Do leta 1951 bodo knjižnice v ptuj-
skem okraju štele nad 25.000 knjig
Velika vloga knjig pri vf.goii deJovnih Ijudi je poudarjena v petlefnem planu ?_a piuj^ki okraj s potrebo. do leta 1951 dvigniti .<tevilo knjižnic   na 90 s 25.000
kniurami
Razurnevanje za r?snost te naloge se je pokazalo v  »Tednu napredne knj^ge^.
V ptujskem okraju, predvsem pa v Ptuiu, Ormo/.u, Strni^ču, Majšperku, PavlovcHt, Bukovcih in dru^je so bile vestno pripravljene kniižne razstave in v zvezi  z njimi  izvederia   predavanja
Z zadovoljstvom laliko ugotovimo, da se delcvni Ijitdie iz rne.sta in vasi za-nimajo ?a pisatelje in pesnike in nji-bova knjižna dela, za strokovnjake vseh vrst in njibove ugotovitve ter nasvete. VpraSaiije  razvijanja   tega  odnosa  med
ljudstvorn pa je v veliki tneri odvisno bolj od knjižničarjev kot od knjižnic Siimih. Kjer so v vaseh knjižničarji spoznali mentaliteto delavcev in kmctov, tam so znali ustvariti knjižnico, ki je postala liudem potrebna. Mnoge knjige so zato našle pot med ijucJstvo. ker so mu bile" potokaz in moralna opora ob težavah in nelasnostih. Takih knjig ima-mo danes na izbiro. Seveda ie'prednost dana pisateljem. ki življeiija niso o!ep-ševali do nedosegljive višine. temveč so kalili ljudi. da so bili toliko borbeni. da so znali premagovati težave in si ustvanti  !epo   žlvljsnje.
Povsod na vaseh razpo'agaid knjiž-nice z deh, ki so iih napisaii naši veliki možje: Cankar, Pre?ersn. Murn. Levstik, Kajuh, Bor itd. Maio je ijudi, ki ne po-
znajo  Miška  Kranjca. Prežihovega  Vo-ranca, Bevka in Finžgarja.
Knjižnfčarji bi moraii misfitt na to, da bodo pozimi deJovni Ijudje segali po leposlovnih, strokovnih, zgodovinskih, potopisnih in  dnigih knjigah in  reviiah.
Gornia planska naloga ne bo saino dosežena, ampak tudi daieč presežena, če bodo vse knjige iz številnlh kniižnic prečitali naži delavci in kmctje in s pri-dobljenim znanjem podpirali grraditev socializma za srečno in veselo ter pa-metno  živlienje  na.ših delovnih  liudi.
S.R.