Katoli&k cerkven list.
Danic« iihaja vsak petek na cel poli, in velj4 po poŠti za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četert leta 1 gld. 15 kr. V tiskarni« sprejemana na leto 3 gold. 60 kr. , za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik , izide
Danica dan poprej.
Tečaj XXI.
V Ljubljani 6. listopada 1868.
List 45.
Cerkvene pesmi.
Prestavlja J. Bile. (Dalje.)
0 cerkvenem žegaaaja.
i.
(C o elestis
Nebeški grad Jernzalem. Presrečnega miru pogled, Visoko mesto, z živih skal, Prot nebu kvišku dvigaš se, Obdaja ko nevesto te Tisučkrat tisuč angelov.
Presrečno zaročeno si, Z Očeta slavo obdarjeno, Obsiplje Ženin z milostjo Te, ko kraljico cenjeno; Zaročeno si Kristusu, Nebeško mesto slavljeno.
urbs Jeru8alem.)
Tu biserov bliičijo se In vsim odperte vrata so, Člo veka pelje tjekaj pot, Ak čednost zala vodi ga; Z ljubezni do Zveličarja Terpljenje vsakdo prestoji.
So z dletom blago obsekane Z udarci brezštevilnimi, In s kladvom mojstra olikane Te skale v zide stavljene, In dobro skupaj sklenjene Na verh visok postavljene.
Naj bo Očetu vredna čast Povsod, vsikd&r Najvikšemu, In Sinu ž Njim edinemu, In slavnemu Tolažniku. Naj bode čast Jim, slava, moč Na čase večne večnosti! Amen.
II.
(Alto ex 01ympi vertice.)
Od verha Olimpa stermega Naj Vikšega Očeta Sin Spusti na nizko zemljo se, Ko skala od hriba vtergana; In hiše rajske in zemeljske Sta vogla oba zedinjena.
Al sedež nebeščanov tam Prepeva vedno hvalnice, In Boga Trojedinega Slavi z veselo hvalnico. Njim družimo se v pesmicah Ter hrepenimo v 8ion prit'!
Te tempeljne, nebeški Kralj! Napolni z lučjo milostno, Sem pridi, pridi, prosimo, In želje sliši naroda, In naše serca vsmiljeno Napolni z rajsko milostjo.
Tu prejmejo kristjanov naj Prosečih vroči zdihljeji Darove hiše blažene, Darov naj veselijo se, Dok trupla rešeni vezi V nebeške dvore pridejo.
Naj bo Očetu vredna čast Povsod, vsikdur Najvikšemu, In Sinu ž Njim Edinemu, In slavnemu Tolažniku Na čase večne večnosti! Amen.
Svetost Cerkve r devetnajstem stoletji.
(Konec.)
Iz nemškega sicer ne moremo druzega za častitljivega" imenovati, kakor le Klemena Hofbauera, vendar je pa sv. Duh v sedanjem stoletji Nemčijo z duhovnimi čudeži druge verste obdaril, kakor s svetniki.
Veliko število je namreč onih, ki so pustili protestanštvo ali druge vere, in pristopili v pravo katoliško cerkev. Večkrat je bilo treba k temu spreobernjenju imeti serč-nost in pogumnost mučeniško, ali saj junaško premagovanje samega sebe, kar pa se ni dalo zgoditi brez čudeža milosti Božje.
Ne manjka sicer popolnoma tacih, ki so v pravi svetosti in pobožnosti živeli, vendar jih ne bom tukaj našteval, temuč bom le življenje čast. Klemena Hof-baura nekoliko bolj popisal.
Častitljivi Klem. Hofbauer, ki je bil rojen 26. grudna 1751 v Tasviču na Moravskem, je bil sin pri-prostih, pa pobožnih staršev. Po zgodnji smerti očetovi ga pelje mati pred podobo Križanega, ter mu reče: »Glej, ta le je odslej tvoj oče, pazi, da boš hodil no poti, ktera mu je všeč." Temu svarilu natanko je bilo podobno njegovo življenje. Zavoljo revšine svoje družine in silnega jožefinstva je spolnil željo, stopiti v duhovski stan, ali pa za pušavnika se Bogu posvetiti, še le pozno. Vendar po viši naredbi se mu je na bolje obernilo. V Rimu, kamor je večkrat popotoval, je spoznal svoj poklic, in stopil 32 let star v društvo redemptoristov. Sv. Alfons je spoznal v veliko si veselje, da je mladeneč orodje, kterega se bo Bog poslužil za razširjanje družbe na Nemškem, kamor ga je tudi poslal prec ko je bil sprejel mašnikovo posvečenje. Ker mu je bilo na Av-strijanskem delo odpovedano, se je podal v Varšavo, kjer je med težavnimi razmerami njegovo delo imelo veliko vspeha. Od tod je vstanovil na mnogostransko zahtevanje raznostne hiše na Nemškem in na Švicarskem. S svojimi tovarši vred povsod preganjan, sc je vernil 1. 1808 na Dunaj. Pa tudi tukaj je mogel zavoljo cerkvi sovražne zisteme le na tihem delati, toliko bogatejši pa je bil blagoslov Božji nad njim.
Najpervo za ravnavca (rektorja) italijanske cerkve, potem ravno tako pri uršulinski cerkvi, se je neprene-noma trudil na leči, v spovednici, in pri bolnikih. Poln kreposti svetega Duha, je razodeval priprosti, malo izobraženi maŠnik nepopisljivo moč do ljudi vseh stanov, in spreobernil je veliko grešnikov in krivovercev, večkrat prav po čudoviti poti. Bog ga je postavil v središč med jožefinsko modrovanje, kjer je bilo cerkveno življenje naj bolj podvezano in oterpnjeno, da bi podžigal sveti ogenj in pripravljal prerojenje katoliške Avstrije. Vse dobre početja je podpiral; posebno se ima mnogo spreobernjencev njemu za to milost zahvaliti, kakor Klinkovstrom in Kristjan Slosser s svojo blago ženo; veliko jih je pa v globočine katoličanstva vpeljal. Leta 1819 je velika policija, ki je djanje Hofbauerovo za deržavi Škodljivo spoznala, dala mu na voljo, ali da raz-terga vez s svojim društvom, ali pa zapusti avstrijansko deržavo. Previdnost Božja pa je zmedla namere sovraž-
nikom. Po povelji blagega cesarja Frančiška je smel Hofbauer ne le ostati na Dunaji, ampak dovolilo se mu je tudi hiše za svojo družbo zidati. Ni pa dolgo vžiral sladkega tolažila, ki ga mu je delalo razširjanje družbino. Končal je 15. susca 1820 svoje lepo življenje z ravno tako lepo smertjo. Zanesljive priče pripovedujejo mnogo čudežnih djanj iz njegovega življenja, ki so jih z lastnimi očmi vidile. *) Kadar je izrekel kaj preroškega ali izprosil kako milost; je začel o druži h rečeh govoriti, da bi pazljivost ljudi odvernil.
Francosko, ki se zamore mati svetnikov imenovati, se je tudi v sedanjem stoletji vredno skazalo tega imena, posebno pa je ta dežela z ozirom na palmo mu-čeništva naj bogatejši dežela vsega evropejskega ker-šanstva. Že tako veliko število na novo osnovanih društev in bratovšin pričuje jasno obširno razlito moč sv. Duha na Francoskem. Pred vsemi nahajamo slavnozna-nega fajmoštra Viane-a d" Ars izmed naj bolj znamenitih mož, kar jih pozna novejši cerkvena zgodovina. Njemu ni natora nič druzega podelila, kakor dobrovoljno pohlevno serce, vse na njem je bila zgolj milost, čudovita milost: njegova čeznatorna modrost in previdnost, mikavna govornost, njegova nadčloveška stanovitnost v naj težavnišem premagovanji in delu, celo njegovo telesno življenje, ktero se je zamoglo le z neprenehljivim čudežem ohraniti, posebno blišeči dar preroški in čudežni. Prišteti bi se še dalo mnogo devic, kakor častitljiva Marija Rivier ska, Emilija Kodat-ova, in nektere druge, ktere spričujejo, da cvetejo na katoliškem Francoskem zraven cvetic mučeništva tudi lilije mnogoterih čednost v miru.
