Naročnina: Za Ameriko in za celo leto 5 arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. PERBODBQO DE LA COLECTEVBDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1037, U. T. 59-3667 lis. Aires AÑO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 15 de Enero (januarja) 1938 TES Núm. (»Štev.) 54 SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI JN UMETNOSTI Ljubljana, decembra 1937. — Stoletni sen slovenskih prosvitljencev se je uresničil; 11. decembra se je v Ljubljani ustanovila "Akademija znanosti in umetnosti", ki ima biti najvišje žarišče slovenske kulture m najvišje razsodišče v vseli naših kulturnih problemih. Ustanovitev slovenske akademije znanosti in u-Oietnosti je nov dokaz, da so tudi nam Slovencem v naši svobodni narodni državi Jugoslaviji dani največji pogoji za čim lepši kulturni razmah, kakor so nam dani tudi za gospodarsko in socalno napredovanje. Ustanovni občni zbor se je vršil v ljubljanskem Narodnem domu, tiho 111 skromno, kakor se za resno delo spodobi. Udeležili so se ga vsi pravi elani k' jih je sedem, kakor to dolo-cajo pravila, in sicer za prvi razred štirje (gg. uiiiv. prof. Aleš Ušenič-nik, Rajko Nahtigal, Fran Kidrič in Milko Kos), za ostale tri razrede Pa po eu član-organizator (gg. univ. Prof. Gregor Krek in Rihard Županje ter pesnik Oton Župančič). — čelu akademije ostane začasno, izvolitve novih članov in do volitve prvega predsednika, kot starostni predsednik g. Aleš Ušeničnik. Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani ima štiri razrede, ki obsegajo znanosti in umertnosti v iem-le redu; prvi razred filozofijo, filo-logijo in zgodovino; drugi razred Pravne, sociološke, gospodarske ve-tretji razred matematične, tehnične, prirodoslovne in medicinske znanosti; četrti razred je umetniški (leposlovje, glasba, slikarstvo, likov-na umetnost, arhitektura. Člani akademije so ali redni (največ jih mora biti 30), ali dopisni (največ 60), ali Pa častni. Za izvolitev je poitrebna najstrožja znanstvena ali umetniška Presoja, ki mora izkazati samostojnost ustvarjanja. Delo akademije se Publicira v posebnih izdanjih, kjer «o sorodne stroke združene pod skupnimi in enotnimi naslovi. Akademi" •l1 »ačeluje predsednik, ki ga name-stuje glavni sekretar; oba sta izvo-Jena za dobo treh let; posamezne razrede pa vodijo razredni sekre-ki se vo.lijo vsako leto. Ti funkcionarji skupaj tvorijo predsedstvo akademije. Ob zaključku vsa-. ega poslovnega leta se vrši svečan Javen zbor akademije s poročilom ® delovanju akademije *v preteklem u, s sprejemom novih članov in s Predavanjem o novih aktualnh znan-8 Venih (umetniških) problemih. 2e skoraj pred desetimi leti je vsa naša Trgovinski odnosi med Jugoslavijo in Argentino IZJAVE MINISTRA G. DR. IZIDORA CANKARJA TUKAJŠNJEMU LISTU "EL CRONISTA COMERCIAL" — POLOŽAJ V DOMOVINI— POTREBA DOBRE TRGOVINSKE POGODBE — VPRAŠANJE PRISELJEVANJA IZ JUGOSLA VIJE V ARGENTINO javnost pozdravila akcijo za a ademijo znanosti in umetnosti ter ¿Narodno galerijo. Narodna ga-'Ja, za katero je bilo treba mno-g0 Požrtvovalnega dela in dosti sredstev, že dalj časa dostojno in Rastno kaže, kaj so naši umetniki" °rei lepega ustvarili. Akademija ^nanosti in umetnosti hoče zdaj zdru jjjj v osrednjo organizacijo s trd" 1 delovnim načrtom posamezna že "^ej delujoča strogo znanstvena 8bertVa' da tak° V skuPnem del-n e Vsa naša raztresena zribnstve-v.J!nZudevanja i" da se more lotiti 1 znanst.vdnili ¡nalog, ki jih Tukajšnji ugledni gospodarski list "El Cronista Comercial", ki izhaja že trideset let in prihaja v vaako trgovsko hišo in vsakemu trgovcu v roke, je v svoji številki od 5. t. m. objavil razgovor, ki ga je iniel naš poslanik v Buenos Airesu, g. dr. Izidor Cankar, z njegovim urednikom brrž po svojem povratku iz Evrope. Ker je v izjavah g. dr. Cankarja marsikaj tudi za nas zanimivo, objavljamo glavne odstavke iz dolgega članka, ki ga je priobčil omenjeni- dnevnik. "Radi bi od Vas, kot diplomata, iz vedeli", je dejal zastopnik lista, "kako giledate na položaj v svoji dx'zavi, s posebnim ozirom na gospodarsko stran." 'Vračam se," je odgovoril g. poslanik, "zelo zadovoljen z gospodarsko situacijo v domovini. Posrečilo se nam je v Jugoslaviji preboleti težko krizo, ki je pritiskala na ves svet, in ne čutimo preveč njenih posledic. Danes, ko lahko s ponosom velikil more četi samo s kolektivnim delom pri-1,1 zvršiti. Njena skrb bo, da častno reprezentira našo znanost in umetnost tudi v mednarodni kulturni tekmi in da s tem dviga čast države. Sedem prvih slovenskih akademikov, sedem prvih slovenskih "nes-mrtnilcov", predstavlja začasno samo sedem strok — filozofijo, filolo gijo, (jezikovno in liternokulturno) zgodovino, pravo, prirodne vede in umetnost —, in predstavnik vsake izmed njih naj organizira svoj razred, v katerem bodo zbrani najvidnejši in največji predstavniki do-tičnih ved. To je izbor izbrancev, cvet slovenskih kulturnih delavcev, ki imajo sankcijo predstavljati našo znanost in urediti akademijo kot enakovredno in resnično predstav nico našega kulturnega prizadevanja ob strani in v tekmi z drugimi znanstvenimi akademijami. To sta dve nalogi naše akademje. Posledica bo gotovo pi'euredba marsika-kšnega današnjega znanstvenega društva, ki bo zdaj ob ustanovitvi centrale izgubilo svoj namen in bo preurejeno px-ešlo v nov delokrog. Na drugi strani pa bo naše znanstve-uo delo dobilo trdno domačo in med narodno podlago ter bo moglo vse skrbeti za znanstven naraščaj, ki je nam tako potreben, in ki zdaj ni i-mel kje priobčevati svojih dognanj. V vsem tem pomeni ustanovitev novo dobo v slovenskem kulturnem živ ljenju, njen vrh in cilj, ki je bedel stoletja v naši zavesti, nov razmah tvornih sil, in zato trden, nepremakljiv temelj in poroštvo za notranjo duhovno in kulturno rast. In s tem, ko bo rastla kulturna moč sjo venskega naroda, bo rastel tudi ponos, da taka mogočna stavba kulturnega dela stoji na jugoslovanskih tleli kot najvišji kulturni vrh in narodni branik na skrajnem zapadu. Notranja okrepitev enega dela dr žave pomeni bogastvo celote! rečemo, da v naši državi ni več vprašanja brezposelnosti, kajti, kdor hoče delati, najde zaposlitev, priznavamo, da so nam ure težkih preizkušenj pustile koristne nauke, kar se vodstva narodnega gospodarstva tiče. O sedanjem položaju smem reči, da je razmeroma dober; opa'za se, kako denar bolj teče in to je že dober znak tudi za bodočnost." "Kaj mislite o gospodarskih od-nošajih med obema državama, Argentino in Jugoslavijo?" "Z zadoščenjem opažam," je odgovoril g. minister, "da se gospodarski odnosi med Argentino in našo državo stalno večajo. Statistični podatki nam nazorno govore o tem in nam pričajo, da sta tako uvoz kakor izvoz narasla za sto od sto". "Kakšne argenitnske predmete kupuje Jugoslavije najbolj?" "Največ se doslej izvaža iz Argentine v Jugoslavijo laneno seme, ko-fže in quebracho, a tudi drugi predmeti v manjših količinah. Na drugi strani pa kupuje Argentina pri nas les, cement, gobe, ki so zelo dobre kakovosti, in razne druge proizvode zemlje. Mislim, da postaja vedno holj potrebna dobra trgovinska pogodba med obema državama — kakršne Argentina že ima z drugimi evropskimi državami — kjer bi se pravično vpoštevale osnovne karakteristike proizvodnje in porabe ter bi se ustvarila skladnost interesov, kar bi bilo od velike koristi za obe državi V pogodbi bi se moralo rešiti — spoštujoč seveda utemeljene pravice Argentine, da brani svo- jo valuto — vprašanje deviznega prometa ter bi si morali obe državi medsebojno zagotoviti vse one olajšave, ki morejo pospeševati nadalj nji razvoj 'že obstoječih prisrčnih odnošajev." G. minister je novinarju obrazlo-.