeli, da bo
simpozij obra.vnaval nasled-
nja področja keramike: posli-
kavo danih industrijskih ob-
lik, modeliranje noiih plastič.
nih oblik dekorativne umetni-
ške vrednosti in področje te-
rakote in ba^rvnih posegov va-
njo. Po posebej sklenjenem
sporazumu bodo avtorji 50
odst. v Libojali ustvarjenih
del pustili v trajno last or-
ganizatorju, ostalo pa zadrža.
li zase. Organizator in avtor-
ji se bodo posebej sporaiau-
meli za tista dela, ki bi pri-
šla v poštev za proizvodnjo.
Na prvem srečanju v Libo-
jah bodo sodelovali nasled-
nji akademski slikarji in ki-
parji ter ljubitelji likovne
umetnosti: Zoran Prvanovič in
Svetana Isakovič iz Beograda,
Franc Curk, Dragica Č-adež —
Lapajne, Tone Demšar, Duba
Sambolec, Matjaž Schmidt,
Veljko Toman in Dušan Tršar
iz Ljubljiaie, Boni Čeh iz Ra-
dovljice, » Franc Novinc iz
Škofje Loke in Adi Arzenšek
iz Petrovč.
Brez dvoma gre za nov sim-
patičen posOcus približevantja
na eni strani likovne ustvar-
jalnosti delovnim ljudem in
na drugi strani za direktno
spoznavanje likovnih ustvar.
jalcev, kako poteka delo v
neposredni proizvodnji. Prvo
srečanje likovnikov, ki se bo-
do predstavili z delom v kera-
miki, bo brez dvonm še pope-
strilo kulturno življenje v ne-
koč rudarskih, danes pa vse
bolj industrijsko rasvijajočih
Libojah v žalski občini.
TONE VRABL
IZŠEL JE LAŠKI ZBORNIK
z veliko zamudo je v Mariboru iz.
šla številka 2 za leto 1976 časopisa
za zgodovino in narodopisje. Vsa šte-
vilka vsebuje članke, ki so bili napi-
sani ob jubileju, ki ga je Laško pra-
znovalo lansko leto in nosi naslov La-
ški zbornik. Pobudo za ta zbornik so
dali laški rojaki, ki delujejo v Ljub-
ljani oz. Novem mestu in so tudi sami
napisali prispevke za ta zbornik. Na
215 straneh so objavljeni članki, ki
osvetljujejo preteklost Laškega z raz-
ličnih vidikov.
Odbor za proslavitev jubileja La-
škega omenja v spremni besedi na
začetku tega zbornika oba laška jubi-
leja, našteva znamenite rojake in ome-
nja glavne dogodke iz NOB, na koncu
se pa zahvaljuje Časopisu za zgodovi-
no in narodopisje ter avtorjem, ki so
na ta način počastili oba jubileja. Mu-
zejski svetnik iz Novega mesta prof.
Tone Knez je prispeval članek Arheo-
loške najdbe iz Laškega. Bibliotekar-
ski svetovalec prof. Miloš Rybaf iz
Ljubljane je v članku Laško gospostvo
v dobi Babenberžanov obdelal čas, v
katerem je Laško postalo trg. Univer-
zitetni prof. dr. Kajetan Gantar is
Ljubljane je v prispevku Sifridova pe-
sem v vojvodi Leopoldu VL prevedel
iz latinščine dolgo pesem, ki je nastala
v XIH. stol. v Jurkloštru. Profesor Pe-
dagoške akademije dr. Jože Koropec
iz Maribora (ki je zbornik tudi ure-
dil) je napisal članek Laško gospostvo
v srednjem veku. Prof. Anton. Ožinger,
arhivar iz Maribora, je objavil dva pri-
spevka, in sicer Dunajski študenti iz
Laškega od 14. do 16. stoletja in Obli-
kovanje župnij v prafari Laško. Stro-
kovni svetnik pri Slovenski akademiji
znanosti in umetnosti prof. Božo Oto-
repec iz Ljubljane je prispeval študijo
Grb trga Laško. Upravnik Umetnostno-
zgodovinskega inštituta pri SAZU dok-
tor EmUijan Ceveiz Ljubljane je na-.
pisal članek Trije poznorenesančni in
en baročni nagrobnik v Laškem. Ra-
vnatelj Pokrajinskega muzeja v Mari-
boru, univ. prof. dr. Sergej V7išer je
avtor prispevka Doneski k opusu ki-
parja Janeza Gregorja Božiča (ome.
njeni kipar je namreč deloval v La-
škem). Prof. Jože Curk, ravnatelj Po-
krajinskega arhiva v Mariboru, je pri-
speval članek O mestni podobi Laške-
ga. Univ. prof. dr. Jože Maček iz Ljub.
Ijane objavlja članek Upiranje podlož-
nikov gospoščine Jurklošter proti pre.
vedbi tlake v druge dajatve v letih
1783—1795. Primarij dr. Eman Pertl iz
Maribora je avtor članka Pregled raz-
voja zdravstva v Laškem in njego-
vem okolišu. Univ. docent df: Tomo
Korošec je napisal prispevek Iz go-
vorice laških rudarjev in končno ob-
javlja novinar Novega tednika Jure
Krašovec vest Pred izidom Zbornika
občine Laško, kjer opisuje še drug
zbornik o zgodovini Laškega, ki ga
pripravlja laška občina, vendar zaradi
obolelosti pisca prispevka o zgodovini
NOB ni mogel pravočasno iziti.
O vsakem od teh prispevkov bi
lahko še posebej pisali, saj so to stva.
ri, ki zanimajo vsakega domačina.
Dnevno npr. hodimo mimo spomeni-
kov, ki so vzidani na nekaterih stav-
bah na Aškerčevem in Orožnovem tr-
gu, pa smo jih že tako navajeni, da
jih niti ne pogledamo več. V Laškem
zborniku so v Knezovem in Cevčevem
članku podrobno opisani ti spomeniki,
tako da jih bomo odslej lahko gledali
z drugačnimi očmi. Vsakdo od doma-
činov se je tudi v svojem življenju
srečaval z našimi zdravniki. V Pertlo-
vem članku so opisani in naslikani
nekdanji laški zdravniki, dentist in tu-
di lekarnar, kar bo vsakdo z zanima-
njem lahko prebral.
M. R.
CELJE
MUZEJSKA DEJAVNOST
DOSLEJ 12.000 OBISKOVALCEV
v Pokrajinskem muzeju
nudijo ogled bogate arheolo-
ške zbirke in ogled stare gro-
fije. Prirejajo pa tudi občas-
ne razstave. Tako so imeli
v juniju razstavo grafičnih
listov Štefana DELLA BEL-
LE. Vsako leto je v lapidari-
ju tudi zlatarska razstava.
Pravkar so končali z arheolo-
škimi izkopavanji na Rifniku,
s 1. avgustom so pa začeli z
izkopavanji na križišču Mi-
klošičeve in Stanetove ulice
v Celju.
V  tem  polletju  so  imeli
10.928 obiskovalcev. Muzej
pa je odprt vsak dan razen
ponedeljka, od 9. do 12. ure,
v sredo pa tudi popoldan od
14. do 16. ure.
Muzej revolucije je v letoš-
njem letu priredil stalne raz-
stave o življenju in delu Bo-
risa Kidriča, Kozjansko v
NOB, stalna razstava 1. kon-
ference KPS v šmiglovi zi-
danci nad Grajsko vasjo, ob-
časne razstave, ilustracije s
tematiko NOB, potem Talci
na slovenskem štajerskem
1941 do 1945, ix)tem potujoče
razstave II. grupe odredov v
Škofji Loki, V. prekomorska
brigada v Vinici in v Črnom-
lju, potem Delavska prosvet-
na društva v Laškem, potem
Savinjska dolina v NOB v
Braslovčah in Kozjansko v
NOB na Lisci. V tem polletju
so imeli 33.912 obiskovalcev.
Poleg tega so še zbirali,
Iskali in urejali dokumentacij-
sko gradivo. Muzej je odprt
vsak dan, razen ponedeljka,
od 9. do 12. ure.
Likovni salon je odprt vsak
dan od 9. do 13. ure in od
16. do 19. ure. V letošnjem
letu so imeli razstave: Sodob-
na gi'afika, Jugoslovanska li-
kovna umetnost, potem raz-
stava Irene špendl, razstava
Doreta Klemenčiča Maja, Šte-
fana Planinca, Celjska zbirka
starih grafik Štefana Della
Belle, potem Henrika Mar-
ckela in Ljubice Kočice. V
septembru bo razstava Šte-
fana Hauka iz Ljubljane. Te
razstave je obiskalo 12.062
obiskovalcev. Vsi ogledi so
vključeni v turistični paket
Turistične zveze Celje.
ALENKA MARKOVIC
LAŠKO
VARSTVO SPOMENIKOV?
POTREBE VELIKE — SREDSTEV NI!
Ob lanskoletnem proslavlja-
nju 750-letnice Laškega se je
interes in odnos do kultur-
ne dediščine v tej občini po-
večal. Občani se vse bolj s
skrbjo sprašujejo, kaj bo s
kulturnimi in zgodiovinskuni
spomeniki, kateri so vsi po
vrsti načeti z zobom časa in
izpostavljeni propadanju.
Med najbolj pomembne kul-
turne spomenike, ki so tako
ali drugače ogroženi, oziroma
neurejeni, sodijo predvsc-m
nekatere stare cerkve, grado-
vi in spominska obeležja.
Spomenik prvega razreda v
Marijagradcu je sicer v no-
tranjščini ui-ejen z odkritjem
starih srednjevešldh fresk.
Cerkev i>a ni urejena na zu-
naj, propadajo tudi kapelice,
ki grič s cerkvijo obkro-tajo.
Spomeniško varstvenega m re-
stavracijskega posega sta po-
trebni še cerkev na Br^jnku
in župna cerkev v Laškem.
Dela pri obeh bodo v krat-
kem začeli izvajati. V zraku
visi sanacija ostankov poruše-
nega samostana v Jurkloštru,
sanacijskih del pa sta potreb-
na oba gradova, tako laški
kot radeški.
Vprašljivi so tudi hteramo-
zgodovinski pomniki. Gre za
odkup oziroma sofinanciranje
nadomestne gradnje rojstnega
doma pesnika Antona Ašker-
ca, za ohranitev rojstnega do-
ma umetnostnega zgodovinar-
ja Stegenška v Tevčah, za oh-
ranitev rojstne hiše delavske-
ga pesnika Antona Tanca v
Radobljah in za vrmnjo ure-
ditev roj.stnih hiš obeh Orož-
nov v Laškem. ■
Poseben problem so spome-
niki, spominska obeležja sta-
rejšega in novejšega datiuna.
V Laškem propada obelisk s
kipom Madone na zgornjem
trgu, medtem ko bo na spod-
njem trgu treba porušeni obe-
lisk na novo postaviti. Po
^radit\'i ceste proti Jurklošt-
ru je spomenik na kraju, kjer
je padel narodni heroj Ilija
Badovinac, potreben temeljite
rekonstrukcije.
2e vse predolgo spomeni-
ško-varstveni strokovnjaki od-
lagajo raziskavo o ljudski, va-
ški materialni kulturi, pred-
vsem o enotnografiji in stav-
barstvu. Skrajni čas bi biil,
da se zaščitijo vse najbolj
značilne kmečke hiše, in po-
slopja. Veliko dela čaka še
etnografe, kajti čez čas bodo
zbledeli spomini na ljudske
običaje, likovno in glasbeno
dediščino j>reteklosti v teh
krajih.
Vsekakor oblica problemov,
za katere pa do danes ni bilo
na voljo denarja. Tadi danes
ga ni. Z majhnimi sredstvi
kulturna skupnost uspeva le
tu in tam zaščititi   kulturni
spomenik ixred večjim propa-
dom, o celoviti ureditvi in sa-
nacioi pa ne more biti govo-
ra.
Nujnost je, da bo v prihiod-
njlh letih namenjenih več
sredstev za zaščito in obnovo
pomnikov kulturne dediščine
v občini, ki tako kot Kozjan-
sko, naglo menja svoje vnar
nje obličje. Več sredstev bo
morala zbrati kulturna skup-
nost in celjski zavod za spo-
meniško varstvo, ki se že leta
napaja ia proračuna kulturne
skupnosti občine, dejavnosti
v občini pa ni kaj prida raz-
vila. Minimalno, kar bi lahko
od te ustanove pričakovali, je
opisni seznam in kategorizaci-
ja zgodovinskih spomenikov,
da bi le-te temeljiteje poznali
tako na ravni občine kot .v
krajevnih skupnostih, ki jim
varstvo kulturne dediščine U>
di ne more biti postranska za-
deva.
JITRE KRAŠOVEC
PRESEREJOVCI
NA NORVEŠKO
V soboto, 19. avgusta, odhajajo
pevci in pevke mešanega pevskega
zbora »France Prešeren« iz Ce-
lja na Norveško. S tem vračajo
obisk moškemu pevskemu zboru
iz Aalesunda, ki je gostoval v
Celju in drugih krajih Slovenije
letos spomladi.
Mešani pevski zbor »France
Prešeren« je pripravam za pev-
sko turnejo posvetil tudi del po-
čitnic, saj so X vajami pričeli ž«
3. avgusta. Tako so za svoje pev-
sko poslanstvo dobro pripravlje-
ni. V Aalesundu, kjer bodo pred-
stavili zla.stl narodne in umetne
pesmi jugoslovanskih narodo*
(predvsem sloven.ske), so se z na-
šo pesmijo srečali samo v izved-
bi Slovenskega okteta, zato je od-
govornost pevcev mešanega pev-
skega zbora »France Prešeren« še
toliUo večja.
Pevska turne.ja celjskih i>evcp*
na Norveškem bo trajala tedeo
dni. V tem času bodo po proR-
gramu izvedli štiri konn.te, pes-
mi pa bodo posneli tu* za ra-
dio.
Srečno   potj
ŠENTJUR
OBISK IZ U. POŽEGE
KULTURNIKI POBRATENE OBCINE_^
Po prvih skromnih stikih
med pobratenima občinama
Užička Požega v LR Srbiji
in Šentjurjem pred osmimi
leti, so se stiki do danes
izredno razširili. V teh le-
tih je prišlo do prisrčnih
stikov med mladino, sindi-
kati, mladinskimi delovnimi
brigadami, delovnimi organi-
zacijami v zadnjem obdobju
pa tudi na področju kulture.
Lanski množični obisk šent-
jurskega moškega pevskega
zbora in mladinske folklo]>
ne skupine v Požegi, prinaša
ob letošnjem občinskem pra-
zniku vračilo. V petek po-
poldne bodo prispeli v Šent-
jur kulturniki iz Požege s
svojo folklorno skupino, pev-
ci in godbo. Naslednji dan,
to je v soboto, si bodo go-
stje ogledali spominski park
Kumrovec ter obiskali bri-
gadirje MDA Kozjansko 78,
zvečer pa se bodo gostje v
šentjurskem kulturnem do-
mu predstavili s svojimi
ljudskimi plesi, ki jih bo
spremljala originalna srbska
ljudska godba in petje. Ne-
dvomno bo to za Šentjur
prvovrsten kulturni dogo-
dek, ki bo do kraja napolnil
veliko dvorano s publiko.
Tudi v nedeljo bodo gostje
na svečani proslavi prazni-
ka v Jakobu v KS Šentjur
— okolica prispevali točke
k programu in že s svojo
navzočnostjo dali poudarek
prazniku in manifestaciji
bratstva in enotnosti.
E. R.
gt. 32 —17. avgusta 1978
NOVI TEDNIK — stran   9
Naša akcifa — Naša akcija — Naša akcifa — Naša akcija — Naša akc
še ni tako davno, ko
smo v teh dveh vročih
poletnih mesecih zaman
iskali vodilne tovariše na
njihovih vodilnih delovnih
mestih v organizacijah
zdniženega dela. Le tu in
tam je človek naletel na
polno odgovornega, tudi
za kakšno izjavo predstav-
niku tiska.
Biti na dopustu v glav-
nem le v juliju in avgu-
stu ni samo celjska ali
slovenska navada, ampak
kar jugoslovanska, pa če-
prav je ničkoliko besed
steklo čez naša usta, da
ne omenjam tiskarskega
črnila, ki smo ga prelili
zato, da bi dokazali, kako
si naša družba na pragu
nerazvitih vendarle ne
more več privoščiti tako
dolgega mirnega in manj
ali slabo proizvodnega raz-
dobja.
»Parlamentarne«
počitnice?!
Nekako smo še preboleli
in se navadili na ti. skup-
ščinske ali »parlamentar-
ne počitnice«, pa tudi v
šolstvu smo skušali stvari
sprem.eniti in šolnikom
zmanjšati uradne in ne-
uradne dolge počitnice.
Skratka,   izenačiti   jih z
vsemi ostalimi, ki združu-
jejo delo. V glavnem dr-
ži, da je stara navada že-
lezna srajca in tako je tu-
di pri dopustih. Slepi ali
vsaj naivni bi bili, če ne
bi opazili tudi na tem po-
dročju sprememb. Spre-
^memb, ki jih prinašajo nov
čas, nove navade, manj pa
določeni sistemski prijemi.
Tako se nam manj opaz-
no, pa vendar dopusti raz-
tegujejo v pred in pose-
zono. Nasproti glavni letni
dopustniški sezoni, pa se
vse bolj ustvarja manjša
zimska sezona. 2e ti po-
javi nam dopuste vsaj
delno raztegujejo čez vse
koledarske dneve v letu,
čeprav še vedno ne tako,
kot bi si morda želeli.
Na vsak način pa delov-
na napetost in aktivnost
v vseh ozirih v juliju in
avgustu najbolj popustita.
In to na vseh področjih!
.Da pa ne bi ugibali na
dolgo in počez, se je pod-
pisani odpravil v nekatere
celjske delovne organiza-
cije in skušal na kraju
samem narediti ustrezne
zaključke.
Planirano
za ceio ieto
Svoje popotovanje na
temo: ali sta julij in av-
gust resnično delopust,
sem začel v KOVINOTEH
NI — TEHNOMERCA-
TORJU. Pri vodji kadro-
vanja CVETKI STANKO-
VIC sem se prepričal naj-
prej o tem, da so njihovi
vodilni tovariši skoraj vsi
prisotni: poleg generalne-
ga direktorja, so bili na
delu večinoma tudi drugi
direktorji. Sicer letne do-
puste planirajo v začetku
leta in običajno jih kori-
stijo v dveh delih, od tega
je prvi del obvezno plani-
ran. Služba »kadrovskoso-
cialnih del« izda ustrezna
obvestila in delovni ljud-
je se mirne vesti prepusti-
jo vsem našim dopustni-
ško-turističnim radostim
— seveda, v glavnem ju-
lija in avgusta. Povedali
so še, da centralno sicer
»striktno« ne kontrolirajo
uresničevanje dopustniške-
ga plana, saj se jim v
glavnem tudi ujema z la-
stnimi počitniškimi zmog-
ljivostmi. TaJco je od pri-
bližno 1700 delavcev KO
VINOTEHNE — TEHNO-
MERCATORJA v glavni
poletni sezoni na razpo-
lago za, 350 njihovih dru-
žin prostor v domovih in
prikolicah.
»Vskočijo«
praktikanti
v tem dopustniškem ob-
dobju začne pri njih de-
lati množica praktikantov
vseh profilov, letos kak-
šnih 90 po številu: od
učencev v gospodarstvu,
bodočih prodajalcev do
fakultetnih kadrovskih
profilov. Skoraj vsak nji-
hov oddelek ima po kak-
šnega praktikanta tako,
da stranka pri trgovskem
pultu praktično ni slabše
pKJstrežena. In končno je
res tudi to, da je strank
v tem času na splošno
manj videti v trgovinah.
Saj   res  —  zapravljamo
pač svoj denar nekje dru-
gje: na morju, v hribih
— na dopustu!
Kakšna pa je poletna za-
loženost naših trgovin ra-
je nisem preverjal, saj
imam prav v zadnjem ča-
su nekaj bridkih izkušenj.
Končno ta problematika
presega okvir ■ dana.šnje
teme. Pa kdaj drugič!
Juli|a največ
dopustov
Tudi v razgovoru vCIN--
KARNI pri direktorju ka-
drovskega sektorja FRAN-
CU TOVORNIKU sva lah
ko ugotovila dobro pri
sotnost vodilnih ljudi na
delu. Strinjala sva se tudi
v tem, da velja v tem
času »masovnega dopustni-
štva« določeno mrtvilo v
mnogih aktivnostih tudi
pri njih. Na vsak način
pa je iz njihovega vestne-
ga plana dopustov razvid-
no, da je v vsakem pri-
meru poskrbljeno za več
kot polovično prisotnost
ljudi na ključnih mestih
v proizvodnji in za dosled-
no nadomeščanje.
Kolektivnih dopustov v
glavnem pri njih ne po-
znajo. Dober pripomoček
vsakemu zaposlenemu de-
lavcu v Cinkarni pa je že
tri leta njihov mali kole-
darček, kjer so za vse dni
v letu točno označeni vsi
prosti dnevi v urah za vse
tri tipe delovnega časa,
kot ga pozna njihova or-
ganizacija proizvodnje.
S tovarišem Tovorni-
kom sva naredila še majh-
no statistiko. Tako sva
ugotovila, da je bilo v na-
slednjih mesecih pri njih
na dopustu povprečno tak.
šno število delavcev:
oktober 1977 85 ali 4 od-
stotke,
april 1978 43 ali 2 od-
stotka,
julij 1978 165 ali 8 od-
stotkov.
Naj kar na tem mestu
dodam še ix>datke za ena-
ke mesece, kot sem jih
dobil v ŽELEZARNI ŠTO
RE pri kadroviku RIKU
PRESKERJU.
oktober 1977 229 ali 6,9
odstotka,
april 1978 162 aU 4,8 od.
julij' 1978 525 ali 15.5
odstotka.
Prav visok odstotek za-
poslenih na dopustu, po-
vprečno na dan v letoš-
njem juliju je v Železarni
štore rezultat kolektivnih
dopustov, saj so bili na
kolektivnem dopustu kar
celi obrati kot na primer
TOZD jeklam in valjam,
TOZD livarn traktorjev.
Vzdrževalna dela
v tem času pridejo pri
štorskih železarjih najbolj
do izraza vzdrževalci, saj
je to čas prepotrebnih re-
montov. V času m^ojega
obiska je bil pri njih na
dopustu predsednik kole-
gijskega poslovodnega or-
gana, zato pa sta bila v
tovarni oba podpredsedni-
ka in skoraj vsi vodje
TOZD.
Morda pade v oči dokaj
visok odstotek zaposlenih
na dopustu v mesecu ok-
tobru. Toda kdor pozna
strukturo zaposlenih v
štorski železarni in ob-
močja, odkoder je večina
ali vsaj dobra polovica
vseh delavcev, dobro ve,
da je v tem času treba
opraviti še nekatera kmeč-
ka opravila. In naj se ne
sliši slabo namerno, če
glasno ugotovim, da se
mesecu oktobru reče tudi
VINOTOK!
So pa letos v 2elezami
zabeležili zelo zanimiv po-
jav, iz katerega je moč
sklepati, da njihovi delavci
vendar vse bolj koristijo
dopust v pravem pomenu
besede — in ne samo za
mnoga domača opravila.
Prvič se je namreč zgo-
dilo, da je bil pritisk na
njihove dopustniške zmog-
ljivosti v sezoni večji in
je imela njihova ustrezna
komisija polne roke dela,
da je z dodatnimi dopust-
niškimi kapacitetami us-
tregla p>ovpraševanju. Vse-
kakor pozitiven premik,
kot imamo navado reči!
V tem svojem zapisu ni-
sem  raziskoval proizvod-
nih rezultatov v obeh po-
letnih mesecih, saj bi bi-
lo za kaj takega dosti
prezgodaj. Pa vendar so
mi v železarni Štore za-
upali, da so proizvodni
rezultati za vse prvo pol-
letje dokaj ugodni. Na,
končno je v gospodarskem
načrtu za vse leto dobix)
planirana tudi dinamika
proizvodnje v bolj mrtvih
mesecih — juliju in av-
gustu.
Kdaj sploh
na dopust?
0.glasil sem se tudi v
AERU, za katerega pa vsaj
letos velja posebna situ-
acija. Vsi smo bili priče
odprtju nove tovarne AC-
papirja. Prav to dejstvo
je terjalo ne samo prisot-
nost ključnih delavcev,
ampak njihovo še inten-
zivnejše delo. In verjeti
jim je, da bo zlasti v novi
tovarni velik problem, ka-
ko sploh izkoristiti do-
pust, saj vsaka nova na-
ložba, nova proizvodnja
vsaj nekaj časa zahteva
še posebno skrb in bud-
nost. Vse dokler ne ste-
če kot po maslu. To pa
seveda ni takoj naslednji
dan!
Časi so se
spremenili
Kaj lahko zapišemo na
konec te naše akcije?
Na vsak način to, da se
naše združeno delo zaveda
pomembnosti nemotenega
teka proizvodnje skozi vse
leto, tudi v času glavnih
dopustniških dni v juliju
in avgustu. Dejansko so
minili časi, ko smo odha-
jali dokaj brezbrižno na
posamične ali kolektivne
dopuste, pa puščali svoje
misli za zaprtimi vrati pi-
sarn in obratov ter delav-
nic. Ali gre za našo bolj.
šo delovno zavest? Ali smo
v resnici postali boljši sa-
moupravi jalci svojega in
našega skupnega dela? Po-
iščimo odgovore vsak za.se
in skupaj. In, če bomo
našli pritrdilni odgovorna
zadnji vprašanji, bodimo
ponosni, pa ne zadovoljni.
Če zmoremo dobro delati,
zmoremo tudi boljše de.
lati!
MITJA UMNIK
število avtomobUov pred tovarniško halo priča, da v teh poletnih mesecih ne delajo samo
delavci najnižjih kategorij.
Tekoči trak (Topcr terja čez vse leto razporejene dopuste ali pa kolektivne počitnice).
JULIJ IN AVGUST-DELOPUST?