Francosko glavno mesto, kterega poveličujejo vojne slavne tega naroda, pa krije v ozidji svojem že nekaj let tudi znamnja višji vrednosti, zmagovavne spominke, ki so bili pribojevani ne s prelivanjem tuje kervi zavoljo posvetnih sebičnih namenov, ampak s prelivanjem lastne kervi zavoljo zveličanja druzih. V semenišu zunanjih misijonov je sobana, ktera je dobila ime „dvo-rana mučencev." Reči, ki so v nji, se dajo razdeliti v tri verste. Stene so ozališane s tri in dvajsetimi slikami kitajskega dela (pervotne ali pa posnete). Veči del teh slik nam kaže prigodke mučencev devetnajstega stoletja na Kitajskem, in Kitaju podložnih dežel. Ob levici vhoda stoji trinajst omar, v kterih so spravljene — pri nekterih vse kosti ravno tolikerih mučencev, bodi si misijonarjev ali domačinov. V tretjem redu pa so raznotere reči, oblačila, trinoške orodja, verige, lastnoročne pisma itd., ki se hranijo kakor spominki od več ko sto mučencev vsakega stanu, starosti in spola. Dvajset teh mučencev je izhajalo iz ravno tega semeniša že v tekočem stoletji, namreč od ondod, kjer je mučeniška dv orana, in izmed dvajset jih je že 13 sv. cerkev za častitljive izrekla, med temi je tudi Šapdelen (Chap-delaine), ki je še le leta 1857 kri prelil; med drugimi, ali misijonarji ali domačini, je še kakih 30 častitljivih. Ali je kaj ginljivšega in bolj velikanskega za keršan-stvo, ki toliko francoskih sinov navdušuje, in ki se posebno v ti hiši pričo takih zmagovavnih znamenj goji in spodbudujeV
Pa ne samo to semeniše, ampak tudi mnoge druge bratovšine in redovi na Francoskem, pošiljajo svoje misijonarje na Kitajsko, in štejejo med njimi častitljivih mučencev. Število mučencev in misijonarjev se naraša leto za letom.
Tudi Španija, poprejšnje stoletja v tem naj ro-dovitniši, šteje nekaj mučencev med svojimi sinovi, ki so se skazali vredne tovarše s predniki svojimi in s francoskimi vred, n. pr. častitljiva Delgado in Hen-
*) Pisma z Duuaja, ki jib jo „Daii.M več Jiazuauila, to pričajo.
nares, in leta 1861 raučenec Melhior; vsi trije so misijonski škofje iz reda dominikanskega.
Poglejmo pa nekoliko na bojiše samo, in vidili bomo učence ne manj ko njihove učenike obdarovane s Čudeži sv. Duha. V Koreji, na Kitajskem, v Tonkinu, v Kohinkini in nekterih avstralskih otokih se ponavljajo do pike natanko :nučeniške dogodbe pervih trčh stoletij. Satanska grozovitost preganjavcev, nezmerno število preganjanih, po eni plati grozovita silnost in različnost muk, po drugi pa nebeška poterpežljivost, stanovitnost, veselo prenašanje smerti mučencev vsake starosti, vsakega stanu in spola, njih navdušena zgovornost vpričo sodnikov in kraljev, njih medsebojna ljubezen, nad ktero stermi ne-verstvo, čudoviti prigodki, ki 60 večkrat z mučenjem sklenjeni, posebno naj veči čudo, da je kri mučencev seme novih kristjanov, — vse te reči, kakoršne vemo od pervih kristjanov o rimskem cesarstvu, in se našemu spačenemu času kakor basniške dozdevajo, se spolnujejo sedaj na novo.
Število mučencev, ktere sta papež Gregor XVI in Pij IX med letom 1840 in 1857 za častitljive razglasila, je do 164, ki se imajo sedaj zveličanim prišteti. Sploh je onih, ki so bili mučeni, več tisuč, posebno v Koreji, Tonkinu in Kohinkini. Samo v Koreji se šteje od 1. 1840 čez 800 mučencev. V Kohinkino je bežalo med preganjanjem 80.000 kristjanov, ki so bili v taki rev-šini, da je rekel eden njih mašnikov: da bodo lakote umerli, preden jim bo dano za vero umreti.
Terpinčenja, ktere so mogli prestati mučenci, so veči del tako strašne, da je že misel na nje plašivna in grozovitna. Pregnanstvo, ropanje, golota, lakota, dolgo jetništvo, obglavljevanje, to so bile le naj manji terpljenja, akoravno presega ravnanje v kitajskih ječah vse misli. Predolgo bi bilo naštevati vse orodja in tra-
frila, s kterimi so se mučili služabniki Božji; povem naj e, da so jih terpinčili raznotero, kakor se le d& človeški grozovitnosti in neusmiljen ju izmisliti. Dominikanskemu škofu Melhijoru so ločili vse ude od telesa s serpi, ki so jih nalaš naredili tumpaste. Čast. o. Šapdelen a so po velikih drugih mukah počasi zadušili, in sicer tako, da je 24 ur visel med dvema deskama, v kteri je bil vrat vtaknjen. Čast. o. Maršanda je zapored po 5 rabeljnov žgalo z razbeljenimi železnimi če-piči, in ko je to terpljenje prestal, so mu v velikih ko-sovih meso s telesa tergali. In pri tolikih bolečinah ni bilo čuti ne besedice pritožbe iz ust spričevavcev, temuč le samo serčni klic imena Jezusovega; nobene boječ-nosti, temuč glasno in odkritoserčno spoznavanje, večkrat še ne znamnja kake bolečine, ampak nebeška jasnost in veselje zavoljo časti, da za Kristusa terpe. Veo-dar so ti narodje od natore boječi, — nam bi se zdelo smešno, kako se boje poglavarjev in namestnikov.
Bili so med terpini dostikrat prav sceloma novinci, možje naj višjih stanov, ki so odrastli v vsi posvetni imenitnosti in zložnosti, osemdesetletni starčki, matere, kterih dojenčke so njim pred očmi terpinčili, nežne device in otročiči v lepem cvetu. Trinajstletni Peter Lion, sin mučeniške družine, nov Pankracij, se je bil sam prostovoljno sodnikom naznanil, in bil je osemkrat ter-pinčen pred sodnijo, štirnajstkrat so ga trinogi čez mero neusmiljeno mesarili, poslednjič so ga z deskami obro-boma tlečili, tako da so mu krajci globoko v meso segali in ude terli; vender je imel še toliko serčnost, da je odtergane kose mesa trinogu norčevaje pred noge metal. (Med japanskimi mučenci, ki so^ravnokar med blažene prišteti, so otroci od 3 do 4 let Štirleten deček Nacek je bil s svojo materjo vred vsmerten. Na njen opomin je še na morišu tekel k o. Spinola-tu po blagoslov ; gledal je s suhimi očmi, ko je padla glava nje-
gove matere ujema k nogam, in zdajci je odgernil vrat ter pomčli trinogu tenki svoj vratec.)
Že ta stanovitnost in dobra volja sama je bila velik čudež sv. Duha; pa ne manj tudi odkritoserčnost in nebeška modrost, s ktero so mučeniki govorili pred sodniki, kakor je Zveličar obljubil. Naj veči čudež pa je bila nepremagljiva moč, po kteri se je ogenj, ki je v spričevavcih gorel, tudi v druge preseloval. O začetku preganjanj v Koreji in Kohinkini so novokeršenci raz-odeli veliko boječnost; ko je pa perva kri tekla, so bili tako oserčeni, da so jih mogli misijonarji resno opominjati, da naj se nikar sami ne skazujejo pred sodniki. Veliko nevernikov, ki bi sicer nikoli ne bili kristjani, je bilo s takimi zgledi in z molitvijo spričevavcev k temu pripravljenih ter so sv. vero sprejeli, na ktere očitno spoznanje je tudi nje bližnje mučenje čakalo. V Koreji, kjer se misijonar po dnevu se prikazati ne sme, so med preganjanjem že v enem letu imeli 1000 spreobernjencev. V Kohinkini in Tonkinu, kjer je bilo 38 let naj grozovitiši in skorej nepretergano preganjanje, se je bilo spreobernilo 140.000 nejevernikov k keršanstvu.