žil, kako si najrazličnejši argentin ski predmeti utirajo pot v Jugoslavijo in ohratno; tako je na pr. mogoče najti sedaj celo v malih prodajalnah jestvin v Beogradu tu tako zelo priljubljeno "yerbo" mate|. Na vprašanje, kaj misli o možnosti priseljevanja naših ljudi v Argentino, je naš poslanik odgovoril, da v Jugoslaviji sicer ni problema preobljudenosti, vendar pa je izseljevanje pojav, ki ga poznajo tudi nepreobljudene države in torej tudi Jugoslavija. Argentina rabi delavm. in zdrave ljudi, ki so pripravljeni obdelovati njeno bogato, rodovitno zemljo; in Jugoslavija ima takih dobrih in zdravih ljudi, ki žele v tujini poskusiti svojo srečo, mnogo. Potrebno bi bilo le, da bi se obe vladi sporazumeli v tem pogledu. Jugoslovanska vlada bi prevzela odgovornost za to, da bodo priseljenci imeli vse one fizične in moralne lastnosti, ki so potrehne za civilizacijo in delo, argentinska vlada pa bi se morala obvezati, da bo priseljencem nudila potrebne pogoje za uspeh njihovega dela. G. dr. Cankar je še govoril o splošnem položaju v Evropi ter ponovil že prej izraženo mnenje, da ni tako napet, kakor ga večkrat slikajo. Uspehi vladnih pri Teruelu ŠPANSKE VLADNE ČETE SO SE UTRDILE V TERUELU TER V VEČ BITKAH PORAZILE REVOLUCIONARCE — VLADNO OFEN ŽIVO Z USPEHOM VODI GENERAL ROJO, KI PRIPRAVLJA SEDAJ NAPAD NA HUESCO POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo Zasedanje vrhovnega sovjetskega sveta V Moskvi je začel zasedati vrhovni sovjetski svet, katerega člani so bili izvoljeni pri nedavnih volitvah, ki so bile prve tajne volitve, odkar je v Rusiji sovjetski režim. Na vodilna mesta je svet izvolil Stalinove kandidate, njegove zaupnike. Razni govornik^ so na otvoritveni seji trdili, da je' Rusija edina država, ki ima demokratično ustavo; da v njej človek ne izrablja človeka; da je edina država, ki res hoče mir, a da bo vstala kakor en sam mož, če bi jo kakšna tuja vlast hotela napasti. Skoro ob istem času je imel poljski parlament v Varšavi sejo in je ukrajinski poslanec Mudri govoril o razmerah v Sovjetski uniji ter trdil, da se tam "vsi problemi rešuje j jo s streljanjem". Italija hoče povečati svojo moč na morju V petek je rimska vlada sporočila v svet, da bo povečala vojno silo ¡na morju: zgradila bo dve veliki oklopnici po 35.000 ton vsako, izmed katerih bodo eno zgradili v Genovi in drugo v Trstu,' nadalje 12 križark in večje število podmorni-kov. Ta vest, ki je prišla nepričakovano, 'je vzbudila razumljivo pozornost v Parizu in Londonu, kjer so takoj začeli govoriti, da bosta Anglija in Francija odgovorili na ta italijanski načrt z novimi gradnjami vojnih ladij, kar bo spet vzpostavilo ravnovesje. Napori revolucionareev, da bi spet prodrli do Teruela> o katerega stra-tegični važnosti smo že parkrat pisali, so se popolnoma izjalovili. Republikanci so v mestu nevtralizirali vsak odpor in napredujejo sedaj pro ti jugozapadu. Operacije pri Teruelu pomenijo prvi resen poraz generala Franca, odkar se je začela vojna v Španiji. Z zasedbo Teruel a so republikanci skrajšali zvezo med A-ragonijo in Madridom za 130 kilometrov. Vladni general Rojo, ki vodi sedanjo ofenzivo, pripravlja napad na Hueseo, ki jo deloma že obkrožajo republikanske čete, in če se mu posreči zavzeti (tudi to mesto, bo potem napadel Jaco. Franco je poslal v Hueseo velika ojačenja, ker pač predvideva tak napad. Sneg, mraz in nevihte močno ovirajo vojne operacije. Obenem s tem prvim pomembnim uspehom vladnih, se je v barcelonskem kabinetu pojavil oster spor med ministrom vseh vojnih sil Prie-tom in komunističnimi člani vlade. Negrinu, ministrskemu predsedniku se je le s težavo posrečilo preprečiti krizo, vendar pa že sedaj z gotovostjo napovedujejo, da bodo komunisti zleteli iz .vlade, ko se konča ofenziva v Aragoniji. Spor je nastal, ko je Prieto predložil vladi dekret, ki je določal, da se imajo ustreliti nekateri komunistični vodje, ki so namenoma pustili, da so se revolu-cionarci spet polastili nekaterih važnih postojank pri Mueli de Teruel; tako jih je vsaj Prieto dolžil. Po vesteh iz poučenih krogov bodo komunistični člani vlade morali zapustiti kabinet tudi zaradi zadržanja Anglije in Francije, ki prigovarjata Negrinu v tem smislu. Revolucionarci, ki jih je poraz pri Teruelu neprijetno presenetil, razlagajo svojim pristašem, da je zasedba mesta po vladnih le začasna in da bodo kmalu spet gospodarji položaja. To pa pripada seveda bodočnosti in bomo pač videli, kako se bo položaj razvijal. Vsekakor je mnogo izgledov, da je fašizem v Španiji na umiku. Konferenca v Budimpešti Pretekle dni so v Budimpešti zborovali zastopniki Italije, Madžarske in Avstrije, podpisanic rimske pogodbe. V zvezi s to konferenco so se širile vesti da bosta Avstrija in Madžarska izstopili iz Zveze narodov ter je Italija najbrž res delala na to, vendar pa brez uspeha. Madžarska in Avstrija pač nista odvisni samo od Rima, marveč se morata ozirati tudi na ono, kar pravijo v Parizu, Londonu in še kje drugje. Sklenili pa sta prizn'ati vlado generala Franca, da vsaj deloma zadovoljita svoje rimske prijatelje, kar seveda ne bo mnogo koristilo španskim fašistom. —Jugoslavija je izgnaja iz Maribora in okolice kakšnih 30 Avstrijcev v odgovor na ukrep dunajske' vlade, ki je odpovedala gostoljubnost kakšnim 300 jugoslovanskim državljanom, ki so živeli v Avstriji. —Veílika zaloga municija je zletela v zrak v Madridu. Eksplozija je bila tako huda, da je porušila osem "manzan", ter je mnogo ljudi izgubilo življenje. Listi niso smeli pri-občti podrobnosti o tej nesreči. TT-bitih je bilo baje 700 ljudi. —Bivši monarhističini minister Španije Juan de la Cierva PañafieJ, ki je svoj čas imel veliko vlogo v španski politiki, je umrl v torek v Madridu. Po padcu monarhije ni hotel slediti drugim somišljenikom v tujino, ker je bil preprčan, da se bo kralj vrnil. Revolucija ga jo zatekla v Madridu, odkoder ga vladni niso več pustili: tja ga je prišla poiskat tudi smrt. Argentinske vesti Pretresljiva letalska nesreča VOJAŠKO LETALO, V KATEREM SO SE VRAČALI NEKATERI ČLANI SPREMSTVA DRŽAVNEGA PREDSEDNIKA PO SLAVNOSTNI POLOŽITVI TEMELJNIH STEBROV ZA MEDNARODNI MOST MED BRAZILIJO IN ARGENTINO, JE PRI ITACUMBUJU PADLO, SE RAZBILO IN ZGORELO — VSEH DEVET POTNIKOV, MED NJIMI VISOKI VOJAŠKI DOSTOJANSTVENIKI IN EDEN IZMED SINOV GENERALA JUSTA, MRTVIH Kakor smo javili v zadnji števil- j ki, se je v nedeljo zjutraj odpeljal general Justo v Paso de los I Libres nat-o v Uruguayano, da sku-1 pno s predsednikom braziljske republike, dr. Getuliom Vargasom pri sostvuje slavnostni položitvi temeljnih stebrov za mednarodni most, ki bo vezal obe imenovani mesti in s tem obenem Argentino in Brazilijo. Predsedniško letalo in druga, ki so ga spremljala, so srečno prispela v Paso de los Libres, kjer je ljudstvo navdušeno pozdravilo najvišjega predstavnika države. Navdušenje je bilo 'veliko in nihče ni slutil, da se bo v kratkem moralo spremeniti v veliko žalost, ki bo za jela vso republiko in našla najgloblji odmev v vsem svetu. Po končanih slovesnostih, so se letala spet dvignila v smeri proti Buenos Airesu. Še istega dne, ob 8. zvečer, je predsedniško letalo že pristalo na letališču El Palomar in za njim so v kratkih presledkih prihajali še drugi aeroplani. Le letalo "Lockheed" ni prispelo in tudi nobene vesti ni bilo o njem; letalo je bilo krenilo proti Buenos Airesu pod vodstvom polkovnika Berga-minija in ž njim so se bili odpeljali še polkovnik Abraham Schweizer, polkovnik Antonio Berardo, polkov-4 nik Horacio Posadas, major Victor Vergani, nadporočnik Juan Oresch-nik (ki je po vsej priliki potomec kakšnega slovenskega priseljenca, Orešnika, ter je bil pomožni tajnik ministra mornarice), Eduardo Justo, sin predsednika republike, na rednik radiotelegrafist Rosa Lo Castillo in narednik mehanik Vic-torio Angel Leveratto. Zaman so de.j časa čakali na letalo in pozno se je predsednik Justo, v težki pred-slutnji odpeljal na svoj dom. Tekom noči je pršla prva vest, da je argentinsko letalo padlo v okraju Aríigas, v Uruguaya, ter da leži polomljeno na zemljišču, ki ga V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 140F U. T. 22 - 8327 DOCK SUD je poplavi1, potok Itacumbú. Prihajale so še druge vesti in govorile o ranjenih, toda šele tekom popoldneve naslednjega dne, t. j. v ponde-ljek, se je izvedela vsa žalostna resnica : letalo se je bilo razbilo, vžgalo in vsi, ki so se v njem vozili, so izgubili živjjenje. Nekatera trupla so bila taka ožgana in druga razmesarjena, da so le po velikih naporih mogli ugotoviti njihovo istovetnost. Tužna ves-t se je brž razširila po vsej Argentini in v zunanji svet. Od vseh strani so začele prihajati brzojavke in mnogi odličniki v Buenos Airesu so osebno šli izrazit so-žalje vladi in predsedniku republike radi izgube odličnih vojaškili dostojanstvenikov in najmlajšega sina prvega mandatarja. Mati smrtno ponesrečenega Eduarda Justa, ki se je nahajala na jugu republike, se je brž pripeljala v Buenos Aires. S posebnim vlakom so se v pone-de'jek poncí-' odpeljali proti Monte Caserosu raí ni vojaški izvedenci ter družinski člani ponesrečenih letalcev. Medtem so uruguayske oblasti dale prepeijeti trupla ponesrečencev v Monte Creeros, kjer so njihove o-stanke v pie prostih krstah položili na mrtvaški oder v tamošnjem občinskem pos-op ju. Nepopisna žalost je zajela vse prebivalstvo, ko je videlo bol oeeiov, mater, žena in otrok onih, ki jih je na tako tragičen način doletela smrt. V sredo zjutraj se je odpeljal proti Monte Caserosu tudi predsednik republike s svojimi ministri in mnogimi odličniki. V četrtek so zemeljski ostanki ponesrečencev prispeli s posebnim vlakom na postsio Chacarita, kjer se je stvoril mrtvaški sprevod, ki je krenil po ulici Federico Lacroze do zasebnega dvorca predsednika republike, kjer so je za hip ustavil. Tam so prenesli v hišo staršev zemeljske ostanke Eduarda Justa. Sprevod je potem šel dalje po Cabildu in Santa Fe do poveljništva prve vojaške divizije, kjer so zemeljske ostanke ostalih ponesrečencev položili na mrtvaški oder. Sprevod je bil veličastven, da ga zlepa ni bilo takega v Buenos Airesu. Tukajšnji domači in tuji dosto- janstveniki, cela vrsta udruženj in, laliko rečemo, vse mesto je izkazalo poslednjo č<;st tragično preminulim. Pogreb se ;,e izvršil naslednjega dne ob ogromni udeležbi. Zaradi te bridke izgube sočustvujejo z Argentino tudi vse druge države sveta, kjer je vest o nesreči naredila najgloblji vtis, in svoje so čustvovanja izražamo tudi mi v i-menu našega izseljeništva. OSEBNA VEST G. Josip Kastelic, izseljenski duhovnik, ki je od polovice leta 1936 vršil tudi službo izseljenskega dopisnika Ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, za mesto Rosario, je pred meseci zaprosil pristojno ministrstvo, da ga razreši dolžnosti ; ministrstvo je njegovo o-stavko sprejelo in od 1. januarja t. 1. g. Josip Kastelic ne odpravlja več poslov izseljenskega dopisnika. Poklicali so tedaj delavce od ministrstva za javna dela, ki so že v pozni noči izvlekli, s pomočjo dvigala, vozilo in trupla 'treh deklic. Vest o nesreči se je brž razvedela po mestu. V poslopje prefekture je prišla tudi Triffembergova žena in spoznala trupla svojega moža in svojih treh hčerkic. SMRTNA NEZGODA ROJAKA V soboto je umrl na tragičen način naš izseljenec Ivan Ipanovic, doma iz Lumbare na Korčuli. V Ra-mosu Mejiji, kjer je delal kot vrtnar, ga je bil neki sosed prosil, naj mu pomaga napeljati žico z nekega bližnjega mlina za vodo do hiše; žico je sosed hotel napeljati menda za radio. Ko je bil Ipanovič zaposlen s tem delom, je na še nepojasnjen način prišla žica, ki jo je držal v roki, v stik z drugo .tokovodno žico in naš nesrečni rojak je bil takoj mrtev. Ko so prihiteli, da ga rešijo, je bilo že prepozno: prste, s katerimi je držal žico in telo, s katerim je bil padel nanjo, je imel vse ožgano. V domačem kraju zapušča ženo in otroka, mater, tri sestre in enega brata. GROZNA NESREČA Huda vročina, ki je pritisnila koncem preteklega tedna z vso močjo, je marsikaterega nagnala, da je šel iskat hladnejšega zraku ob obalo tukajšnjega pristanišča. Tako se je v petek popoldne tudi židovski trgovec Elias Tiffemberg odpeljal z avtom, v katerem so se vozile tudi tri njegove hčerke, llletna Blanca, 131etna Lidija in 151etna Rosa, 'v Novo pristanišče; vozil je počasi ob obali z namenom, da se tam zadrži, dokler mina najhujša vročina. Na višini ulice Maipú je hotel obrniti vozilo in tedaj se je dogodila tragedija. Zadnjim kolesom je izne-nada zmanjkalo tal, ker je bil Trif-femberg zavozil preveč nazaj, in v hipu je avto z vsemi štirimi osebami ki so se v njem nahajale, zdrknil v vodo. Slišati je bilo en sam krik groze in že se je vozilo pogreznilo v globino. To je opazil neki šetalec, ki je na vso moč začel klicati na pomaganje. Na njegove klice je prihitel mornar Manuel Armendia, ki se je takoj vrgel v vodo, da bi nesrečnežem pomagal. Voda pa je bila globoka in šele pri tretjem poskusu se mu je posrečilo izvleči Triffemberga1, "ki je bil pa že mrtey. 1 ROJAK ŽRTEV NESREČE PRI DELU Jurij Fajt, 541e.tni jugoslovanski izseljenec, se je v ponedeljek smrtno ponesrečil 'v mlinu na ul. Agüero <33. kjer je bil zaposlen kot delavec. Padel je z nekega odra tri metre globoko in se močno pobil. Prepeljali so ga brž v bolnišnico Ramos Mejía, kjer je pa kmalu podlegel poškodbam. Kdo ve kaj več o pokojnem, naj »poroči kralj, poslaništvu ali pa tudi našemu uredništvu. ROMUN ALI JUGOSLOVAN? Listi poročajo, da je v ponedeljek zadet od električnega toka, umrl na avenidi Vértiz, blizu Argentinskega dirkališča, delavec Andrej Mulek Z drugimi delavci je bil zaposlen, pri napeljavanju kanalov za odtok deževne vode. Držal je v roki električno svetiljko in iz nepojasnjenih vzro kov je švignil vanj tok ter ga na mestu ubil. Listi poročajo, da je imel 34 let in da je romunski državljan, vendar je pa po priimku prav lahko mogoče, da se gre za Jugoslovana, za našega človeka. G. P. D. S. v Villi Devoto vabi vse cenj. rojakinje in rojake na VELIKO PRIREDITEV ki ss bo vršila v nedeljo dne 23. januarja ob 5. uri popoldne v društvenih prostorih, ul. Simbrón 5148. Spored 1. Otvoritev: Godba. 2. Vodopivec: Pobratimija. moški zbor. 3. Vodopivec: Ptici, mešan zbor. 4. N. N.: Kukovica, poje dekliški naraščaj. o. Deklamacija: Pomlad se vrača, Zulema Forčič. 6. Deklamacija: Svet vedno enak. Andrej Colja. 