MORDA JE BILO TAKO VČASIH — SEDAJ NI VEČ TAKO
10. stran — NOVI TEDNIK
Št. 32 — 17. avgusta 1978
NEVSAKDANJE SREČANJE
BODOČNOST
IZ KART
Prav nič skrivnostna ni bila p>ot, ki me je vodila
k njej. Ulica Zagata leži v središču mesta, čeprav je
<xdka., bd bil ob njenem koncu pustolovščin željen spre-
hajalec razočaran. Ta ulica ne vodi v drugo, prav ta-
ko ozko, še bolj skrivnostno, niti do ruševin Icaksne-
ga starega gradu. Nič takega. In vendar živi v tej uli-
ci vedeževalka, ki prerokuje iz kart. Tudi njeno ime
ne zveni prav nič skrivnostno.. Pravijo ji Alojzija.
»Pa vi verjamete v vedeževanje?« sem jo vprašala.
»Seveda«, mi vneto prilcima in pove, da prihaja k
njej veliko ljudi. In marsikomu so se uresničile nje-
ne napovedi.
Opazujem jo. Očitno me ni 'spoznala. Ne ve, da
Bem že bila pri njej. Sicer pa, koliko ljudi pride k
njej p>o večkrat in ob tolikih obrazih, ki jih srečuje
vsak dan, na čudno, če me je zgrešila.
Zanjo sem zsvedela čisto slučajno. Saj veste, kako
bo gre. Mnoge starejše ženske si krajšajo čas ob kle-
petu in kavi. Beseda da besedo in zdolgočasena ženska
se kaj hitro zjnajde pri prerokovalki. In ne samo ona,
tudi mnoge radovedne pubertetnice. To so stranke, ki
čakajo v veži.
K njej sem se napotila zaradi gole radovednosti.
Kar pa se tiče njen^a prejšnjega prerokovanja o mo-
ji bodočnosti... No, pred šestimi meseca bi se že
morala poročiti, lani bi morala biti noseča, morali
bi uiti od doma... Vse to in še kaj drugega bi se
moralo zgoditi po njenem prejšnjem prerokovanju. Pa
se na srečo ni. In tako živim še vedno svobodna, kot
ptička na veji, o kakšni nosečnosti pa se mi niti sa-
nja ne.
Zanimalo me je, če mi bo ženska zapela isto pe-
sem.
Obraz, poln gub, se zaupljivo skloni k meni.
»Vidim žensko!«
Naredim prestrašen obraz.
»Me vara?« vprašam vsa iz sebe.
Ko vidi, da je zaigrala na prave strune, strastno pri-
kima. Zdaj pričnem igrati prestrašeno dekle, ki sveto
verjame njenim besedam. To mi še kar za silo uspe-
va, čeprav so moja usta čudno našobljena.
»Povejte, ima črne lase?«
Ženska mi znova rahlo prikima.
Moja igrana napetost rase.
»Plave oči? Je majhna in suha?«
Potem zvem, da me moj fant vara, da pa bo kmalu
spet v redu. Da se bom v teku enega leta poročila
In da bom noseča, že spet. Seveda pa imam v hiši
sovražnika, ki je obvezno ženska. Dobila bom pismo in
denar. Sicer pa me čaka sreča v življenju.
In tako se vse konča lepo in prav, kot v pravljici.
Konec vedeževanja.
Potem skušam zvedeti kaj več o njej. Zvem, da je
upokojena in da živi sama. Potem se ji oči sumljivo
zasvetijo in ix>stane redkobesedna. Zdaj mi skuša z
raznimi znaki dopovedati, da je čas, da odidem.
In grem.
V veži sedijo štiri starejše ženske in dve dekleti,
fci se hihitajo, obenem pa radovedno motrijo vrata,
za katerimi se odvija napovedovanje prihodnosti.
Kaj sa mislim o tej vedeževalki? Res je, da ne
povzroča velike škode, res pa je tudi, da marsikateri
kovanec ali bankovec dobi na smešno lahek način.
Zaradi ljudi, njihove naivnosti, mradl...
MAGDA TRATNIK
PODOBE NAŠIH LJUDI - PODOBE NAŠIH LJUDI - PODOBE
Alojz škrubarJ
Stanko Veber;
Ferdo Vasle
Zdravko Cestnik
OBČANI MATK,
Z UDARNIŠKIM DELOM, KAR BO GRADNJO POCENILO
Da se s skupnimi močmi
da marsikaj narediti, so spoz-
nali že pred letom dni tudi
občani zaselka Brdo v krajev-
ni skupnosti šešče. Tako so
se za modernizacijo odseka
ceste od Matk do Brda do^
govorili že lani, letos pa so
pričeli z delom. Seveda bodo
vsa zemeljska dela opravili
z udarniškim delom, kar bo
gradnjo zelo pocenilo. O tem
kako poteka delo in kaj jim
bo cesta pomenila so nam
povedali:
ALOJZ ŠKRUBAR: »Doslej
sem opravil okoli 50 udami-
šdh ur, do konca pa se jih
bo nabralo okrog devetdeset.
Ta novi del cesti mii pomeni
še toliko več, ker stanujem
ob njej. Zato se akcij z vese-
ljem udeležujem«.
STANKO VEBER: »Sem
kmet in bom, ko, bo cesta
gotova, zelo zadovoljen. Pri
akcijah pomagam s traktor-
jem ter izravnavam grame«.
Doslej imam dTOJset traktor-
skih ur in do takrat, ko bodo
dela končana, jih bo treba še
kar precej.«
FERDO VASLE: »Sem taj.
nik našega odbora za gradnjo
ceste. Doslej je bilo oprav-
Ijenih preko tisoč udarniških
ur. Delamo največ ob sobo-
tah in nedeljah, saj je pri
nas precej kmetov, ki imajo
ob delavnikih dovolj svojega
dela, pa tudi tistim, ki hodijo
na delo tako bolj odgovarja«.
ZDRAVKO CESTNIK: »Kot
predsednik režijskega odbo-
ra za gradnjo ceste lahko tr-
dim, da so naši krajani za
tak način dela zreli, saj se
redno udeležujejo akcij. Od-
sek ceste je dolg okoli 700
m, ob njem je enajst hiš, M
bodo prispevale okoli 150 ti-
soč dinarjev.«   -
Tekst in foto: T. TAVČAR
KONJICE
NEPOBOLJŠLJIVI OPTIMIST
SREČANJE Z INVALIDKO DORICO VEDLIN
število ljudi is leta v leto
narašča in človek se vedno
bolj boji biti posebnež. Ve-
čina se staplja v povprečju.
Tako se zgodi bolj redko,
da kakšna oseba posebej
vzbudi našo pozornost. Prav
takšen posebnež pa je Do-
rica Vedlin i) Slovenskih Ko-
njicah.
Spoznala sem jo v orto-
pedski bolnišnici v Valdol-
tri, kjer sem bila na počit-
niški praksi, ona pa na zdrav-
ljenju. Vsako jutro je od-
meval njen smeh po hodni-
kih fizioterapije. In prav ta
smeh je vzbudil mojo po-
zornost.
Nepokretna od pasu na-
vzdol bi gotovo lahko same-
vala v kakšnem kotu. A ne!
Po navadi je bila prav ona
gibalo  družbe okoli sebe.
Sklenila sem, da jo obi-
ščem. Vedela sem le to, da
je iz Konjic, da vozi rdeč
avto znamke Daj, da je inva-
lidka. In vendar je bilo to
dovolj, da sem jo našla.
DGrica je zanimiv človek.
Vedno dobre volje in izred-
no aktivna. Seveda ima voz-
niški izpit. Dela pa v konji"
škem Konusu.
Nenapovedano sem stopi-
la v pisarno in glava s sve-
tlimi lasmi se je v hipu
obrnila proti meni. Njene
oči so se razširile od pre-
senečenja. Nato pa sp se
njena usta raztegnila v ši-
rok nasmeh.
»Kaj pa ti?« me je tokrat
ona napadala z vprašanjem,
namesto obratno.
»Trikrat lahko ugibaš!
Prvič?«
»Bi rada kakšno suknjo?«
»Ne. Drugič?«
»Si zaljubljena?«
»Ne.«
»Ja, kaj pa potem?«
Ko je zvedela, da jo mi-
slim predstaviti v Novem te-
dniku, je pričela kar sama
pripovedovati.
»Pri štirih letih sem ime-
la otroško paralizo. Puber-
teto sem preživela na Za-
vodu za usposabljanje inva-
lidne mladine v Kamniku.
Tu sem pridobila veliko sa-
mozavesti. Nato sem konča-
la ekonomsko srednjo šolo.
Precej časa sem morala ča-
kati na zaposlitev. Bila sem
zelo vesela, ko so me pred
petimi leti sprejeli v Ko-
nusu.«
»Kaj delaš v prostem ča-
su?«
»Malo ga imam. Veliko vo-
zim. Ukvarjam se tudi z
ročnimi deli. Malo pa tudi
berem.«
»Si se hitro vživela v ko-
lektiv? Si tu zadovoljna?«
»Zelo mi je všeč in res
ne vem, kaj bi počela brez
dela.«
»In drugače?«
Obrnila se je k sodelavki.
»Sonja, ti povej!«
»Premalo skrbi zase. Vsem
hoče pomagati in nekateri
to izkoriščajo. Sodelavci jo
občudujemo!«
»Veš« znova povzame be-
sedo Dorica, »bolje se po-
čutim med zdravimi, kot med
invalidi!«
še in še bi lahko govo-
rila. Toda, delo je čakalo
tudi njo.
Ko sem se poslavljala, sem
čutila, da je nekaj dala tudi
meni. Vedrino in zavest, da
je tu človek, ki te zna ra-
zumeti.
Dorica, občudujem tvoj
optimizem in želim, da os-
taneš vedno tako vedra!
MAGDA TRATNIK
Dorica Vedlin (na levi) v Valdoltri. .,\
KOZJANSKO 78
UDARNIŠKI
DAN
V soboto so brigadirji
letošnje akcije Kozjan-
sko organizirali udarni-
ški dan, na katerem so
sodelovali tudi delavci
ljubljanskega podjetja za
avtomatizacijo prometa,
ki je izvajalec del na pre-
stavitvi telefonskega ka-
bla.
štirim brigadam četrte
izmene je tako pomagalo
petdeset brigadirjev ve-
teranov in petdeset mla-
dincev iz te delovne or-
ganizacije, ki so bili na
tridnevnem politično izo-
braževalnem seminarju v
Kumrovcu. Na udarniški
dan so skopali okoli 2,5
km jarka na odcepu Pod-
sreda—Slivnica.
Po skupnem delu na
trasi ter kosilu v naselju
Bistrica ob Sotli, so or-
ganizirali športna tekmo-
vanja med brigadirji ter
delavci podjetja za avto-
matizacijo prometa, zve-
čer pa so najboljšim
udarnikom podelili priz-
nanja.
B.M.
LAŠKO: PLAI^I^CI SO AKTIVNI
Poletni meseci so za neka-
tera društva meseci, ko poči-
vajo, za planince pa ni oddi-
ha. Tako v rekreacijskem
smislu in v delovni obliki. V
Laškem deluje več planinskih
skujpin v deliovnih organizaci-
jami, ki poleg odbora za pla-
ninstvo pri društvu organizi-
rajo številne izlete. Mimogre-
de povedano, da tudi druga
dirušt-\^ v Laškem organizirajo
sleherno soboto kakšen izlet,
tako društvo invalidov, turi-
stično društvo, hiortikultumo
društvo. Planincd iz TIM-a gre-
do 19. in 20. avgusta na Tri-
glav, njim se bodo pridružili
tudi planinci iz Pivovarne, za
katere pa bo več časa za izle-
te v jeseni.
20. avgusta pa bodo laški
planinci šli na enodnevno de-
lovno akcijo na Loko pod Ra-
duho. V tej akcijii naj bd so-
delovalo čimveč članov, zato
bo vsakdo dobrodošel na ak-
ciji, četudi se ne bo predhod-
no prijavil organizatorjem.
Meddruštveni odbor za Sa-
vinjsko je zagotovil, da se bo
vsako soboto in nedeljo zbra-
lo kar največ planincev na
Loki, kjer bo do konca avgu-
sta urejena nova koča.
Ob pniliJki odkritja spome-
nika v Bohinju prvopristopni-
kom na Triglav pred 200 leti,
bo društvo iz^-edlo izlet z av-
tobusom v Bohinj. Društvo
pa čaka še velika naloga. Raz-
vilo bo namreč društveni pra-
por, če bo šlo vse po sreči,
že septembra, še je nalog in
volje, zato upajo planinci iz
Laškega, da bodo s časom še
posodobili kočo na šmohorju.
PANIKA LAPORNIK
št. 32 — 17 avgusta 1978
NOVI TEDNIK — stran ti
DO SEPTEMBRA 1979
BREZPLAČNI UČBENIKI

PRVI DEL AKCIJE SO NA CELJSKIH
ŠOLAH DOBRO ZASTAVILI
Sredi maja so v Slaveni-
ji podpisali družbeni dogo-
vor o izvajanju družbene
akcije za organizirano pre-
skrbo osnovnih šol z vič-
beniki ter postopnem zago-
tavljanju brejsplačnih učbe-
nikov za učence osnovnih
šol. Tudi v celjski občini
so se tvorno vključili v ak-
cijo vsi odgovorni družbe-
nopolitični in samoupravni
dejavniki ter že pred pod-
pisom republiškega dogo-
vora sprejeli akcijski na-
črt, ki je podrobno oprede-
lil naloge in roke za njiho-
vo izvedbo. V njem so bi-
li zapisani tudi cilji akcije
in viri sredstev za zagotav-
ljanje brezplačnih učbeni-
kov iičencem osnovnih šol.
Ker pa vseh nalog v zvezi
z zagotovitvijo brezplačnih
učbenikov učencem ni moč
opraviti že letos, je celjski
akcijski načrt predvidel
dve fazi uresničevanja ak-
cije. Letos naj bi šole iz-
peljale prvo od obeh in
predvsem poskrbele za or-
ganizirano preskrbo učen-
cev z učbeniki, ob tem pa
bi počasi uresničevale že
del nalog, ki sodijo v dru-
go fazo akcije. Tako bi že
letos ustvarile določen
fond učbenikov v šolskih
knjižnicah, ga prihodnje
šolsko leto dopolnile in v
septembru 1979 zagotovile
vsem celjskim učencem
brezplačno oskrbo z učbe-
niki. To pa je seveda tudi
končni cilj celotne akcije.
Kljub temu, da je akcija
širokega družbenega pome-
na, so se na šolah srečevali
2 določenimi težavami pri
uresničevanju njenih ciljev.
Kajti treba se je bilo dogo-
voriti tako z učenci,'kot tu-
di z njihovimi starši o na-
menu akcije in jim razloži-
ti njen potek. Treba je bi-
lo dobiti tudi soglasje star-
šev o tem, da smejo otroci
pustiti v šolah svoje učbe-
nike. Prav zato je prvi del
akcije o postopnem zago-
tavljanju brezplačnih učbe-
nikov različno potekal od
šole do šole, odvisno pač
od prizadevanj učiteljev,
staršev in ne nazadnje
učencev. Taikoj pa vendarle
velja ugotoviti, da je dose-
gel svoj namen. Pa poglej-
mo, kako so del akcije iz-
peljali na treh celjskih šo-
lah.
Na osnovni šoli I. celjske
čete v Celju so akcijo do-
bro zastavili, saj so prav
vsi učenci ob zaključka šol-
skega leta v mesecu juniju
pustili v šoli svoje tičbeni-
ke. Ker pa je le-teh še ved-
no primanjkovalo za vse ti-
ste, ki bodo zasedli septem-
bra šolske klopi (pa tudi
zato, ker so bili nekateri
učbeniki že dodobra zdela-
ni ali pa zastareli); bo
manjkajoče število učbeni-
kov kupila šola, denar pa
bo seveda prispevala izo-
braževalna skupnost. Del
sredstev bodo letos še pri-
spevali učenci oziroma nji-
hovi starši, in sicer na raz-
redni stopnji po 40 dinar-
jev, na predmetni stopnji
pa 80 dinarjev. Šola bo ta-
ko z organiziranim naku-
pom učbenikov zagotovila,
da bodo učenci dobili ob
septembrskem vstopu v
šolo komplete učbenikov
na šolske klopi. Sami si
bodo morali kupiti le de-i
lovne zvezke in ostale šol-
ske potrebščine in še ta na-
kup bodo lahko opravili na
šoli. Prihodnje leto pa bo-
do že vsi učenci na osnov-
ni šoli I. celjske čete dobi-
li res bre^lačne učbenike.
Na osnovni šoli Pranja
Vrunča na celjski Hudinji
bodo leitos zagotovili brez-
plačne učbenike učencem
od prvega do i>etega razre-
da. Učenci predmetne stop-
nje pouka pa bodo podob-
no kot na šoli I. celjske
čete prispevali manjši zne-
sek za nakup novih učbeni-
kov. Sicer pa je tudi pri
njih akcija o postopnem
zagotavljanju brezplačnih
učbenikov dobro uspela,
saj bodo 75 odstotkom vseh
učencev zagotovili že letos
brezplačne učbenike.
Nekoliko drugače je na
osnovni šoli Veljka Vlaho-
viča v Celju, ki je še zelo
mlada šola in si v času
svojega dela ni mogla ust-
variti določenega fonda uč-
benikov. Zato so se na šo-
li odločili za svojevrsten
način akcije. Pripravili so
spisek učbenikov, ki jih bo-
do učenci dobili v šoli in še
drugi spisek, v katerega so
učenci vpisali manjkajoče
učbenike in ostale šoLske
potrebščine. Le-te pa bodo
zagotovili v organizirani
prodaji tako, da bodo
učenci na šoli prejeli kar
pakete želj enih šolskih po-
trebščin.
Po- tem, kar so nam po-
vedali na treh osnovnih šo-
lah kaže, da so se akcije za
postopno zagotavljano e
brezplačnih učbenikov loti-
li v Celju z vso resnostjo.
Zato je verjeti, da bodo
prihodnje leto res dobili
vsi učenci osnovruli šol
brezplačne učbenike na
šolske klopi, kar pa bo po-
menilo resnično veUk na-
predek pri za.gotavljanju
brezplačnega osnovnega
šolstva.
DAMJANA  STAMEJČIČ
NAŠI KAMP\
GOSTOV NE MANJKA, OBISK MANJŠI KOT LANI
Na ožjem celjskem območ-
ju imamo le dva kampinga,
zanimivo pa je, da sta oba v
Preboldu. Več kot petnajst
let kraljuje pri kopališču v
Preboldu naselje »Savinjski
log« z lesenimi we©kend hiši-
cami, ki so ga s prostovolj-
nim delom uredili prizadevni
preboldski turistični delavci
pod vodstvom Tomaža Potoč-
nika. Kot je v Preboldu že
običaj, je vsa stvar nekaj let
dobro delala, potem pa je bi-
la usoda celotnega naselja s
kopališčem vred mnogokrat
neznana. Kot da vso se ljudje
naveličali vsega! Savinjski log
je bil potem v rokah različ-
nih gostinskih podjetij ali pa
so se menjavali zasebniki, ki
so imeli v najemu celotni tu-
ristični kompleks. Za večino
je bilo značilno predvsem to,
da so hoteli iz vsega skupaj
kar največ »potegniti« kot te-
mu pravimo in čim manj vla-
gati. Koliko pa velja vzdrže-
vanje, sd lahko mislimo. In
če smo čisto odkriti, potem
je pač treba priznati, da ko-
nec koncev vTidrževanie niti
nI bilo  lahko.  Kopališče  z
weekend naseljem in kam-
pingom je bdlo pra^^zaprav
še najbolj prijetno in ureje-
no v letih 1970 do 1975. Sem
so prihajali gostje iz vse Ev-
rope. Mnogo je bilo takšnih,
ki so v Prebold prihajali več
let zaporedoma. Predvsem za-
radi lepe okolice in možnosti
izletov v hribe, bližnji Šem-
peter, ribolova . .. Predvsem
pa zaradi miru. In po tem
se Savinjski log zares odliku-
je. Nekateri ga prištevajo
med najlepše kampinge pri
nas. Tudi lani in letos, ko je
pod okriljem hotela, je lepo
urejen. Julija je bilo tu ok-
rog 1000 nočitev, v prvih petih
dneh avgusta pa okrog šest-
deset.
Drugi kamping v Preboldu
je mlajši. Dvanajst let že ob-
stoja, vodita pa ga zakonca
Vozličeva. Manjši je, zato pa
morda še bolje urejen, bolj
domač. Za kakšnih dvajset
šotorov je tu prostora. Go^
stom so na voljo tudi preno-
čišča v sobah. O urejenosti
tega kampinga govori tudi
ocena republiške inšpekcije,
ki pred dnevi skorajda ni
imela pripombe. Vse. od sani-
tarij pa do kopališča bi lah-
ko ocenili z odlično. Ni na-
ključje torej, da so ga v tek-
movaniu, ki ga pripravlja
za«-rebš(ka revija SAM že uvr-
stili med deset najbolj urpie-
nih in nriietnih kamfpov v Ju-
,go.slaviji. Glasovanje za vrstni
red prvih desetih pa še ni
zaključeno,  že  to  je  velik
uspeh, še večji pa je, če po-
mislimo, da lahko glasujejo
le domači tiu-isti. V »Dolini«
pa je največ tujcev. Iz vseh
evropskih držav so že prišli,
razen iz Albanije, vsako leto
pa je precej tudi Avstralcev.
Novozelandcev in Američanov.
V večini primerov gre za
prehodne turiste, nekaj dru-
žin pa priliaja v »Dolino« vsa-
ko leto. Gostom je na voljo
tvidi savna. Marta Vozličeva
nam je ob našem obisku po-
vedala, da je letos, sicer ne-
koliko manj gostov kot lan-
sko leto. Predvsem zaradi de-
ževnega vremena v prvi polo-
vici leta, sicer pa so julija
zabeležili okrog 500 nočitev.
Zapišimo še to, da je kam-
ping »Dolina« edini privatni
kamping v Sloveniji.
Kakorkoli že, na nažem
območju sta kot smo že za-
pisali dva kampinga. Marsi-
kdo se ob tem vpraša, če ne
gre za k?)nkurenco. Seveda
gre, toda v dobrem pomenu
besede in sodelovanje med
hotelom in Dolino je zaen-
krat v7x>rno, saj gre veliko-
krat tudi za medsebojno po-
moč. Morda pa ne bi bilo
napak, če bd kje na našem
območju še zrasel kakšen
kamping. Predvsem zaradi
ceste Maribor — Ljubljana
— Koper. Koliko turistov se
pelje po njej v i>oletnlh me-
secih pa tudi sicer, pa tako
ali tako vemo.
Besedilo: JANEZ VEDENIK
Foto:   EDI  MLISNEC.
Kamping Sa\in.jski log se odlikuje predvsem po miru, tudi urejenosti m ne nazadnje ču-
dovitem borovem gozdičku, žal je bila njegova usoda mnogokrat neznana.
Kamping Dolina v Dolenji vasi pri Preboldu so uvtstili med deset najbolj urejenih v Ju-
goslaviji. Je pa menda edini privatni kamping v Sloveniji.
VELJA SE
ZAMISLITI!
Veliko Ijuidi na svetu trpi
lakoto. Mnogi zaradi tega
umirajo. Pri nas pa? Posne-
tek je zgovoren dokaz, ško-
da, da ni v barvah, potem
bi se bolje videlo, da je med
odpadki veliko kruha in dru-
gega, kar bi tistemu, ki je
lačen, pomenilo celo življe-
nje.
Kaže, da mnogi ljudje pri
nas pozabljajo, kaj je kruh,
kaj pomeni. Pozabljajo, da je
bilo včasih težko dobiti skor-
jico. Danes imamo na srečo
veliko kruha, toda ne toliko,
da bd tako ravnali z njim, da
bi ga metali med smeti...
DARKO NARAGLAV
PRAVILEN
ODNOS
DO PSOV?
Majhna črnodlaka žogica z
rjavimi očmi, ki se podi sem
ter tja. Kdo se ne bi razne-
žil nad tem majhnim psič-
kom, ki bd še spadal k svo-
ji mami, pa so ga že ločili od
nje?!
Blio je zgolj naključje, da
smo ga dobili k hiša. Moja
mlajša sestra je vsa razneže-
na nad vsem, kar je kosma-
tega in repatega. In tako se
je nenadoma pojavila prejš-
nji teden pred vrati s tem
psičkom v naročju. Takšna je
bila pot, ki ga je pripeljala
k nam.
K lovcu, ki živi v naši so-
seščini, je neki moški pri-
peljal brejo psico.in ga pro-
sil, naj jo ustreli, ker nima
kaj početi z mladiči. Lovec
se je temu uprl, češ da je
psice škoda. Moški mu je
rekel, da lahko stori z njo,
kar hoče. In lovec je sklenil
psico obdržati. Povrgla je
tri mladiče, tri majhne pud-
le. Ni bilo treba dolgo čaka-
ti, že so se oglasili ljudje^
Tsa, mladiče. Tako je enega
vzela moja sestra.
Ne vem, če imamo pravico
grajati lastnika te psice, saj
vsak poskuša reševati prob-
leme po svoje. Priča pa ta
dogodek o našem nepravil-
nem odnosu do živali. Mar
ne bi bilo škoda te psice?!
Prepričana' sem, da si še
marsikdo želi psa in da bi ga
V29el tudd na ta način. Tisti
tovariš bd lahko dal vsaj og-
las v časopis, če kdo želi te-
ga psa in gotovo bi se nekdo
oglasil. Ali pa bd ga prepustil
društvu za varstvo živali.
Na roki začutim nekaj mo-
krega. Pasji jeziček. Rjave
očd se za trenutek nagajivo
zastrme vame in črna kepa
prične ponovno dirjata sem
ter tja.     AlAGDA TRATNIK
NEIZPOLNJENE
OBLJUBE
Vitanje slovi med drugim
tudi po čistem gorskem zra-
ku, saj v naselju ni nobene
tovarne, ki bi ga onesnaževa-
la. Zato se nekoliko čudno
sliši, da se je nekdo zadušil.
K sreči pa to ni bil človek
in tudi zadušitve ni kriv po-
kvarjen zrak. Zadiišdl se je
namreč načrt za novo bla-
govnico in to v bujnem ple-
velu, ki letos že drugo leto
poganja na prostoru, na kate-
rem bi po velikih obetih mo-
rala stati nova trgovina.