Godili so se dostikrat o tacih prilikah čudeži, kakor pri pervih kristjanih. Naj povem le nekaj. Dan preden je bil vjet čast. o. Chapdelaine, se je prikazal svetel križ nad vasjo, v kteri je on bil, in vidili so ga neverniki in kristjani. Pred sodbo so ga peklili s 3U0 udarci, in ker ni razodel nobenega znamnja bolečine, so ga razdraženi trinogi dalje tepli brez števila in ga tako raztergali, da se ni mogel več ganiti. Komaj pa so ga v ječo nazaj prinesli, so se beriči čudili, ko je zopet vstal, Boga hvalil in hodil kakor zdrav. V drevo, na ktero so po smerti njegovo glavo obesili, je kmali potlej trešilo. Enako je strela prederla vrata sodnije, v kteri je bil misijonar obsojen , in razdjala je bližnjo pagodo (neverski tempelj), v kteri so bili trinogi po moritvi svojim bogovom hvalno slovesnost napravili.
Zgodovina azijanskih misijonov je že samo doveršeni dokaz, da je katoliška vera od Boga, je očiten dokaz, ki vse druge po svoji živosti presega ali prav za prav poterjuje, in je popolnoma jasen in razumljiv tudi manj učenim. Tukaj vse nasprotno zvijačno modrovanje ne pomaga nič, treba je le dobrega serca, da človek resnico spozna in se za njo navduši. („Heiligkeit der Kirche im 19. Jahrhundert von Dr. M. Scheeben, Frankfurt a. M. 1867.)	M-c.
v
Štiri zastavice* Mere fe te vera rediti zmožna.
1. Nasprotje v človeku.
Človek, kako velik, kako močan, veličasten in blag ; pa tudi kako majhen, kako slab, nizek in neplemenit. On ima bistro luč, tava pa večidel v tamoti: pamet, ki ga nikoli ne moti, on pa — koiikrat se zmoti. On ima serce, ki je vstvarjeno za ljubezen, pa redkokrat je prazno sovraštva in jeze. On časti svojo pamet kot vodnico, pa ji vendar ne sledi; v svojem notranjem sliši glas, pa se ne zmeni zanj, čuti nemirno vest, pa je ne posluša. On vidi dobro, pa dobrega noče ; pozna dolžnost, pa je ne spolnuje; ceni krepost, pa je ne zver-šuje; sovraži pregreho, pa se je ne ogiba. Rad bi se kazal krepostnega, v resnici pa noče biti; hoče biti pregrešen, pa za takega ne veljati; česar se pred drugimi sramuje, se sam pri sebi hvali.
Kako povzdignjen nad živalmi, pokorne mu so kot svojemu kralju in mu morajo služiti; na drugi strani ima on mnogo več telesnih potreb od živali; še majhen merčes ga lahko umori. Se huje: njegove dela ga enakega delajo živalim, ali ga celo pod nje ponižajo, in
čeravno ga je Bog z visokimi prednostmi obdaril, vlada vender v njem poželjivost, slepa natora in živinske strasti.
Ako se hoče čednosti terdno poprijeti: koliko truda, koliko vojskovanja ga to stoji. Hoče ali noče, poželjivoet se vzdiguje zoper duha in si ga hoče podvreči; divje strasti se vzdigujejo in hočejo otemniti ali popolnoma ugasniti luč uma. Neprenehoma mora čuti, se vojskovati, čuti in mesenost premagovati in jih podvreči pameti, če želi zvest ostati čednosti.
To nasprotje čuti vsak človek v sebi. To notranjo vojsko popisuje sv. Pavel v listu do Rimljanov s sledečimi besedami: „Zakaj kar delam, ne spoznam; ne storim namreč dobrega, kar hočem, ampak storim hudo, kar sovražim. Ce pa to storim, kar nočem, priterdim postavi, da je dobra. Zdaj pa že ne delam jest tega, ampak greh, kteri v meni prebiva. Vem namreč, da v meni, to je v mojem mesu, dobro ne prebiva; zakaj hoteti je sicer v meni, storiti pa dobro, tega ne najdem. Dobrega namreč, ktero hočem, ne storim; temuč hudo, kar nočem , to delam. Ako pa to storim, kar nočem, ne delam tega jest, ampak greh, kteri v meni prebiva. Najdem tedaj, ko hočem dobro delati, to postavo, da je hudo v meni. Imam namreč dopadajenje nad Božjo postavo po notranjem človeku; čutim pa drugo postavo v svojih udih, ktera se bojuje zoper postavo mojega duha, ktera me deva v sužnost pod postavo greha, ktera je v mojih udih. — — „Jest sam tedaj z duhom služim Božji postavi, z mesom pa postavi greha."
Take nasprotja so v človeku. Kje je pa temu vzrok ? Kdo bo rešil to zastavico? Ali svetno modroslovje? Ono sicer čuti neko splošno spridenost človeške natore, ali prepričavno to dokazati ni zmožno. In če bi tudi to za-moglo, vender ne more samo po sebi z gotovostjo povedati pervega vzroka te popačenosti. Kaj pa sv. vera ? Odpri sv. pismo, kmalo od začetka boš bral od greha pervih staršev, od njegovih slabih in žalostnih nasledkov uganjka je rešena. —
2.	Sreča brezbožnih.
Podložni neskončno svetega in dobrega Gospodarja — bi si lahko mislil — bi morali zmiraj srečneji biti od hudobnih, ker Gospodar, ki je sam svet, ki ljubi krepost in sovraži pregreho, bo gotovo svojim zvestim služabnikom dobrote v obilniši meri delil, kakor pa hudobnim. Je pa tako v resnici ? — To nas mora skušnja učiti. Kaj nas pa uči skušnja? — Da je večidel to, kar na tem svetu srečo imenujemo, delež brezbožnosti.
Poglej od enega kraja sveta do drugega, premišljuj zgodovino vsih stoletij, povsod najdeš več (v svetnem pomenu) srečnih pregreh kot čednost. Tako daleč je celo prišlo, da bi človek mislil, da je brezbožtvo vso srečo pod solncem v najem vzeio.
To je oreh, do kterega jedra so modrijani od nekdaj priti se trudili, pa vse njih mnjenja umu niso zadostile, še manj so bile stiskani kreposti v tolažilo. To je zastavica, ktero rešiti more le sv. vera. Ona nas spominja na splošno sodbo, na tisti dan, ko se bo Gospodar sveta red zbranim človeškim rodom za svoje djanje opravičil ; o bo hudobne obsodil k večnemu terpljen;u, pobožne pa peljal v veselje.
3.	Vedna stanovitnost rimske cerkve v katol. veri.
Vse cerkve od aposteljnov posredno ali neposredno
vstanovljene in vladane, kakor Jeruzalem, Antiohija, Efez itd. so sčasoma, prej ali pozneje padle v pomote in se slednjič popolnoma ločile od edinozveličavne cerkve. Le rimska cerkev, ktero je sv. Peter 25 let vladal, je do današnjega dne, torej čez 1800 lčt, v vseh rečeh zvesta ostala katoliški veri; — to je prigodek, vreden natančnejega opazovanja in občudovanja. Ko so druge cerkve zapušale hlev Gospodov, stal je Rim terdno kot
cerkev zidana na skalo. Rimska cerkev je katoliška
*
ostala, tista cerkev, ktera je bila od nekdaj naj hujim nevihtam nastavljena. Kar si je hudobni svet v zvezi s satanom izmisliti mogel, vzdignil je zoper Rim, da bi ga končal. Pagansko preganjanje, sovražni napadi, divjaško pokončevanje, krivoverske puntarije, nemirne glave, ošabni duhovi, napuh njeni modrijani, abotni divjaki, nezvesti tajivci svete vere, mehkužne navade, škodljive vednosti, nevarni prepiri med svetno in cerkveno oblastjo itd. — so bili pripomočki, da bi se Rim zaterl. Se eni predstojnikov so bili taki, v kterih je vladala nevednost zvezana s strastmi; pa njih število v primeri z v resnici učenimi in pobožnimi možmi je majheno in zgine kakor enota v stotici.
Pa vendar ni rimska cerkev nikdar, tudi ne ene resnice sv. katoliške vere tajila, nikdar učila ali podpirala kake zmote, temuč sveto resnico je zmiraj ob-deržala čisto in neskaljeno. Od kod tako prečudna, veličastna prednost?
Poglejmo v modroslovje, kaj nam poreče na to? Odgovorilo nam bo: „to zastavico rešiti, mi je nemogoče!"