7. Šaloigra v enem dejanju: Čašica kave Po končanem sporedu prosta zabava s plesom in srečolovom. Društveni bufet bo dobro založen z domačimi jedili ni s svežo pijačo-Vstopnina: prosti prispevki. Prosi se cenj. občinstvo, naj bo točno, ker se ima namen pričeti točno ob napovedani uri. Za številno udeležbo se priporoča ODBOR pokazali revolver, jim Di Franka m hotel zlepa izročiti denar, ki ga j® imel pri sebi. Začel se je z njimi tepsti, a ker jih je bilo le več, se j* ni mogel rešiti. Z močnim udarcem ga je eden izmed tolovajev pobil na tla in tedaj so mu drugi izpraznil1 žepe; odnesli so 400 pesov. Di Fra11" ko se je kmalu pobral in začel teci za njimi ter klicati naj jili ustavijo, a preden je prihitela policija, so se roparji, že izgubili. • VPRIČO BRATA SKOČIL POD VLAK V ponedeljek zvečer sta brata Luis in José García čakala na vlak v Ciudadeli. Ko se je vlak približeval, je Luis zapazil, da se njegov brat sumljivo vede in brž je zaslutil, da se namerava vreči pod lokomotivo: José María García namreč ni bil pri čisti pameti in je šele pred nedavnim zapustil umobolnico. Luis je brata zgrabil, da bi ga zadržal, a se mu je José le iz;trgal ter skočil pod lokomotivo," ki ga je v hipu raz mesarila. Ognjegasci so njegove ze" meljske ostanke pobrali izpod koles- • DI FRANCA SO NAPADLI Znanega restavraterja Di Franka, z ulice Reconquista, so napadli v torek ponoči nepoznani roparji, ko se je vračal domov. V samem središču mesta, kjer je po navadi tudi ob poznih nočnih urah mnogo ljudi, so se spravili nadenj. Dasi so mu KEMIČAR IN LEKARNAR diplomiran na zdravniški fakulteti v Pragi in zakonito preizkušen v Argentini. Hh. Mr. Franciško Huspaur Mladeniči/ Vsako pomlad se kri prenovi, pripravite se za novo življenje in spravite iz sebe vse stare bolezni s tem, da napravite krvno analizo.— Za stare klijente zastonj enako notrinjost po pošti. ¡ Dock Sud, calle Facundo Qui-roga 1441 (Avellaneda) Pcia. de Bs. Aires SANIO ZA VAS smo napravili to krasno reorganizacijo, nad katero se divijo tisoči naših klijentov GOTOVOST — HITROST — NIZKECENE nudijo Vam: NAŠE DENARNE POŠILJKE NAŠA HRANILNICA NAŠA PRODAJA LADIJSKIH LISTKOV. NAŠE RAZPOŠILJANJE IZSELJENISKE POŠTE AKO STE VI ZADOVOLJNI se mi veselimo, ker smo resnično Vaši prijatelji in smo zidali NAŠO NOVO PALAČO ravno radi Vaše udobnosti ko nas obiščete, da Vas postrežemo kakor zaslužite kot velik prijatelj naše banke. PRIJAZNO VAS VABIMO OBIŠČITE NAS — V VAŠO KORIST — DA VIDITE KAKO STREŽEMO Slovenski oddelek BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES CENTRALA: Bmé. Mitre 234; PODRUŽNICA: Corriente,, ..rfOO DOMAČE VESTI _ < POZOR ROJAKI! Radi odhoda 'v Evropo se proda po zelo ugodni ceni lepa hiša z veliko sobo, kuhinjo in galerijo; z dvema lotoma na. katerih je zasajeno sadno drevje. Zainteresirani naj se obrne na : Caseros F.C.P., calle Fran cia 540. (Pol kvadre od Av. Bmé-Mitre , s kolektivom v Pilar.) IŠČE SE Jakov Gregorič, doma iz Sela P1"1 »v. Duhu, obč. Semič, Belokrajina-Živel je več časa v provinci Bueno® Aires. Delal je na estanciji ali ca-kri. Oe je komu kaj znano o njem, naj sporoči na uredništvo tega lMrtft ali pa na poslaništvo. UGODNA PRILIKA Pod zelo ugodnimi pogoji se vsled bolezni proda nova hiša:, R- Lista 5652, Devoto. — U.T. 64 1509. ZOBOZDRAVNIKA Dra. Samoilovic de Falicov in Dr. Feliks Falicov Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. &y - J723 Vesti iz organizacij MUGUAYSKE NOVICE Na božično viljo sem želel obiskati našega siromaka v bolnici Ma-Clel, ki so mu pred kratkim odrezali nogo. Dobil sem pa v isti sobi še dva naša bolnika, in sicer še enega, ki so mu tudi odrezali nogo. Torej v «ni sobi trije Hrvatje, s štirim nogami ! To je slika naše revščine; Ali ste že pričeli misliti po našili društvih na naše uboge zapuščene bolnike? Ali ste se jih vsaj za božične praznike spomnili? Vem, da Vas je bilo mnogo na zabavah na Silvestrov večer, da ste se dobro imeli. Ali ste Pri svojem veselju pozabili na toliko tisoč zapuščenih bratov, ki skrivajo v samoti svojo bol in revščino? Tudi montevidejska društva so na Silvestrov večer zbrali svoje člane m prijatelje, da se poslovijo v veselem razpoloženju od starega leta. Medtem se je pa bližalo svojemu koncu življenje našega nesrečnega izseljenca 54-letnega Marka Kundit 12 Dalmacije, ki ga je s štirim re-yolverskimi streli smrtno ranil, baje v silobranu, neki Gutiérrez. Zgo- Domača zabava v Taboru V soboto 2B. t. m. zvečer bo v Taboru, Paz Soldán 4924, družabni večer, na katerega so vabljeni vsi člani in prijatelji društva. Za prigrizek, hladno "pijačo in pošteno za bavo bo preskrbljeno. Vabljen je vsak, ki bi rad preživel vroč poletni večer na hladnem in odprtem "pa-tiu" v družbi rojakov. Tudi naša pesem se bo oglasila in pri bogatem srečolovu bo lahko vsak za mal denar poskusil svojo srečo. Pridite! dilo se je to dne 28. decembra na Veleposestvu ing. agr. Karla Basso v kraju Rincón del Pino, v departa-^entu San José, 72 km od mesta Montevideo. Ivundit je na novo leto ranam podlegel v montevidejski bolnici Pasteur. Pokojni zapušča že-no in pet otrok, od katerih je hči Iva por. Ljubičič v Buenos Airesu. 17-letni Marko je prišel sem k očetu Pred tremi meseci, ostali so še do-®a v Dalmaciji. Kadi tega nesrečnega dogodka sem si ogledal naselbino Rincón del ■fino, kjer živijo kot zemljiški najemniki sledeči naši ljudje: Pralaz 'kola, Matern Ivan, Primorac I-Van, Primorac Jakov, Primorac Ma-te- barbarie Budimir, Ambrož Ven-ee]j, Milétic Jožo, in Galanic Ivan. (( 'etic Petar si je napravil majhen 'Almacén", Ljubičič Vlado, čovič ČLANSKI SESTANEK GPDS v DEVOTI Jutri, dne 16. jan. se vrši članski sestanek GPDS. v Devoti. Ker se bodo razpravljale važne stvari, je prisotnost vseh članov obvezna. SOKOL DOCK SUD—BOCA V nedeljo 23. t. m. ob 4. uri popoldne se bo vršil z običajnim dnevnim redom II. redni občni zbor Sokola Dock Sud—Boca, v svojih novih društvenih prostorih, ulica Vie-na 1480 na Dock Sudu. ODBOR Pevski kvartet 'Jadran Da ustrežemo onim ljubiteljem le pega petja, ki žele slišati tudi naše pesmi in kateri nas večkrat povprašujejo, kdaj in na kateri radio poje kvartet JADRAN (Arión), sporočamo tem potom, da ta priljubljeni kvartet, katerega smo imeli priliko že večkrat poslušati tudi na naših slovenskih prireditvah, poje vsako nedeljo ob 7.45, 8.45 in 10.15 uri zvečer na radio L. R. 10 RADIO CULTURA. OSEBNA VEST Marijo Marušich ima pismo na našem uredništvu, kjer ga lahko dvigne. --o: :o Naš sourednik in upravnik Jan Kacin odide prihodnji teden na deželo, v provinco Córdobo, kjer bo ostal kakih 14 dni. 0 evropskih vprašanji!! Fr¡ kot an° in Džida Božo so zaposleni peoni. Vsi so radi omenjenega žalostnega slučaja močno prepadeni. Jiliov zemljiški gospodar je po iz-vseli zelo dober in prijazen z «Uasimi ljudmi ter jim gre v vseh st-vareh na roko. Življenju teli na- ših revnih kolonistov nikakor ni z V Luzernu v založbi "Vita Nova" je izšla evrophkim • državnikom posvečena knjiga znanega nemškega vzgojevalnega pisatelja Friedricha Wilhelma Foersterja pod gornjim naslovom. V tej knjigi so navedeni natančni dokazi za krivdo nemškega naroda na svetovni vojni. Ta krivda je nastajala zgodovinsko od začetkov nemškega viteškega reda dalje. V Bismarckovi dobi je bilo tragično, da je zmagala med Nemci mišljenje Bicmarckovo in ne mišljenje Konstantina Frantza, ki je zgodovinsko misijo nemškega naroda pojmoval ne ozko narodno, ampak zgodovinsko kot nadaljevanje rimskega cesarstva nemškega naroda. Bismarckovi uspehi so imeli za nasledek, da je nemški narod zavzel nacionalno mišljenje in zavrgel prejš nje prepričanje o nadnarodnem poslanstvu nemštva. Namesto stališča, kako urediti razmerje med Nemci in sosedi, tako da bo za oboje znosno, se je postavilo stališče, da so Nemci in samo