Lani smo zapisali, da bd
ta plevel labko služil kot skri-
vališče za zaljubljene parčke.
Izkazalo pa se je, da za to
ni uporaben. Prvič je med
njimi preveč kopriv, kar bi
utegnilo na ljubljenje neugo-
dno učinkovati, drugič pa se
ta plevel pri najmanjšem
premiku zamaje, kar je z
bližnje ceste možno takoj
opaziti. Zato ga bo tudi le-
tos in kdo ve koliko let še
treba pokositi in s cizo zvo-
ziti na smetišče, zatem pa
spet pokopati upanje na no-
vo trgovino.
VITANJčrAN
UREDNIŠTVO: Zapis ni
anonimen. A\'tor je znan. V
pripisu nam je še zapisal, da
Je prava škoda, da ni foto-
graf.
Očitno za star prob-
lem in da bi ga ne vlekli iz-
pod plevela, prosimo Krajev-
no skupnost Vitanje, da nam
odgovori, kako je z gradnjo
trgovine v kraju. Hvala za
odgovor in sodelovanje.
DOKUMENT
Pisal naan je Franc Ježov-
nik iz Griž in omenil, da je
našel dokument, ki opozarja
na prireditev, ki je zatonila
v pozabo — ob 110 letnici ta-
bora:
»Vaibilo na veliko
NARODNO SLAVNOST
ki se vrši ob priliki
RAZVITJA ZASTAVE
Telovadnega društva »Sokol«
v Žalcu, v nedeljo, dne 4. av-
gusta 1907.
Na bratsko mnoigoštevilno
udeležbo vabi Telovadno dru.
štvo »Sokol« v Žalcu«
V pismii Franc Ježovnik še
piše, da je iz sporeda slavno-
sti razvidno, da je bil pred-
viden po slavnostnem spreje-
mu in razvitju zastave kon-
• cert »Edinost« v Žalcu in d-a
j je sodelovala tudi »Šoštanj-
I ska narodna godba«.
UGANKARSKI
KOTIČEK
Redno kupujem Novi ted-
nik in večkrat najdem v njem
članek, ki me pritegne. Vese-
la sem, da ste se preselili v
nove prostore. Gotovo so se
tako izboljšali tudi delovni
pogoji. Skratka — Tednik naj
bi bil še boljši kot je!
Imela pa bi tole pripombo.
Zakaj v Novem tedniku ni
križank in drugih ugank?
Pred več kot pol leta ste
zapisali, da bo križank
vedno   več.   Obljube   niste
držali,, saj sta bili od ja-
nuarja do konca julija objav-
ljeni le dve križanki, i>a še ti
komercialnega značaja.
Pred leti je imel Novi ted-
nik svoj ugankarski kotiček,
ki smo ga v&i ljubitelji črno-
belih polj nestrpno pričakova-
li vsak četrtek.
Rada bi, da bi se v Novem
tedniku spet pojavil ugankar,
siki kotiček.
Lep pozdrav
• KATARINA POTOČNIK,
Lava, Celje
UREDNIŠTVO: Hvala za pi-
smo. Naj že takoj na začetku
odgovora zapišemo, da na ob-
ljubo nismo pozabili. Na vsak
način bo več križank v No-
vem tedniku od jesenskega
obdobja dalje. Glede na to,
da je v pripravi tudi nov ali
bolje rečeno — dopolnjen vse.
binskl načrt Tednika, je zdaj
beseda o .ugankarskem kotič-
ku nekoliko preurejena. Na
vsak način pa bomo upošte-
vali vašo željo, ki pa ni le
vaša, marveč mnogih ljubi-
teljev ugank.
Niiviinu
v ZAGATI
Zdaj pišem vam, ker vsi
dosedanji poskusi, da bi se
stanje izboljšalo, niso uspe-
li. Pritožila sem se že v šolo
pa na socialno... in nič.
Gre za nemir, ki ga povzro-
čajo nekateri mladi, zlasti iz
Zidanškove uldce številka 18
in Trga petega kongresa 3 v
poznem večernem času od
dvajsete do triindvajsete ure
v Zagati oziroma pri hiši šte-
vilka 4. Tu stanujemo štiri
upokojenke, ki si želimo sa-
mo miru in nič drugega. To-
da, nekateri mladi fantje,
med njimi tudi dve dekleti,
nam ga ne dajo. Morda bi
zalegla kakšna beseda staršev.
MoTOče bi lahko pomagal še
kdo?!
LOJZKA KOLAR
Zagata 4, Celje
UREDNIŠTVO: Kot \idite,
smo pismo skrajšali. Iznusti-
li smo tudi vsa imena. Očitno
gre za problem, ki bi ga mo-
ral reševati nekdo dnisr. Mor.
da bi bila umestna tudi nrl.ja-
va na Postajo milice, kajti rrre
za motenie nočnesra miru. Mo.
rebiti pa bo zaleglo tudi to-
le ni-sanje, čeprav močno okr-
njeno?!
OBČUTEK
SREČE
Nasmehnila se mi je sreča,
da sem po dolgem času le
prišel v kraj, ki sem ga dol-
go iskal in kjer so mi pozdra-
vili tegobe, ki me težijo za-
radi bolezni v križu in v nogi;
Prvi, ki je razumel in .spoz-
nal mojo bolečino, je bil dr.
Kelemen, ki me je poslal na
zdravljenje v Topolšico. Poz-
neje so mi odobrili triteden-
sko zdravljenje na internem
oddelku v Topolšici.
Zdravljenje sem začel 10.
julija. Bil sem presenečen.
Najprej me je prijazno spre-
jela sestra Marija, ki me je
odvedla k zdravniku dr. Kri-
žniču. Tudi tu me je čakal
lep in prijaeen sprejem.
Kdo bi si mislil, da nosi
ta delček naše zemlje v sebi
tolikšno zdravilno moč!
Voda v bazenu, Ivanovo in
Joškovo masiranje, telovad-
ba, hrana in prijaznost vsega
osebja pa tudi red nar)ravijo
za zdravje veliko. In če k te-
mu dodam zlati mir v okoli-
ci, ni čudno, če človeka, ko
zvečer sede na klopico pod
smreko, prevzame občutek
sreče. In to je tudi Kraj. kjer
se ljudje med seboj spozna-
jo in sklenejo nova prijatelj-
stva.
FRANC FLERE,
ŠMARTNO OB DRETI
CELJE

PREHODIL JE SLOVENSKO Tfl
Precej kisel dan je bil,
ko sem ga šla obiskat. Ve-
dela sem, da bom odJiajala
boljše volje, saj mi je kar
kmalu postavil vprašanje:
»Ali si že slišala tisti
vic?«
Seveda zanikam, saj je
vsak, ki mi ga on pove, za-
me nov.
O kom govorim, boste
vprašali?
O, Francu Mohoriču, o
človeku, ki morda sploh ni
zanimiv, ki mu teče življe-
nje brez večjih pretresov.
Samo nekaj ga loči od dru-
gih. Slep je.
Kaj mi lahko'zanimivega
pove takšen človek? Je
njegovo delovanje zaradi
tega omejeno?
Težko je pisati o člove-
ku, ki ga poznaš dlje časa,
pa vendar se ti zdi,    da
sploh ne veš, kako mh
in čustvuje.
Sedela sva ob kavi, in rt
sem vedela, kje bi začek
Morda o njegovem   šahi
petju, morda o podpra
sedniški funkciji na obči)
ski Zvezi slepih v Celju
Sicer pa mi je o tem n
kel, da ni preveč    doh
podpredsednik in da m
0 tem raje ne pišem. Ton
najprej o petju!
»Vem, da je v Celju d
stajal zbor slepih, ki pa
imel precej kratko življet
sko dobo. Kako to?«
»Glavni vzroki so pre
vsem pomanjkanje pevce
menjava zborovodij in ■
kaj. Težko je delati, če
pogostih vaj. V začetku
še nekako šlo in dosei
smo drugo mesto na rep
bliškem tekmovanju   zb
SPORED OD 17. DO 23. 8.1978
ČETRTEK, 17. avgusta: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni
oocktail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.30
Obvestila, 16.00 Poročila, ■'16.05 Čestitke in pozdravi,
16..30 V četrtek z nami (vmes ob 17.00 Kronika), 17.45
2^bavni globus, 18.00 Zaključek sporeda.
PETEK, 18. avgusta: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cock-
tail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.30 Obve-
stila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Za-
bavni globus, 17.00 Kronika, 17.10 Lestvica zabavne
glasbe, 17.30 Turistična oddaja, 17.45 Domači ansambli,
18.00 Zaključek sporeda.
SOBOTA, 19. avgusta: 8.10 Poijočila, 8.15 Poletni cock-
tail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.30 Obve-
stila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 17.00
Kronika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski sprehodi,
17.45 Vrtiljak melodij, 18.00 Zaključek oddaje.
NEDELJA, 20. avgugta: 10.05 Poix>čila, 10.15 Obvesti-
la, 10.30 Izza srebrne črte, 11.00 Med prijatelji, 11.30
Predstavljamo vam, 11.45 Zabavni globus, 12.00 čestitke
in pozdravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Feljto-n, 13.30
Kmetijska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda.
PONEDELJEK, 21. avgusta: 8.10 Poročila, 8.15 Polet-
ni cocktail, 9.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, IG.OO
Kronika, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni glo-
bus, 17.00 Kronika, 17.15 Nove plošče, 17.30 športni pre-
gled, 18.00 Zaključek sporeda.
TOREK, 22. avgusta 1978: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni
oocktail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 13.30
Obvestna, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi,
16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica do-
mačih zabavnih melodij, 17.30 Reportaža, 17.45 Domači
zbori, 18.00 Zaključek sporeda.
SREDA, 23. avgusta: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cock-
tail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.30 Obve-
stila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.43 Za-
bavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Zgodovina jazza, 17.30
AktualiK), 17.45 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek
oddaje.
^ete melodij, Id ste jih
na voljo v prodajnih
J(yiEHNE  —  TEH NO-
^ 1'OZD  Tehnične  ti go-
ICA DOMAČIH
NIH MELODIJ:
j-o (Avsenik)
leiev (C. I. Kvintet)
j^inah (Avsenik)
j nosi srečo (Dolžan)
,on (B. Terglav)
pačili melodij
»eseiri -........--------------
........—f.i.ii.........
|ija'}lov
[-----------------
-
ir,
kongresa 3a 63000 Celje.
OT
iSVERZALO
|>y slepih v Mariboru. Mo-
Dče je bil uspeh prehiter
I temu je sledil hiter pa-
K. Tako je bilo po dveh
iih zbora konec. Toda že-
o, da bi zbor znova začel
delom, je pri nekaterih
\ vedno živa.«
uKralj je mrtev, naj živi
kij! Tako nekako bi lah-
^rekli za nov oktet, ki je
fialu zatem nastal, kdo je
W pobudo za njegovo us-
tavitev?«
»To je bil Republiški od-
)r Zveze slepih Slovenije,
oktetu sodelujejo slepi
Maribora, Celja in Lju-
■Jane. To je po eni strani
'>bro, ker sodelujejo Iju-
fe z več strani, je pa zo-
■t problem z vajami. Tre-
itno nas vodi prof. Slav-
I Mihelčič, ki je zagnan in
^eh se mora pokazati,
^tudiranih imamo dvaj-
• pesmi, ki jih skušamo
speti na vsaki vaji. Ved-
' nam to ne uspe- čeprav
^iajo vaje tudi po šest,
^era ur. Pomagamo si ta-
da pesmi posnamemo
' magnetofonski trak in
• nato učimo doma.
Pctm, da z oktetom ne bo
fco, kot je bilo z zborom.
Septembra gremo v Zve-
{o republiko     Nemčijo,
bomo predstavili eno
' dejavnosti slepih.«
^^ovolj je petja.    Vem
\ da veliko šahiraš. Ka-
' ie z uspehi?«
fj^sajco leto je    kakšno^
^"novanje.   Večjih uspe- •
^ nisem dosegel, saj so
"^^e precej     izenačene.'
^}sih sem hodil veliko v
'ihe, prehodil sem sloven-:
transverzalo, zdaj pa
' le najbolj všeč pot na
^^Uno.«
.^e pritožuje se, čeprav
}blemov ne manjka, že
Y^ let opravlja službo
^fonista v železarni Što-
• Prece; časa preživi tudi
^^užino. Ni mu dolgčas!
IATJANA PODGORŠEK.
ste slišali, da ponekod že dojenčke
učijo plavanja? Enostavno jih vržejo
v vodo in ti začnejo klatiti z rokami
in nogami, da se obdržijo na vodi.
Sliši se precej kruto, toda pravijo, da
je metoda uspešna.
Pri nas tega ne počnemo, tečaje
ponaTOdi prirejajo v vrtcih in osnov-
nih šolah, kar pa je že precej pozno.
Če se samo spomnim, kako je bilo na
našem plavalnem tečaju! Učili so nas
učitelji telovadbe, ki so imeli o uče-
nju plavanja le malo smisla. O uspe-
hih tudi ne gre razpravljati. Danes je
stanje drugačno. Učitelji so usposob-
ljeni za. to delo in tudi uspehi ne
izostanejo.
Letos so imeli na celjskem bazenu
plavalni tečaj otroci iz vseh vrtcev.
Obiskala sem tretjo izmeno, ki je za-
čela z delom v ponedeljek in vadi vsa-
ko dopoldne. Otroci so se ravno sušili
na soncu, ki ni dajalo preveč toplo-
te. Vodja izmene mi je povedal, da
so razdeljeni v pet skupin po petngijst
otrok. Ta izmena je z delom šele za-
čela, zato še ne moremo govoriti o
rezultatih. V prejšnji izmeni se je na-
učilo plavati 60 odstotkov otrok, pred-
vsem prsno. Tečaj traja 10 dni in to
vsekakoT ni veliko, da se otrok na-
uči plavati. Starši so morali za to ve-
selje odšteti 80 din. Da jim je to v
veselje, so potrdili otroci sami, ki so
nestrpno spraševali, kdaj bodo smeli
zopet v vodo. Nekateri so se hvalili,
da že znajo plavati.
Za konec sem ovekovečila njihovo
čofotanje in pošteno me je mikalo,
da bi se tudi sama namočila.
TATJANA PODGORŠEK
»FORMATOR« NA SEJMU
Priprave na letošnji Celjski sejem
od 22. septembra do 1. oktobra so v
polnem teku. Na to pomembno go-
spodarsko prireditev se vneto priprav-
ljajo tudi pri Poslovni skupnosti za
malo gospodarstvo »Formator« v Ce-
lju. Odločili so se za skupen nastop
svojih članov. Zato bodo uredili sto
kvadratnih metrov razstavnega prosto-
ra, na katerem bo razstavilo svoje iz-
delke okoli petnajst delovnih organi-
zacij malega gospodarstva.
Razen tega bo »Formator« za to
priložnost izdal poseben letak, s ka-
terim bo v pisani besedi predstavil
svojo dejavnost in glavne dejavnosti
vseh svojih članov. Teh pa je po zad-
njih podatkih enainštirideset.
MB
PROZINSKA VAS: AVTO
IN MOTO CROSS
Začelo se je pred sedmimi leti, ko
so se mladi fantje in navdušenci za
moto šport pod okriljem domačega
prostovoljnega gasilskega drtištva od-
ločili za takmovanje v moto crossu.
Na prvi preizkušnji je bilo .sedem tek-
movalcev na vozilih z močjo 50 ku-
bičnih centimetrov.
Začetek je uspel in delo se ^e na-
daljevalo. Lani že z veliko prireditvijo,
na kateri je prvič nastopilo tudi se-
dem avtomobilistov.
V nedeljo, 20. t. m., z začetkom ob
13.30, bo v Prožinski vasi spet veliko
tekmovanje. Tokrat za Nagrado Celja
ter v izvedbi AMD glander — Temeljne
enote Prožinska vas.
Na startu bo okoli šestdeset moto-
ristov z vozili 50 in 125 kub. centime-
trov ter več kot deset avtomobilistov,
ki jih navdušuje vožnja čez dm in
strn. Tu bodo pravzaprav vsi, ki v
tej športni panogi pri nas nekaj po-
menijo. Odlična oziroma slovenska
vrhunska bo zasedba tudi v tekmova-
nju motorjev 125 kub. cm. Na progo
bodo šli tudi motorji z močjo 50 ku-
bičnih centimetrov.
Skratka, velik dogodek za moto in
avto cross, velik tembolj, ker ga pri-
pravljajo mladi ljudje v Prožinski va-
si, ki takšne in podobne prireditve,
tudi po zaslugi velikega razumevanja
domačinov, ki dovoljujejo vožnje z vo-
zili po svojih travnikih brezplačno,
prirejajo z velikim uspehom že nekaj
let.
MB
POLETNE PRIREDITVE
V okviru celjskih poletnih priredi-
tev bosta v drugi polovici avgusta dva
promenadna koncerta pihalnih orke-
strov.
Prvi bo jutri, v petek, 18. t. m., olj
17.30 uri, pred veleblagovnico Tkanine.
Nastopil bo pihalni orkester Svobode
iz Prebolda, teden dni za tem, v pe-
tek, 25. avgusta, pa bo ob 17.30 pred
novimi prostori Turističnega društva
na Tomšičevem trgu št. 7 zaigral pi-
halni orkester iz Zabukovice.
V četrtek, 24. avgusta, pa bo ob
20. uri na atrijskem dvorišču na Tom-
šičevem trgu 7 kvaliteten koncert v
izvedbi Slovenskega godalnega kvarteta,
ki ga sestavljajo: Slavko Zimšek (prva
violina), Majda Jamšek (druga violi*
na), Boris Krajnik (viola) in Zdenka
Kristl (čelo).
Za celjski nastop so izbrali Ditten-
dorfov »Prvi kvartet«, sloviti Haydnor
»Kvartet opus 74« ter zelo znano Mo-
zartovo »Malo nočno glasbo«.
Z. VUDLER
DRAMLJE: NA POUČNEM
IZLETU
Pred kratkim smo se mladi Dra-
meljčani, ki se ukvarjamo s kmetij,
stvom, podali na poučni jzlet na Go-
renjsko. Pripravil in vodil ga je po-
speševalec iz .KK Šentjur, Franci 2ii-
čer. Pa tudi sicer je KK Šentjur to
pot finančno podprl.
Najprej smo si v Sen^rju pri Kra-
nju ogledali skladišče semenskega
krompirja, nato pa smo šli v Polče, V
farmo molznic — prosta reja. Nasled-
nja postaja je bila Vrba, rojstna hiša''
pesnika Franceta Prešerna.
Na Bledu se nam je pridružila
tamkajšnja pospeševalka za turizem
Majda Lancner ter nas popeljala na
kmetiji, ki se ukvarjata s kmečkim
turizmom. Seznanili smo se z življe-'
njem in možnostmi za razvoj kmečs
kega turizma, videli pa tudi konkretne
pogoje.
Dan je hitro minil v prijetnem i^-
položenju in spoznanju veliko novega^
Zato smo si ob slovesu želeli, da bj
se še kdaj lahko odpravili na takšna
pot. ROZIKA KRIŽNIK
ŠMARTNO OR PAKI: NOVI
DELOVNI PROSTORI
V kratkem se bosta Društvo upa
kojencev in krajevna organizacija Zve-
ze borcev preselila iz sedanjih pro-
storov, ki so last Kmetijske zadruga
Šoštanj, v nove oziroma v tiste, ki sta
ji doslej zasedali splošna in zobna
ambulanta.
Prostor, kjer se bodo lahko zbirali
upokojenci in se pogovorili tudi pri
kozarčku vina, je lepo urejen. Tudi
pisarna, ki bo služila upokojencem in
organizaciji Zveze borcev, je povsem
prenovljena in bo delo v njej zarea
• prijetno.
Tako upokojenci, kot člani Zvez«
borcev se veselijo nove pridobitve
hkrati pa so hvaležni Kmetijski zadru
gi, ki je doslej odstopila svoje pro
store obema organizacijama orezplačnd
Hvala za razumevanje in prijaznost.
ZORKO KOTNIK
MALA ANKETA
RAZVIJA
Te dni slavi občina Šentjur svoj praznik. In kot vsa-
ko leto tudi letos hkrati slavijo pomembio delovno
zmago. Tokrat so darilo ob občinskem prazniku dobili
prebivalci krajevne skupnosti šentjur-okolica — krajani
Jakoba. Da ne bomo tako skrivnostni: gre za okoli tri
kilometre asfaltirane ceste iz Šentjurja proti Jakobu, ki
je bila že več let velika želja tamkajšnjih prebivalcev.
Cesta, ki je medregijskega značaja, saj povezuje šent-
jursko občino z laško, pomeni domačinom veliko prido-
bitev. Ne le, da jih bo rešila večnega prahu, pomeni
jun še mnogo več — to je njihova zveza s svetom. Si-
cer pa bo najbolje, da si kar preberete, kaj so o tej ve-
liki" pridobitvi povedali nekateri od domačinov!
LOJZE URBAJS, štu-
dent 4. letnika visoke teh-
nične šole v Mariboru:
i>Letošnji občinski praz-
nik, še posebej pa pro-
slava, ki bo v našem kra-
ju, mi veliko pomeni.
Vsako praznovanje je na-
mreč povezano s kakšno
pomembno delovno zma-
go. Letos sta taki zmagi
kar dve: cestna baza in
pa nova cesta, ki smo jo
pričakovali skoraj deset
let. Za vse nas bo to zve-
za s svetom, od katerega
smo bili do sedaj odre-
zani.«
MARICA MAGDALENO,
prodajalka v Merxovi tr-
govini v Jakobu: »Doma
sem iz Osredka, ki je od
Jakoba oddaljena petnajst
minut, peš seveda. Kljub
emu pa mi ta cesta ve-
iko pomeni. Stara je bi-
ia namreč tako slaba, da
je bilo tudi ob lepem
vremenu še peš težko ho-
diti po njej, kaj šele ob
slabem. Za vozit pa ta-
ko skoraj ni bila. Sedaj,
ko bo nova cesta, bo tu
verjetno veliko' prometa.
Pa to ne bo motilo! Žal
mi je, da tudi pri nas
nimamo tako lepe ceste!«
FRANC VODIŠEK, upo-
kojenec iz Jakoba: »Naša
hiša sicer ne stoji čisto
ob cesti, ampak kakšnih
petdeset metrov višje.
Vendar pa sem ceste, ta-
ko kot tudi vsi drugi kra-
jani Jakoba, zelo vesel.
Ob hiši imamo vrt, ki je
bil do sedaj vedno prašen.
Sedaj, ko je pa cesta
asfaltirana pa te nadloge
ne bo več. Sploh bo sedaj,
ko imamo novo cesto, vse
boljše.«
VIDA URBAJS, gospo-
dinja: »Cesta mi pomeni
veliko. Kr.r verjeti nisem
mogla, ko so nam letos
marca rekli, ,da ' bomo
končno dobili cesto. Smo
prej pač predolgo čakali.
,Ko bom videla, da gra-
dijo, bom pa verjela,' se:n
rekla in nasadila čebulo
na vrtu. Kljub temu, da
je že rasla, sem rade vo-
lje odstopila del vrta za
cesto, tako kot tudi drugi
sosedje. Da le imamo ce
sto, čebulo lahko tudi ku-
pim, če ne bo zrasla!«
STANKO ROMIH, upo-
kojenec: »»Cesta je za
vse nas, za ves ta predel,
ki je izrazito kmečki, ze-
lo pomembna. Pred upo-
kojitvijo sem bil miličnik
v Šentjurju in sem se po
slabih cestah mnogo pre-
vozil. Zato vem kaj to
pomeni. Kmetje niso de-
lali nobenih problemov
glede zemlje, ki jo je bilo
potrebno ponekod odsto-
piti. BiH smo pripavljeni
tudi pomagati, pa ni bilo
treba. Bomo pa potem, ko
bomo urejevaU naše, lo-
kalne ceste!«
Tako torej prebivalci Jakoba o novi cesti. Vsi se ve-
selijo. Prepričani so, da bo sedaj, ko so dobili dobro
cestno povezavo tudi vse ostalo hitreje napredovalo: da
bodo dobili telefon, pa trgovino, vrtec ... in še kaj. Sa-
mo da ne bi bUo treba tako dolgo čakati, kot so čakali
na to cesto! MOJCA BUCAR
14. stran — NOVI TEDNIK
Št. 32 — 17. avgusta 1978
ZkMSFVVINOG^
Nekateri jugoslovanski kletarji so
zalitevali, naj jim dovolijo uvoz gro-
zdja in vina, češ da drugače ne bodo
mogli napolniti svojih kleti, ker so
jim pridelke močno zmanjšale ujme.
Radi bi kar 6000 vagonov grozdja in
2000 vagonov vina. A kakšno vino bo-
do naredili iz uvoženega grozdja?
Na letošnjem posvetu vinogradni-
kov, in vinarjev za posavsko in po-
dravsko območje je bilo jasno razlo-
ženo, da vinu ni moč dati v kleti take
kakovosti, ki je ne bi bilo že v grozd-
ju. Vsak kemični dodatek zmanjšuje
njegovo pristnost. Vinarji imajo le
nalogo, da vse dobre lastnosti, ki jih
je dobilo grozdje v vinogradu, ohra-
nijo pri stiskanju mošta in poznejši
negi vina, kajti te se kaj lahko zmanj-
šajo ali izgube. Z raznimi dodatki se
.okus vina sicer lahko spremeni — to-
da potem ni več čisto, povsem narav-
no vino.
Ali bi iz grozdja, ki bi ga uvozili
iz Romunije ali Grčije, kjer ga neka-
teri kletarji že »iščejo, dolenjski vino-
gradniki lahko naredili pristen cviček,
šlajerski rizling ali goriško rebulo?
V tako sposobnost ne verjame nihče
ia resni vinarji niti ne poskušajo.
Vino ia tujega grozdja bo imelo
tak okus, kot ga bo dobilo v vinogra-
dih, čeprav ga bodo stiskali v naših
kleteh, če ga bodo poskušali »podoma-
čiti« tako, da bi dodali še svoje grozd-
je, pa bodo naredili mešanico doma-
čega in tujega ali ponaredek tistega,
za ' kar bi ga radi prodajali. Tega ni
moč odpraviti niti z dodajanjem raz-
nih kemikalij. Vino bi bilo še manj
naravno.