In sveta vera? ona nas spominja na neko molitev in povelje Gospodovo: „Simon, Simon! glej, satan vas je hotel imeti, da bi vas presejal, kakor pšenico. Jest pa sem prosil za te (ne za vas), da ne jenja tvoja vera (ne tvoja ljubezen); in ti, kedar se boš nekdaj spreobernil, poterdi svoje brate."
Sv. Peter še dandanes živi v svojih pravih naslednikih, v rimskih škofih. Gospod je zanje molil, in torej ne bo pešala njih vera, če bi tudi pešala kterega ljubezen. Po Gospodovem povelji morajo rimski papeži svoje brate, druge škofe, poterdovati; in kdor s papežem ne derži, ni zapopadcn v Gospodovi molitvi — on je odpadel.
Rimska cerkev je zvesta ostala sveti veri in bo ostala do konca sveta, ker ona je zidana na terdno skalo. Skoz 18<X) let so brezštevilni sovražniki butali v to skalo, toda razbiti je niso mogli, timveč razdrobili so o njej svoje osramotene glave. Kolikrat so že neprijatli Rima vpili: „Rima ni več." Pa Rim stoji in bo stal. Še nikdar ni imel Rim toliko sovražnikov, kot jih ima ravno naše dni. Pa kako je vse premagal, tako mu tudi tu ne bo zmaga odšla. Gospod le na videz spi, pa prišel bo čas in razkropil bo požeruhe Rima kot veter razkropi pesek ob morju.
4. Današnji stan judov.
Če današnji judovski rod, kakor je v resnici, na tanko opazujemo, se nam dve čudni reči pred oči stavite. Pervo: že 1800 let je ta rod po celem svetu med vsemi narodi razkropljen, pa še z nobenim rodom se ni zmešal, temuč prideržal je svoj stari značaj, staro ošab-nost, stare mnenja in predsodke, stare navade in šege. Drugo: Koder judovski rod biva, povsod je preziran, vse se ga boji. Veliko so delali, da bi se ta rod iztrebil iz sveta, pa ni šlo; pomešati so ga hotli z drugimi rodovi, — pa ni šlo; zadušiti so hotli njihov tako različni značaj, — pa ni šlo ; izvleči so jih hotli iz občnega zaničevanja, — pa ni šlo; izrediti so jih hotli verle der-žavljane, ni šlo in tudi ne bo šlo, kakor ni slo cesarju Julijanu, ko je hotel Jeruzalem njihovo glavno mesto zopet sozidati. Vsega čudnega vzrok najti je dobro. Kako hočemo tu vzroka iskati; kje ga bomo našli? Modroslovje molči o tem, — k sreči da govori sveta vera. Sv. Pavel piše v listu do Rimljanov, da bo po posebnem skrivnem sklepu božje previdnosti judovski rod tako dolgo nezmesan ostal z drugimi rodovi, dokler v cerkev ne pride polno število nevernikov (ajdov), ktero ie Bog namenil. Potem se bo izraelski rod spreobernil k Kristusovi veri. Kar pa njih današnji stan zadeva, so že preroki prerokovali, da je pravičnajcazen, ker so Mesija umorili.	S—r.
Spomini mladostni škofa Brute-a iz strašne dobe prekucife francoske.
Štirnajstletnega dečka so me domači leta 1793 večkrat pošiljali k sodnicam, ki so se zbirale v mestu našem „Renes", da bi jim donašal sporočila o preiskavi naših duhovnov. Zavoljo groznega strahu, ki je gospodoval, in ker so se bali nastavljati nevarnosti, ako bi odgernili svoje občutke sredi zbrane derhali, ki je bila po navadi pričujoča, si odrašeni ljudje niso derznili zraven hoditi. Tndi jest se nisem nikdar upal spremljati obsojenih na moriše, toda v sodnice sem zahajal. Tri sodni je so tedaj včasih en dan zborovale, in pošiljale obsojene pod sekiro (gilotino), ali pa na streliše; namreč navadna kervava (kriminalna) sodnija, pred ktero so veči del tirali duhovne, prekucijska (pun-tarska) sodnija, ki je imela naj več opraviti s tako zvanimi politiškimi zarotniki, pred ktero je pa prišlo le malo duhovnov, — jest se ne spominjam, da bi bil kedaj kterega ondi vidil, — in pa vojaški odbor (komisija), kjer so sodili one, ktere so prijeli oborožene ali pa na bojišu. Nekdaj sem bil priča razprave nekega šolskega brata (to je, brata keršanskih šol iz onega reda, ki se peča z odgojo otrok, pa za šolo posebno skerb ima). Vendar se te tri sodni je niso ojstro ravnale po svojih sodbinih pravicah , jest sem veči del zahajal le v kervavo sodnijo. Kadar sem bil pričujoč pri zasliševanji teh svetih jetnikov, sem vedil skoraj besedo za besedo ponavljati razne vprašanje pa odgovore, in mnogokrat sem se že pokesal, da jih nisem tedaj precej zapisal. Toda v resnici nisem si upal tega storiti; zavoljo tako pogostne in nenadne hišne preiskave je bil strah kaki zapisnik shraniti tako velik, da so se pokončevale naj dražje in tehtniše pisma, celo tiskani spominki, posebno pri družinah, ktere so jim bile sumljive, kakoršna je bila iz več vzrokov tudi naša. Še se spominjam, aa sem prepis oporoke (testamenta) Ludovika XVI, ohraniti ga, vtaknil v dobro zamašeno pa zapečateno steklenico in ga zakopal v zemljo; ko sem jo pa dolgo časa potem zopet izkopal, je bila moča prišla v steklo, ki je bila list skoraj pokončala. Pozneje, ne da bi bil v boljših časih spominke svoje si popisal, sem se zanašal na svoj spomin in odlašal; sedaj pa (1818), ko sem vendar slednjič skusil zbrati svoje zapomnice, vidim, da mi je mnogo že zginilo iz spomina, ali pa saj zmedlo se in pomešalo. Vendar pa sem naslednje liste tako natančno popisal, kakor je bilo naj bolj mogoče, in omenil okolnosti prav tako kakor so se veršile, in ki sem jih ali sam doživel ali čul od tacih, ki so imeli priložnost vse natančno po-zvediti; vseh okolišin pa in občutkov, ki so nas navdajali takrat, drugim razodeti, ni mogoče; skusil bom le splošni obris tega vam podati. Ko zbiram raztresene spomine svoje, stavi se mi vse živo pred oči, in kakor takrat me navdaja oni isti čut, toda nemogoče je drugim
{»ostaviti se z dušo in sercem na naše mesto in si mis-iti v resnici, kakošen da je bil tedaj stan katoličanov. Za čas preganjatve je bilo večina duhovnov škofije ali podavljenih ali postreljenih, ali pa odpeljanih na kraj, ki je bil za kaznovanje odmenjen. Priletniši in oslabele so zapirali v terdnjavo „Hrib št Mihael" (blizo 50 milj od Rena). Zavohali so jih skorej vsak dan nekaj tacih, ki so tičali skriti, in ktere so z onimi vred, ki so jih skrivali, po postavi v 24 urah peljali na moriše. Prisvojili so si vse cerkve cele škofije in obračali so jih v posvetne rabe. Imeli so jih kot magazine za konjsko kermo, seno itd., nektere so spremenili v vojašnice pa konjišnice, druge v tovarne (fabrike), nektere pa v sta-novališa. Spet druge so poderli do tal, gradivo pa po-prodali, da bi dobili prostora novim ulicam, druge so obračali v naj ostudniši namene: sprevergli so jih v
hrame za „dekade" (desetnike), svečanosti narodnega koledarja (kalendra), ali pa za zbornice (klubs) in politične snide. Vse one stare in predobre družine, ki so bile toliko goreče za vero, niso bile le vse očitne Božje službe oropane, temuč premogle so komaj v svojih stanovanjih opravljati skrivaj in same zase svoje pobožnosti. Bilo je tudi po postavi in z denarno kaznijo (globo) pa z zaporom prepovedano nedeljo praznovati, ali ta sveti dan kakor koli od drugih navadnih dni ločiti. Bila je pa postavljena vsaka dekada, to je, vsaki deseti dan namesto svete nedelje, in to je bil po postavi dan miru in počitka, pod ravno onimi kaznimi zapovedan; ta dan se je moralo nehati od vsega dela, zapirati vse proda-