Nemci namen vse zgodovine in človeštva, in kar jim je na poti, je treba pogaziti. Tako je nastalo tisto neznosno nemštvo, ki je počasi organiziralo vse člove-čno misleče ljudi proti sebi. Tako je nastalo nemštvo kot večna nevarnost za mir. Tako je prišlo do svetovne vojne. Potem pisatelj pripoveduje, kako so se tisti činitelji, ki so vzdrževali to mir ogražajoče nemško razpoloženje, po svetovni vojni samo trenutno potuhnili in potem zaobrnili zopet svoje delovanje v smer, da Nemci niso ničesar krivi, da je versa jski mir nasprotno zanje velikanska krivica, da so postali žrtev krivice, in da so pod tem geslom začeli zopet organizirati mišljenje, ki je svetovnemu miru ravno tako nevarno ali pa še bolj, kakor je bilo pred svetovno vojno. f V prosto naravo! PROSVETA IN TABOR STA ORGANIZIRALI Velik PIK - NIK KI SE BO VRŠIL V NEDELJO, DNE 16. JANUARJA 1938 V San isidro RECREO BOQUERON DVE KVADRI OD POSTAJE SAN ISIDRO R Od postaje do prostora, kjer bomo imeli piknik, bodo slovenski napisi in kažipoti, po katerih se bo lahko vsak ravnal in nas ne bo mogel zgrešiti. VRŠILE SE BODO RAZNE TEKME ZA MOŠKE IN ŽENSKE IN ZA OTROKE: SKOK V DALJAVO, TEK NA DALJAVO ITD. TER BODO NAJBOLJŠIM TEKMOVALCEM IZROČENE LEPE NAGRADE. v PRIDITE VSI ROJAKI IN ROJAKINJE. TER DRUŽINE S SVOJIMI OTROCI, DA SE V PROSTI NARAVI POVESELIMO IN NAUŽIJEMO SVEŽEGA ZRAKA IN SONCA. Igrala bo izvrstna godba. Za pijačo bo tv.di dovolj preskrbljeno, za jedačo pa samo deloma za one, ki navadno ne prinesejo s seboj ničesar. Torej na svidenje v prosti naravi v nedeljo dne 16. januarja. ODBORA TABORA IN PROSVETE Pisatelj kot odkrit, pravi Nemec, obžaluje, da se ni zgodilo drugače, da niso šli Nemci kot narod sam vase, odkrito in skesano priznali svojo krivdo, da je prišlo do svetovne vojne, in sklenili sami v svojem srcu resnične in odkrite reparacije. V tem primeru bi bilo prišlo resnično do prave zveze narodov, do utrjenega svetovnega miru. V tej zvezi postavlja nasproti miselnosti nemškega nacionalizma pisatelj angleško federativno stališče. Kakor je nemško stališče odbijajoče za vse narode,' tako ima angleško stališče naravnost nekako privlačno silo za druge narodnosti. V tej zvezi pravi pisatelj, "da je pač zelo mogoče, da v nepredolgem času doživimo priključek Skandinavije k britanskemu svetovnemu imperiju; težak položaj Danske nasproti nemški nevarnosti in iz tega nastajajoče ogražanje cele Skandinavije, katero ogražanje je vodilo že do izmenjavanja misli med Štvedsko in Dan- *ožicami postlano. Da bi bile vsaj etine dobre. A po večini pride su- sa Pa z njo še kobilice, da pri ko- aecletnem obračunu komaj toliko o- Stane> da človek živi. Pa če bi kaj Preostalo, imajo ti naši dobri ljudje v sVoji samoti še kakšne napake, ki . Vai'cnostjo žal preuspešno tekmu-• Jejo. v ^'edč stanja naše kolonije ob za-®®tku novega leta moram z zadoščenem ugotoviti sledeče: Lansko leto Je bila naša kolonija razcepljena v evilne, majhne skupine, ki so ko-aJ imele kaj stikov med seboj. De-° nekaterih v teku leta 1937, da se da S'Ulp'ne me(l seboj približujejo, se društveno gibanje pravilno u-eri in p0g]0bi, je vsekakor rodilo ^atne uspehe, kar dokazuje zelo Po uspela prvodecemberska prire-! °v> vzajemno delo društev Zajed-e m Bratstvo, in živahno delo o-,se' slovenskih društev. Prepričan gg01' vda bo v bodoče to delo rodilo Vee sadov, kar bo le v korist na-n "ai'° a}edn-ji5 se je pa odločil nano deževje v prejšnjem mesecu je prav¡ti temu konec. Te dni se je od-povzročilo, da je Vipava hudo nara- pel-al 0?e y SO6edn0 vas in ko se je sla in prestopila bregove. Vsi pre- vragal> ga je sin ustrelU. Potem se deli Vipavske doline, ki leže ob tej pa sam _iavil orožnikom. proti javni cesti, dočim sta se z dekleti poravnala za škodo. — Trst. — Pri delu v garaži se je vsled eksplozije benzina nevarno poškodoval Josip Ličan, star 30 let. Gorica, novembra 1937. — Ni dneva, da se ne bi zgodila pri pospešenih delih za zgraditev električne centrale ob Soči, kaka večja ali manjša nesreča. Pretekli teden je bilo vsled eksplozije mine ranjenih več ljudi, ki so večinoma rodom iz Furlanije. Od domačinov pa je dobil težje poškodbe Anton Kranjc, star 35 let, doma iz Kobarida. Dobil je več nevarnih ran po obrazu in po ostalem telesu. Poškodba j« težkega značaja in so ga morali popeljati skupno z dveini Furlani v goriško bolnico. Dela pri tej velik' gradnji zelo pospešujejo, ne da pri tem dovolj pazijo na varnostne i» druge naprave. Ni čudno torej, ¿e so nesreče tako pogoste posebno, ker se vršijo dela v zelo nevarnih predelih in v težkih okolščinah. Sueški prekop 232 njegovih ladij, 600 lir je prejela družina Lavrentič s skupno tonažo 1,334.000 ton, dočim za dvojčke. Veliki zavod "RAMOS MEJIA" VFNFRP'K ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdrav-ljenjo ua podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, niozoljfki. Izpa danje las. Ultravioletnl žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. BPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracij» po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrasteiua, izgub» spomina in Šibkost. REVMATIZBM: kila, naduha, gota. Blb kost srca zdravimo po modernem nem Skcm načinu. PLJVÓA: Kašelj, Šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, rasirjeni, k;»line, tet ka prebava, bruhanje, rane. CREVA: colitis, razširjenje, kronična za peka. ORLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: t,rei operacije in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden. NaS zavod s svojimi modernimi naprava mi ln z izvrstnimi SPEOCIJALISTI Jr edin: te vrste v Argentini. — Letenja zajamčeno. — Ugodno tedensko ln m» sečno 'plačevanje. Od 9—21 ob nodolinh od K-Í2 Rivad™ 207C Plaza Once — Trnovo pri Gorici. — Imenovan je bil novi fašistični tajnik Ugo Pi-¡ lato, ker je bil dosadanji Baggiani Lelio povišan v pokrajinskega inšpektorja. — Trst. — Iskreno zahvalo, ker navadno zelo pohlevni reki, so bile pod vodo. — Postojna. — Prejšnji župan adv. Zannoni je bil ponovno imenovan za nadaljna 4 leta za župana. Ob priliki podaljšanja njegove služ bene dolžnosti, je bila prirejeua v Postojni majhna svečanost. — Rihemberg — Karabinerji so aretirali Josipa Kerkeca in njegovo ženo ()!go. Oba sta obdolžena, da sta radi nepazljivosti povzročila smrt otroka, ki se jima je rodil pretekli je dobil sedemsto lir nagrade, ker mesec. Grozna smrt deklice. — V Lipovcih pri Beltincih se je triletna Emica Forjan s svojim bratom igrala v svinjski kuhinji, kjer je pod kotlom gorelo. Bi'atec je odšel iz kuhinje in Emica je ostala sama. Odprla je vrati ca pod kotlom, da bi se grela. Čez par minut pa se ji je vžgala o-b^kica. Emica je takoj hitela ven in je na ves gla.s kričala. Ko je prišla na dvorišče, je bila že vsa v plamenu. Domači so jo opazili in ji takoj strgali gorečo obleko, toda ubožic.a je bila že vsa opečena. Poklicali so F CA.CENTRAL EUROPEA 469 5 AN MARTIN 469 "jutro" zopet dovoljeno Ljubljana, nov. 1937. — 0:d ponedeljka, 15 nov. dalje je bla po posredovanju naše vlade pri italijanskih oblasteh zopet dovoljena razprodaja ljubljanskega dnevnika "Jutro", ki je bil pred kratkim na novo zabranjen. rudarska naselbina "arsia" Trst, dee. 1937. — Načrte za cerkev, občinsko hišo in za druga poslopja v novi naselbini, ki jo je dal zgraditi Mussolini v premogokop-utm revirju ob Raši in ki ji je bilo prvotno določeno ime Liburnia, katero pa se je pozneje še pred slavnostno izročitvijo nove naselbine pretvorilo v manj "barbarsko" ime ""Arsia", sta v glavnem izdelala mlada a zelo nadebudna slovenska umetnika: inženir Rado Lah in arhitekt Franjo Kosovel iz Trsta. naše vasi se praznijo. .. Trst, novmebra 1937. — Naše vasi se praznijo. Porazno je za nas to dejstvo! Po Tolminskem pa tudi drugod v posebno pasivnih krajih, je že nešteto vasi, po katerih dobiš mnogo naših hiš zaprtih, po drugod pa le še kako staro ženico in moža, ki čakata na koščeno obiskovalko. Mladina je odšla in še vedno odhaja na vse strani za kruhom, v borbo za boljšo bodočnost, ki jim je doma onemogočena. Tako lepo domače je bilo še pred 15 leti vsepovsod pri nas; ljudje so razumeli, si v potu obraza služili kruh. Dane.