Zakaj bi torej morali napolniti svo-
je kleti z moštom -iz uvoženega grozd-
ja, če ga njihovi vinogradniki ne pri-
delajo dovolj? Bodo svojim stalnim
odjemalcem ponujali tako vino kot
lasten pridelek ali jim bodo povedali
resnico o njegovem izvoru? Ali meni-
jo, da je pivcem vina dovolj, če le
vedo, koliko alkohola vsebuje? Se ne
bojijo, da bi jim tak nadomestek za
njihovo kakovostno vino — zmanjša-
ni lastni pridelek bi baje radi izvo-
zili — obležal v kleti, ker bi se pivci
preusmerili drugam? če bodo letos
pridelali malo, bodo pa drugod, več.
Ali je z uvoženim grozdjem moč
zagotoviti izvoz kakovostnega doma-
čega vina. Tak uvoz lahko povzroči
pri tujih kupcih resne sume in druge
ovire. Zahodnoevropske države imajo
stroge predpise o kakovosti in pore-
klu vina. Tudi v Sloveniji že imamo
ustrezen zakon, v drugih republikah
pa še ne. Zato jugoslovanski izvozni-
ki dobijo za svoje vino, za katero
trdijo, da je kakovostno, poprečno le
okrog 10 din za liter. Ali uvoz velikih
količin grozdja ne bi še zmanjšal nji-
hovega zaupanja v našo kakovost? Ali
bi to izrabili vsaj za izsiljevanje nižje
cene?
Vinogradniki in vinarji naj torej
skrbijo, da bi iz tistega, kar so jim
ujme pustile v vinogradih, naredili
kar najboljše vino in z njim zadovo-
ljili kupce. Z raznimi mešanicami iz
grozdja od drugod ni moč nadome-
ščati izgube, lahko pa zapravijo že
dosežen ugled svojega pridelka.
JOŽE PETEK
Potok Boljska, ki leta nazaj ob večjih nalivih poplavlja polja in tudi gospodarska poslop-
ja ter hiše v krajevni skupnosti Gomilsko so pred dnevi prlčeK regulirati. Dela izvaja
NIVO iz Celja, predvidoma pa bodo končana prihodnje leto.
Tekst in foto: T. Tavčar
HMELJSKA LETINA

PONEKOD CELO 30 ODST. VEČJI PRIDELEK
Lepo se je v teh dneh voziti po spodnji Savinjski dolini. Še nekaj dni in pričeli bedo
obiran,iem hmelja. Marsikdo se vpraša, kakšna bo letina. Pa že pogled na hmeljišča tudi ti-!
stim, ki se na hmelj ne spoznajo najbolje, pove, da bo letos dobra. Sicer pa kar preberi«;
mo, kaj so nam povedali naši trije anketiranci. 1
VIKTOR KRONOVŠEK, Šempe-
ter: »Pri meni bo letina kar za
kakšnih 35 odstotkov večja kot
lansko leto. Skupaj imam dva in
pol hektara hi.nelja vrste Goldiug
in Aurora, od tega pa ga je do-
ber hektar in pol v najemu. Obi-
rat bomo pri nas pričeli okrog
17. avgusta. Nekateri bodo pričeli
kasneje, vendar se ne splača ča-
kati. Kar je je. Še sreča, da je
dobro.«
IV.4lN POVšE, Grušovlje: »Hja,
kakšna bo letina? Takole pravi-
mo hmeljarji: Avgust hmelj da,
ali pa ga vzame. Vse pa kaže,
da bo kar precej bolje kot lan-
sko leto. Če le ne bi bilo ka-
kšne toče, malce dežja pa bi se
še prileglo. Obirat bomo pa pri
nas začeli okrog dvajsetega avgu-
sta. Izgleda da ga bomo pride-
lali okrog 200 kilogramov na he-
ktar več kot lani.«
VIKTOR ŠKORJANC: »Sem po-
spe.ševalec na tem področju. Hme-
ljarjem svetujem, naj dobro po-
slvrbe za rezervne dele obiralnih
strojev, da potem ne bi prihajalo
do raznih zastojev ter s tem slabe
vol.ie in celo prepirov. To še po-
sebej velja za letos, ko je hmelj
bolj košat kot prejšnja leta.«
Besedilo: JANEZ VEDENIK
Foto: TONE TAACAR
Osnovna šola »Bratov
»Dobroti nškov«
v Vojniku
(razpisna  komisija)
razpisuj e
dela in naloge:
UČITELJA  geografije
za nedoločen čas,
PRU ali P
UČITELJA za telesno
vzgojo
za nedoločen čas,
PRU aU P
Stanovanje po  dogovoru.
Kandidati naj pošljejo pi-
smene prijave v 5 dneh
po objavi razpisa.
ŽALEC
TEKMOVANJE
TRAKTORISTOV
v Šempetru je aktiv mla-
dih zadružnikov pri Kmetij-
skem kombinatu Hmezad Ža-
lec pripravil traktorsko tek-
movanje. Mladi traktoristi so
se pomerili pri oranju, spret-
nostni vožnji in teoriji. Naj-
več uspeha so imeli trakto-
risti iz Petrovč. Pri dekletih
je bila prva Romana Kramar
iz Petrovč, pri fantih pa pri
oranju Jože Mihelak, v spret-
nostni vožnji Bojan čretnik
(oba iz Petrovč) ter v teo-
riji Marjan Ribič iz Prebol-
da. Ekipno je zmagala Za-
družna enota iz Šempetra, ki
so jo sestavljali: Alojz Ura-
njak, Ivan Povše in Vinko
Cetina. Za tekmovalce in tek-
movalke so organizatorji pri-
pravili lepe nagrade.
Tekst in foto; T. Tavčar
Žt. 32 — 17. avgusta 1978
NOVI TEDNIK — stran 15
Morda ne bi bilo napak, ko bi organizatorji Iger brez meja uvedli tudi tekmovanje v obi-
^uju hmelja. Vsaj tu nas menda ne bi prehiteli Belgijci in Angleži,
Novi hmeljarski starešina Joz,e Turnšek iz Podvrlia s svojo spremljevalko Miro Korbt^r s
Polzele. Kako tudi ne bi bila nasmejana, ko pa so ju izvolili prav v letu, ko je hmeljska
letina odlična?!
DAN HMELJARJEV
VSE SKUPAJ LE PONOVITEV LANSKEGA SLAVJA
Ob koncu lanskega zapisa s prazno-
vanja Dneva hmeljarjev smo zapisali,
da so se organizatorji izkazali, da pa bi
bdlo prav, če bi v Braslovčah pričeli
razmišljati o drugačnem Dnevu hme-
ljarjev. To, kar smo videli letos smo
že lani in nekaj let nazaj. Naj ta ugo-
tovitev velja tudi za letos. Skratka nič
novega, svežega. Ponovitev vsega kar
smo že videli! Nič čudnega torej, tako
vsaj je pripomnil eden izmed Obisko-
valcev, da je bilo med gledalci pravza-
prav bolj malo domačinov, ali pa vsaj
manj kot leta nazaj. Zato pa je bilo
na parkiriščih videti več avtomobilov
z drugimi oznakami (MB,'MS, LJ In
GO). Človek ima nehote občutek, da je
vse skupaj malce večja veselica. Pa
kaj bi to! Pomembno je, da so se ljud-
je razveselili, ga malce spli in zaplesa-
li ter bili dobre volje. Tako kot na
vinskih trga,tvah, pa gasilskih veseli-
cah, pustovanjih ... Seveda ni naš na-
men, da bi karkoli kritizirali. Morda
pa ne bi bilo napak, ko bi ob Dnevu
hmeljarjev uprizorili opereto Radova-
na Gobca Hmeljska princesa in še bi
se našla kakšna stvar, po kateri bi
človek lahko rekel, da zares gre za
praznovnaje hmeljarjev.
V okviru Dneva hmeljarjev je bilo
več prireditev. Pričele so se že v so-
boto dopoldne, ko je bilo pri Šem-
petru občinsko traktorsko tekmovanje,
v Braslovčah pa turnir v odbojki. Na-
stopilo je precej ekip, v finalni tekmi
pa sta se pomerili ekipi Braslovč in
Šempetra. Na veliko razočaranje do-
mačinov so zmagali gostje iz Šempe-
tra. Popoldne so odprli razstavo likov-
nih del domačinov Milana Matka in
Konrada Marinčka.
V soboto zvečer je bila v Hmeza-
dovi dvorani prijetna prireditev, na ka-
teri so proglasili letošnjega hmeljar-
skega starešino. Dolžnost je prevzel
Jože Turnšek iz Podvrha pri Braslov-
čah. Izbora hmeljske princese letos ni
bilo. Po pravici povedano, prav izbor
je bil vedno ena izmed najbolj zani-
mivih stvari pri hmeljarskem praz-
novanju. Seveda je zmeraj le-tela kri-
tika na račun žirije in njenega okusa,
zabavno pa je vendarle bilo. Hmelj ske
princese torej ni več, mladi zadružni-
ki pa .so za spremljevalko starešine
predhodno izbrali Miro Korber s Pol-
zele. Na sobotnem slavju je gostom
spregovoril tudi predsednik poslovne
skupnosti za hmeljarstvo SRS Vinko
Kolenc, ki je med drugim povedal, da
skrbi za letošnjo letino pravzaprav ni,
saj je tako dobra kot že nekaj let na-
zaj ne, o tem, da je ves hmelj že pro-
dan, pa ni da bi človek govoril. Skrat-
ka, hmeljarji se letos lahko upraviče-
no vesele. In so se, pozno v noč ob
zvokih Veselih hmeljarjev ter postrež-
bi mladih zadružnikov iz Prebolda.
Prav na tej prireditvi smo se lahko
prepričali, da je zares namenjena hme-
ljarjem. Ko smo potem za hip skočili
še v Braslovče, kjer so se ob zvokih
ansambla Vokali in petju Majde Cen-
trih, ljudje zabavali že v soboto zve-
čer, kaj takega niti približno ne bi mo-
gli trditi. Bolj malo hmeljarjev je bilo;
med tistimi, ki so se zabavali in ple-'
sali. Veselo pa je vendarle bilo. Sicer 1
pa, zakaj ne? Če hoče mlad človek'
zaplesati v Preboldu, mora za vstop-j
nino odšteti petdeset dinarčkov, če pa;
želi potem v disco še dodatnih pet-'
deset. Nasploh je bil sobotni večer j
v žalski občini zelo vesel. Tudi na za-;
bavi v Preserjih, kjer je bil ribiški;
piknik.
Za dolgoletno delo v hmeljarstvu soj
v Hmezadovi dvorani podelili dvain-.]
štiridesetim hmeljarjem tudi posebna i
priznanja. Prejeli so jih Anzel Cen-j
celj. Rudi Rehar, Jože Tominšek, Stan- i
ko Podbregar, Kristina Stante, Franci
Rančigaj, Martin Grenko, Anton Cilen-^
šek, Franc Cokan, Adi Golavšek, Jože!
Jordan, Ivan Strojanšek, Franc Toman, I
Ivan Jan, Leopold Verdev, Vinko j
Ocvirk, Ludvik Cizej, Vlado Kolenc,^
Ivan Krajnc, Franc Jelen, Alojz Ku-
čer, Franc Vasle, Ivan Kolšek, Ernest!
Žolnir, Slavka Jošt, Peter Gregur, Er-
na Smole, Drago Švajcer, Alojzija Do- \
večar, Slavica Remih, Zvonko Lešnik,.
Peter Nadž, Štefan Horvat, Stevo Šala- ]
mon, Drago Krajnc, Stanko Kolar,'
Branko Plohi, Stanko Bohte, Matija |
Juren in Pavla Smrečnik. |
O nedeljskem popoldanskem slav-i
ju skoraj ne bi mogli pisati, ker neka-l
teri novinarji pač nismo dobili vabila,*
naj se je udeležimo. Seveda ne grel
za kakšno rahločutnost, vseeno pa se'
človek ne počuti dobro, ko vidi neka-j
tere kolege z značkami, ki zagotavlja-;
jo brezplačen vstop, drugi spet pa šte-
vilnim kontrolam dopovedujemo kdo
smo in od kod- Pa seveda spet ne gre
za tistih nekaj jurčkov pač pa za
princip. Očitno smo dovolj storili že
s tem, ko smo vsaj štirinajst dni pred
prireditvijo o njej skorajda vsak dan
govorili na našem radiu ter ji odmerili
dovolj prostora tudi v Novem tedniku.
Seveda to ni bilo prvič.
Potem, ko so skoraj v dveh treh
minutah opraviU predajo starešinstva
(ponovitev sobotnega) ter predstavili
novo spremljevalko in nekaj pc:3drav-
nih govorov, je bilo na vrsti tekmova-
nje v spretnostih s področja hmeljar-
stva. Takšen je bil uradni naziv te toč-
ke, v kateri je sodelovalo sedem pa-
rov, med njimi pa se je najbolj izka-
zala Marija Žnidaršič s svojim sprem-
ljevalcem iz zadružne enott Tabor.
Vmes so nekajkrat zaigrali Vokali ter
godbeniki iz Prebolda, ljudje smo se
smejali (tisti, ki smo pač^kaj videli),
nato pa se je začel zaključni del hme-
ljarskega slavja. Organizator TD Bra-
slovče je pričakoval rekordno udelež-
bo — 10.000 obiskovalcev. Zal, je vse
skupaj pokvaril dež, ki je nato vztraj-
no pršil vse od jutranjih ur. Seveda
je prav, da zapišemo še to, da se je
popoldanski del celotnega ceremoniala
pričel s tradicionalno povorko s hme-
ljem okrašenih voz iz posameznih za-
družnih enot ter z nastopom članov
Konjeniškega kluba iz Uelja. Pokrovi-
telj 16. dneva hmeljarjev je bil Agros
iz Šempetra.
Kljub vsemu TD Braslovče vendarle
zasluži vse priznanje- Članom ne gre
zanikati truda, "prostovoljnega dela ta-
ko v pripravah kot tudi pri sami iz-
vedbi prireditve. Koliko dela je z vsem
tem ne verjame nihče, kdor si kaj ta-
kega še ni izkusil. Nešteto malenkosti
je, ki se nikjer ne opazijo, pa vendarle
takoj, če niso pripravljene tako kot je
treba. In priznanje si zaslužijo. Prav
gotovo je malo takšnih turističnih de-
lavcev pri nas kot so Braslovčani.
Upamo lahko le, da bo še naprej ta-
ko! Besedilo: JANKZ VEDENIK
^ povorki so sodelovali ti!<U člani OO Z.SMS Vrbje oziroma njihov aktiv mladih zadruž-
no v. Sicer ya unanio občutek, da je iz leta v leto manj vozov, oziroma traktorjev.
V soboto zvečer so v Km^/adovi dvorani podelili dvainštiridesetim hmeljarjem posebna
priznanja za dolgoletno in uspešno delo v hineLiarstv u.
^6. stran — NOVI TEDNIK
St. 32 — 17. avgusta 1978
PROMET
KONTEJNERSKE POTI
KAJ JE TO RO-RO PROMET?
v svetu postaja prevoz z
kontejnerji in Ro-Ro promet
vedjno bolj priljubljena oblika
prevoza na daljše relacije. Za
primerjavo naj povemo samo
nekaj številk, ki so bile izne-
šene na nedavni 3. mednarod-
ni konferenci in razstavi in-
tegralnega transporta v Ham-
burgu. Samo predlani je bi-
lo na svetu prepeljanih pre-
ko 20 milijonov kontejnerjev
(preračunano na 20 čevelj ske
kontejnerje), od tega največ
v ZDA in sicer preko ,5,5 mi-
lijona, na Japonskem, v Ve-
liiki Britaniji in na Nizozem-
skem. Prav tako se hitro raz-
vija Ro-Ro prevoz, saj je tre-
nutno v rabi 92 ladij, do kon-
ca leta 1980, pa bo zgrajenih
še 73.
Pri nas na tem področju
prevosba precej kasnimo, če-
prav je blaga, sodeč po dol-
gih avtomobilskih kolonah na
naših cestah, več kot dovolj.
Glavna ovira hitreišemu raz-
voju je pomanjkanje ustrez-
nih terminalov. Slovenski že-
lezničarji pravijo, da v seda-
niih razmerah posluieio v
skrajnih mejah   objektivnih
možnosti. Kljub vsem tem te-
žavam dvakrat tedensko vozi
poseben maršrutni vlak med
Ljubljano in Koprom, name-
njen izključno prevozu kon-
tejnerjev. Osnovni problem
nastaja pri »predelavi« vla-
kov na obeh končnih posta-
jah, torej nalaganje in razla-
ganje kontejnerjev.
V prihodnjih dveh letih bo-
sta zgrajena dva kontejnerska
terminala v Sloveniji in si-
cer v Ljubljani in v Luki Ko-
per. Pri tem so koprčani v
prednosti, saj so že naročili
potrebno opremo. Ljubljanska
banka pa je železniškemu go-
spodarstvu Ljubljana odobri-
la kredite zsa i2^rradnjo ljub-
ljanskega terminala. Z izgrad,
njo terminalov pa bo dana ze-
lena luč za uvedbo posebnih
maršnitnih vlakov, ki bodo
prevažali kontejnerje iz Av-
strije in Zrhodne Nemčije v
Ljubljano, na Reko in v Ko-
per.
Tako se bo do konca sred-
njeročnega obdobja lahko bi-
stveno povečalo število v Ju-
goslaviji prevoženih kontej-
nerjev, ki sedaj znaša okoli
25 tisoč na lato.   . ■
ROGAŠKA SLATINA: 15 MILIJONOV...
Kolektiv zdravilišča v Ro- l
gaški Slatin: se ne le zaradi
zdravilišča, marveč tudi zara-
di izkoriščanja in prodaje
mineralne vode uvršča med
največje v državi.
V prvem polletju letos so
napolnila 15,910.862 litrov mi-
neralne vode ali prav toliko
literskih steklenic. V primer-
javi z lanskimi prvimi šestimi
meseci je to za enajst od-
stotkov več. Zanimiv je na-
dalje podatek, da sta v tej
skupni številki Donat in Tem-
pel skoraj izenačena. Toda,
navzlic temu je jeziček na
tehtnici na strani magnezije-
ve mineralne vode, se pravi
Donata, pa ne za veliko, »sa-
mo« za približno milj ion lit-
rov.
MB
Lepo vreme privablja v preboldski bazen tudi številne kopalce. Čeprav je bila sprva voda
še mrzla se ,je nato kar precej ogrela tako, da je kopanje v tem bazenu ob koncu tedna bil
pravi užitek.
Foto: T. Tavčar
KOZJE
BODO DOBILI HOTEL?
SPOGLEDOVANJE S TURIZMOM
Nerazvitost je p&zsi, ki tla-
či Kozjance. Peza, ki se je
2av6dajo in ki je — rxa sre-
čo — le še sled tistega, kar
je nekdaj res bilo. Morda bi
z malo več zagnanosti odpad-
lo tvidi to.
Vse doslej so na Kozjan-
skem prepuščah rešitve ob-
činski skupščini, ki je hlast-
no iskala različne možnosti,
najboljše poti, s katerimi bi
se izognili manj razvitosti, in-
vesticije na to območje so bi-
le torej zgolj domena skup-
ščine in posameznih organiza-
cij združenega dela, le red-
ko pa krajevnih skupnosti.
Izjema je (pa mogoče še
kje), krajevna skupnost Ko-
zje, ki je pred časom naveza-
la stike z Mercatorjem TOZD
Sremič Krško. Predstavniki
kraja in temeljne organizaci-
je so se kmalu sestali v Ko-
zjem, uspeh pogovora pa je bil
ogled terena., kjer naj bi stal
hotel in pa predračun. V
Kozjem so tudi natanko pre-
cizirali, kakšen naj bi bil ta
novi hotel.
Hotel s 150 restavracijskimi
sedeži in 50 ležišči ter štiri-
steznim avtomatskim kegljiš-
čem bi bil pravo dramik> za
Kozje, kjer bo vsak čas ma-
kadam zamenjal asfalt, Id jih
bo povezal vse od Bistrice ob
Sotli do Lesačnega. Stal naj
bi tri milijone dinarjev. Kr-
ško pa bi dalo 20 odst. vred-
nosti, ostalo pa bi dopolnili s
krediti Delati bi ga začeli na-
slednje leto, občina pa bo
morala donolnlti urbanistični
načrt kraja.
V podaljšku hotela bo mor-
da dobila svoje mesto tudi
manjša blagovna hiša, ves
kompleks na bi bil, tako Ko-
zjani, podališek kozjanskega
rekreaciiskfga centra.
Primer Krčanov, ki tokrat
že drugič nadvse pozorno in
e/>lidamo vstopalo na kozjan-
sko ozemlje z dobro voljo in
veliko pripravi ienostjo poma-
gati (spomnimo se na grad-
njo ceste Koprivnica—Pod-
sreda), je zgovoren. Ne gre
le za solidarnost, pač pa še za
nekaj več: za dobro in uskla-
jeno politiko med občinami.
Z urejenimi cestami, vasmi in
kraji bo možna širša poveza-
va, s tem pa bo seveda iz-
boljšan družbeno ekonomski
položaj ne le pri manj razvi-
tih, temveč tudi pri tistih, ki
pomoč dajejo.
Končno bd lahko rekli tu-
di, da za vsem tem stoji ne-
kaj skupnega: čimprej ponudi-
ti delovnemu človeku urejen
spominsiki park Kumrovec—
Treboe, ki je za vse nas ve.
llkega pomena. Krčani so do
jeli, da nikakor ne morejo,
kot neposredni sosedi parka
in kot nekakšna organska po
veaava s Kozjanskim, ostati
ob strani (čeprav to še mm
gim v bližini Kozjanskega nI
docela jasno!).
MILENKO STRASEK
SREČANJE
PARIZ PONOČI...
»Mateja, kdo si?«
»Dijakinja.«
»In kaj si predstavljaš pod
dijakinjo?«
»To je tisti revež, ki dan za
dnem žre živce sebi in drugim
v šoli...«
čuden začetek, mar ne?!
No, Mateja Ojsteršek iz La-
škega je res dijakinja. Zdaj
bo šla v četrti letnik gimna-
zije v Celju. Naj povem še to,
da je Mateja nadarjena za je-
jezike in je na republiškem
tekmovanju iz francoščine, ap- !
rila letos, osvojila četrto me- |
sto. Za nagrado je odšla s sku- ;
pino osemintridesetih študen-
tov in dijakov za    štirinajst
dni v Francijo.
»Verjetno si še polna vti-
sov s tega potovanja. Si bila
zadovoljna?«
»Da, saj sem že dolgo sanja-
la, da bi šla v Francijo.«
»Lahko na kratko opišeš
pot?«
»Devetega julija smo se od-
peljali z vlakom skozi Italijo'
in Švico v Pariz. Tu nas je že
čakal nek študent Edouard,
ki nas je spremlajl vso pot.
Prvi teden smo si ogledovali
pariške znamenitosti, tuA
Versailles, nato pa smo šli a
štiri dni v Touraine, kjer sme
si ogledali nekatere gradov*
ob Loiri. Po treh dneh ponw
nega bivanja v Parizu smost
vrnili domov.«
»Kaj je v Parizu nate juk
redilo največji vtis?«
»Pariz ponoči. Takrat st
razkrije pred tabo praoo m*
sto. Ponoči začutiš njegov vk
rip.«
»In kakšen zanimiv dogo
dak?«
»V versaiUskem dvoru mt
je skoraj kap, ko me je vo
dička nadrla, da ne smelih
imeti v ustih žvečilne gume.t
»Bi živela v Parizu?«
»Ne. Pariz je v redu le «j
ogled. Velemesto se mi zd
kruto. Lepo je, če si ga ogli
daš in spet greš.«
»In Francija kot celote
kakšen vtis je naredila nate?*
»Ljudje so prijazni, odpt
ti.. «
Veliko, veliko bi še ra3
povedala, pa ne ve, kje rUi'
začne. Preveč je novih vtisO(
MAGDA TRATNIR
TRGOVSKO PROIZVAJALNO PODJETJE
MOČNA INVESTICIJSKA IZGRADNJA
Kmetijski kombinat Šentjur se v
zadnjih letih močno investicijsko iz-
grajuje. Tako so samo v preteklih
dveh letih zgradili štiri nove goveje
hleve na Ponikvi in na Planini s ka
paciteto 1400 stojišč. Modernizirali so
tudi predelavo mesnih izdelkov v TOZD
Klavnica, kjer lahko danes med dru-
gim proizvedejo 200 ton trajnih me-
snih izdelkov letno. V letu 1979 r>odo
s programom proizvodnje trajn'h me-
snih izdelkov nadaljevali. S to mvesti-
cijo, ki bo po predračunu stala .50 mi-
lijonov din bodo izpolnili srednjeročni
program, ki bazira na letni proizvod-
nji 750 ton trajnih mesnih izdelkov.
V jesenskem obdobju se bodo pri-
čela melioracijska dela v dolini Tmo-
vec v Dramljah. Predračunska vred-
nost za melioracijo 182 ah površine bo
znaša preko štiri milijone dinarjev.
V TOZD Kooperacija gradijo sedaj
prvi skupni hlev pod nazivom Hlev-
ska skupnost Grževica. V tej si^upno-
sti združujejo sredstva in delo dva
kmeta in TOZD Kooperacija. Zmoglji-
vost hleva bo 52 krav mlekaric, del
plemenske živine pa bodo   uvozili  iz
Švice. Predračunska vrednost tah del
ztiaša preko štiri milijone dinarjev.
V izgradnji je tudi šest minifarm
za prašiče. Od tega so tri namenjene
za vzrejo prašičev pitancev s riapaoi-
teto pod 200 ležišč, tri s kapaciteto od
.30 do 40 ležišč p>a za plemenice. V
TOZD Kooperacija so zgradili 6 novih
govejih hlevov in 18 silosov. Prav tako
so v tej enoti 72 kmetom modernizi-
rali opremo s traktorji, ter opremili
16 hladilnih bazenov za prevzem mieka.
Skupna sredstva, ki so jih tako
samo v tem letu financirali v POZD
Kooperacija, znašajo tako preko 20 mi-
lijonov dinarjev.