1"avniceitd. Taki stan, kije terpel za vse prebivavce od :onca 1. 1792 da 1. 1795, je tudi one, ki so še zvesti ostali svoji veri, delal maloserčne za versko prihodnost na Francoskem. Posebno se je godilo to o časih, kadar so tisti, ki so v naši deželi kermilo sukali, očitno kazali svoje namere, da hočejo zatreti vsako znamenje stare vere. Nemogoče bi bilo sedaj popolnoma si v spominu razbuditi vtise onih časov, ali jih pa takim, ki niso sami živeli o času te skušnje, tako pred oči staviti, da bi enako čutili kakor smo mi. Poskusil sem popisovati naše nedelje, kolikor sem se še spominjal, in kakor so se praznovale v hiši drage moje matere, ki si ie prizadevala, kolikor je bilo v njeni moči, da bi nas ohranila v veri še toliko časa, da bi se zasvetila zora, ktere je tako zanesljivo pričakovala. Lahko bi pripovedoval marsiktere čudne reči o neglednem praznovanji praznikov „pameti", kakor so jih imenovali. Upali 80, kakor pravi Payne, da je vek „pameti" za terdno vstanovljen na Francoskem in vsako dekado so posvetili z novo znajdbo. Še zdaj vidim v duhu, kako čudne sprevode (procesije) so imeli po mestnih ulicah o tistih dneh, ko so vreli proti hramu „pameti." Take sprevode so napravljali mladenči o prazniku „mladosti;" sivi starčki, ktere so od vseh krajev nabrali, o prazniku „starosti;" kmetovavci, kteri so nosili kmetijsko orodje pri sprevodu, o prazniku „poljedelstva;" rokodelci s svojim orodjem o prazniku „umetnij." Mesca „frukti-dora" so napravili razstavo sadja in vsakoverstnih poljskih pridelkov. Zdaj se zdi vse kakor sanje, in razstave pa sprevodi so nekako smešni, ako jih kdo pogleduje v mračnem spominu. Tisti, ki so jih napravili, so mislili, da bodo s tem množino privadili živeti brez vere, živeti le po nagibu natornem. V vsaki dekadi (vsacih 10 dni) so znajdli kaj tacega, da so ljudje skup vreli; razveseljevali so jih s tem, da so modroslovne ali oči draživne reči stavili pred oči sredi popivanja in pe-vanja; — napravili so meščanske veselice in očitne igre, ktere so posneli po v starih greških in rimskih lju-dovladah. Pervo leto tega ostudnega prizadevanja, ljudstvu izrovati vso vero iz serca, je podajalo toliko novega in mikavnega in je ljudstvo tako prešinilo in prevzelo, da se da sedaj komaj misliti. Pa že takrat se je vse nekako smešno zdelo, in čem večkrat so se ponavljale dekade, tem bolj prisiljeno in dolgočasno je bilo. Tako so bili časi sami naj boljši znamnje, da se bo povernila počasi gotovo spet prava stara vera. Celo spomin na one žalostne prizore je zdaj zginil, n. pr. praznik razporočitve (ločitve zakona)! Kdo si zamore zdaj le misliti, kako so ga praznovali? Skazoval se je o neki dekadi s svojimi govori gledišni igravec v sve-tišu „pameti." Se imam v rokah njegov tiskani govor; bile so same neslane psovke zoper sveto vero, češ, da ona zatira nam prostost, ker uči, da se zakon ne sme ločiti, in veliko drugega. To vse je preč in pozabljeno, čudovite kreposti pa, ktere so odgrinjali tedaj oni sveti spoznavavci, ki so ostali zvesti svoji veri, bodo večno živele, zapisane v bukvah življenja.
Namen mi je bil v teh listih zaznamovati nektere prizore svetosti pa junakosti keršanske, kakor sem se jih še spominjal. Ko sem jih leta 1818 zapisal, sem našel, da jih je nekaj že tudi duhoven Karon razglasil; pa mnogo je izpušenega v dragocenih teh spominkih ; tako, postavim, čertica o gospodu Raul-u, česar sem bil sam živa priča. Da-si je že skoraj 27 let, mi ie vendar ta prigodek še tako živo pred očmi, kakor da bi stal zaaej za stolom sv. spoznovavca, ker ločila naju je le pregraja sodnišnična. Kako močno mi je tripalo serce med sodniško razpravo!	(Dalje nasl.)
Govor prof. Greuterfa o postavi zastran sprave razderlih zakonskih.
(Poslovenil L. Pintar.)
Zdi se mi, da je treba, da svoje glasovanje o pričujočem postavnem predlogu s kratkimi besedami pojasnim.
Z ozirom na postavo, dano 25. maja tega leta, sem jest popolnoma zadovoljen, da se §§ 104 in 107 občnega deržavljanskega zakonika ob veljavo deneta. Ta paragrafa namreč tirjata, da naj fajmošter po tem, ko je trikrat zastonj poskušal razderte zakonske spraviti, pričalo napiše ter ga posvetni sodniji v daljno obravnavanje pošlje.
Znano je, da je deržavna oblast po postavi od 25. maja zastran zakona take reči zapovedala, kterim se mora vest katoliškega kristjana zoperstaviti, ako bi jih kdo hotel naravnost, ali kakor se tukaj tirja, le posred-nje zverševati. Za katoliško vest, tedaj tudi za vest katoliškega pastirja velja kakor nepremenljiva zapoved XII kanon XIV seje tridentinskega zbora, po kteri gredo zakonske reči pred duhovno sodnijo. Ta zapoved je nam v tako terdo vezalni podobi dana, daje vsak, kdor kaj druzega terdi, iz cerkve izločen. Za vest katoliškega fajmoštra bo po tem takem veljavo imel § 95 druzega odseka v na vodu za duhovne zakonske sodnije. Ta navod je pridjan kakor drugi dodatek cesarskemu patentu od 8. oktobra 1856, ter se § 95 tako-le glasi: „Zakonske reči slišijo pred cerkvenega sodnika, kteri ima edini pravico soditi, kteri zakon je veljaven in ktere dolžnosti iz tega izvirajo. Posvetne reči, ktere iz zakona izvirajo, sodi pa deržavna oblast."
Vsled te zapovedi velja za vest katoliškega fajmoštra še do te ure § 211 poprej imenovanega navoda, kteri zastran sprave razdertin zakonskih to-le veleva:
„Zakonski, kteri se želi ločiti, naj se najprej do svojega fajmoštra oberne. Ta naj oba zakonska pokUče in naj jima z resnobo in ljubeznijo vse vzroke pred oči postavlja, kteri so v božji postavi in v časti zakona vterjeni, in tirjajo, da zakonski skupaj žive. Ako ni mogel sprave doseči, naj se po pretečenih osmih dneh druga, in spet po osmih dneh tretja sprava poskusi. Tretja poskušnja pa se sme opustiti, ako sta zakonska tako razserdena, da ni sprave upati, ali pa je očitno, da bi bila za tožnika, ako bi s svojim zakonskim tovsršem še dalje skupaj živel, njegova večna ali pa časna sreča v veliki nevarnosti."
Ravno tako velji za dušnega pastirja § 213, ki se glasi:
„Ako je bil fajmoštrov trud zastonj, naj to predsedniku zakonske sodnije naznani, in če je (razderte) zakonske le dvakrat spravljal, naj tudi natanko pove, zakaj se je tretja poskušnja opustila. Tudi naj še pristavi, ali in kolikanj se mu naštete pritožbe resnične zdijo."
Katoliški duhovni pastir bo tedai popolnoma po besedi tega paragrafa razderte zakonske spravljal, samo s tim razločkom, da naznanila, kaj je s svojimi sprav-
ni m i poskušnjami opravil, ne bo naznanoval posvetni gosposki, ampak predsednika duhovne zakonske sodnije.
Jest moram tedaj temu le priterditi, da se prihodnjič od duhovnega pastirja ne bo več tirjalo, da bi povelja posvetne gosposke spolnoval, če bi s tim spolno-vanjem tudi svojo s prisego poteijeno vestno dolžnost prelomljeval.
Bog bodi zahvaljen, moja gospoda, katoliška zavest se je ie tolikanj zbudila, da zdaj nam cerkvena zvestoba ni več samo vestna dolžnost, ktero je treba tudi v naj težavnejših okolišinah spolnovati, temuč ta katoliška cerkvena zvestoba je dobila še drugo zaveznico, in ta je, daje zvestoba do s prisego poterjene cerkvene postave za nas postala reč, ktero tiri a naše poštenje.