< se ta slika že grozeče ■Spreminja. Poleg slovenskega kmeta se je s pomočjo laške banke priselil tujec iz notranjosti in obdeluje sosedovo zemljo kakor pač ve in zna. sosed pa je odšel po svetu s trebuhom za kruhom, ker mu je davek vse požrl. Krivo se gledata soseda, ker se ne razumeta in žuljave roke našega se tresejo in krepkeje pritisnejo za lopato ob grozni misli na soseda, ki je že odšel... Ob Sočo se je pritihotapila mešanica, kjer je prej živel Čisti slovenski rod. — Ljudje se izseljujejo. V zadnjem času se je tok naših izseljencev obrnil posebno na Argentino, kjer imamo že močne skupine svojih. skoro sleherni mesec beleži "Slov. List", ki izhaja, tedensko v Buenos Airesu, po dvajset, trideset in . še več naših ljudi, ki potujejo v Buenos Aires. Nič čudnega, tam pričakujejo kruha in svobode. saj dom, kljub temu, da je že stoletja in stoletja last njihovih družin, jim ne more več nuditi niti tega, da bi se skromno preživeli. Ne nudi jim več niti telesne niti duševne hrane. Vsak krompir, ki je vsajen, je že obdavčen, vsaka junica vnaprej odrajtana za zaostali davek, in še ni napol enega plačal. že visi nad glavo nova skrb. nova nevarnost, nov davek I in povrh vsega pride še toča in druge vremen ske nepriüke, ki uničijo ves trud. V šoli odtujujejo mladino, ki prestrašeno zre v srepe oči potujčevalca, uči se sovraštva mesto ljubezni, ble beta kot papiga besede, ki jih ne razume; prepovedujejo časopise, društva, kjer .so se po težkem dnevnem delu razvedrili, so uničena, v cerkvi komaj da sme zmoliti na tiho molitvico, ki jo je naučila mati, vse prav vse je zatrto. Pa bi to človeka ne zlomilo, ga ne premamila svetla, čeprav tuja zemlja, kjer se *meji zlata prostost, kjer so si rojaki ustvarili svoje šole, svoja društva, kjer človek pri poštenem delu vsaj nekaj zasluži, in mu ne visi nad ¡ glavo vecina nevarnost, da ga bodo kot manjvrednega pretepli in izgnali iz toplega doma. Ta ogromna razlika v načinu in obliki življenja mami in vleče naše ljudi, posebno mladino v novo domovino za delom, kruhom in prostostjo, stari opusteli domovi pa z votlimi očmi gledajo mrtvo v svet in čakajo. NAŠI POKOJNI V Čezarjih pri Kopru je umrl v 75. letu domačin Ivan Vatove^. Nje govi sinovi so vsi okusili ali ječo, k°t obsojenci posebnega tribuuaja v Rimu, ali pregnanstvo. Naj mu bo ohranjen blag spomin! 28. oktobra t. 1. je umrl v Trstu komaj 34 let star univerzitetni profesor Dr. Ferdinand Trosi, rodom iz nekdaj slovenske družine. Pokojnik je bil kot znanstvenik v Trstu zelo sp°štovan, na univerzi je učil blagoznanstvo. Pri dijakih je bil zelo priljubljen. Slovenskim dij :kom Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje Venerične bolezni se zdravijo na gotov in modern način. — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer. Dr. ANTONIO PEREDA MEDRANO 151 BUENOS AIRES Kje boš kupil lep slamnik? Kaj ne veš, kje se nahaja? Krojačniea ozetič OSORIO 5052 - La Paternal Buenos Aires FAVSTA Crillon je segel Pardaillanu yod pazduho. Straža je dvignila orožje v pozdrav ko sta veselo kramljaje prestopila prag. Kato sta zavila po skritih stopnicah; ša-'e ko sta dospela v drugo nadstopje, Je "vzkliknil Crillon: Kje me mislite skriti?" je vprašal Pardaillan Pri Ru'ggieriju, kraljičinem zvezdo- gledu", je odgovoril Crillon. "Ako vas veseli, si lahko daste napraviti horoskop." Ko sta prišla v podstrešje, je Crillon 0<1Prl noka vrata; Pardaillan je uzrl stro-S° opromljono sobo in v njej zvezdo-8le'la, ki je čital debelo knjigo. Crillon je predstavil viteza, češ da mu Je 8°rodnik, in je obenem šepnil Rug-K'eriju na uho, da potrebuje tega so-fodnika v zadevah, ki so tičejo kralja, Nato je odšel. Pojdite z menoj, gospod", je rekol ®u6gieri vitezu, ko sta ostala sama. dvel ga j0 nekaj sob naprej in mu Pokazal prijazno spalnico: Evo vam zavetja. Bodite kakor do-llla- Svobodno vam jo, da odidete, kadar Vam drugo, ln tudi. da se vrneto, čo vas bo volja... Lahko nor...» rp o rekši se jo zvezdogled priklonil in J0 odšel. LIH. Dies irac, Kraljica Katarina tisto noč ni legla sl)at. Proti jutru je volela poklicati Rug-ja, ki je bil pravkar spravil Par- ai|lana v njegovo skrivališče. "Ruggiori", ga jo vprašala, "kaj pra jo tvojo zvezde zlo?. » o mojem sinu? Dobro otrpnilo in se jo zazdelo v svoji brez-gibosti še bolj skrivnostno. "Velika nevarnost je tik pred durmi, signora", je odgovoril z zamolklim glasom. "Najstrašnejša nevarnost, ki je ke-daj pretila njegovemu Veličanstvu!..." Kraljica se je zdrznila. "Nu, nadaljuj!... Ali bo nevarnost minila... ali...?" Beseda ji je zamrla na ustnicah. Ruggieri je komaj vidno skomignil i rameni. "Zvezde ne bi bile zvezde, alto ne bi oTiran.jak' poslodnje tajnosti zase", je iekel čez čas. ''Odkrivajo mi, da je o-pnsnost na poti; kakšen bo konec, ne povedo. .. Skrb vašega Veličanstva bo vse-kako. . ." Stara kraljica je srdito udarila z nogo ob., tla, "Potem no vedo tvoje zvozde ničesar!" je, vzkliknila z gnevom, kakršen je pri njej le redko udarjal na dan. "Potem vem jaz več od zvezd! Zakaj pravim ti, uomnl mojo besedo: gora, ki se hoče podreti na Henrika Valoiškega, se bo se gula v prah in kri in bo strla sovrage pod svojimi razvalinami!..." Zvezdogled se jo molče priklonil. Ko je videl, da ne reče Katarina ničesar več, ampak se pogreza v svoje mrke misli, se je začol umikati proti izhodu. Te-•dajci pa ga je ustavila. ' ''In kaj mi poveš o mani;" je povzela 7. nenadno, malone prosečo tesnobo. "Ali je dni- mojega življenja še dovolj da učakam odločitve?..." "Preživeli jo boste, signora", je rekel Ruggieri brez obotavljanja. "(~o ne za veri It o. vsaj za malo. . . To je," se je popravil, ''ako se boste Čuvali, zakaj zdra- sv. gora pri gorici je bil vedno naklonjen, saj je sam študiral nekaj časa na univerzi v Zagrebu. V Medani v Brdah, je umrla mati našega pesnika Alojza Gradnika Lu cija Gradnik, v visoki staposti 84 1. Spomladi bi obhajala s svojim mo- IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo, ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. TJ. T. 23 Bueno Orden 3389 Buenos Aires RESTAURANT - RECREO "EL CAÑON" Izvrstna domača hrana, prvovrstno pivo in vino. Prostori z vrtom, pripravni za svadbe. — Krogljišče. Postre'ába točna. Se priporoča lastnik Peter Bassanese JUAN B. ALBERDI y PAZ Gral. Buenos Aires * žem biserno porok0, pa jo je smrt prehitela. Naj počiva v miru! Koncem oktobra je umrl v ljubljanski splošni bolnici žel. uradnik v p. StriV Franjo, v starosti 73 let. Doma je btij iz Kilovč pri Sv. Petru na Krasu. Naj počiva v miru! Prizadetim naše sožalje! Ruska klinika za vse bolezni Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolasja klinika s posebnim kon-zultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dra. A. IZAGUTRUE-a. Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni — Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obi. stih jetrah, žalo.irn, žičevju itd. Za bolnike iz notran.iosti imamo rezervirane sobe (kakov za ženske, tako tudi za moške) s posteljami. Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom, za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI S UIP A C H A 2 8 v je je šibko... Ni prav, signora, da ni-■¿vezdogledovo porgnmenasto obličje jo..ste šli k počitku." Kraljica je zaničljivo mahnila z roko. "Pošlji mi svojo krepilno pijačo", je velela mirno, kakor da je vse to že davno premislila; "tisto, ki odganja spanec in vrača moči! Zadovoljna bom, da zdr-žim le še teh nekaj dni.. ." Zvezdogled jo je čudno ošinil z očmi. Nato je segel za svojo črno haljo, izvlekel majhno steklenko* kanil iz nje nekaj kapljic v kristalno kupico in pri-lil vode iz vrča, ki je stal na mizi. "Evo, Veličanstvo", je dejal. "Zdaj kakor zmerom hočem storiti vse, da ustreženi vaši voljil" Katarina je hlastno segla po balzamu in ga je izpila na dušek, ne da bi se zmenila za Ruggierija. šele ko je odstavila prazno čašo, se je ozrla; toda zvezdogleda ni bilo več v sobi. "Samo tri dni naj mi bo dano živeti!" je zamrmrala sama pri sebi. "Samo še dva! Samo šei toliko ur. da vidim Gui-sev konee in zmago valoiškega rodu!" Spet se je vrnila k svojim mislim. "Jutri!" je ponavljala. "Jutri ob desetih bo vse opravljeno..." Oh, kako počasi se je premikal kazalec na uri! Kraljici se je zdelo, da že sliši minuto, v kateri bo razsojena njo-na pravda.. . Toda ni ji bilo namenjeno, da bi ostala sama. Pol ure še ni prešlo po Ruggie-rijevem odhodu, ko je vstopil kapetan Larchant. poveljnik njene osebne straže. "Veličanstvo", je javil, "zunaj stoji plemič, ki prosi milosti, da bi smol govoriti z vami..." "Kdo je?" se je zavzela kraljica. Katarina ni mogla utajiti zaničljivuga zmrdljaja, ki je izpreletel njene ustnice ob tem imenu. ''Naj vstopi", je rekla nato. "Pustite naju suma." Toda poglod na Maurevertovo vnanjost jo je vznemiril. Njegova obleka je bila raztrgana, bo čelu mu je curljala kri; vse je kazalo, da prihaja iz boja. "Nu?" ga je ogovorila in dvignila sive obrvi. "Ob neobičajni uri se javljate, gospod de Maurevert. Kaj vas je privelo tako kmalu po najinem včerajšnjem razgovoru?. .." "Guise mi je na sledi, Veličanstvol" je odgovoril lopov ves zasopel. "Staro mržnjo je imej do mene... in nocoj me je obdolžil, da sem "vas posvaril zastran njegovih nakan!... Vpričo Bussija-Le-clerca in Mainevilla mi jo očital izdajstvo. . ." "Kar ni bilo povsom neutemeljeno", je malomarno pripomnila kraljica. "Ukazal jima je, naj me ubijeta! Le s težavo sem se rešil; pribežal sem v zaščito vašega Veličanstva. . " "Dobro, Maurevert!" je rekla Katarina po kartkem premisleku'. "Nehvaležno bi bilo. ako bi vas po včerajšnji uslugi pro-pustila maščevanju vojvode Guiškega. Skriti vas hočem v tej hiši, dokler ne mine vsaka nevarnost z njegove strani " Tako govoreč je pozvonila služabniku in ga je poslala k Ruggioriju z naročilom, naj so neutegoma vrne k njej. "Evo ti prijatelja", je rekla. zvezdo-gledu. "Skupni sovražnik mu je na sledi. Vzemi ga k sebi in glej, da ne bo pogrešal ničesar. Ukrotite svoj strah, gospod de Maurevert: vojvoda ne bo skrivil niti lasu na vaši glavi. Kadar vam Ruggieri pove, da lahko odideto. stopite k blagajniku po dve sto tisoč liver, ki sem vam jih namenila za vašo... zvestobo." S to dvoumno besedo ga je odslovila. Po istih skritih hodnikih in vijugastih stopnicah kakor poprej Pardaillan Cri-llonu, je sledil zdaj Maurevert zvezdo- gledu v podstrešje. Ruggieri so je ustavil v sobi, ki je bila vitezovi soseda. "Evo", je dejal, "tu je vaša postelja, tu vino, ondi prigrizki. V sosednjo sobo ne hodite, da ne zbudite plemiča, ki prenočuje v njej." "Plemiča, ki pronočuje zraven mene?" je nezaupno ponovil Maurevert. "Kdo je ta plemič? Ali se mar tudi skriva?" "Ne vem, kdo bi utegnil biti", je rekel starec s krivim nasmeškom. "Vsekako je videti zelo spodoben... pa tudi odlo. čein gospod... Lahko noč. počivajte dobro!.. ." Maurevert ni slutil, da je bil sosed, o katerem sta govorila, namenjen bedé počakati jutra. Ob zvoku Maurevertovega glasu, ki ga je poznal izmed vseh človeških glasov na svetu, se je ta sosed zdrznil in planil na noge, kakor da ga jo pičil modras. "Vendar že!" je zasopel sam pri sebi. "Vendar te najdem, Maurevert! Nebo in pekel te zdaj ne otmeta kazni." Iz Pardaillanove sobe v Maurevertovo sobo so vodila zavešona vrata. A vitez ni ubral te poti naravnost. Tiho kakor ris na lovu je stopil na hodnik, da si pri leščerbi ogleda položaj. Upanje ga ni ukanilo: Maurevertova vrata so imela mimo notranjega tudi zunaj zapah in ključ je tičal v ključavnici z vnanje strani. Vitez ga je neslišno obrnil, izdrl ga in odšel k sebi. Tam si je odpasal rapir, zasopel iz globočino prs in si potegnil z roko preko čela... Nato je dvignil zaveso, pritisnil na kljuko in stopil pred sovražnika, nenapovedan in nepričakovan kakor smrt. ., Maurevert se je baš pripravljal, da bi legel. Ko je začul, ne korakov, ampak dihanje drugega človeka v svoji bližini, se jo po bliskovo obrnil. . . Njegov o-braz se je spačil od groze. Debele znoj- Utisi s potovanja v Italiji (Potopis ene izmed udeleženk ekskurzije, ki so jo priredili romanisti ljubljanske univerze v Italijo. Udeleženka je bila prvič v naših krajih in seveda tudi prvič v Italiji. Pustili smo zato da izrazi svoje utise in občutke tako, kot jih je v resnici doživela. To je treba upoštevati, če bi se kdo morda s posameznimi stvar mi ne strinja.) Romanisti, ali bolje romanistinje ljubljanske univerze, smo bile v Italiji, v septembru 1937, 15 dni. — Čemu, to je pač na dlani. Saj je to, cesar se romanisti učimo iz knjig, vendar tako daleč od nas; če bi moral človek kar tako neprestano obešati vse, kar pride novega, k temu. kar že zna. bi obešal le besede na besede. Nove besede na znane. Zato moramo romanisti kdaj pa kdaj videti tudi kraje in ljudi, ki so nosi-telji romanskih kulturnih in jezikovnih posebnosti. Pa ne samo to, saj je 5.5 dni za študij Italije manj kot malo; veselile smo se te poti posebno za to, ker je prav ta pot po Italiji gotovo ena najlepših in naj-prijetnejših poti sploh, ta čudovita pot umetnikov in novoporočencev vseh dežel... Tudi me smo šle tja z zavestjo, da najdemo tam nekaj tistih estetskih užitkov, ki so še vsem obiskovalcem Italije tako nepozabno "razrahljali'.' duše, da so se potem komaj s težkimi napori mogli spet vživeti v vsakdanji tok življenja doma. Tudi me smo šle v Italijo zaradi krasne ostaline njene preteklosti, zaradi elegantne dovršenosti njenih umetnikov, starih, zaradi barv in sonca in italijanskega neba, da, in če hočete, zaradi golobov na Markovem trgu. In res tudi naša pot ni bila skopa z vsem tem. Na izletu po Italiji si vesel, si vzhičen in razigran ves čas. Od trenutka, ko se zbudiš iz prijetnega, sna in ti čisto gotovo zaigra v ušesih katera izmed znanih italijanskih popevk in ki iz nje, brez dvoma, razbereš. besedo 'Tamore", pa preko dnevnega ogledovanja muzejev in galerij, preko odmorov pri kosilu, večerji, na ulici na vožnji, pa do čarobne scenerije septemberskega večera na strešni terasi firenškega hotela — ves čas si kakšnih sprejemnih formalnosti. — Potem so nas spremljali po mestu, na grad in v muzejsko galerijo, popoldne v Koper, podvečer so nam pokazali svoje društvene prostore. Ne, nisem še znala biti vesela