TOZD Trgovina zaključuje nov mar-
ket objekt v Loki v znesku pet mili-
jonov dinarjev. Stari je bil namreč po-
škodovan po potresu. Nov market so
pričeli graditi tudi na Prevorju, sedaj
pa se pripravlja elaborat za market
v naselju Pesnica v Šentjurju.
TOZD TranspKart. je v tem ietu na-
bavil osem novih kamionov, v pripravi
pa je tudi izgradnja novih .servisnih
objektov za popravilo kmeti i ske meha
nizacije, tovornjakov in osebnih avto-
mobilov.
OB PRAZNIKU ČESTITAMO VSEM DELOVNIM
LJUDEM IN OBČANOM ŠENTJURSKE OBČINE!
KOLEKTIV
KMETIJSKEGA KOMBINATA
ŠENTJUR
gt. 32 — 17. avgusta 1978
NOVI TEDNIK — stran 17
LJUBECNA
ONESNAŽEVANJU BO ODKLENKALO
Delovna organizacdja »LJU-
BBCNA« je med tistimi, ki
jih 2asledimo med onesnaže-
valci okolja. Tega se tudi za-
vedajo. Zato so v zadnjem ča-
siu napravili že vrsto korakov,
s katerimi bodo kmalu v ce-
loti odpravili onesnaževanje.
Kako to izvajajo, smo se po-
govarjali z direktorjem »LJU-
BECNE« Pevc Antonom.
jPovedal je, da so v >xLJU-
BEČNI« od novega leta na-
prej že krepko zmanjšali one-
snaževanje. Ves ta čas namreč
že uporabljajo mazut z niz-
kim odstotkom žvepla, ki pa
]€ žal občutno dražji. Vendar
se zavedajo, da je cena one-
snaženja še \dšja. še vedno
pa uhaja nekaj SOj in SOj v
ozračje. Tega bo predvidoma
konec že septembra, ko bodo
dobili zemeljski pildn. Takrat
T zrak »Ljubečna« ne bo
spuščala več žvepla, saj in
katranskih par. Ostalo bo le
še nekaj £luora. To vrsto one-
snaženja pa prav talko želijo
odpraviti. Tako v sodelovanju
a Inštitutom   Jožef   Štefan
Ljubljana in Meteorološkim
inštitutom Ljubljana iščejo
najboljše rešitve. Vse kaže, da
so rešitve že našli v izmenje-
valmcd toplote zahodnonem-
škega proizvajalca Thermo-
Murg. Ta nemška firma je po-
dobne probleme rešila že v
nekaterih zahodnonemšldh in
švicarskih firmah. Predstav-
ndk te firme je že obiskal
»LJUBECNO« in se je o mo-
žnostih za rešitev zadovolji-
vo izrazil. Prav tako pa so
napravo pa&itivno ocenili tu-
di na inštitutu Jožef Štefan.
S temi koraki pa v »LJU-
BECsNT« ne rešujejo samo
problema onesnaževanja zra-
ka, ampak bodo odpravili tu-
di stalno pretečo nevarnost
onesnaževanja podtalnice. S
plinom bodo namreč občutno
zmanjšali prevoz mazuta po
lokalni cesti.
mo23X)st, da se v prihodnosti
tudi naselje Ljubečna lahko
priključi na irporabo plina.
Odcep ga to je že instaliran
v reduoimi planski postaji.
Moramo pri2!nati, da smo
bili s tem razgovorom še ka-
ko zadovoljni. Zadovoljni za-
to, ker smo spoznali, da v
problematiki nesnaževanja
okolja le ni vse tako črno.
Vedno več odločitev, ki po-
menijo skrb za boljši jutriš-
nji zrak in urejeno okolije,
kaže da smo se v nekaterih
sredinah že začeli zavedati
pomembnosti tega. Prav bi
bilo, da bi temu kolektivu v
Ljubečni še hitreje sledili tu-
di drugi.
M. BRECL
Srečko Salezina
Zdravko Strašnik
Veljko Vodeb
Franc Horvatič
POČITNIŠKA PRAKSA
VSAK DINAR KORISTI
PRAKSA TUDI V ŠOLI
Tudi v šentjurska občini je
nmogo mladih, ki svoje po-
čiti^rice Izkoristijo tudi za to,
da si prislužijo, kakšen dinar,
ki ga potem porabijo za na-
kup šolskih učbeniikov, leto-
vanje ali svoje drobne potre-
be. Pred dnevi sem tako obis-
kala nekaj delovnih organiza-
cij v Šentjurju in se z mla-
ddmfl praktikanti pogovarjala
o njihovem delu.
SREČKO Š.1LEZINA, Dob-
je pri Planini: »Obiskujem 3.
letnik tehnično čevljarske
šole v Kranju in sem štipen-
dist delovne organizacije To-
lo v Šentjurju, kjer sem op-
ravljal tudi obvezno prakso.
V mesecu juliju sem namreč
delal v šivalnicd. Mislim, da
je ,ta obvezna praksa korist-
na, vsaj zame, saj potem v
šoli, kjer imamo enkrat te-
densko praktični pouk, veli-
ko laže sledim, ker sem ves
potek enkrat že videl. Ta me-
sec pa opravljam počitniško
delo v sikladišču, prvič zato
ker imam čas, drugič pa za-
to ker mi bo vsak zaslužen
dinar prav prišel.«
ZDRAVKO STR.\ŠNIK, Po-
nikva: »Počitniško delo op-
ravljam v delovna organizaci-
ji Bohor. To mi je tako re-
koč letos že druga pK)čitniška
praksa, saj sem en mesec de-
lal v Kmetijskem kombinatu,
obratu Slom. Tam sem oprav-
ljal različna kmetijska opra-
vila — sejali smo, sušili se-
no... tu, v obratu žaga, pa
pr.edvsemala^unp deske. Vča-
sih je dek) naporno, predvsem
takrat, kadar so deske težke
in jih je potrebno zlagati vi-
soko. Sicer pa ni težko, še
posebej zato, ker se s starej-
širni delavci zelo dobro razu-
memo in nam tudi pomagajo,
če je treba.«
VELJKO VODEB, Šentjur:
»Obiskujem 2. letnik Strojno-
tehnične šole v Celju, v šen-
tjurskem AIposu pa oprav-
ljam enomesečno ' obvezno
prakso. Tudi preteklo leto
sem opravljal počitniško prak-
so v isti delovni organizaciji
in tudi v istem obratu — v la
kirnici. Pri nas imamo nam-
reč obvezno prakso po kon-
čanem prvem, drugem in
tretjem letniku. Opravljam
različna dela v lakirnici in
lahko rečem da delo ni tež-
ko. Vendar pa bi raje opra^vu
Ijal kakšno delo pri strojih,
tako da bd se tudi kaj take-
ga naučil, kar bi mi koristi-
lo v šoli.«
FRANC HROVATIC, Loka
pri 2usmu: »Sem štipendist
Tola in obiskujem 3. letnik
Čevljarske tehnične šole v
Kranju. Obvezno prakso sem
opravil že v mesecu juliju v
Tolu in sem bil zelo zadovx>
Ijen, saj sem se mnogo na-
učil. Všeč mi je bilo tudi to,
da je mladina zelo dobro or-
ganizirana in je osnovna or-
ganizaoija ZSMS aktivna. Bi-
li smo namreč na enodnevni
delovni alcciji v Selah, kjer
smo popravljali cesto, če do-
ma ne bi zidali hiše, p>otem
bi tudi ta mesec še delal, saj
je dela v Tolu dovolj. Ker pa
imam mnogo dela doma, pač
ne morem.«
Tako torej o počitniški
praksi mladi v delovnih or-
ganizacijah v Šentjurju. Z de-
lom in odnosi so zadovoljni,
nagrada jim bo pa tudi prav
prišla. In če si človek sam
prisluži kak dinar, mnogo
ix)lj premisli, kako ga bo
obrnil, da bo prav!
MOJCA BUČER
Foto: Polde Mum
tovarna lahke obutvei
■ 63230 Šentjur pri celju
DVAJSET LET USPEŠNEGA DELA
Tovarna lahke obutve
TOLO Šentjur praznuje
v letošnjem letu dvajset-
letnico svojega obstoja. V
tem času se je iz obrtne
delavnice, v kateri je bi-
lo zaposlenih le nekaj
čevljarjev, razvila delovna
organizacija, ki šteje da
nes 320 zaposlenih delav-
cev.
Delovna organizacija se
je usidrala v izdelavi lah-
ke obutve. Danes ustvar-
ja šentjurski TOLO 8,5
milijarde starih dinarjev
brutto produkta, letno pa
izdelajo milijon in tristo-
tisoč parov obutve. Lahka
obutev, ki jo izdelujejo
je modna, saj sledi evrop-
skim kreacijam tako v le-
tnem, kot tudi v zimskem
programu. Po standard-
nem programu izdelujejo
le sobne copate, natika-
če ipd.
Izdelke prodajajo po vsej
Jugoslaviji. Njihova kva-
liteta je zelo visoka, saj
pri proizvodnji uporab-
ljajo najmodernejšo teh-
niko. To pa hkrati pove-
čuje tudi storilnost in
produktivnost v tej delov-
ni organizaciji.
Kljub nizki dohodkovni
stopnji je delovni organi-
zaciji uspelo investirati in
zgraditi nove prostore.
Še v letošnjem letu bo
dokončana investicija v
skladiščne prostore, tako,
da bo delovna organizaci-
ja končno postala celota.
Prav tako pa je ta de-
lovni kolektiv prispeval
svoj delež tudi k hitrejše-
mu razvoju kozjanskega
zaledja, saj je že leta 1970
ustanovil svoj obrat na
Planini, kjer je danes za-
poslenih 32 delavk, ki
specializirano izdelujejo
telovadne copate.
ČESTITKAM OB PRAZNIKU OBČINE ŠENTJUR SE
PRIDRUŽUJEJO TUDI DELAVCI TOVARNE LAHKE
OBUTVE »TOLO« ŠENTJUR, KI VSEM DELOVNIM
LJUDEM IN OBČANOM ŠENTJURSKE OBČINE ŽELI-
JO TUDI V NAPREJ VELIKO DELOVNIH USPEHOV
18. stran — NOVI TEDNIK
§t. 32 — 17. avgusta 1978
CELJE — NOVA VAS
PESTRA
NOVOGRADNJA
Krajevna skupnost Nova vas zajema celot-
no območje med Dečkovo cesto ter podalj-
škom Kersnikove ulice do Spodnje Dobrave
in Golovca na vzhodu. Je ena izmed mla-
dih krajevnih skupnosti, Id je nastala pred
štirimi leti s cepitvijo KS Dolgo polje.
V KS Nova vas se vrši zaključek celotne
izgradnje po zazidalnem načrtu. Pred kon-
cem je gradnja otroškega vrtca, v gradnji
pa je niz stanovanjskih blokov, katerih grad-
nja je v zadnjih dveh letih koncentrirana v
tem območju. Tu se naseljujejo ljudje različ-
nih struktur, želja in potreb. Je tudi čisto
brez industrije.
V letošnjem letu so vse sile vložene v
hortikulturno ureditev krajevne skupnosti. V
jesenskem obdobju je v pripravi gradnja
osnovne šole v Novi vasi, ki se bo gradila
iz sredstev samoprispevka. V izgradnji je tudi
nov vod vodovoda za potrebe novozgrajenih
stanovanjskih zgradb in ostalih objektov. V
zaključni fazi je izgradnja plinovoda za na-
pajanje centralne toplarne.
Velika vrzel pa nastaja pri telefonskih
priključkih. Stanje se bo izboljšalo šele ta-
krat, ko bo zgrajena v Celju centralna PTT
postaja. Ta bo po letu 1980.
V tej mladi krajevni skupnosti Nova vas
tudi ni nobenih prostorov za kulturno živ-
ljenje in rekreacijo. Pa tudi sama krajevna
kupnost za lastno delo in družbenopolitično
življenje nima nobenega življenjskega pro-
stora, zato je zadnji čas, da se začne raz-
-^Ijati tudi o tem.
ZDENKA STOPAR
SLOVENSKE GORICE
SREČANJE
BRIGADIRJEV
LETOS PRVIČ
v nedeljo so se v Dornavi v Slovenskih
goricah prvič srečali udeleženci vseh mladin-
skih delovnih akcij v Sloveniji. Srečanja se
je udeležilo tudi 60 brigadirjev letošnje zvez-
ne akcije Kozjansko.
Mlade je pozdravil Vito Habjan, sekretar
RK ZSMS, ki je v svojem govoru poudaril,
da se mora pri izgradnji naše domovine mla-
dinsko prostovoljno delo še bolj upoštevati.
Pri zboru so si brigadirji ogledali razstavo bil-
tenov in stenskih časopisov, ki so jih prispe-
vale vse akcije — Kozjansko, Kobansko, Br-
kini, Goriško, Suha krajina, Slovenske gori-
ce, Posočje, Kožbana in Istra — vsaka pa je
imela tudi svoj pano.
Sledila so športna tekmovanja v treh dis-
ciplinah in sicer: skakanje v vrečah, vlečenje
vrvi in tek po ulicah Dornave.
Zvečer pa so pripravili bogat kulturni pro-
gram, v katerem so prispevali svoj delež pred-
stavniki letošnjih mladinskih delovnih akcij
v Sloveniji.
b- m.
KONJIŠKI TABORNIKI NA ROGLI
NEriliiNI DNEVI
Taborniki odreda heroja
Bračiča iz Slovensk'ih Konjic
so tudi letos razpeli svoje šo-
tore v zelenju Rogle in zaku-
rili taborni ogenj, ki — kot
pravi pesem — »oznanja vsej
prirodi, kje tabornik je do-
ma«. Ves čas taborjenja so ta-
borniki vadili mnoge veščine,
pripraviU so vrsto družabnih
iger, peli so, urejali okoUoo,
hodili na izlete ... Mnogo svo-
jih vtisov so objavili na sten-
času in nekatere med njimi
povzemamo tudi mi.
TABORIMO NA ROGLI
Letos sem se prvič udeleži-
la tabora na Rogli. Do zdaj
smo se imeli lepo. Vreme
imamo še kar lepo. V šotoru
spim s Tejo. Hodimo tudi
na izlete. Zvečer imamo vod-
no taborni ogenj. Ta ogenj
mora goreti noč in dan. Ima-
mo tudi dežurne vode. Jaz
sem že bila dežurna. Naš vod
se imenuje Bele trave. Naš
vodnik je Polona Jančič. Pri-
dobivamo si razne veščine in
preizkušnje. Tudi jaz sem si
pridobila veščine. Hrano ima-
mo zelo dobro. Dnevi hitro
minevajo in kmalu se bomo
vrnili domov.
Valerija GRIČNIK
PRVI DAN NA ROGLI
V torek ob 8. uri smo pri-
speli na Roglo. Emil nam je
pokazal, kje bomo spali. Po-
tem smo se utaborili. Hi smo
po blazine in jih napihnili.
Nanje smo dali spalne vreče.
Uredili smo šotore in okolico.
Imeli smo zbor za kosilo. Za
kosilo smo imeli juho in zrez-
ke. Po kosdJu smo počivali.
Popoldne smo se pogovarjah
o veščinah. Potem smo imeh
zbor za večerjo. Po večerji
smo sedeli ob ognju in peli.
Potem sem sladko zaspala.
Tea SELie-Koka
PRVIČ NA TABORJENJU
Letos pnrič taborim na Ro-
gh. Imam se zelo lepo. Moj
vodnik je Bobi. Naš vod se
imenuje Bori. V vodu je šest
medvedkov: Janez, Andrej,
Milko, Damjan, Danilo in jaz.
Na taborjenju sem dobil ve-
ščino izletnika, gospodarja,
kuharja in prvo preizkušnjo
Igramo razne igre, pojemo
pesmi, hodimo na izlete. Dva-
krat smo imeli taborni ogenj.
Večkrat moti naše delo dež,
takrat moramo biti v šotorih,
štirikrat sem bil na razgled-
nem stolpu. Kmalu se bomo
vmih domov. ^
Andrej PSENICNIK-'
Robin Hood
NAŠ IZLET
Včeraj smo šli na izlet k
Lovrenškim jezerom. Odpra-
vili smo se takoj po zajtrku.
Tja smo hodih uro in pol.
Ker so jezera zelo daleč, smo
se ustavili na poseki. Stareši-
na nam je razdelil jabolka in
bonbone. Gledali smo z dalj-
nogledom. Nabrali smo ami-
ko. Ko smo si odpočili, smo
se vmih proti taboru. Na po-
ti smo videli dva spomenika.
Okrasili smo ju s cvetjem.
Utrujeni smo se vrnili v tabor.
Ker smo bili zelo ženji, smo
popili velik lonec malinovca.
Mojca MIKUS
MOJ VOD JE DEŽURAL
Moj vod je včeraj dežural.
Pomagali smo kuharici. Z
Damjanom sva rezala čebulo,
brisali smo krožnike in žhce.
Pazili smo, da nam ni ugasnil
ogenj. Po kosilu smo Jiomiva-
U p>osodo. Popoldne smo pri-
pravili malico. Z Markom sva
pazila pri zabomioi na vhod.
Pri zboru smo spuščali za-
stavo, ker smo bili najboljši
dežurni vod.
Boštjan GOLČER-Bobi
TAKO SEM DEŽURAL
Vod »Bori« je danes drugič
dežuren. Ko smo bili v zbo-
ru, je taborovodja povedal,
kateri vod je dežuren. Po
zajtrku sem naložii na ogenj,
da ne bd ugasnil. Potem sem
šel k zapornici in stražil vhod
v tabor, če je kdo prišel, sem
ga vprašal, kam je namenjen.
Čez nekaj časa smo šli po
drva. Razsekali smo jih za
ogenj. Pripraviti smo morah
dosti suhljadi za ponoči. Po-
noči pa so dežurali taborniki.
Milko REGORŠEK-Kenguru
PRIPOROČA
Vse za šolarje boste dobili na oddelkftt;
otroške konfekcije, športnem oddelku, od.
delku obutve in seveda papirnice ter
usnjene galanterije v veleblagovnici T.
Ml IN ZDRAVJE
DELOVNO OKOLJE
PIŠE:iMKG.DR.BOGOMILHRASOVEC
(Nadaljevanje iz prejšnje
številke)
Če smo zadnjič govorili o
delu v vročem okolju, mora-
mo povedati še nekaj o tem,
kakšna naj bi bila zaščita pri
delu na vročini. Tu je treba
predvsem omeniti, da je mož-
no tudi v takem delovTiem
okolju opravljati določena de-
la, vendar ob poostreni teh-
nični in osebnostni zaščiti.
Industrija nam danes lahko
nudi najrazličnejše tehnične
izboljšave, sea^eda moramo v
konkretnem primeru ukrepati
vedno glede na vzrok faktorjev
in okoliščin, ki pogojujejo na-
stanek in vzdrževanje vročega
delovnega okolja. Pri tem mo-
ramo upoštevati, da lahko pri-
de večkrat do-istočasnega na-
stopa zvišane temperature,
zvišane relativne vlage in več-
jega toplotnega žarčenja, lah-'
ko pa, tudi vsak izmed teh
treh sam povzroča vročinske
neugodnosti. Na splošno lah-
ko govorimo o direktnih in
indirektnih ukrepih po kate-
rih moramo poseči, če hoče-
mo urediti delovno okolje v
vročini. Med direktne ukrepe
na področju zsaščite pred vi-
soko temperaturo zraka šte-
jemo ohlajevanje delovnih
prostorov, kar je možno dose-
či s splošnim prezračevanjem,
klimatizacijo ali z razprševa.
n;em vode po prostoru, po-
Zinamo laa tudii tako imenova-
no lokalno ohlajevanje s po-
močjo zračnih tušev in speci-
alnih prezračevalcev. Sigurno
je glavni ukrep pri izboljša-
nju klimatskih pogojev v vro-
čih obratih zadostno prezra-
čevanje, seveda mora ob isto-
časnem odtekanju vročega
zraka v prostor dotekati od
zimaj hladnejši zrak, važen
moment tu pa je tudi ta, da
se z dovodom svežega zuna-
njega zraka v prostoru tudi
zmanjšajo koncentracije pri-
sotnih škodljivih plinov in
prahu pa tudi neprijetne vo-
njave, ki nastajajo pri neka-
terih delovnih j operacijah.
Prezračevanje je lahko narav,
no (tu izrabljamo že omenje-
no razliko v temperaturi zra-
ka zimaj in znotraj v prosto-
ru), splošno ali osnovno (tu
uporabljamo potrebno množL
no svežega zraka obstoječe
odprtine kot okna, vrata in
odprtine na strehah) ter me-
hanično.
Klimatizacija je proces,
kjer s pKMTiočjo aparatur, ki
uporabljajo razne metode v
prostoru ustvarimo in vzdržu-
jemo letnemu času primemo
kombinacijo posameznih fak-
torjev — klimatskih, kot tem.
perature, relativne vlage in
hitrosti kroženja zraka. Zrak
prihaja tu v prostor skozi raz-
ne filtre ter se primerno oči-
sti tudi prahu. Zmanjšanje
intenzitete toplotnega žarče-
nja, ki nastaja zlasti v neka.
terih vročih industrijskih ob-
ratih pri delih v okolici pe-
či, je možno doseči z zmanij-
šanjem površinske temperatu-
re telesa, ki te žarke oddaja
(izolacija), j z vodnim ohlaje-
vanjem sestavin telesa, ki
žarči, možna pa je tudi ome-
jitev žarčenja z odbojem in
absorbcijo. Tu se uporabljajo
razne zaščitne zavese, vodne
in verižne zavese, odbojni na-
maza, barve, ki ščitijo pred
bleščanjem in zaščitna stekla
pred vročino. Možno je pa
tudi pospešiti odvod toiplote
s pomočjio zračnih tušev in
ohlajevaLnih plošč.
Med indirektnimi ukrepi naj
omenimo še zmanjšanje časa
izpostavljenosti vročini z av.
tomatizacijo delovnih proce-
sov in možnost daljinskega
upravljanja pa še opazovanje
delovnega procesa s pomočjo
televizije. Drugi paket ukre-
pov so ukrepi na bazi boljše
individualne zaščite samih de-
lavcev, ki delajo v vročih ob.
ratih. Tu naj v prvi vr.sti
omenim zaščitna j oblačila
pred vročino za cel organi-
zem pa še zaščitna sredstva,
ki zaščitijo posamerane naše
najba]y izpostavljene dele kot
oči, obraz, j glavo, dihala in
roke. Ta oblačila so izdelana
bodisi na bazi azbesta, dalje
iz impregniranth vrst teksti-
la, rz steklenih vlaken, usnja
ter iz raznih drugih vrst
mnetnih vlaken.
gt. 32 — 17. avgusta 1978
NOVI TEDNIK — stran 19
MEHIŠKI ZAPISI (11)
if ANTROPOLOŠKEM MUZEJU
PIŠE: JOŽE VOLFAND
Ustavil sem se že pri
flKKiu. Radovednejši popotnik
y ne prehitri vožnji po ave-
naji Reforma lahko začuden
občuduje nedaleč od roba uli-
ce, v Chapultepec parku, mo-
gočno, ogroonno kanmito
gkuljpturo. Pozdi-avlja na Tla-
]oc, bog dežja. Pripada teo-
fciihuacanski kulturi, ki je do-
segla viišek pred 1500 leti.
Vprašal sem se, zakaj so
jlehičani pred vstopom v naj-
lepši muzej sveta, kar sem
jih videl, ix>stajvxLi originalno
skulpturo, ki časti dež. Ko
sem se nato v štiirih urah
sprehodil po mehiški zgodo-
vini, iz države v državo seve,
sem našel odgovor. On, ki da
vzkliti, bog dežja in boginja
vode sta božanstvi, ki jih sta-
ra indijanska kultura najpo-
gosteje upodablja, slika, zari-
suje, oblikuje. Celo na navad-
ni glinasti skodelici so koša-
ti živobarvna, oblikovno in
slogovno nedosegljiva podo-
ba boga Tlaloca. On bo dal
dobro žetev, kruha, radosti,
življenja. Vera v bogove je
rasla in rase na zemlja. Car
ščenje dežja in z njim bogov
izžareva vsako obdobje mehi-
ške zgodovine, kulture in
umetnosti. Le imena bogov
se razlikujejo. Njihovi obrazi
tudi.
Antropološki muzej v me-
hiški metropoli je najsijajnej-
ša predstava in potrditev teze,
kako je najvišja, najlepša,
najintimnejša in najbolj kru-
to doživeta umetnost poveza-
na s človekovim delom. Kako
korenini v človekovem življe-
nju in v smrti, v pričakova-
nju in upanju, v delu in mi-
nevanju. A čemu dati pred-
nost v občudovanju? Razstav-
ljenim zakladom mehiške kul-
ture iz vseh delov te latinsko-
ameriiške države? Aid se po-
kloniti arhitektu, načrtovalcu
muzeja, ime mujePedro Ra-
mirez Vayquez, in se veseliti
človekove genialnosti?
Antropološki muzej je arhi.
tektonsko neprekosljiiv. V no-
tranji ureditvi pa diiha s sd-
lovito umetniško močjo pre-
teklosti, predstavljeno sodob-
no, izvirno in z izredno lju-
beznijo. Muzej je mladec. Star
komaj štirinajst let. Toda
vsakdo mu prizna, da. je eden
najveličastnejših in najlepših
muzejev na svetu. Ne le med
arheološkimi. Fantastično.
Težko zamisljivo. Presežni^ki
v vseh pogledih, zares. Raz-
stavljene in prikaazne ekspo-
nate, zelo malo je imitacij in
maiket, razen najnunjejšdh, so
zbrali iz vseh najpomembnej-
ših muzejev v Mehiki. Z vsto-
pom v Antropološki muzej se
popotnik sreča z vsemi ple-
meni in rasami, ki so ustvari-
le današnjo Mehiko!
Naš zgodovinski pohod v
mehiško preteklost, k zna-,
nim in neznanim plemenom,
smo začeli po desni strani.
Arheološke zbirke za uvod.
Nato pa so razstavljeni naj-
značilnejši dokazi slovitih in-
dijanskih kultur po    krajiih
oairoma pokrajinah in drža-
vah: Srednja Amerika, pjed-
klasično obdobje, Teoitihua-
can, TolteM, Mehika, Oaxaca,
Mehiški zaliv, Mayi, sever in
zahod.