Sodba čez tistega, kteri bi odstopil od cerkvene postave, na ktero je duhovni pastir pri svojem nastopu roko na sveti evangelij polože prisegel, je že izrečena in se ojstro in razločno glasi. O tem se nihče nika * ne moti! Ako bi kdo tudi silo delal, da bi nasprotna povelja izpeljal, se bo pokazalo, da bo temu ravno nasprotno dosegel, kar je s silo želel doseči.
Zato moram jaz od svoje strani, se ve da z ozirom na postave maj nika dane, temu le priterditi, da se pre-jenja zastran spravnih pričal duhovnom silo delati.
Pri tej priliki pa ne morem opustiti, da bi svojega začudenja ne izrekel, zakaj se na drugi strani ni ravno tako dosledno ravnalo in se ni varovalo razžaljenja katoliške vesti. Mislim namreč na ukaz visokega mini-sterstva notranjih zadev od 25. septembra, kteri dušnim pastirjem naravnost ukazuje, tako imenovani civilni zakon, kakor pravi zakon v poročevalne bukve zapisati. Dosledno bi bilo, da bi se duhovni ne silili civilnega zakona s tim za veljavnega spoznavati, ker bi ga morali kakor pravi zakon — za kar ga pa po cerkveni postavi nikdar in po nobeni ceni spoznati ne smejo — v poročevalne bukve zapisovati. Le dosledno bi bilo, da bi se varovaje razžaljenja katoliške vesti z ozirom na XIV člen tako imenovanih podstavnih deržavnih postav (Klici na levici: Oho! Oho! Nemir in šumenje) duhovnom pisanje matrik (cerkvenih bukev) iz rok vzelo. (Prav! na levici.)
Da! to bi bilo dosledno (Klici na levici: Prav!), ne pa da se duhovnom ne dovoljuje samo matrike pisati, temuč se jim s silo grozi, da jih morajo tako pisati, kakor jim njih vest nikakor ne dovoli.
XIV člen podstavnih deržavnih postav ima, moja gospoda, ta namen, daje v Avstriji vsakemu prosto popolnoma po svoji veri in vesti živeti. Jest toraj mislim , da 10 velja tudi za katoliškega duhovna. Meni tedaj po nobeni poznejši postavi ne sme kaj tacega zapovedanega biti, kar mi moja vest po priseženi dolžnosti delati prepoveduje. Ako tedaj deržavno po-stavodajstvo ne more drugač, kakor da žali katoliško vest, po tem naj vzame duhovnom pisanje matrik iz rok. (Klici na levici: Že prav!) — Mi duhovni imamo že drugo zapoved , ktera nam pisanje poročevalnih bukev terdo zapoveduje in ta zapoved, moja gospoda, je tudi zapisana v sklepih tridentinskega zbora, in sicer v XXIV seji I. poglavju (Smeh). Ta zapoved duhovnu ukazuje, da naj natanko v bukve zapisuje sklenjene zakone, to je: Ime ženina in neveste, imena prič, kraj in dan poroke, in da naj te bukve skerbno pri sebi hrani.
Duhoven bo tedaj za se cerkvene bukve ravno tako pisal, kakor do zdaj, in jest mislim, da bo le prostosti vesti v prid teknilo, ako se ne bo po takih ukazih faj-moštroin zapovedovalo, da bi civilni zakon za pravi spoznavali, kteri pred njihovo vestjo in v
obličju katoliške cerkve nobene veljave nima.
To sem sploh hotel povedati.
Opied po Sivrenshem in dopisi.
Is LJubljane. (Poslano od gosp., ki Rim od znotraj in od zunaj dobro pozna.) Kar je ljubeznjivi „Tagbl." iz „Palle-Malle-gazzete" o dveh rimskih samostanih po-vzčl, je bilo po pravici vse „pele-mele" zlagano. Kajti: 1. V vsem Rimu ni nobenega belgiškega samostana. 2. M. Castellacci ni noben ,,vice-staathalter," ampak le ge-neralvikar kardinala Patrizzi-a in se imenuje „vicege-rente." 3. V celem Rimu ni dveh samostanov raznega spola blizo skup ; 4. še narmanj pa, da bi bila sklenjena po kacih podzemeljskih razvalinah poganskega tempeljna; — zato pa 5. dopisnik noče samostana po imenu povedati. Take ostudne obrekovanja pobira „Tagblatt."
D. K.
Kropa. Vidili smo, kar jih je veliko želelo viditi; roženkransko nedeljo je bil v obeh naših cerkvah kri-žev pot slovesno blagoslovljen. Visoko častiti frančiškan o. Albert so blagoslovili zjutraj ob petih 104 leta stari križev pot, ki je bil dobil nove križe in okvire, in so tudi imeli dotično pridigo; mašo z izpostavljenim svetim Rešnjim Telesom so pa služili prečastiti gospod korar in stolni fajmošter Jožef Zupan. Že ta slovesnost v lepo razsvetljeni cerkvi Matere Božje nas je silno razveselila in ginila; ali še priserčneji in veči veselje smo vživali o blagoslavljanji novega prelepega križevega pota v farni cerkvi. Ob devetih so nesli mladenči nove podobe križevega pota v slovesnem obhodu med zvonenjem in streljanjem iz Potočnikove hiše sredi terga v farno cerkev. Vsaki štacijon ste spremljale v belo oblečeni deklici s svečami, na to je šla vis. čast. duhovščina in velika množica ljudi, tudi iz sosednjih fara. Ko so bili o. Albert križev pot blagoslovili, so imeli gosp. stolni fajm. prelepo pridigo, potem pa o. Albert slovesno mašo in so še poslednjič zahvalno pesem zapeli. Naši štacijoni so s pozlačenimi okviri, olepšavami in križi vred po 7 čevljev visoki, po 4 čevlje široki, in jih je zraalal gosp. Jožef Blank, Tirolec, ki pa zdaj na Dunaji prebiva, torej ravno tisti malar, ki je bil naredil enak križev pot za šenklavško cerkev v Ljubljani. Naša cerkev je svetla, Štacijoni vise samo šest in pol Čevlja od tal, pozlačeni okviri, olepšave, znamnja Jezusovega terpljenja in križi na beli steni se kaj lepo podajo, podobe pa so tako lepe in žive, resnične in ginljive, dostojne in pomenljive, da jih ne moremo dovolj vredno popisati; zatorej si vsaki lahko misli, kake čutila križev pot v naših sercih zbuja, kako našo cerkev lepša, ki je od stranskih altar-jev do kora čez 4 sežnje dolga in je dozdaj le prazne stene imela, zdaj pa jo zališa 8, in ^d velicega altarja do prižnice 6 prelepih štacijonov, ki jih precej ugleda, kdor v cerkev stopi. Kdor premišljuje ljubezen in brit-kost na Jezusu in Marii in sv. Janezu, žalost na Magdaleni, sovraštvo, zavidnost, maščevanje in vsakoršne strasti na Judih, se mora v dnu serca pretresti in žalovati nad svojimi grehi. Vsak zdaj tudi brez bukev lahko premišljuje Kristusovo terpljenje in priserčno moli ter sliši pri vsakem štacijonu imenitne besede: „0 vi vsi, ki memo greste po potu, poglejte in pomislite, če je bolečina , kakoršna je moja bolečina. Zato pa tudi premišljevanje podob vsacega do solz gine, veliko jih je že na glas jokalo.
Pred drugimi naj priserčniši zahvala prečast. gosp. dobrotniku, ki od Njih vse to izhaja in nočejo očitne hvale! Pa tudi malar ju se za volj izverstnega dela ne moremo dovolj zahvaliti, le to rečemo: Tako resnično in živo mala le tisti, kteri ima živo vero v sercu, kteri
je pravi katoličan; zanj in za vse dobrotnike hočemo s hvaležnim sercem moliti in klicati: „Bog jim stoterno poverni na tem in na unem svetu!"
Zahvalimo se pa tudi o tej priliki selškemu podo-barju Marku Peternelu, ki nam je veliki altar v cerkvi Matere Božje tako lepo prenovil, da nam je 4. vinotoka, ko je bil med blagoslavljanjem križevega pota ves razsvetljen, in tudi včeraj, ko je bil naj veči shod, zares veliko veselje delal. Žato tudi tega podobarja radi vsem priporočamo.	Občinstvo.
V	Kropi 26. vinot. 1868.
