94
Slovstvo.
rečemo glede na obliko — vsaj večinoma lahko, da sta nekaki izjemi. »Rafaelova« vsebina je res izvrstna in ne morem dovolj pohvaliti pisatelja, da je podal naši odrasli mladini takega tovariša proti nebesom. Mladim in odraslim čitateljem priporočamo prav toplo »Rafaela«; pisatelju pa želimo, da bi se knjiga kmalu pokazala v drugi izdaji.
„Hoja za Marijo Devico" ali posnemanje njenih čednostij. Po P. Sebastijanu Zaj-lerju, premonstratencu, posnel B. Bartol, duhovnik. Na svetlo dala družba sv. Mohora v Celovcu, Drugi natis. 1890. Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu Cena mehko vezanemu iztisu za ude 40 kr., za neude 50 kr. Veznina stane še posebej za popolnoma v prtu vezan iztis 40 kr., v usnju z rudečo obrezo 50 kr. in v usnju z zlato obrezo 60 kr. Po pošti sprejet iztis 10 kr. več. — To je udom družbe sv. Mohora znana knjiga, ki je tu v drugem natisu. Radi omenjamo, da je poleg izvrstne vsebine tudi jezikovna oblika pravilna in lepa.
RVATSKO    SLOVSTVO.
(Konec.)
Znani narod, katerega je previdnost božja razkropila po celem svetu in s katerega členi so tudi Hrvati lepo obdarjeni, pohvali se lahko s posebno bistrim umom, če je treba zadovoljiti volji in željam čitateljstva. Tudi izdajatelj »Dom i sviet«-a — vreden sin svojega naroda — je spoznal, kaj naj podaje svojim čitateljem, da bodo zadovoljni. On je brzo spoznal, da bi strogo leposlovni list izdajatelju ne koristil mnogo, pa je .zato utemeljil list, kateri bi bil nekako v sredini — niti bel, niti črn, kateri bi pa vendar nosil lahko ime leposlovnega lista. In evo ga »Dom i sviet«-a! Žalostna osoda zadela je da-kako najpopreje pesmice, katere so vendar prave hčerke lepega slovstva, ker one so bile že v početku in so še vedno povse izključene iz »Dom i sviet-«a. Dakako, takovo blago je drago, a niti jih srednje naobraženi neznam kako slastno ne čitajo. Širje polje pa je ostalo romanom in povestim, katere so si osvojile malone celi »Dom i sviet« od prve strani pa do zadnjih dveh. Vendar tudi tukaj je trebalo bistrega očesa. Dasi se povesti, zlasti romani, radi čitajo, vendar se čitateljstvo ne bi zadovoljilo s kakovimi klasičnimi, nravstveno pisanimi povestmi, nego jih je treba začiniti z obilno mero nenravstvenosti, katera je sedaj posebno v navadi, a k temu morajo biti tudi »srce dirateljni« — v srce segajoči, ker drugače ne bi dosegli nobenega uspeha. In res, v »Dom i sviet«-u najdeš obilo takovih romanov, kateri ne samo ne blaže srca, nego je trujejo s pogubnimi strastmi, tako, da se je celo neki učeni protestant čudil, da se nihče ne ustavi takemu listu. Ti rečeš morda, da preveč črno gledam in pa da je glavno, da tudi naobraženi svet, posebno pa krasni spol ljubi hrvatsko knjigo: ali odgovarjam, da je bolje, ničesar ne citati, kakor pa citati tako kvarljive stvari. Res se bode »Dom i sviet« omilil morda kakovi stari, zapuščeni gospici, katera v svoji sobici prebira »Romanbibliotek«-o in vsaki čas
pogleduje na okno, ali se ne bliža zaželeni vitez in ji donaša srce v naročju, vendar vprašam, kateri pošteni oče in katera skrbna mati bodeta dopustila svojim otrokom — tudi če so že v mladeniški dobi — da čitajo onakove stvari, kakor so Kumičiceve: »Saveznice«, njegova »Otrovana srca«, katera izhajajo v letošnjem »Dom i sviet«-u in mnoge druge stvari, ali bolje smeti, katere se prevajajo iz slovstev drugih narodov. Rad priznavam, da je Evgen Kumičič (Jenio Sisolski) nenavadno darovit in plodovit pisatelj, vendar zakaj opisuje vedno izgubljene, gnjusne in zlobne ljudi, kateri plavajo v človeških strastih? Kaj ni še vedno dobrih ljudij nasvetu? Jako se moti, če meni, da bode s svojimi povestmi vzdignil pale in otel izgubljene; njegove povesti pripravljale bodo novih žrtev, trovale mlada srca in vzbujevale strasti — ako bode tako pisal, kakor je do sedaj.
Za povestmi se vrste smešnice, a za smeš-nicami opis slik, s katerimi se »Dom i sviet« posebno ponaša. Slik ima »Dom i sviet« obilo, v vsaki številki donese jih osem do deset. Slike predstavljajo obično dnevne svetske dogodke; od nedavna je začel donašati tudi razne slike iz hrvatske domovine, kar je hvalevredno, zlasti pa donaša slike raznih znamenitih osebnostij. 0 slikah v obče sodim, da so dokaj slabe in mnoge njih jedva malo nadkriljuje slike iz raznih nemških judovskih listov, portreti so pa nekakova vaba za naročnike. Da ne govorim o raznih osebnostih, katere so na svetskem glasu (razni vladarji, škofje, ministri itd.), donaša »Dom i sviet« tudi Hrvate, one, kateri so se na slovstvenem polju odlikovali, še češče pa znamenite pristaše in zagovornike raznih političnih strank, češ leposlovni list »stoji nad strankama«. Dakako, dasi »stoji nad strankama«, vendar donaša raje vladine pristaše, kar posebno prija listu, ker si ga naroči marsikateri naročnik, kateri bi se drugače ne naročil, češ, kako bi ne podpiral lista, kateri donaša slike prevzvišenega gospoda bana — narodnega dobrotnika — pre-jasne gospe banice in mnogo drugih naših vplivnih oseb. Nu, včasih pa izide v »Dom i sviet«-u tudi slika kakovega hrvatskega rodoljuba — da je volk sit in ovca cela — a obe stranki tolaži z besedami: »Mi smo nad strankama !«
Za slikami se vrste mali odstavki: »osobne viesti, kronika, umrli i nesreče, književnost i umjetnost (obično samo naslovi knjig), kazalište i glasba, trgovina i promet, šah, rebusi i igre«, a vse završujeta: »moda i šport« z eno modno sliko. Kakor vidiš, prijatelj, list je res jako mndgostran in raznovrsten.
Ta leposlovni list torej je osnovan na zdravem temelju, je najbolji in najpriljubljeneji leposlovni časopis in prinaša narodu zdrave, dobre zabave in pa pouke! Jaz pa pravim, da list nima prav nič hrvatskega, kakor ime in pa to, da je pisan v hrvatskem jeziku, vse, vse drugo je tuje, čisto tuje. In baš zaradi tega bode Hrvate potujčeval fino in počasi, ker je jako umen in zvit, oblečen v hrvatsko obleko, kakor volk v ovčji koži. List, narodu koristen, moral bi imeti povsem drugačen temelj,  pa  tudi biti v drugih rokah;