Maska »boga netopirja«. Iz-
delana iz žadoviih delov in iz
školjčnih vložkov. Oblike pre-
proste, a modeme. Zapoteška
kultura. Tista kultura, o kate-
ri še danes ne vemo skorajda
ničesar, razen, kar je zapčsal
nek špansiki kronist: Nisem
mogel dobiti takšnih pod&t-
kov o prvem nastopu tega
ljudstva, da bi bili videti res-
nični, niti podatkov o izvoru
vladarjev ... Hoteč se bahati
s svojo neustrašnostjo si pri-
pisujejo, da so sinovi jagiiair-
jev in drugih divjih zveri. Ve-
liki voditelji s starim rodov-
nikom so se šteli za potomce
prastariih in senčnih dreves,
tisti, ki so ponosni na svojo
neukrotljivost in stanovitnost,
pa so rekli, da so rojeni iz
skal in čeri... Bogovi si lasti-
jo jaguar j evo moč in netopir-
jeve lastnosti. Le zakaj?
Gledam skulpturo rokobor-
ca. Olmeška kultura. Nato se
spomnim, da so Olmeki, o
katerih se prav tako skoraj-
da ničesar ne ve, ljubili šport,
predvsem igre z žogo. Nekate-
ri sploh govorijo o Olmekih
kot o tvorcih iger z žogo. Pa
tudi kultura Indijancev Maya
daje zelo mnogo dokazov o
popularnosti iger z žogo. Gra-
dili so posebna športna igri-
šča. Nekatera so ohranjena.
Res pa je, da so postavitve ig-
rišč in pravila iger z žogo
vedno izražala določen smisel.
Zgodovinarji umetnosti so na
primer odkrili, kako relief
na nekem igrišču kaže »vodjo
moštva, kako se posvečuje in
kako postane, ker je igro iz-
^bil, daritvena žrtev«.
Olmeška velikopoteznost je
nerazumljiva. Olmeki kot naj-
večji kiparji stare Amerike
so pred sodobnega človeka
postavila kup ugank. Velikan-
ska kamnita glava, bržčas
upodablja poglavarja, je nasta-
la zato, kot domnevajo zgodo-
vinarji, ker so Olmeki hoteli
na ta način dvigniti ugled in
pomembnosti njihovih vasi.
Skoraj tri metre visoka kam-
nita ' glava izpred približno
dva tisoč let, še danes br i
duhove in domašljiijo. Henry
Moore, angleški kipar, je o
njih dejal, da so po diihu in
oblikovanju najveličastnejše
delo na tem svetu. Nekateri
razkrivajo teorijo, da glave
olmeških poglavarjev z zna-
čilnim naznačenim pokriva^
lom, podbnim skafandru, zgo-
vorno pripovedujejo o tujih
dvilizacijah na našem plane-
tu. Celo naš vodič Alfonso j€>
s prepričanjem govoril o veli-
kanskih glavah kot o dokazih,
kako so nezemeljski ljudje
pred več sto leti obiskali naš
planet. Znaaiost pa ne ve od-
govora, koga predstavljajo
ogromne, kamnite večtonske
glave — ali gre za konkretne
ljudi ali za bogove adi samo
za nekakšen lepotni idol Ol-
mekov. človeška pamet odpo-
ve, ko hoče razsvetliti temo
o nenavadnih in izjemno le-
pih spomenikih iz kamna, kar
kbr so ga, le kako, zgnetli Ol-
meki.
A kako razumeti Olmeke, če
so sebe slikali in upodabljali
tudi kot čisto majhne ljudi
— človečke, z otroškimi obra-
2ji, toda spet z nesorazmerno
velikimi glavami. Glej spet
čudo. Olmeška keramična va-
za z mitološkimi risi in črta-
mi, z obliko, s katero bi se
pobalial vsak sodobni umet-
nik. Lične keramične vaze so
imele za Olmeke uporabno,
menjalno vre^dnost. Zanje so
dobivali sol.
Kdo bi mogel razložiti vir-
tuoznost olmeškega umetnika,
ko se z neprikritim občudova-
njem zastrmi na skupino
majhnih človeških figuric iz
zada, na, verjetno, umetniko-
vo razumevanje velepomemb-
nega srečanja poglavarjev ..
Antropološki rtiuzej ne mo-
re do konca odsddkati včeraj-
šnje Mehike.
Pred Antropološkim muzejem.
IZ ZGODOVINE NOV V CELJU (4)

PIŠE: FRANJOFIJAVŽ
Prvoletno delovanje celj-
ske partijske in frentov-
ske ilegale je bilo zelo ob-
sežno. SKOJ je izvedel že
pred prvim majem akcijo
s trošenjem letakov pro-
tinemške vsebine in pisa-
njem gesel, ki so govori-
la in naznanjala, da se
Slovenci ne bomo pomirili
2 okupacijo. Gesla so bi-
la najbolj vidna od Gla-
zije do Levca in pone-
Jcod v mestu, še obsež-
nejša je bila napisna ak-
cija v noči med 6. in 7.
julijem v vseh predelih
predmestja. Začudeni oku-
patorjevi uradniki, med
njimi je bilo zelo veliko
Avstrijcev, so naslednjega
jutra jezno govorili: »Noch
sind da die Fedem von
Moskau...« Ta akcija je
bila izpeljana na vzpod-
budo PK KPS za Štajer-
sko v številnih krajih. V
letu 1941 je bilo izvedenih
Še nekoliko lokalnih tro-
silnih akcij, pri čemer je
prednjačil predel naselij
Pkoli škofje vasi.
Celje je v prvem letu
boja proti okupatorju da-
jalo pogosto zavetje par-
tijskim in vojaškim ka-
drom, ki so prihajali za
flan ali dva, nekateri tu-
fli za daljši čas na to
področje. Med njimi so
bili Dušan Kveder-Tomaž,
^udi Janhuba, Franc Roz-
ttianStane, Aleš Bebler,
«ožo Mravljak, Miloš Zi-
mšek,   Slavko   šlander.
Martin žnidarič-štefan,
Blaž Ročk, Tončka Čeč-
Roza, Mira Svetina, Miha
Marinko, Sergej Kraigher,
Ljubo Marion, Jože Fluks-
Egon, Štefka štibler, Cve-
tka Praprotnik-Štefka, Ja-
nez Pečnik in drugi.
Celje z najožjo okolico
je dalo vrsto borcev, ki
so se po uspešnem po-
begu iz mesta in izmak-
ni tvi aretacijam vključili
potem v frontovsko delo-
vanje bodisi v Ljubljani
ali na Dolenjskem. Neka-
teri so takoj ali kasneje
odšli v oborožene parti-
zanske enote.
V drugem letu
osvobodilnega
boja
še pred začetkom po-
mladi 1942 so prihajale
po partijskih kanalih ve-
sti, da se bo stanje za
kadre, zadolžene in odgo-
vorne za politično delova-
nje, izboljšalo. Zavladala
je namreč mučna negoto-
vost in živčna napetost,
povzročena zaradi preo-
bremenjenosti pri delu in
tedanje začasne odsotno-
sti konkretnih akcij. Ker
se je nemški valjar že v
decembru 1941 ustavil ne
samo pred Moskvo,
temveč na vsej liniji fron-
te, ponekod so Rusi svoje
položaje znatno izboljšali,
se je domnevalo, da bo
Rdeča armada prešla v
ofenzivo. To je dajalo do-
ločeno, upanje za lažje
pridobivanje naših ljudi,
za povezovanje in prido-
bivanje v frontovsko or-
ganizacijo. Razen tega smo
zvedeli, da bo prišla na
štajersko v * pomoč parti-
zanom močna, dobro obo-
rožena enota iz Dolenj-
skega. Toda kmalu zatem
je prišla vest, da je bila
ta enota v hudih bojih
nad Savo, nekje pri Li-
tiji, že na božični dan,
zavrnjena in da bo treba
na pomoč še počakati.
Ob sorazmerno majhni
frontni dejavnosti v Ce-
lju in okolici v januarju
in februarju, se je pričelo
zatem živahnejše povezo-
vanje pristašev OF v od-
bore ali vsaj v zaupniško
mrežo. V prvih mesecih
leta 1942 ni prišlo do are-
tacij in sodelavci OF so
postajali pogumne j ši, ne-
kateri celo premalo pret
vidni, preveč zaupljivi, kar
se je kasneje marsikomu
maščevalo. Zaupnike se je
pridobilo tudi tam, kjer
jih prejšnje leto še nismo
imeli. Povsem se je bilo
pa treba na žalost umak-
niti iz Westnove tovarne
in domala iz Cinkarne.
Posebno pri Westnu se je
utrdil okupatorjev sistem
vohunjenja za   Slovenci.
Upoštevati je treba, da
sta ti dve industriji dali
že največ žrtev v septem-
bru in oktobru, ko je bilo
iz teh obratov aretiranih
preko dvajset mladih in
starejših delavcev, a ne-
kaj jih je pravočasno po-
begnilo. Tudi pri Vehovar-
ju, velikem mizarskem
podjetju z okoli 100 za-
poslenimi, je ostal le kak-
šen zaupnik, dočim so ko-
nec oktobra aretacijam
ušli trije člani KP in se
vključili v partizane na
Dolenjskem.
V spomladanskem času
se je razširil letal?, s ka-
terim je pozival Pokrajin-
ski odbor OF za Severno
Slovenijo mladino na boj-
kot nemških vpoklicev na
nabore oziroma vojsko in
vpoklicev deklet in fantov
v delovno službo, šef ci-
vilne uprave za štajersko
dr. Siegrid Uiberreither je
namreč 24. marca 1. 1942
zapovedal za okupirano
štajersko delovno obvez-
nost in vojaške nabore
za moške letnike 1923 in
1924, a za dekleta istih
letnikov delovno službo.
Kakšnih posebnih uspehov
s temi pozivi, da bi naj
fantje raje odhajali med
partizane, v celjski okolici
tedaj še ni bilo. Povsod
je še vladal prevelik strah
in bojazen pred nemški-
mi povračilnimi ukrepi.
Celjska frontovska orga-
nizacija se je v začetku
aprila pričela pripravljati
na prvomajsko akcijo, to-
da do nje ni več prišlo.
Preprečile so jo aretacije
nekaterih sodelavcev v
drugi polovici aprila, ki so
imele za posledico val are-
tacij v prvih dneh meseca
maja.
Metod Hočevar
Oril Debeljak
20. stran — NOVI TEDNIK
Št. 32 — 17. avgusta 1978

UREJA:  JANEZ  VEDENIK
RIBCEV LAZ:
PRENOČIŠČ
NEBO
Planinska zveza Slovenije,
PD Bohinj — Srec"-ija vas in
PD Bohinjska Bistrica bodo v
soboto pripravili spominsko
svečanost pri Aljaževem stol-
pu na vrhu Triglava, na&led
njega dne pa bo pri Ribčeverii
l&m osrednja proslava z od-
kritjem spomenika prvim pri-
stopnikom. Proslava se bo pri-
čela ob deseti uri. Uvodoma
bo zbranim govoril Edvard
■Kardelj, predsednik častnega
Jbora za proslavo 200-letnice,
potem ko bodo odkrili spo-
menik prvim pristopnil^om,
pa bo imel govor predsednik
PZS dr. Miha Potočnik. So-
botno in nedeljsko prireditev
bo neposredno prenašala tudi
RTV Ljubljana.
2e sedaj'naj vas opozorimo,
da so kapacitete planinskih
postojank v okolici Triglava
hudo omejene, zato razen za
vabljene goste in snemalne
ekipe ne bo možnosti za pre-
nočitev.
PD PREBOLD:
50 ČLANOV
NA TRIGLAV
Danes je na tridnevni izlet
odšlo petdeset članov PD Pre-
bold, ki so se napotili na Tri-
glav. Preboldčanom so se pri-
družili tudi planinci iz Vrbja,
ko bodo tokrat prvič osvojiU
naš najvišji vrh ter skupina
planincev iz Gorenjskega.
J.  V.
DAN
SLOVENSKIH
PLANINCEV
Povsod na našem območ-
ju, pa tudi drugod po Slove-
niji že lahko vidimo izredno
lepe plakate, ki opozarjajo
oziroma vabijo na Dan slo-
venskih planincev, ki bo 10.
septembra v Loki pod Radu-
ho. Pri savinjiskem MDO so
izdali tudi dovolj drugega
propagandnega gradiva. Iz-
redno lične so tudi male na-
lepke. Skratka, v teku so še
priprave, pa tudi zadnja dela
pri novi koči se počasi za-
ključujejo. J. V.
PONATIS
VODNIKA
V pripravi je izdaja Vodni-
ka po Savinjski dolini in del-
no po Celjski kotlini. Gre za
delni ponatis Vodnika po Sa-
vinjski poti. V njem bodo
opisane vse pomembnejše
znamenitosti, ki jih pohod-
nik sreča na Savinjski poti
in v Savinjski dolini. Zapisa
na bo tudi zgodovina, pred-
vsem pa obdobje NOB.
Uvod za ta Vodnik priprav-
lja strokovni sodelavec Slo-
venske Akademije znanosti in
umetnosti, pros. Milan Ma-
tek.
FRANC JEŽOVNIK
GRIZE:
100 PLANINCEV
NA IZLETU
V počastitev praznika Kra-
jevne skupnosti Griže se vr-
stijo različne prireditve. Tako
so med drugim planinci orga-
nizirali množični izlet na Je-
zersko in naprej na če.ško
kočo oziroma kočo na Ledi-
nah. Udeležilo se ga je sto
planincev, številka pomeni, da
planinci ne obiskujejo samo
Triglava, temveč da se radi
napotijo tudi na druga ob-
močifa.
FRANC JEŽOVNIK
PROPAGANDNI
JEZIK
V prejšnji številki smo
videli, na kakšen način
proizvajalci avtomobilov
poskušajo ustvariti nove
vrednote. Takih primerov
bi lahko našteli še veli-
ko. Vsem nam je v uše-
sih še dobro znan refren:
»Skušnjava, kateri se ni
moč upreti«. Praviloma je
danes vsa propaganda
uglašena na to struno.
Poskušajmo sedaj analizi-
rati posamezne elemente
propagande. Pri tem se
bomo omejili samo na fil-
me, katere je moč videti
na televiziji ali v kino-
dvoranah. Ti zajemajo
namreč najširši krog po-
trošnikov, hkrati pa mora-
jo biti vsi elementi
vkomponirani v učinko- ■
vito celoto, da lahko us-
pešno učinkujejo.
Najprej nastopajoči. To
so praviloma, »manekeni«
našega življenja. Lepi,
zdravi, povsem brez pro-
blemov. Pač, enega že
imajo, in to, kako potro-
šiti denar, katerega ima-
jo občutno preveč. Za-
dovoljni otroci, ki se mas-
ti j o z ogromnimi količi-
nami sladkarij, igrajo z
igračkami, ki so sen mili-
jonske armade popreč-
nih otrok. Takšen propa-
gandni vpliv na potrošnik
ka, če je hkrati povezan
z nagradno akcijo, ima
zagotovljen uspeh. Ali pa,
če si pogledamo moškega,
katerega dobesedno vse,
kar diši po ženski, oblega.
samo zato, ker uporablja
ta in ta lotion. Da o za-
gotovljeni, meteorski ka-
rieri sploh ne govorimo.
Ženska bo v tej tkanini
»lahkotne j ša« in sploh ta-
ko očarljiva, da bi jo vse
ostale ženske od zavisti
utopile v žlici juhe, vsi
moški pa sanjali o idea-
lu, kako si ga servirati za
desert.
Pri vsem tem ne sme-
mo pozabiti na vse tehnič-
ne prijeme, ki jih danes
uporabljajo filmarji. Di-
namični izrezi, razkošne
barve, prevladovanje to-
talov, ki so začinjeni z
detajli, snemanje z več
kamerami hkrati, uporaba
raznih trikov ...
Glasba, ki nujno spre-
mlja te propagandne fil-
me, je posebej odbrana.
Običajno je to hit, kate-
rega si požvižgavamo vsi,
od upokojencev pa do
najmlajših v vzgojnovar-
stvenih ustanovah. Pri
vsem tem naštevanju pa
ne smemo seveda pozabi-
ti na glas.
Glas, ki vabi, ki povsem
nedvoumno dokazuje »or-
gazmično« kvaliteto posa-
meznega proizvoda.
Preko blaga se sugerira-
jo samo dve življenjski
kvaliteti: denar in uspeh.
Vse ostale vrednote živ-
ljenja so potisnjene
vstran. -Ko gledam propa-
gandni film, imam obču-
tek, da moram    uspeti.
Vsaka reklama je rekla-
ma za uspeh. Denar in
uspeh postajata moralna
imperativa in dokazujeta,
da so ekonomske katego-
rije prevzele mesto mo-
ralnih. In na koncu. Skri-
ti smisel propagande, ki
vsiljuje »velik avto maj-
hnemu človeku« ni v tem,
da ga navede na to, pač
pa, da si kupi veliko
predstavo samega sebe,
da si kupi simbol druž-
benega položaja in ugle-
da, ki je z njim povezan.
Tri osnovne kvazifilozof-
ske predpostavke, na ka-
terih je zasnovana propa-
ganda, so:
— manj možganov, več
prodaje
— vsaka dejanska po-
treba je past, ki pripelje
muho na med
— pojem sreče občana
se obrača po imetju, ki
ga ima. Pokazati mu je
treba, kaj vse mora ime-
ti, da se počuti srečen.
»Obljuba« je duša in
srce vsake propagande.
Ne prodaja bolnim zdra-
vila, temveč upanje na
ozdravitev, ne prodaja že-
ni kreme, temveč skrite
želje, da bi bila večno
lepa, ne prodaja otrokom
avionov, temveč krila, da
lahko lete.
Propagandni stroj se
prilagaja človekovi slabo-
sti, da bi iz šibkega člo-
veka naredil stroj.
MOKOTAR   LEON
OČETOVA
KRIVDA
31
Tevž je bil vedno bolj prepričan, da je za nesrečo
rojen in da vse življenje ne bo drugače. Mojstru Krištofu
je kratko odgovoril, da mu je dobro, da pa ima toliko
dela, da ne utegne pisati. O svojih bridkostih in srčnih
težavah ni črhnil besedice.
Nezadovoljnost s samim seboj in sitnosti z grašča-
kom so ga slednjič nagnale, da je z oktobrom odpovedal
službo. Ni še vedel, kam pojde potem: dejal pa si je, da
bo že našel kje kaj — čc drugod ne, jo bo odrinil kam na
jug. vsaj o domačem kraju ne bo več kaj čul.
Konec avgusta je dobil zopet pismo od krojača. Pi-
sal je:
Ljubi Tevž, ^ik zabiknjeni!
Pridem v Maribor in bom okoli enajstih pri »Grozdu«.
Pridi gotovo tja, ker se moram s teboj pogovoriti, če ne
prideš, pošljem vse mariborske policaje pote. Torej glej,
da se mi ne spustiš v smuk, ker te bom tako dolgo lovil,
da te ulovim! Medtem ostanem tvoj zvesti
stric Krištof.
^ Kaj hoče ta norčavi čudak? Gotovo ga pride v svate
vabit. — Ne, ne pojde v Maribor. Toda če ne pojde, jo
primaha in prirobanti mojster sem na graščino in ga
spravi še v hujšo zadrego. Morda je tudi prav. če ga sreča:
bo vsaj izvedel, kako je in kaj, in se bo znal v bodoče
ravnati. — Tako se je odločil, da pojde v Maribor.
Navsezgodaj je bil tisti dan nemiren. Zelo pa se je
moral otepati posvetnih misli, in čim bliže je bila enajsta,
tem bolj je bil nervozen. Odšel je h uGrozdu« in poprašal
po krojaču. Gospodar mu je koj pokazal gor in mu od-
prl vrata v eno od sob v prvem nadstropju. Tu je sedel
Krištof, na mizi pred njim je stal liter vina in krožnik
svinjine. Ko je zagledal Tevža, je skočil s stola, ga objel
in zavpit:
»Ali si, Tevž, ali nisi? Skoraj te ne bi bil spoznal. Od
kdaj pa se ne briješ? Tako moško brkat si! Tak si mi
po volji!«
Tevž se je otresel krojača in mu hladno ponudil roko.
»Tako sem te vesel!« je bil mojster še ves iz sebe od
veselja, »ze sem mislil, da te ne bo. Tedaj bi te bil šel
iskat. Sedi, jej, pij — pij, Tevž, da se ti jezik razveže!«
Trčila sta, Tevž si je tudi nekoliko odrezal, govoril
pa ni mnogo.
Mojster ga je nekaj časa meril, potem pa je široko
zhiil:
»Tevž, zdaj me poslušaj! Prošnjo imam. Da ti po res-
nici povem: denar, ki si mi ga dal, mi dela hude skrbi —
tiho bodi in me ne moti, najprej bom jaz govoril, potem
pa ti lahko za mojega deli govoriš!... Veš, bojim se, da
bi kaka vojna prišla ali pa da bi denar spet prišel ob
veljavo. Zato ga nalagam v zemljo. V Podkraju sem že
kupil hišo in nekaj svetu. Zdaj sem kupil še Staneče v
Hrast ju: vse, kakor stoji in leži, šest glav živine v hlevu.
Dokler sem pri moči, da šivam, ne maram sam tja, zato
iščem najemniku. Kar tako vsakemu pa grunta ne dam,
da mi ga ne iz-iHolze in odere. Tebi ga zaupam, štiri tisoč
dinarjev mi boš na leto plačal. To je zate prav, zame pa
tudi. Sam svoj postaneš, z mlekom si boš lepo zaslužil,
meni pa tudi dobro storiš. Zdaj zini in govori. Sprejeti
pač moraš!«
Tevž se je zdrznil in je počasi stisnil skozi zobe: »Zo-
pet mi hočete zastonj —«
»Ne, ne!« je ugovarjal mojster, »še pare ne! če mi
ne boš točno plačeval, te bom tožil in nagnal.«
»Hrastje mu je preveč blizu Podkraja.«
»Blizu, da! To je dobre tri ure od nas! Leto in dan
ti ne pride Podkrajčan v Hrastje. Sicer te pa Podkrajčani
tudi ne bi snedli: si premedel in suh.«
»Kaj bom kmetoval, ko sem sum?«
»Večno tudi ne boš sam?!«
»Hahaha, to boš menda sam vedel! če se ne motim,
hehehe, imaš že več let svojo!«
Tevžu je udarila kri v glavo.
»VL' Vi!« je zavpil. »Za norca me hočete imeti?*
»Ali se ti meša?« je zavzel krojač. »To vendar niso
norci, če te tvojega dekleta spomnim. Sramovati se te
pa take tudi ni treba! Marte se ti ni treba sramovati!«
»Saj ste mi vendar pisali, da bo vašega Jurija vzela!«
je sopihal Tevž.
»Osel! Norec! Bedak! Kaj takega ti nikoli nisem pisallt
»Črno na belem stoji v vašem pismu, da se imata
Zvonikova in vaš rada in da se vzameta...«
Sedaj se je Krištof na ves glas zakrohotal:
»Hehehehehe... To je res! Ampak tisti Zvonikovi, ki
se je z mojim spletla, ni ime Marta, ampak Mojcka!«
»Kaj? Kaj? Mojcko jemlje?« je vpil Tevž ves iz sebe.
»Ta je vendar premlada!«
»Z enaidvajsetim letom dekle ni več premlado.«
»Ali vi mi niste pisali, da je Mojcka!«
»Mi je ime pač v peresu obtičalo. Saj veš, kaka fufljci
sem — takemu se vse pripeti.«
Zopet se je na široko zarezal in tako čudno mežikal,
da človek ni vedel, ali bi mu verjel, da je res le slu-
čajno izpustil v pismu Mojckino ime, ali pa je storil to
nalašč.
»Za nos ste me potegnili!« se je jezil Tevž. I
»Ne! Ti si se sam, hehehe!«
»še v spanju bi mi ne bilo prišlo na misel, da se
7^Iojcka moži.«
»Vprašal bi bil! Venomer sem čakal, da prideš, he-
hehe!«
»Kako bi bil mogel priti! — Kaj pa počne Marta?«
»Žalostna je kakor verna duša in vedno bolj bleda.i
»Zakaj vendar? Kaj ji je?«
»Kaj? Po očetu žaluje, potem pa še po nekom: ta
patron ji je najprej lepo govoril, potem pa besedo snedel
in jo pustil.«
»To ni res! Besede nisem snedel! če .. . če . . .«
»Zaradi mene stori, kakor hočeš! Lepo pa ni, kar si
z dekletom napravil. .. Toda zaradi teh reči nisem pri'
šel  v  Maribor,  ampak zaradi  Stanečega.  Preudari.  al^
sprejmeš! Za trenutek bom odšel po opravkih. Ko
vrnem, hočem vedeti, kako si se odločil.*
gt. 32 — 17. avgusta 1978
NOVI TEDNIK — stran 21
ATLETIKA
TRI MEDALJE V CELJE
ODLIČJA ZA UKIČA, PREZLJEVO IN KOPITARJA
37. Balkanske atletske igre,
jy so bile letos v grškem me-
gtu Solun, so končane. Po-
jnenibne so zlasti zaradi tega,
jjer so ponovno med moški-
jni slavili domačini Grki ter
^ so po daljšem času s pe-
gčioo atletov in atletinj nasto-
pili tudi predstaivniki Albani-
je.
Jugoslovani so med moški-
jni ekipno osvojili četrto me-
gto ter med ženskami tretje,
jledtem, ko je ženska uvrsti-
0V realna pa smo med mo-
glciini pričakovali vsaj tretje
mesto. Ce pa pomislimo, da
so Bolgari nastopili takoire-
]coč z drugo ekipo in nas
vseeno premagali, je potem
tudi sedanja uvrstitev pov-
sem realna. Jasno je nekaji.-
imamo paščioo atletov, ki
se uvrščajo v širši krog ev-
jiopske elite, imamo tudi pe-
jčico takšnih, ki se uvrščajo
v širši krog na Balkanu, ni-
mamo pa sposobne ekipe, ki
,bi uspela vsajj poseči v boj
za prvo mesto tam (beri
Balkan), kjer je še pred le-
ti več let dominirala. Sicer
pa je to tema za »glodanje«
tistih, ki se z našo atletiko
podrobneje ukvarjaijo. Jasno
je, da v kraljici športov razen
redkih izj^em vse manj poane-
aimo.
