Vprašajmo občane
Člani krajevnih skupnosti naj odločajo, kje in kako bi se radi športno udejstvovali. V rekreacijskih prostorih in igriščih »soseske«
Telesna kultura v občini Ljubljana Center se navzlic dobri volji in priza-devanju mnogih dejavnikov ndkakor ne more izviti iz nekaterih težav. Mednje sodi tako pomanjkanje ustreznih objek-tov in naprav, bodisi pod streho bodi-si na prostem, kakor tudi preozek krog delovanja nekaterih društev. Toda ti dejstvi sta y mnogih primerih med se-boj povezani, odvisni drugo od drugega. Obe bi lahko omilila, če že ne povsem razvila večja angažiranost krajevnih skupnosti na področju telesne kulture. Ponekod, na primer na Taboru in na Poljanah pa tudi na Prulah, se že ka-žejo določeni, čeprav še zmerom skro-mni rezultati večje zavzetosti krajev nih skupnosti.
Pravzaprav je v občini Ljubljana Center — podobno kot v drugih ljub-ljanskih občinah — več dejavnikov, or-ganizacij in organov, ki se še kar tru-dijo tako za množično telesno vzgojo in športno rekreacijo kakor tudi za kvalitetni šport (Partizan Narodni dom za telovadce, Ilirija za Plavalce itd.), vendar pravega haska ni in ni. Kar za-deva kvalitetni šport, vemo, da so zanj potrebnj ustrezni pogoji — tako objek-ti kot specializirani trenerski kadri na visoki ravni. Upati je, da bo nanovo ustanovljeni odbor za kvalatetni šport pri    mestni   zvezi   za   telesno   kulturo
kmalu pravtako uspešen v prizadeva-njih, da bi pomagal tekmovalnemu športu v Ljubljani, kakor je uspešna komisija za rekreacijo MZTK. Toda tu-di telesnokultuma skupnost, ki bl bila nedvomno potrebna tudi v občini Cen-ter, se ne bi smela ogibati problemov kvalitetnih športnikov z njenega pod-ročja, pa čeprav imamo MTZK in stro kovne zveze pri TZKS.
V okviru telesnokulturnih skupnosti pa bi bilo treba najprej uskladiti in povezovati prizadevanja za razvoj mno-žične telesne vzgoje in športne rekre-acije. Medtem ko je za mladino, kJ obiskuje šolo kolikor toliko dobro po-skrbljeno, saj je raven šolske telesne vzgoje čedalje višja pa tudi šolska športna društva so v občini Center na-vzlic raznim težavam čedalje bolj mno-žična, zato so pošolska mladina in od-rasli občani preeej na slabšem. Ozrimo se po društvih Partizana, pa bomo ugo-tovili, kako malo je v njihovih vrstah pošolske mladine in odraslih občanov sploh. šele v zadnjem času, ko so ta društva razširila doslej precej ozek pro-gram rekreacije, se stvari izboljšujejo. Upoštevati pa je treba tudi prostorsko stisko. Vrzeli v prejšnjih, ožjih progra-mih društev »Partizan« so bolj ali manj uspešno izpolnjevale sindikalne organi-zacije v nekaterih delovnih kolektivih.
Akcija »trim« šport za vsakogar — je sindikatom, ki prirejajo razne delavske igre, zelo dobrodošla, saj vabi k šport-ni rekreaciji tako kot Patizan tudi iz-razdte netekmovalce. V okviru te akci-je je bila v preteklem letu zelo uspeš-na komisija za šport v delovnih kolekti-vih pri mestnem svetu zveze sindikatov Ljubljana, ki deluje z roko v roki z ustrezno komisijo pri MZTK in OBZTK Center. Od aprila do avgusta je na ig-riščih in v bazenu na Kodeljevem pri-rejala rekreacijske dejavnosti za člane ljubljanskih delovnih organizacdj, pozi-mi preteklega leta pa je pomagala — kakor tudi letos — pri organizaciji ob-činskih prvenstev in mestnega sindikal-nega prvenstva v slalomu, priredila družinsko tekmovanje na smučeh in še marsikaj drugega. še zlastd pa je bila aktivna s propagando — tudi filmsko — o trimu »športu za vsakogar«. Obe ko-misiji skupaj sta bili pobudnik in so-delavec pri gradnji prvih stez trim-te lovadnic v naravi — v Ljubljani in si cer v Mostecu in pri čadu, zgraditi pa nameravata še stezo na Gradu in na Golovcu.
Krajevne skupnosti bi namreč mora-le odločati, kaj in kje glede rekreacije. Prav in lepo je, da so sindikati čeda-lje bolj angažirani tudi za športno re-kreacijo v delovnih kolektivih, toda pri krajevnih skupnostih morajo upošteva-ti, da s tem še ni rešen problem rekre-acijske dejavnostd njihovih občanov. Saj vemo, da na primer večina delavcev tovarne »Rog« ni iz občine Center itd. Morda ne bi bilo odveč, če bo v vsaki krajevni skupnosti izvedli med občani anketo o tem, kakšno rekreacijsko de-javnost, in kako organizdrano. si želijo, kakšne objekte na prostem in pod stre-ho, koliko so morda pripravljeni    pri-
spevati za gradnjo. Toda ne glede na ta-ko anketo pogrešamo vsi odrasli obča-ni balinišča, kegljišča itd. Rezultati an-gažiranja krajevne skupnosti in občine na področju telesne kulture so v zad-njem času zlasti vidni pri Partizanu Tabor. Društvo je povečalo število član-stva. Z njim ter krajevno skupnostjo je začelo izvajati načrt, namreč da bi dom na Taboru postal sodoben rekreacijski center z bazenom itd. S sistemom na-prav za telesno vadbo cicibanov je Par-tizan Tabor omogočil tečaje za vzgoji-teljice iz vrst vzgojnovarstvenih zavo-dov. Po drugi plati pa lahko navedemo priraer »Partizana« Narodni dom, nam-reč njegove težave, nerazumevanje za graditev rekreacijskega centra na pro-storu njegovega letnega telovadišča. Menda je naposled odločeno, da ceste skozi Tivoli ne bo. Toda, kdaj bodo ob-čani, ki jih je najmanj 90 odstotkov proti cesti čez Tivoli, izvedeli za dokonč-no odločitev  glede  tega  problema?
Zdaj imamo in graddmo nove sose-ske, gostota naseljenosti se premlka. Med Poljanskim nasipom in Poljansko cesto in Ambroževim trgom grade veli-ko stanovanjsko poslopje. Mar ne bi kazalo v spodnjih prostorih zgraditi te-lovadnice Poljane, ko tako manjka po-kritih rekreacijskih prostorov!
Seveda bi bilo treba v vseh krajev-nih skupnostih občine Ljubljana Center organizdrati klube za rekreacijo. Krajev-nl sveti bi morali v okviru urbani-stičnih in zazidalnih načrtov zagotovitl ustrezne površine in prostore za rekre-acijsko aktivnost občanov glede na sta-rostne kategorije.
Krajevni svetd naj bi si na osnovi potreb zagotovili pri občinski skupšči-ni Ljubljana Center večja sredstva za športno rekreacijo občanov.D. Kuret