Sv. Ropert v Slov. goricah. — L. G. Čudno je vendar, da katoliška cerkev lepo tiho in polagoma raste in se vterjuje, med tem ko njej sovražne sile velik hrup in vriš po svetu ženejo. Liberalci udrihajo po sv. Očetu, psujejo škofe, zasramujejo cerkvene obrede ; ali zastonj, stavijo še vendar katoličani nove cerkve, stare popravljajo in lepšajo, včasih z dragocenostmi, ktere omisliti se liberalcem dozdeva gola potrata — „okono-mischer Krebsschaden." Priča onemu so št. roperški novi zvonovi. Imeli smo vsled tega 25. oktobra veliko in prelepo svečanost. Sami mil. knez in škof Jakob Maksimilijan so nas počastili in nove zvonove blagoslovili. Ljudstva je bilo nazočega, kakor še nikdar tukaj ne toliko, gotovo okoli 6000. Po blagoslovljenji so viši pastir verne razveselili s primerno besedo razlagaje napis velikega zvona: slava Bogu — mir ljudem - pokoj mertvim. Potem so peli ptujski prošt dr. Vošnjak, patron te cerkve, slovesno zahvalno sv. mašo. Zvonovi so iz Ljubljane doma — pravo mojstersko delo g. Za-masa-ta. Vsi tehtajo 71 stoto v 71 lib. stare tehte, naj veči ima 37 stot.; pojejo pa mili blagozvončni glas, ka-koršnega se ne spominjamo kmalu, da bi ga bili slišali. Gotovo lepi spomin, ki bo mnoga leta pričal g. župni-kovo pogumnost in slavil farmanov skero za čast hiše Božje. Vsem, ki so pomagali nenavadno svečanost dostojno obhajati, se tukaj javi priserčna zahvala.
V	Salenbergu na spod. Staj. je bil 8. vinotoka ob cesti lep križ postavljen v čast Jezusovega terpljenja in žalostne Matere Božje. Spomina vredno je zlasti, ker poskerbel je zanj mladeneč J. T., vojaškega stanu. Pa tudi ljudstvo je bilo kaj veselo, ko sta preč. gg. duhovna iz Sužimske fare v lepem obhodu ljudstva spremila križ na zadevno mesto; mladenči so z banderi in deklice z venci skazovali češenje znamnju našega odrešenja; prečastiti gosp. blagoslovljevavec pa so ga postavili in ljudi razveselili z lepim in spodbudnim ogo-vorom. Novi križ, častitljivo postavljen, je bil s smrečicami in cvetličjem obdan in ozališan. Serčna hvala verlemu mladenču in vsim pomočnikom! Sv. križ pa bodi naša bramba in naše upanje; vanj se ozirajmo v skušnjavah in britkostih.	V.
ULaJ je hej novega po domačem in
tnfem svetu?
(„Presserska" velikodušnost.) „Pr." pravi, da ne zaviduje Poljakom njih narodne^ pridobitve, tirja pa, da naj se nemški deržavljani na Češkem in Morav-skem, na spodnjem Stajarskem in Kranjskem nikjer ne silijo podvreči se svojim slovanskim rojakom, da naj se ne silijo svojih otrok vtikati v hlev učilne sile dvojezičnih šol. Mi ne tirjamo, da bi se nam Čehi in Slo veni podvergli; pa se jim tuai mi nikjer nočemo podvreči, temuč enakopravni biti zraven njih. Ako so si kos svojo narodnostno reč (ihre Eigenart) s svojimi lastnimi pomočki ohraniti, ne bomo milovali; čepa ne, jim je odmenjena osoda Baskov v Španii in Wallisov na Angleškem, in mi pač nimamo poklica, da bi se naravni postavi (ponemčevanju) vpirali in s pridajanjem pomoČkov hranili v sercu svoje deržave kužljivo ognjiše za panslovansko okuže-
vanj e... Tedaj komaj na njih lastne stroške bi „Presse" dovolila Slovanom kaj olike. Ta teorija nemške „be-vormundunge" in „supremacije" je kaj všeč tudi „T.", kteri se sicer zoper Kako cerkveno predpravico tako vojskuje, da bi si kmali noge in glavo poavil.
(Kdo jih bo štel?) Zopet je „Tagbl*tt" dal eno ,,zum besten" zoper „Danico"; pa stavimo kaj, da pi-savec se ni pokrižal preden je jel komponirati; kajti vse mergoli v spisu tistih merkejev, ki tudi že precej spačenemu človeku rudečico v lice spravijo, ako se jim da pičiti. Za kratek čas naznanimo malo maličko, kako debelo se je „T." svojim bravcem lagal zoper „Danico" že v samem spisu „Eine moderne Krankheit."
Perva laž: Danica se o vsaki pimerni in neprimerni priliki vojskuje zoper konštitucijonalizem itd.
Drugn laž: Danica zastopa primitivno stališe bibli-ške teokr. cije, ki je veliki duhoven edini gospodovavec, „kasta" duhovstva izločljivo postavodaistvo in vod-ništvo ljudstva, darovi za sv. Očeta in desetina pa od Boga posvečeni davek.
Tretja laž: Omenjene reči so Daničine tendencije.
Četerta laž: Danica se v vsaki verstici baha s svojimi katoliškimi mislimi in Čutili.
Peta laž: Danica natolceva, kjer ji razlogov primanjkuje.
Šesta laž: Danica kar enomerno (stereotipno) libe-ralno-konstitucionelno deržavo ovaja za nekeršansko itd.
Sedma laž: Dan. daje ljudstvu loš zapravi denar.
Nasledvajo še bolj černe sanjarije, ki pa „T." ni povedal, če tudi Danico in daničarja vanje snuje ali ne. Govori namreč o „farizejih", ki to, kar je naj svetej-šega, vero, rabijo ko pomočke za politiške nameue ; o „duhovnih", ki lečo in spovednico napčno obračajo za politiško propagando, da bi nemir trosili v mirne der-žine. (Tudi že celo v spovednico ga ni groza sum trositi!!!), o „prenapetežih," ki narodnosti med seboj hujskajo („T." druge sam po sebi sodi, ker prav on skorej zmiraj huj-ska zoper slovenstvo in duhovstvo) itd.
V ravno tem spisu pravi „Tagbl.", da ni ateizem (brezboštvo), ako „liberalec" na tradicije, ki so se sto-in stoletja dalje izročevale, svoj vatel kritike nastavi in zlatih zern večne resnice iz njih poiše. — Ktere so neki te „tradicije?" Saj ne verske resnice?— Res ni nejeverstvo, ampak krivoverstvo je, ako človek ne veruje vsega, kar sv. cerkev veleva verovati. Koliko ložeji pa bo zavedni in terdovratni krivoveree mem neverca pred večnim Sodnikom izhajal, to je drugo prašanje.
Ker si „T." prosto razlago sv. pisma prilastuje, torej ni čudo, da tudi besede Zveličarjeve: „Dajte cesarju, kar je cesarjevega" na svoj mlin obrača, in je pozabil, da je pristavljeno: „inBogu, kar je Božjega;" — pa da tudi to mu ne velja, ko je Bog postavil človeka »gospodarja zemlje" (I. Moz. 1, 26), ker pravi, da se človek le domišljivo (diinkelhaft) tako imenuje. — Ako je dalje to toliko hvalisana „tolerancij a, pravica, ravnopravnost," da kdo jude in drugoverce o vsaki priliki sladko liže, svoje lastne soverce in rojake pa še večkrat psuje in gerdi: lepa hvala za ta nauk! Vera nas uči vse ljudi ljubiti,., pa tudi jim zato pot resnice in zveličanja kazati. — „Tagblattovo" vedno re-žanje nad katoliškim duhovstvom, ako tu ali tam nad kterim kak madež vidi, se ravno tako poda, kakor ko binas kdo zmiraj regljal nad gospodo zato, ker nekteri gospodje v „T." duhovstvo in domorodstvo psu jejo. Naj gledajo taki, če niso sami ne mara „farizeji", s čimur druge pitajo. — „Tagbl." je preiskovaje z nezmernim veseljem iznašel, da niso posvetni sodniki Kristusa križali, ampak veliki duhovni (ne mara celo katoliški?!). Nam je to malo mar, kdo ravno je bil;
toliko vemo, da učenci in apostelniga niso kri-žali, razun izdajavca, in da trinogi so bili j udje in neverniki. Ako pa resnice poišemopo duhovniatrani, smo ga križali vsi, kteri smo grešniki; tedaj si v tem nimamo nič nasproti očitati.