Na letošnjih balkanskih at-
letskih igrah je v naših re-
prezentancah nastopilo tudi
pet atletov iz Celja:
JiUMAN LKIC ie nastoipil
v najtežji disciplini j marato-
nu in osvojil drugo mesto
ter  srebrno medaljo.
STANKA PREZELJ je na-
stopila v skoku v višino, do-
segla nov republiški rekord
184 cm, osvojila tretje mesto
in bronasto medaljo.
ROK KOPITAR je tekel v
zmagovalni štafeti 4 x 400 m
in osvojil zlato medaljo.
Vsi trije so tudi resni kan-
didati za nastop na bližnjem
evropskem prvenstvu v Pra-
gi-
Sicer pa je STANKO LI-
SEC bil peti v teku na 5000
m, IDA BUNDERLA sedma v
teku na 3000 m in ROK KO-
PITAR peti v teku na 400 m
ovire.
Tudi  letošnji nastop celj-
skih atletov v naši reprezen-
tanci lahko ocenimo za več
kot samo ugoden. Za to go-
vorijo tako doseženi rezultati,
kot tudi mesta in — meda-
lje!
Vodja celotne Jugoslovan-^
ske ekipe na letošnjih balkan-'
skih atletskih igrah v Solimu
je bi znani celjski športni de-
lavec Marjan Kopitar.
Prihodnje tovrstne igre bo-
do poncr;m,o v Grčiji in to v
Atenah. Zakaj? Zato, ker bo-
do z njimi počastili 50 let,
kar so s temi igrami začeli in
z manjšimi presledki trajajo
še danes. Na dolgem in bo-
gatem spisku organizatorjev
teh iger pa smo tudi Celjani,
ki smo BAI organizirali 1976!
TONE VRABL
SKOKOVITI NAPREDEK
ROKA KOPITARJA
Z letošnjuni rekordi in odličnimi uvrstitvami je mla-
di celjski atlet Rok Kopitar opozoril našo širšo šport-
no javnost in atletske strokovnjake v SFRJ. Oglejmo
si statistično njegovo rast v zadnjih štirih letih v še-
stih disciplinah, ki nazorno potrjujejo napredek mlade-
ga atleta.
Rudi Zupane
30 LET ŠD
SAVINJČAN
šaniovsko društvo »Savinj-
čan« iz Šempetra bo letos
praznovalo tridesetletnico
delovanja. O tem pripovedu-
je predsednik ŠD Savinjčan
Rudi Zupane:
•»Na proslavo tega jubile-
ja se v Šempetru že dalj ča-
sa pripravljamo. IzdaU bo-
mo brošuro o dosedanjem de-
lu in uspehih društva. Os-
rednja : prireditev bo sredi
prihodnjega meseca. Na
svečani saji bomo podelili
priznanja najbolj zaslužnim
in uspešnim članom našega
društva. Pripi-avili bomo tudi
večji šahovski turnir. Ome-
nim naj še, da je naše dni-
štvo najstarejšo v Savinjski
dolini, da so naši člani kva-
litetno solidni jter da smo
vzgojili celo vrsto mladih ša-
histov, ki imajo lepe možno-
sti nadaljnjega napredovanja.
Naše igralne večere obiskuje-
jo tudi šahisti iz sosednjih
krajev in sicer Polzele, Pre-
bolda, Žalca in celo iz Ve-
lenja ter Celja.«
T. TAVČAR
POLETNI KARATE SEMINAR
USPEH CELJANOV
ŠOLO VODIL DR. RUDI JAKHEL
v organizaciji | JUGOKAJ
Razvojni center Celje — Lju-
bljana je bil od 28. julija do
6. avgusta v Kampu VŠTK
Ljubljana v Rovtnju IV. po-
letni seminar v karateju, ka-
terega je vodil dr. Rudi Jak-
hel, ki mu je na tem seminar-
ju I kolegij potrdil mojstrski
naziv 4. stopnje, ob asistenci
trenerjev vseh udeleženih klu-
bov. Skupno je prisostvovalo
seminarju 129 udeležencev iz
18 klubov in sekcij. Tudi Ce-
ljani so se udeležili tega se-
minarja s 24 člani pod vod-
stvom Vinka Gobca ter Kar-
la Tramška in Staneta Cret-
nika. Treningi so bHi zelo na-
porni in so se odvijali preko
celega dneva, zajemali pa so
praktični In teoretični del s
predavanji ter sodniški semi-
nar. Ob koncu seminarja je
bila promocija nosilca novih
višjih pasov in sicer so bih
promovirani v nosilce 1. kyu-
rjavi pas Zvone Cretnik in
Franc žumer ter v kyu — mo-
dri pas Srečko Jerovšek. |
Zaključek seminarja je
predstavljal interni IV. po-
letni JUGOKAJ TURNIR, ki
je bil sestavljen iz različnih
tekmovanj: v katah, v športni
borbi za nižje pasove (rume-
ni, oranžni, zeleni) in višje
pasove (modri, rjavi, črni).
Po prvih osem iz vsake kate-
gorije se je uvrstilo v nasled-
njo kategorijo, tako da se je
prebilo v višjo kategorijo tu-
di nekaj tekmovalcev z niž-
jimi pasovi. Tekmovanje se
je odvijalo po povratnem po-
kalnem sistemu. (Celjani ▼
katah niso dosegU vidnejših
uspehov, zato pa so domini-
rali v športnih borbah. Tako
so dosegli naslednja mesta:
V kategoriji rumenih pa-
sov: 2. mesto Boris Hugo
(gimnazija Celje).
V kategoriji oraiužnih pa-
sov: 1. mesto Matjaž Fajs,
3.—4. Miran Bolko in 5.—6.
Drago Slokan, vsi iz Celja ter
v kategoriji zelenih pasov:
1. mesto Srečko Jerovšek, 2.
mesto Miran Bolko in 3.—4.
mesto Matjaž Fajs — vsi iz
Celja.
V .višji kategoriji od mod-
rega pasu navzgor (tekmo-
vanje se je j odvijalo po si-
stemu vsak z vsakim) je
sodelovalo 12 tekmovalcev in
po dolgih ter utrujaijočih
borbah, ki so trajale polne 4
ure, je dosegel 1. mesto Sta-
ne Cretnik, 2. mesto Franc
žumer, 4. mesto Zvone Cret-
nik in 6. mesto Srečko Jerov-
šek (vsi iz Celja)!
Borbe so bile zelo kvalite-
tne, kar je bila posledica 10-
dnevnih napornih in izredno
pestrih treningov. Poškodb
je bilo sorazmerno malo,
slavje celjskih borcev pa po-
polno. Pri organizaciji tekmo-
vanjia sta kot glavna, in nad-
zorna sodnika sodelovala tudi
Kari Tramšek (ki zaradi sko-
rajšnje operacije ni mogel
tekmovati) ter veteran celjske-
ga kluba in sedanji predsed-
nik Vinko (3obec.
VINKO GOBEC
KOŠARKA
PRED NOVO SEZONO
KAJ BO PRINESEL NASTOP VLB ilGI?
Celjski košarkarji se z vse-
mi svojimi' ekipami marljivo
pripravljajo na novo tek-
mOT-alno sezono.
Predsednik KK Celje Bran-
ko Martič:
»V pripravljalnem obdobju
smo v polnem zagonu | pri
vadbi vseh ekip. Izbrani ko-
šarkarji so na pripravah na
Pungartu pod Malo kopo
pod vodstvom trenerja Zma-
ga jSagadina. V novi sezoni
računamo na naslednje igral-
ce: branilce: Miloš Sagadin,
Hauptman, D. štefanec. Tro-
biš, Rozman, Kuljad, Jan-
žek, in Benčan; krila: Gole,
Pongrac, Sabolčki, Tovornik
in centre: Tone Sagadin, Po-
lanec, Jovanovič, Kralj     in
Medved. S člani trenira še
nekaj perspektivnih mladin-
cev. Tako šteje jta vadbena
skupina kar 22 igralcev.
Smo eno redkih društev, ki
skrbi tudi za razvoj ženskega
športa. Imamo perspektivno
žensko kadetsko ekipo, ki bo
nosilec ženske kvalitete v
republiški ženski ligi. Trenut-
not trenira čez 30 deklet, do-
čim jih imamo pri vadbi
ŠSD še 60! Pri mladincih le-
tos zaradi menjave generaci-
je ne bomo tako močni kot
smo bili (pred meseci, ko
smo osvojili naslov državnega
prvaka. Izredno močni bomo
pri kadetih, pri fantih let-
nikov 1962 in mlajših, kjer
imamo dva kadetska držav-
na reprezentanta Janžka in
Medveda. Pri pionirjih, kjer
trenutno vadi 20 igralcev v
II. selekciji, še ni najboljša
kvaliteta, ker tudi izbor ni
bil naijiboljši. Mnogo p>a si
obetamo od pionirjev in pi-
onirk v I. selekciji, saj bo-
mo z novim šolskim letom
1978/79 razvili posebno vadbo
v vseh 11 ŠŠD v celjski ob-
čini in množičen tekmovalni
sistem. Le takšna širina nam
bo zagotavljala vzgojo novih
nadarjencev in s tem konti-
nuiteto v kvaliteti. Naš pro-
gram bomo izvajali v te-
lovadnici TŠC, prvenstvene
tekme I. ZKL — B skupina
pa bomo igrali vse v dvora-
ni Golovec.« I K. JUG
VESTI IZ
REKREACIJE
Pollelni rezultati tekmovanja
TRIM lige in akcije IS so
znova dokazali, da samo resno
in naf-itnfi delo na področju
rekreacije lahko rodi sadove.
Vrsta organizacij združenega
dela (Surovina, Ključavničar
itd.), ki so bila prejšnja leta
nekje na repu, so se letos po-
vzpela v sam vrh lestvice.
Sicer pa so rezultati v sto-
ritveni dejavnosti naslednji:
člani — 1. Slovenljaavto 968
točk, 2. Ključavničar 728, 3.
Surovina 706, itd.; Jženske —
1. Slovenljaavto 640 točk, 2.
Kovinotehna — Tehnomercator
511, 3. Surovina 394 itd.; sta-
rejši člani — 1. Kovinotehna
— Tehnomercator 108 točk, 2.
Sloveni.)aavto 60. 3.—i. JKvio
Celje in Elektrotehna 30 točk
itd.; skupaj — 1. Slovenija-
avto 1668 točk, 3. Kovinotehna
— Tehnomercator 1238, 3. Su-
rovina 1100, 4. Ključavničar
941. 5. Center 896, 6. Obrtniki
709 itd.
Pri članih so upoštevane na-
slednje tekmovalne panoge:
šah, mali nogomet, streljanje,
kegljanje, košarka in smuča-
nje; pri ženskah — odbojka,
kegljanje in smučanje ter pri
starejših članih — odbojka,
mali nogomet, streljanje in
smučanje. F. PUNGERŠIČ
SAH: MEDDRZjfifNI DVOBOJ V CELJU
Pod pokroviteljstvom DO
Metke so celjski šahisti od-
igrali prijateljski dvoboj z
ekipo Dehma iz ZRN. Re-
zultat je bil neodločen 4:4.
Točke I za Celje so priborili
Cegler, Bervar in MiMc, ki
so zmagali ter Subotič in Pi-
šom, ki sta rem:izirala. Izgu-
bili pa so Franc in Janez Pe-
šec ter Pertinač.
JS
NOGOMET: ZA ZAČETEK DOPADLJIVO
Nogometaši celjske in
zgornjesavinjske selekcije se
pridno pripravljajo za novo
sezono. Znano j je, da bo z
našega območja letos nasto-
pala v republiški nogometni
ligi kar četverka in to selek-
cije Olja, šmartnega. Slov.
Konjic in j Mozirja.
V soboto so se na Glaziji
predstavili domači nogometa-
ši Kladivarja in selekcija
Mozirja. Bil je to dopadljiv
nogomet, v katerem so imeli
nekaj več od igre domačini,
ki so tudi zasluženo zmagali
z 2:1 (2:1).
Na delu smo v glavnem vi-
deli mlade igralce, (ki bodo
vsekakor vnesli nekaj sveže
krvi v naš nogomet. Resda
trenerja še sedaj izbirata naj-
boljše, toda do konca avgusta
bodo že 'znani vsi kandidati
za obe selekciji. Upamo, da
bo letošnja bera večja, kot
je bila lansko leto.
Strelci za Kladivar Budi-
ša in |Zukič ter za Mozirje
Hren. Srečanje je dobro so-
dil Marjan Goleš iz Ctelja.
Celjani bodo danes odigrali
še prijateljsko srečanje proti
Šmartnem v gosteh.
J. KUZMA
MSTAVA MARŠALA TITA
.0 zglednem delu 'partizana-ko-
!inar štore smo več ali manj bili
* večkrat obveščeni. pred dne-
^ pa je delegacija tega društva
T sestavi pred-sednice sonje ocvir-
5?ve, tehničnega sekretarja tineta
^^l^ra in vaditelja toneta kolen-
?, prejela prehodno zastavo mar-
tita, visoko zvezno priznanje,
jo partizan 'jugoslavije vsako
, ^ podeljuje najboljšim društvom
? množično telesno  vzgojo     in
portno rekreacijo v državi. dru-
J^o partizan gaberje pa je fob
si priliki prejelo specialno pis-
^^no priznanje, ki ga je prevzel
""■^^sednik metod trebičnik.
^^pka štorskega partizana je
Z *«rn,   da  na  področju telesne
wture zadovoljuje potrebe vseh
j^jih delovnih ljudi in krajanov.
].'"?ievna   skupnost   načrtuje   po-
'iko razvoja vseh dejavnosti na
u^jem področju, kjer zavzema te-
^^'^ kultura z vsemi svojimi ob-
5, ''li posebno mesto, železarna
J^^^ pa zagotavlja osnovne po-
&tr\.^ svojimi organizacijskimi,
j°)^ovnimi in materialnimi pri-
za uresničevanje bogatega
^°pama, oblik in metod dela,
wi izvajajo v enotnem društvu
partizan-kovinar. pred leti je bi
lo v štorah več osnovnih organi-
zacij za telesno vzgojo in šport.
odgovorni družt)enopolitični de-
lavci v ics store pa so kaj luna-
lu prišli do spoznanja na osnovi
praktičnega dela, da je le z zdru-
ženjem vseh sij in moči na tem
področju ob skupni in enotni kon-
cepciji možno doseči tudi na pod-
ročju telssne kulture boljše i de-
lovno rezultate.
železarna štore je kot prva
delovna organizacija v republi-
ki razvila profesionalno službo za
športno rekreacijo. WZ store in
društvo partizan sta v celoti pre-
vzela skrb za telesno vzgojo pred-
šolslcih otrok, 1 celodnevna osnov-
na šola za obvezni pouk telesne
vzgoje in izvenšolske športne ak-
tivnosti učencev do 15 let, društvo
partizan pa še delo za športno-re-
kreativno vadbo vseh preostalih
starostnih kategorij delavcev in
krajanov. ob takšni razdelitvi de-
la je bil oblikovan tudi enotni
program, |ki ga uresničuje širok
krog organizacijskih in strokov-
nih kadrov. tako se načrtno orga-
nizirajo razni tečaji, izvaja oddel-
čna vadba, izvaja akcija uresni-
čevanja telesnovzgojnega minimu-
ma, šolanje strokovnih kadrov, iz-
vajajo trim akcije in aktivnosti
ter tekmovanja. železarna štore
je prevzela materialno skrb pri
izgradnji in vzdrževanju športnih
obioktov, katerih kapaciteta zna-
ša |i7.886 kv. m. železarna ima
12 tozd in 5 delovnih organiza-
cij. v vseh 17 enotah so komi-
sije za športno rekreacijo. sindi-
kat načrtuje in vodi politiko dru-
žbenega standarda, kjer ima špor-
tna rekreacijo pomembno mesto
in vlogo.
aktivnosti v partizan-kovinarju
store se izvajajo v različnih orga-
nizacijah:
— v vvz in c50s po obveznem
programu, svobodne aktivnosti pa
v okviru sšd in društvu partizan
z vadbo vseh oddelkov, razvija-
njem vadbe s starši, izvajanjem
plavalnih in smučarskih šol, mno-
žičnih trim akcij in 'drugih pri-
redi tet,
— društvo partizan ima okrog
1.000 aktivnih članov in izvaja
svoj program (z drugimi starost-
nimi kategorijami v 22 oddelkih.
obstajata tudi dva vaška aktiva v
kompolah in šentjanžu, načrtova-
ni pa so še aktivi v teharjih, la-
ški vasi in prožinski vasi. tako
bodo ustvarjeni pogoji in mož-
nosti udejstvovanja na področju
telesne kulture vsem krajanom v
krajih njihovega bivanja;
— bogato pa je razvita še ak-
tivnost na področju športne re-
kreacije znotraj samih obratov v
tovarni, kjer je 40 animatorjev
športne rekreacije, v centralni ko-
misiji pa 13 strokovnih vodij, ki
vodijo športne sekcije, krožke, ig-
re in tekmovanja. sole plavanja
in smučanja izvaja kar 46 stro-
kovnih delavcev amaterjev. v
trim I akcijah sodeluje letno nad
1.030 delavcev, na obratnih tek-
mah v 16 panogah 942 delavcev,
na planinskih izletih pa po 200
udeležencev. lani so opravili 40
planinskih izletov s skupno 1.-140
udeleženci. za takšen obseg dela
tudi združujejo finančna sredstva,
ki služijo predvsem množičnim
oblikam dela, šolanju novih stro-
kovnih kadrov, novim investicijam
(izgradnja i športno-rekreativnega
centra na trat ni, novi objekti v
domovih počitka na rabu in sve-
tini, raziiritev objektov na lipi).
K. JUG
Nogometaši velenjskec^a Rud vrja so se uvrstili v finale poka-
la Jugoslavije na področju Slovenije. V soboto popoltuje so
v šmartnem ob Paki prema.^ali domačo ekipo 3:0. Ohe eki-
pi sta pokazali poprečno igro, zmaga gostov pa je povsem
zaslužena. Za RucJarja so dosegli gole Mujič, Kustudič in
Majic. Na sliki je domači vratar P. Podgoršek, ki je tako-
le moral večkrat posredo\ati pred napadalci gostov.
T. Tavčar
22. stran — NOVI TEDNIK
St. 32 — 17. avgusta 197^
PRODAM
DIANO prodam ugodno. Ogled
vsak dan popoldne do 18. ure.
Janko Kovačič, Medlog 6, Celje,
nasproti Ingrada.
GASILSKO dru.štvo Lokrovec —
Dobrava proda kombi zastava 1300.
Kupci naj se javijo 20. 8. ob 9.
uri v gasilskem domu v Lokrov-
cu.
ČOLN elan in prikolico prodam.
Orač, Celje, Gregorčičeva 7.
NEMŠKI  šotor,  zelo  lep, z veli-
kim   balhadinom,   prodam.   Orač,
Cel.je, Gregorčičeva 7.
DNEVNO sobo prodam zelo ugod-
no. Ogled vsak dan. Ana Majten,
Zidanškova 2, Celje.
KOŠNJO,  jabolčnik,   šivalni   stroj
singer, prodam. Šandcr, Lemberg
18 pri Strmcu.
MANJŠE posestvo ^ gospodarskim
poslopjem in hišo prodam. Cest-
nik, Matke 6, Prebold.
SEDEŽNO garnituro, (2 fotelja,
kavč, z jogijem in regal za dnev-
no sobo), vse zelo lepo ohranje-
no, prodam, skupaj ali posamezno,
tudi na ček. Angela Drevenšek,
Ogeče 25 č, Rimske Toplice, tel.
735-215.
A\TO škoda 69, karambolirano,
prodam. Vizjak, Zadrže 13 , 63240
Šmarje pri Jelšah.
ZASTAVO 7.50, letnik 1969, ugod-
no predam. Informacije po tel.
28-022, od 8. ure dalje.
ŠKODO, letnik 74 in kitaro z oja-
čevalcem. 50 W, prodani. Na.slov:
Zinišck, Breg 8.
BARAKO, krito z opeko, primer-
no za garažo, prodam. Zagrad 69,
Celji-.
7 HA POSESTVA v Rečici pri La-
škem štev. 7 prodam. Neža Ci-
leašeH, Rečica 7.
ŽEPNI računalnik privileg 583
D-E, znanstveno-tehnični. popolno-
ma nov, ugodno prodam. Telefon
732-153.
MOPED tomos avtomatic, rdeče
barve, skoraj nov, ugodno pro-
dam, tudi na ček. Informacije po
tel. (063 ) 701-484.
DNEVNO sobo prodam. Ogled mo-
goč vsak dan od 13.—17. ure, ra-
zen sobote in nedel.je. Jože Go-
lob, štore 142.
KRAVO, brejo 9 mesecev, prodam.
Vozna. Stanko Svenšek, Osenca
14, Celje.
ZIDANO garažo ugodno prodam v
UUei XIV. divizije, v Celju. In-
formaciie po tel. 22-487.
TRAKTOR steyer, 18 KS. s kosil-
nico, prodam. Koren.jak, Laze 4,
Dramlje.
ŠESTOKENSKT kozolec prodam.
Vprašati: Bife Kapus. I^tkova vas
76, Prebold, tel. (063 ) 722-035.
PRODAM: 190 arov zeml.je, delo-
ma pašnik, deloma gozd in staro
hišo. primerno za vikend, v Sp.
Doliču 50 pod Kozjakom pri Mis-
Unji. Informacije dobite pri Mir-
ku Krajncu, Šercerjeva 11, Vele-
ENOSOBNO ali dvosobno stano-
van,ie na Dečkovi cesti v Celju,
prodam. Ponudbe pod »18 oziroma
26 M« aH telefpnično (061) 43-289.
PROTI nizki nagradi dam leseno
gospodarsko poslopje. Dcbro 37,
LaSko.
VW 1303 S, letnik 1973, odlično
ohranjen, prodam. Ogled v čt-tr-
tek in petek od 16. do 18. ure.
Dušan Bojanovič. L lica Bratov
Vošnjakov 26 e, Oelje.
Bim>N.SKO železo, 0 16, 200 kg,
priklam. Trnovlje 8, škofja va.s.
NOVO hišo, možen lokal za bife
ali lahko obrt, v Rečici pri iJi-
škem, prodam. Informacije po tel.
(063 ) 7.30-915.
POSLOPJE za preureditev, z zem-
Iji.ščem, 50 arov ali brez. pro-
dam. Ponudbe pod oznako »5 km
iz Celja«.
KRAVO s svežim mlekom, 3 tele,
vozno, prodam. Zorko, Cesta Koz-
jan.skesa odreda 9, Šentjur.
KRAVO, brejo 9 mesecev, simen-
talko, vozno, pro<lam. Eržen Lud-
vik, Bukovžlak štev. 8.
3  ME.SECE stare lovske pse ko-
ker  španjele,  zlate   barve,   z   ro-
dovnikom, starši ocenjeni s prav
dobro oceno, poceni prodam. Vit-
ko Matek, Tovsto 25, Laško.
JARCKK,   rjave   ter   grahaste,   10
tednov stare, po #5 din komad do-
bite   lahko   vsak   dan   v  valilnici
Vintcr. Lopata 55, Celje.
OBITACALNIK   ua   BCS   maraton
140 prodam. Franc Llpovšek, Lo-
pata 37.
STAREJ.šO, visokopritlično hišo, z
9 prostori, ob cesti drugega re-
da, voda, elektrika, 392 kv. m
zemlje, prodam. Ogled vsako .so-
boto in . nedeljo. Jože Vodišek,
Jurklošter št. 2 ( 63273).
TELEVIZOR RIZ »grand« in avto-
radio prodam. Brglez, Breg 44.
RAZLIČEN rabljeni elektronski
material prodam, dne 21. avgusta.
od 10. do 16. ure. Drešinja vas 63.
R-16, letnik 70, prodam za rezerv-
ne dele. Tel. (063 ) 39-227, od 7.
do 8. ure zjutraj.
NJIVO, 0,5 ha, v Novi vasi pro-
dam. Ogled vsak dan razen so-
bote Katica Kolar, Nova vas 20,
Šentjur  (63230).
UGODNA razproda.Ja nesnic, rja-
vih šta.jerk, starih do 3 mesece,
vsako sredo in soboto na tržnici,
dnevno popoldne iz hleva 10 od-
stotkov popusta. Kari Krajnc, Sla-
tina v Rožni dolini pri Celju, tel.
2.5-288. od 13. do 14. ure.
STREŠNO betonsko opeko, 16 na
1 kv. m, 1800 kosov, prodam. An-
ton Koštomaj, Tmovl,je 253,* 63000.
KRAVO brejo, teža 600 kg, pro-
dam. Jože Podvršnik, Hramšc, Ga-
licija.
NAPROD.\J je zemljišče z različni-
mi kulturami: sadovn.jak, ribezov
nasad, bra,Hie, maline, breskve ter
vrt, travnik in gozd, skupaj 50
arov. Lep kraj, svež zrak in mir,
vendar blizu naselja in tovarne.
Dostop z avtomobili. Draga Vo-
deb. štore 95.
TRAKTOR steyer. v dobrem sta-
nju, prodam. Ivan Jelen, Laze 1
Šentilj   Velenje.
MOTOR znamke MZ 130, športno
preure.jen. prodam poceni. Stani-
slav Vrečko, Lipowc 6, Škof,ja
vas.
SPAČKA 402 C, po delih prodam.
Ogled od 14.—13. ure, ob delav-
nikih. Dušan Brenko, Goriška 8,
Celje.
KUPIM
HMEIJSICE koše kupim. Pilih Tr-
novlje 8, škofja vas.
GAliSONJERO   ali   enospbno   s(a-
novan.je v Celju, ali bližnji okoli-
ci  kupim.   Ponudbe   pod   oznako
»Takoj gotovina«.
MANJ^^O cnostanovanjsko hišo ali
dvoinpol.sobno   stanovan.je   na  re-
laciji Cel.je — Vojnik kupim. Po-
nudite  pod   oznako  »Hiša«. |
MONTAŽNO  garažo  v Trubarjevi
tiliri kupim. Ponudbe pod »Goto-
vina«.
STARO hišo ali parcelo za vikend
v šniartnera. Galiciji, Pirešici ali
Ponikvi kupim. Krajnc, Nušiče-
va 6.
GR.\nBENO parcelo ali hišo od
Celja do Polzele kupim. Informa-
cijo na tel.; 25-285 ob ^večernih
urah.
MOTOR za spačka 425 ceni kupim.
,Tože tiratnik, Pod vin 39 — 63313
Polrela.
GARSONJERO v centru Celja ku-
pim. Cenjene ponudbe pod ozna-
ko »Plačam v gotovini«.
SLAMOREZNICO na motorni po-
gon <a fini rez, kupim. Kari
Krajnc, Celje, Delavska 23.
STANOVANJA
SOBO v Celju iščem. Ponudbe pod
oznako »Redeu plačnik«.
MLAD uslužbenec išče sobo v Ce-
lju ali bližnji okolici. Ponudbe
pod »Dober — (reden plačnik«.
DIJAKINJA išče sobo v bližini
ekonomskega šolskega centra Ivan-
ke Furland, Planina 6, 63333 Ljub-
no ob Savinji.
ENOSOBNO stanovanje v Celju
potrebujem nujno. Plačam dobro.
Ponudbe pod »Dobro plačilo«.
S0I40 dam mlajši upokojenki za
ppinoč v gospodinjstvu, blizu Žal-
ca. Ponudbe pod »September«.
SOBO s kopalnico, manjše stano-
vanje ali garsonjero v Celju ali
okolici, po možnosti opremljeno,
iščem. Ponudbe pod oznako »Fran-
coz«.
v CELJU ali neposredni bližini
Celja iščem neopremljeno sobo.
Ponudbe na naslov: dr. Ljubica
Knezič, KrmelJ 50 a, Krmelj.
SVA 'mirni dijakinji srednje šole
v Celju, želiva opremljeno in og-
revano sobo, kjer bi bivali v ča-
lu šolanja. Ponudbe pod oznako
»D — september«. |
MENJAM trisobno stanovan.je ob
morju (Istra. Labin) za slično ali
manjše na relaciji Celje — Žalec
in okolica. Rado Pilih, Liboje 39,
ob delavnikih telefon v službi št.:
063 710-409.
USLUŽBENKA išče opremljeno,
ogrevano sobo s souporabo kopal-
nice v Celju ali bližnji okolici.
Tel.: 25-200, Nada Kokoruš.
V SREDIŠČU Šentjurja oddam op-
remljeno ali prazno sobo s soupo-
rabo kopalnice, za popoldansko
občasno varstvo 7-letne deklice.
Ponudbe pod oznako »Šentjur«.
DIJAKINJAMA nudim centralno
ogrevano, opremljeno sobo s ko-
palnico. Ponudbe pod »Soba«.
ZAPO$LITE>i
v REDNO delovno razmerje sprej-
mem kvalificirano natakarico. Do-
ber zaslužek, lahko delo. Samo
pismene ponudbe na Bife Park,
Celje,  Maistrova  3.
Kv strojnega ključavničarja ali
podobnega poklica, vestnega de-
lavca za lepo delo na strojih pla-
stične mase iščem pod zelo ugod-
nimi pogoji. Na [razgovor vabim
v soboto dne 19. avgusta med 10.
in 12. uro v Kajuhovi ulici 6, Ce-
lje.
ŽENSKO za redno aH nekajurno
zaposlitev sprejmem. Brglez, Breg
44, tel.: 28-283.
RAZNO
NJIVO ali travnik do 0,5 ha vza-
mem v na.jem ali kupim v okoli-
ci od Šentjurja do Šmarja pri
Jelšah. Ponudbe pod oznako »Lju-
bim zemljo«.
NUJNO iščem varstvo v dopoldan-
skem času za (11 mesecev stare-
ga otcoka. Ostalo po dogovoru.
Anka Rašovič, Trg oktobrske re-
volucije 3, Celje, tel.: 26-522.
MANJŠO hišico oddam Iv najem.
Ponudbe pod oznako »Hišica«.
V NAJEM vzamem garažo. Zažele-
no v bližini Malgajeve ulice v Ce-
lju. Cenjene ponudbe po tel. št.:
063 22-816 dnevno od 13.—15. ure.
UPOKOJENEC, 74 let, (s svojim
stanovanjem, želi spoznati žensko
60—65 let, dobro kuharico, čisto,
za skupno življenje. Možna tudi
poroka. Pismene ponudbe pod oz-
nako  »Obrtnik«, j
N.4GROBNI spomenik dobite po
izbiri ali po naročilu po minimal-
ni ceni pri Janku Voglarju, Celje,
Malgajeva ulica 14.
^t. 32 — 17. avgusta 1978
NOVI TEDNIK — stran 23
jjlNO UNION:
16. avgusta HOPLA V PO
STEIiJI, predstave ob 16.,
18. in 20. uri (članski)
17. in 20. avgusta ob 16. in
18. uri HEROJI V PEKLU
(italijanski)
Od 21. avgusta dalje revija
j^ravinih premiernih fil-
mov:
21. avg. SMOKI IN BAN-
pIT
22. avgusta NA NIŠANU
OSTROSTRELCA
23. avgusta BEDERCE ALI
PERUTNICE
KINO METROPOL:
od 16. do 18. avgusta ŽIV-
LJENJSKA   PRELOMNICA
(ameriški)
od 19. do 23. avgusta ob
16. in 18. uri OROŽJE SMR-
TI (italijanski)
ob 20. uri    GOSPA PIPI;
(francoski) i
DOM IN LETNI KINO: j
od 18. do 22. avgusta ob 16.^
uri TARZAN IN ČRNI PAN^
TER (ameriški)
ob 18. in 20. uri ŽELEZNI'
INŠPEKTOR (italiianski)
23. avgusta MI NISMO AN-
GETil ob 16. uri (italijan-
ski)
SVET PONOČI DANES, ob
18. in 20. uri (ameriški).
TV SPORED
NEDELJA
8.50 Poročila
8,56 Za   nedeljsko   dobro   jutro:
Slovenske  narodne  pesmi  v.
veseli družbi ;
9.25 825 \
9.45 v. Kovačevič: Kapelski kre-i
sovi, nadaljevanka TV Zag^
reb
fl.OO Hunterjevo zlato — serijski
film
11.30 Kmetijska oddaja
12.30 šahovski komentar — odda-
ja TV Beograd
13.00 Poročila (do 13.05)
Britanska   enciklopedija
16.00 Svetovno prvenstvo v sko-
kih v vodo, prenos iz Ber-
lina (EVR)
Porodila
Okrogli svet
Športna poročila
Ovce,  vino in nekaj  morja
dokiHnentama   oddaja
17.55 Triglavske   .strmine   —   slo-
venski  celovečerni  film
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 P. M. Andrevski: Najdaljša
pot — nadaljevanka TV
Skopje
20.55 Zlat>o  in srebro  Zadra
21.25 TV dnevnik
31.40 Svetovno prvenstvo v plava-
nju  —  posnetek  iz  Berlina
22.00 Športni pregled
22.45 Poročila
Oddajniki H. TV mreže:
19.25 Berlin:   Svetovno   prvenstvo
v plavanju — prenos (slov.
komentar)
21.30 Včeraj, danes, jutri
31.50 Celovečerni   film  (do  23.30)
PONEDELJEK
17.15 Vaterpolo Jugoslavija — Gr-
čija — posnetek iz Berlina
16.00 Obzornik
18.10 Britanska   enciklopedija   —
poljudno manstveni film
18.45 Mladi za mlade
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Pomlad   —   kitaj.ska   doku-
mentamo-glasbena oddaja
21.50 TV dnevnik
TOREK
16.00 Svetovno prvenstvo v skokih
v vodo — prenos iz Berlina
(do 17.00)
18.00 Obzornik
18.10 Daljnogled,   otroška   oddaja
TV Beograd
18.45 Od vsakega jutra raste dan:
Žalec in okolica
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik
"iO.GO Kajmanovo maščevanje, do-
kumentarna oddaja iz cikla
Iz tropskega deževnega goz-
da
20.36 A.   Tolstoj:   Trnova  pot   —
TV nadaljevanka
22.00 TV dnevnik
22.15 Glasba   takšna   in   drugačna
23.00 Svetovno   prvenstvo   v   pla-
vanju,   posnetek   iz   Berlina
23.20 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
18.00 Poročila
18.05 TV koledar
18.16 Pionirski TV studio
18.45 Brigadirski   TV   studio
19.25 Berlin:   Svetovno   prvenstvo
v plavanju (slovenski ko-
mentar do 21.30)
SREDA
17.10 Šahovski komentar — odda-
ja TV Beograd
17.40 Obzornik
17..'iS Kremenčkovi — film
IS. 15 Risanka
19.30 TV dnevnik ^
30.05 Lincoln: Igre brez meja, pre-
nos
31.35 TV dnevnik
31.50 Nastop skupino Weather re-
port
22.15 Nogomet Partizan : Hajdiik
in Športni pregled
23.00 Svetovno pn'enstvo v plava-
nju, posnetek iz Berlina
Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
18.00 Poročila
18.05 TV koledar
18.15 Med domom in šolo
18.45 Glasbena oddaja
19.25 Berlin: Svetovno prvenstvo
v plavanju — prenos iz Ber-
lina (slovenski komentar)
21.30 Dokumentarna  oddaja
22.00 TV  dnevnik   (do  22.15)
ČETRTEK
16.20 Nogomet Sarajevo : Radnič-
kd — prenos
v odmoru Obzornik
18.15 Poje Joan Baez
18.50 Čas, ki živi: Umetnost za bo-
dečo žico
10.30 TV dnevnik
20.00 Film tedna
Jazz na ekranu: Kvintet Ho-
race Silver
TV dnevnik
Svetovno prvenstvo v plava-
nju, posnetek iz Berlina
PETEK
17.10 Šahovski komentar — oddaja
TV Zagreb
17.40 Viking Viki — otroška serija
18.05 Obzornik
18.20 Reportaža (Pred proslavo
200 letnice prvega vzpona na
Triglav)
18.50 Tuji ročk: Maria Muldaur in
Cliambres Brothers
19.20 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Zabavno glasbena oddaja
31.05 Razgledi: Skrivnost koralne-
ga otoka
21.55 TV dnevnik
22.10 Detektiv Shaft    —    serijski
film ,,
23.10 Poročila \
SOBOTA
9.150 Poročila
9.55 Ob 200 letnici prvega vzpo-
na na Triglav, prenos
10.46 V  kraljestvu  zlatoroga     —
film
15.20 Ob 200 letnici prvega vzpo-
na  na  Triglav  —  posnetek
15.50 Nogomet Dinamo : Sloboda
prenos
17.45 TV obzornik
17.55 Film
18.55 Muppet sliow
19.20 Risanka
19.30 TV dnevnik
30.00 F. Viček — V. P. Borovič-
ka: Bajtarja — TV nadalje-
vanka
20.55 Kaj je novega, mucka —
film
22.40 TV dnevnik
22.55 625
23 IS Svetovno prvenstvo v plava-
nju, posnetek iz Berlina
PROM. NESREČE
VELIKA MATERIALNA
ŠKODA
V četrtek, 10. avgusta se je
v kraju Vrhovo pripetila pro-
metna nesreča, ki pa na sre-
čo ni zahtevala človeških žr-
tev. V smeri proti Sevnici
je vozil voznik tovornega av-
tomobila Norbert Rezar. Na
odseku ceste z več zapored-
nimi ovinki ga je zaradi ne-
primerne hitrosti pričelo za-
našati. S tem je zaprl pot
tovornemu vozilu iz nasprot-
ne strani in prišlo je do tr-
čenja. Materialne škode je
za 120.000 dinarjev.
NEPREVIDNOST
KOLESARJA
Iz Globokega proti kraju
Pišece je 11. avgusta vozil vo-
znik osebnega avtomobila Ra-
doslav Podgoršek. V Pišecab
je cesto nenadoma prečkal
kolesar Uroš Bračun. Avto
ga je zbil in kolesar je dobil
težje telesne poškodbe.
PREHITRA VOŽNJA
V nedeljo, 13. avgusta se je
zgodila prometna nesreča na
regionalni cesti Velenje —
Ar j a vas. Voznik osebnega av-
tomobila Milan Lukač je za-
peljal v jarek, da bi se uma-
knil nasiproti vozečemu avto-
mobilu, ki je pripeljal z ve-
liko hitrostjo. Iz jiarka ga je
nato zaneslo na cesto, kjer
je trčil v osebni avto Mila-
na Sivke. Njegova sopotnika
sta dobila lažje telesne po-
škodbe. Materialne škode je
za 15.000 dinarjev.
šE ENA ŽRTEV
REGIONALNE CESTE
VELENJE — ARJA VAS
Iz Ar je vasi proti Velenju
je 14. avgusta vozil z oseb-
nim avtomobilom Milan Zo-
har. V kraju Studenci je pri-
peljal v pregledni ; ovinek,
kjer ga je zaradi prevelike
hitrosti zaneslo na levo stran
cestišča. Tu je trčil v avto,
ki ga je vozil Franc Križnik.
Njegov sopotnik Marjian
Žgank iz Celja je dobil hude
telesne poškodbe in je podle-
gel ina krauu nesreče. Huje
poškodovan je bil tudi sopot-
nik Andrej šulgaj. Material-
ne škode je za 58.000 dinar-
jev.
TRŽNICA
Veste, kaj se je zgodilo
prejšnji teden? žena je posla-
la moža po trgovdnah: »Lju-
bi, prinest mi kilo grozdja,
pol kilograma solate, kilo-
gram kruha in še nekaj rož
za v dnevno sobo.« Pridni
mgžek je odšel v mesto. Po-
gumno je zakoračil v zele-
njavno in kupil solato ter
grozdje. Nato se je namenil
v pekarno, a tik pred pragom
sta ga prestregla dva kolega:
»Ajde, gremo v Majolko!« In
so šli. Srčno je upal, da le
za par minut. No, trajalo je
malo dlje. Končno jim je po-
begnil in uspelo mu je, da je
kupil še kruh. Ni prišel daleč
od pekaminega praga, ko se
je spet zaletel v krog kolegov.
Kaj je hotel drugega? In ker
je imel prejšnji mesec rojstni
dan, je moral plačati rundo
za vse. Pa so sedeli in sedeli.
No, nazadnje je šel revček
peš domov 8 kilometrov, o
ostalem denarju pa ni bilo
sledu, še manj o rožah.
Da se izognete podobnim
tragedijam, vam srčno svetu-
jemo, da krenete na trg. Tu
imate vse na kupu: kruh,
sadje, rože, pa še kaj več.
Grozdje dobite po 20 din, lu-
benice pK) II in 90 para, pa
tudi po 15 din. Breskve so
od 20 do 24 dinarjev, hruške
po 20 din, jabolka 22 din,
banane pa po 12 din. Cene
zelenjave pa se sučejo takole:
kumare so po 20 din, para-
dižnik od 12 do 16 din, pa-
prika 25 din, čebula po 20
din in fižol prav tako 20 din.
Kaj pa rože? Pravijo, da žen-
ska ni ženska, če nima rada
rož. In mar si ne želite na-
klonjenosti ženskega sveta?
Nageljni? Rdeči, beli? Dobite
jih po tri dinarje. Morda pa
so vam všeč gladiole? Njihova
cena se giblje od 4 do 6 di-
narjev. Seveda so tu še ger-
bere po 4 din in vrtnice prav
tako po 4 dinarje.j,Ne bo od-
več, če se sprehodfte od pro-
dajalca do prodajalca!
MAGDA TRATNIK
Zelo veliko naših bralcev, verjetno kar večina, niste
samo vozniki, temveč tudi starši. Dejstvo, da so otro-
ke v šoli ali v vrtcu opozorili na primerno vedenje v
prometu, nas ne sme uspavati v prepričanju, da je bilo
za varnost otroka v prometu narejeno vse, kar je bilo
mogoče.
Nikoli ne smemo pozabiti na odgovornost za varnost
svojih in drugih otrok in na svoj vpliv na otroka. Zato
poskrbimo, da bodo manjši otroci vedno pod primer-
nim nadzorstvom, večjim "otrokom pa konkretlzlrajmo
nevarnosti, ki ga lahko doletijo. Opozorimo jih, kje
naj se gibljejo in katerih predelov se naj izogibljejo,
po kateri poti naj gredo na otroško igrišče ... Ne do-
volimo ilm vožnje s kolesi brez nadzorstva in tam,
kjer je zaradi gostejšega prometa nevarnost večja.
Sploh pa ne, če v šoli niso opravili ustreznega kole-
sarskega izpita, ki ga zahteva tudi zakonski predpis za
otroke od ^ do 14. leta starosti.
Najučinkovitejše vzgojno sredstvo je nedvomno vzgled
staršev. Kaj pomagajo vsi dobri nauki o pravilnem
prečkanju ceste, če takrat, ko hodimo z otrokom, preč-
kamo cesto kjerkoli, kadarkoli in kakorkoli. Ob slabih
vzgledih bo tudi otrok ravnal tako ali pa še bolj ne-
pravilno tudi takrat, ko ne bo pod nadzorstvom odra-
slih. In komu bomo takrat očitali krivdo, č» se bo za-
radi takega ravnanja, kakršnega smo ga sami naučili
s svojim slabim vzgledom, zapletel naš otrok v pro-
metno nezgodo, ki mu bo latiko zapustila trajne po-
sledice, ali oa ga bo stala celo življenje?
Razmislimo o tem in sklonimo čim bolj varovali našo
srečo!
VTISI S POTOVANJA (15)
PIŠE: FRANC KNAFELC
Enega od dnevov v New
Yorku smo v celoti preživeli
v razgovorih z bančniki na
Wall Streetu. Ko smo si v
newyorški klirinški banki og-
ledovali seznam njenih članov,
smo ugotovili, da so praktič-
no vse jugoslovanske poslov-
ne banke njene ■*lanice in
smo verjetno, kot država naj-
številneje zastopani med nje-
nimi člani!
Zvečer tega dne smo bili
povabljeni na banket v Hil-
ton hotel, še med banketom
so nam gostitelji sporočili,
da so nam pripravili presene-
čenje. Presenečenje je bilo
v tem, da so uspeli dobiti
vstopnice za show Lise Min-
neli na Brodwayu. Show se
imenuje »The Act« in je ta-
krat tekel že 36 tednov ne-
pretrgoma v dvorani, ki je
sleherni večer zasedena do
zadnjega sedeža. Liza Minneli
nastopa skupaj s skupino, ki
šteje 4 fante in 3 dekleta. Sa-
ma vsebina ni nič posebnega.
Zelo dobra pa je glasba in še
zlasti odlični so bili izvajal-
ci, ki so odUčno plesali, igra-
li in peli. Njihov ples je marsi-
kdaj prehajal v prave akro-
bicaje. Sestavni del shovi^aje
bilo tudi stalno preoblačenje
glavne zvezde — Lize. Vsakih
nekaj minut je zamenjala ob-
leko, nekajkrat kar na odru.
Minnelijeva je s svojim šar-
mom tako očarala publiko,
da celih deset minut ni pre-
nehal spontani aplavz.
Svoj drugi obisk v New
Yorku smo — v mejah mož-
nosti — izkoristih predvsem
za to, da smo si ogledali ene-
ga najbolj znanUi svetovnih
finančnih centrov Wall Street,
mogočno Peto avenijo in užit-
kov ter zabave poln Broad-
way. V kateremkoli teh zna-
menitih predelov New Yorka
smo bili, povsod so nas
spremljali kupi umazanije,
isto kot smo to videli že ob
našem prvem obisku v tem
mestu. Ko smo se pogovar-
jali z nekaterimi ljudmi, ki
samo začasno živijo v ZDA,
so nam dejali, da ne smemo
preveč tragično jemati uma-
zanije na newyorških ulicah.
Zatrjevali so, da se na to
umazanijo nekako navadiš,
oziroma je pač ne gledaš več
in ker je, ne gledaš, je ne vi-
diš. Pravijo, da se oči nava-
dijo bolj na drugo, prijetnejšo
plat tega velemesta. Da je to
mesto, ki ima ogromno gale-
rij, knjižnic, mvizejev, gleda-
lišč in podobnih kulturnih
ustanov in da skoraj ni ne
dneva in večera, ko ne bi mo-
gel piti pri enem od teh
umetniških vrelcev. Brez dvo-
ma so to dejstva, ki jih ne
kaže prezreti in brez dvoma
je tudi občutek, da imaš ne-
šteto možnosti obiskov teh
kulturnih ustanov, zelo prije-
ten. Vendarle dvomim, da je
tako enostavno pozabiti na
umazanijo, ki te obdaja in še
težje je ne videti, če se spod-
bijaš ob njo. Sicer pa kdo
ve, kaj bi se dogajalo z na-
mi, če bi dalj časa živeU v
tem okolju. Ce je res, da je
človek produkt svojega oko-
lja, potem bi morda tega res
več ne opazil, kot ene od
negativnih plati New Yorka.
V ZDA sem velikokrat sli-
šal, da Ne VIT York ni Ameri-
ka. In ko sem hodil ponovno
po njegovih avenijah in uli-
cah in delal primerjave z
ostalimi predeli in mesti
ZDA, ki smo jih videli na na-
šem potovanju, sem prišel
do prepričanja, da New York
ni tipičen predstavnik ZDA.
Morda je bila želja njegovih
ustvarjalcev, da bi postal ti-
pičen predstavnik te dežele
in morda je prav zato ostal
samo New York, ne pa repre-
zentant Amerike!
Ko smo se končno zopet
vozili proti letališču Keraiedy,
kjer smo pred slabim mese-
cem prvič stopili na ameri-
ška tla, smo bili resnično ve-
seli, da odhajamo nazaj v Ju-
goslavijo k sTOjim domačim
m med svoje sodelavce.
Kot sem na začetku tega
poglavja napisal, sem se v
New Yorku lahko prepričal
v pravilnost našega pregovo-
ra, da je svet majhen. V re-
stavraciji letališča Kennedy
sem srečal nekdanjega pred-
sednika mladine v Celju in
dob;'ega prijatelja Zvoneta
Dragana, ki je prihajal iz
Chicaga in se tudi vračal do-
mov.
Da JAT ne bd prekršil tra-
dicije, smo iz New Yorka od-
leteli s poldrugo uro zamude.
Zopet nas je čakala dolga,
deveturna vožnja do doma.
In kot je to v navadi, čeprav
gre za enake razdalje, je pot
proti domu vedno krajša, kot
pa obratno. Devet ur se je
hit^o krčilo. 11. marca ob 9.
uri sjopoldne smo zopet za^
gledali pod seboj Zagreb in
kmalu nato pristali. Bili smo
zopet doma.
POČITNICE PRI NAS
MALO JESANO" Z MORJA
Naš sodelavec Tone Tavčar se tudi med počitnicami ni ločil od svojega fotoaparata.
Prinesel nam je dva zanJnii\a prizora, značihia za obmorslia letovišča v teh dneh.
Na prvem posnetku sta očka in hči, opremljena s posebno napravico, Id ščiti pred son-
cem in tudi pred dežjem. Kdo ve kateri domiselnež si je zamislil »naglavni senčnik« i
obliki dežnika. Zanj ne potrebujete rok, enostavTio vam stvar čepi na glavi in ščiti med
hojo in tudi med plavanjem, če seveda znate držati glavo dovolj pokonci. Težave nastopi-
jo, ko ležete na tla, da bi se sončili.
V prejšnji številki smo pisali, da je Jugoslavija Meka za nudiste. Povedali smo tutf-
da nagci ne hodijo samo po kopališčih, ki so namenjena samo zanje. Na.jdete jih tudi
med oblečenimi kopalci. Ta posnetek, ki je nastal v kampu »Straško« na otoku V'iS^
rgovorno priča o sožitju nagcev in »tekstilcev«.
ZA SMEH
Američan in Anglež sta sta-
vila, kdo bo povedal bolj ne-
verjetno zgodbo.
Prvi je začel Američan: Ži-
vel je neko ameriški gentle-
man...
»Si že dobil stauo;« je po-
hitel Anglež.
Dva norca sta pobegnila iz
norišnice. Spotoma sta ukrad-
la star bicikel in se pripeljala
na bencinsko črpalko in za-
htevala, naj jima prodajalec
natoči bencina.
Prodajalec je -pomenljivo
zavrtal s prstom v čelo rekoč:
»Vama najbrž manjka vi-
jak?!«
»Vidiš, pravi eden od obeh
norcev, k(^fnaj si nabaviš nov
avto, že se začnejo popravi-
la«.
Fant sreča dekle, ki v
naročju nosi mačko.
»Lahko pobožam vašo mu-
ciko?
»Seveda, odvrne dekle, toda
kam naj dam ta čas tole ži-
valco?«
Mož ženi pri kosilu:
»Čudovite so te gobe! Od
kod imaš  recept? Iz krimi-
nal ke?«
Pacient: Preganja me obču-
tek, da nas stare ljudi vsi
izkoriščajo.
Psihiater: Bežite, bežite. To
vendar ni res.
Pacient: Hvala, doktor za
vaše besede. Koliko sem vam
dolžan?
Psihiater: Koliko pa imate
pri sebi?
Tudi letos je Ribiška družina iz Šempetra v Savinjski doli-
ni pripravilla tradicionalno telonovanje za ribiškega carja.
Letos se je najbolj izkazal IVIarjan Goršek, drugo mesto je
osvojU Štefan Bedjanič in tretje Tone Cater. Leto.šiiji car
bo prav tako kot vsi dosedanji skrbel za to, da bi čini nanj-
krat prilia,jalo do raznih zastrupitev voda in da bi se ob
naših rekaii pojavljalo vse manj »divjih« ribičev.
foto: EDI .MASNEC
NOVI TTCDNIK — Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec —
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a — Glavni in odgo-
vorni urednik: Milan Seničar, tehnični urednik Franjo Bogadi — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved,
Mateja Podjed, Vojko Rizmal, Brane Stamejčič (odg. ur. Radia Celje), Damjana Stamejčič, "Zdenka Stopar, Milenko
Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik. Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopi-
sov ne vračamo — Cena f>os. štev. 4 din — Olol. naročnina 180 din, polletna 90 din. Za inoz. je cena dvojna, štev. žiro rač.:
50700-603-31198 — CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. — Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.