Prezrevši to, da „Hammer und Meissel" ima tudi svoj nevgoden pomen, dobro de sercu „Tagblattov" omen, da premišljevanje stvari liberalca k Stvarniku povzdiguje in mu serce z veliko hvaležnostjo napolnuje; vendar pa „katekizem" mora perva podlaga biti, um človeški je zmotljiv, Božje razodenje nezmotljivo.
Še eno. „Tagblatt" pravpomembonosno vpraša, če si Daničin vrednik to za svojo lastno zaslugo šteje, da je njegova zibel tekla v loškem katoliškem okraju, in ne v praškem ali mikolovskem „ghettu" (judovskem stanu), kjer bi on najberže še vselej ko pravičen Mo-zes okrog zlate skrinje zaveze hodil ?... Odgovor. Zato je pa tudi vrednik Daničin Bogu hvaležen za dar s v. vere, in ker on resnico svoje vere spoznd in terdi,
?a s „Tagbl." vred voši, da bi bil le „en hlev in en astir," torej brez kvara tolerancije kratko in malo ne želi, da bi se kak del Ljubljane, n. pr. Blatna vas, spremenil v „ghetto."
Novo berilo is vsih vetrov. Spanjski frajmav-rarji ropajo duhovne posestva, in pri tem vender hočejo še 600 milijonov frankov na nosodo vzeti! Ali to je osrečevanje spanjskega naroda r! — Turška vlada je neki razkolniškemu patrijarhu izročila osnovo, po kteri naj bi se bulgarska cerkev rešila natvezenosti na greško patrijarhovstvo. V oziru na katoličanstvo bi to morebiti ne bilo brez koristi. — Jan. Pye, anglikanski rektor v Clifton u, je s svojo ženo vred prestopil v katoliško cerkev; s tem prestopom zgubi svojih 10.000 gl. letnih prihodkov. — Ljudje, ki bi skorej svojo černo kri za turčina ponudili (za ktero bi sicer bila majhna škoda), taki ljudje jeze kipč, da laški mavtarji še niso mogli sv. Petru male rimske žemljice z Rimom vred vzeti. Preteče pa leto za letom, in želje roparjem se le ne spolnijo. Ob koncu oktobra se je obhajala obletnica, ko je ropa lačni Oaribaldi bil pri Mentani tako sramotno otepen in je s svojima sinoma kar strahopetno bežal. Garibaldeži in iramasoni med tem vedno le eno pesem brendajo: „Iz Rima namestnik Kristusov; v Rim Gari-baldi, mojster tatov!" Čudno pa je, da ravno Napoleon, kije sam grešil zoper Rim, je sedaj varh Rima. Tu se vidi roka Božja. — Novi laski liberalci so prišli že do stole. Bergomski škof Pietro Speranca je neki advokatu Rafaelu Vitali-u odrekel ss. sakramente za umirajoče, ker je bil poprejšnje cerkveno posestvo kupil (in, se ve, v tej reči ni hotel pokori se podvreči, sicer se ss. sakra-menti nikomur ne odreku); zatorej je menda škof dobil pravdo zavoljo odrečenih sakramentov. Bode pa le treba, da župani začno tudi še vradno spovedovati v novi eri. „Svobodna cerkev v svobodni deržavi svobodne ere! — ,,Tagbl." piše z zadovoljno dopadljivostjo, kako je francoski Doglavar Mak-Mahon „šolske brate" v Al-gieru prisekal, reksi: Bolje bi delali, ako bi arabske otroke, ki jih imajo v odreji, učili manj katekizma in več francoskega prava, postave in keršanske nrave (čednosti )..Ce je Mak-Mahon res tako nevkretno govoril, se mora njemu s „Tagbl." vred reči: ,,Ko bi bila vidva molčala, modrijana bi bila ostala." Kaj neki je katekizem, če ne verstvo z nravo vred? In kaj je nrava, če ne del katekizma i — To pa zopet kaže, kako zagrizeno iše „T.", kje bi mogel kako katoliško napravo všipniti. — Ho Avstrii in zunaj Avstrije se ugiba, čemu neki hoče Beust silno vojno 'MlO.OOO mož na noge spraviti ? Bo mar vojska ? In s kom? Ako se pri kaki vojski
Odgovorni viednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožel Blazilik v Ljubljani.
med Francijo in Prusijo nameri, da ropa željno lahunstvo vzame Rim, bode toliko bolj potrebno na laški meji na straži biti. Najberže pa bi zoper to nevarnost več opravila zedinjena Slovenija, kakor vojne. Pričkanje med Translajtansfvom in Romonstvom nima dobrega pomena; to je j>oslednjič toliko, kakor razpor med Avstrijo in Francijo po eni, Prusijo in Rusijo po drugi strani.
jPosledige novice. Gibanje jugoslovensko v prid opozicije je čedalje živejše. V Belgradu so Serbi ondi pričujočemu škofu Strosmajeru napravili velikansko ba-
V gosposki zbornici na Dunaju se je veliko velikašev odpovedalo poslanstvu v delegacije, med njimi kardinal Ravšer in gr. Ant. Auersberg; tudi v spodnji zbornici se tej časti več gospodov odpoveduje. V obravnavi zastran izjemne postave je g. fcvetec govoril in dokazoval, da postava obsega veliko nevarnost za vstavo, izvira iz dobe absolutizma, ministerstvo zamore zbor razrešiti, izjemni stan razklicati in pod njegovim pritiskom nove volitve dognati; liberalna vlada da je le v teorii, ne v djanji; kakor so sodniki danes do Čehov, tako utegnejo biti jutri do Poljakov, Nemcev itd. Ko se je govornik pritožil zastran nekega Slovencem sovražnega spisa v „Pressi," je minister Berger pojasnil, da „Pr." ni oficielni list (Heiterkeit). „Vfrd."
Is Ljubljane. Prečastiti g. misijonar Fr. Pire so bukvice »Kranjski vertnar" prestavili v angleški in nemški iezik in prišle bodo na svitlo za Amerikance. — Dr. Kosta in J. Zevnik gresta jutri na Dunaj v kmetijski zbor. — Svitli cesar so voljni sprejeti poslanstvo kranjskega deželnega zbora v prid železnice. — Milo-serčne gospč in gospodičine žele tudi letos z obleko oskerbeti množico ubožnih šolskih otr6k in prosijo v ta namen blazih darov od ljudomilov. Mil. knez in škof so podarili 40 gl. (,,Nov.'4)
Naznanilo in oznanilo.
Castitim družbenikom sv. Mohora, ki bivajo v okrožji
S^ubljanske dekanije, bodi si v mestu bodisi na kmetih, ajem na znanje, da je zadnji obrok za oddajo doneskov sicer do 31. marca 18G9. leta, vendar pa mislim, da je opravičena želja, naj bi se doneski saj veči del poslali do novega leta in tako meni zlajšal posel. Pri tej priliki dalje prosim, naj bi stari družbeniki si prizadevali mnogo novih pridobiti; sej je branje podučljivo in kratko-časno in šoli odraslim skoro edino sredstvo do prave viša omike. Naj zlasti prečastita duhovščina blagovoli svojim faranom in to tudi v Ljubljani, ktero nedeljo meseca novembra priporočiti to družbo in bratovšino, sprejemati male letne doneske ter jih meni z imeni vred poslati po dekanijskem potu, ki pride začetek meseca decembra z vpisovalno polo.
V	Ljubljani 1. novembra 1868.
Anton Lčsar,
predstojnik za ljublj. dekanijo.
V	Ribnici bo to nedeljo nova farna cerkev blagoslovljena in vmesten novi dekan p. n. gospod Martin Skubic. (Nov.j
Dobrotni darovi.
Za sv. Očeta. Neka deržina 1 tolarček, proseča za blagoslov na duši in na telesu. — A. J. 1 ces. cek.: Sv. Oče, sprosite mi od usmiljenega Boga živo zaupanje, pravo obžalovanje, in odpusenje grehov.
Za afrik. in i sij on. M. Omahen 1 gl. sr-i Sk. 1 gl.
kljado. Madjari spregledujejo, da pri slovanskih in ru manskih sosedih nimajo sočutja, kakor so se ganadjali
ru'-