tisti dan. In še tako lepa vožnja v Koper in nazaj, je bila zame le otožno — lepa. Starejši gospod, ki nam je sedel nasproti in nas še nekaj časa z zadovoljstvom motril, se nenadoma ljubeznivo in zelo domače nagne k nam. "Ste naši ljudje, kaj ne?" Obe roki sta mu počivali na palici, drobne oči so se tedaj zagledale v sijoče morje za nami, zdaj zopet z odkritim odobravanjem opazovale nas. Imela sem vtis, da bi temu gospodu lahko takoj prvi dan pripovedovala maga-poln krasnih razpoloženj, poln pesnu ] ri Q ^j^lj norčavih dekliških malenkosti, tako nekaj stričevsko do- na sončni strani prenapolnjene ladje in sedaj se vzpodbujava druga drugo, češ, včasih je prav lepo biti sentimentalen. Potem opazujeva ljudi okrog in ugibljeva po obrazih, kateri so "naši ljudje". Če se ozreš. ti nizko sonce, potisočerjeno v morju jemlje vid, da so ti potem nekaj časa vsi obrazi na ladji čWto črniš kakor izžgani iz podobe. Na postaji, kjer se po pomolu sprehajajo ljudje v bolniških haljah, in se v ozadju sveti bolnišnica sredi zelenja, je sto- mov, poslušale godbo pri kavarnah, celo hihitale smo se razposajeno. —-Vendar se ves čas nisem mogla otresti nekega beraško klavrnega občutja. Hodiš po mestu ali sediš pri lu-ki in ves čas nehote in ljubosumno loviš vsako besedo mimoidočih, ce ni morebiti slovenska. Bože, čemu moramo prav mi biti tako bedni, da smo že srečni, če smo ujeli z bo-gaj in ove ínrize maj'lxno drobtinico svoje govorice. Ničesar več, samo go vorice. In ko sem še venomer pre- in lahkotnega ritma te dežele, v kateri se ti zdi, mora biti življenje prijetno kakor melodija... In vendar... In vendar, čeprav odmaknjena in vsa prevzeta od lepot potovanja sem marsikaterikrat občutila tudi vso mrkobo naših dni in posebno še naše slovensko ponižanje v teh časih. Saj je bilo čudovito lepo tisto nedeljo v Trstu. Bila sem prvikrat, Jasno sončno vreme — po meglenem ljubljanskem jutru — je še bolj po-vdarjalo tisto posebnost, ki jo tako ljubim pri te vrste mestih: nikjer praha in blata, ulice vse iz kamna, hiše ob ulicah niso na debelo obložene s prahom, vse je kakor umito z milom in se tako sveže blesti v soncu, — takšen sem prej videla samo še stari Dubrovnik. Na kolodvoru so nas čakali trije ali štirje člani GUF-a (visokošolska fašistična organizacija), vendar brez Ne odlašajte z obiskom PRVOVRSTNE KROJAČNICE "PRI ZVEZDI" PRVOMODNE OBLEKE "FIL A FIL" $ 65— Vsem cenjenim klijentom bom podaril sten-— ski koledar in po eno obešalo. — Priporoča se STANISLAV MAURIČ DONATO ALVAREZ 205 9, pol kvadre od Av. San Martin, — Bs. Aires__ brega je imel 'v obrazu. Od časa do časa nam je s par besedami imenoval in označil kak kraj, ki ga je bilo videti z ladje, in tako nam je nazadnje raztolmačil A'so pred nami razgrnjeno podobo tržaške okolice. "Tu žive vsepovsod po veliki večini naši ljudje". In nič več o tem. Čutila sem: morajo biti neizprosno zve sti samim sebi tile naši strici, kar jih je ostalo tod okrog, vendar gosto-besednosti ne marajo. In še: mora jih biti mnogo, teh naših ljudi, če je srečanje z njimi tako preprosta stvar. Ko se zanimam za neko uniformo (da bi razločila vse posamezne uniforme, ki jih srečuješ v Italiji, nad tem sem pozneje kmalu obupala in nisem več spraševala), se nagne k meni: "To je miličnik. Vidite, gospodična, to je že drugi, ki nas opazuje, odkar se vozimo. So bili časi, ko bi nam bil že takle nedolžen pogovor, kot je danes naš nevaren. Zdaj v zadnjem času, nas puste malo bolj v miru". — Pri teh besedah sem opazila v njegovih o-čeh, utrujenost, 'ne fizično, neko drugo utrujenost, ki o sebi menda nikoli ne govori na glas. Vedno sem želela videti, kako zahaja sonce za odprto morje. Videti ta prizor prav tu, v Trátu. Danes, ko se vozimo iz Kopra nazaj, bom to doživela. Še kake pol ure, pa se bo sonce potopilo v gladino tam zadaj. Z Mar j o sva si našli lep prostorček pilo na ladjo dekle najinih let. Pre-1 mišljevala, kako neki tu žive tisti prosto dekle v svetlorujavem plašču ; gospod z ladje in vsi ti njegovi "na-s plavimi očmi. Sedi nasproti naju ši ljudje", me je skozi vsak presle-in z muko zadržuje solze. Marja, ki je čedalje bolj zamišljena poleg mene, mi šepeče v ulio svoja ugibanja. Koga neki je obiskala? Mater, dragega? Kdorkoli je, preživel ne bo. Poglej, okrog ust. Ta molčeča usta pravijo, da je vse izgubljeno. Potem ji Marja ogleduje roke in trdi. da ni šivilja. Jutri bo v kakšni veliki trgovini pomerjala čeveljčke črno-kodremu otročičku, tačas, ko bo tam le umrl nekdo izmed njenih najdražjih. Ona bo z mehkim smehom odgovarjala Italijančkovi mamici na sto važnih vprašanj za'stran čeveljčkov. Sploh pa, pravi Marja, bi to dekle vse razumelo, ko bi mi dve govorili na glas. Potem molčiva do pristanka. Marja je stisnila ustnice in ne gleda okrog sebe. Nekaj premišlja in izgleda pri tem kakor fant, Tačas se je sonce potopilo za morje, gremo v fašistične prostore študentov ¡trgovske visoke šole. Mnogo sob, mnogo denarja, toda jaz sem še vsa drugje. Saj vidim: en sam moški obraz v vsaki sobi. Kot kip, kot fotografija, kot slika v olju, kot ri sba, kot relijev. Naslanjam se na okno in zrem na morje. Zakaj so mi ostale vmislih prav tiste solzne pla ve oči, zakaj sva premišljevali prav o tem dekletu? Saj je sedela tam tudi krasotica, pristna Italijanka, črnih las in oči in negovana, kakor jih vidiš v Ljubljani komaj v filmu. Ne, ne, nisem še utegnila, biti vesela tisto nedeljo v Trstu. Zvečer smo hodili po mestu. Po tri, po štirje skupaj. Saj veste, o-gledovale smo izložbena okna, primerjale cene, pisale prve karte do- deli med hišami opominjal svetlobni napis na gradu, da ti ljudje ne -žive tako, kot. se sami odločijo. Dux, samo te tri črke se svetijo nad vsem mestom in ne puščajo nobenega dvo ma. Tako malo sem bila tu, da mi lahko poveste kar hočete o tem, kako žive ti naši ljudje, toda eno vidim tam zgoraj. Karkoli žive, nihče jili ni vprašal, ali oni hočejo tako. Mi dekleta mnogo govorimo o napredku in feminizmu. Glejte, saj smo v času, ko niti možje nimajo volilne pravice. Zdaj občudujem tistega gospoda; videla sem, da on še danes misli s svojo glavo, čeprav mu to morda že dvajset let nič ne koristi. Zjutraj smo odrinile naprej, mirno je ležalo tam zdolaj, morje, pozneje smo še ugibale, kateri vrh v tisti sivomodri silhueti na severnem obzorju je Triglav, potem smo segle v torbice in smo se pripravile za Benetke, ob 11 dopoldne pa smo že krmile golobe na Markovem trsu. Slovenkam v La Plati. in okolice naznanjam, da sem otvorila modern salon za ženske, ki je opremljen z najmodernejšimi inozemskimi aparati za onduliranje "permanentes" Iras, po vseh predpisih najnovejše mode. Priporoča se za obilen obisk JOLANDA BREGANTOVA Calle 67, No. 102 esq. 118, La Plata ne kaplje so mu še tisti trenutek oblile čelo. Zastokal je, prijel se za grlo in omahnil. .. Pardaillan j.e počasi stopal proti njemu. . "Ali me poznaš, Maurevert?" je vprašal bolj z gibanjem ustnic nego s slišno besedo. "Ko si me posetil v Bastilji, se nisi nadejal tega svidenja, jeli da nel" Te besede so osvestile morilca. Izdrl je meč in počonil, mereč z ostrino vitezu "v prsi. "Dobro!" je izpregovoril s hripavim glasom. "Toliko let sem hlepel po tvoji krvi! Strah pred teboj me je gonil Sirom sveta... Naj se tedaj odloči: ti ali jaz... Premajhna je nama zemlja, pro-kleti!..." Toda jeklo v njegovi roki je trepetalo in se ni sprožilo v sunek, čeprav je stal Pardaillan s prekrižanimi rokami. "Prav imaš: ti ali jaz!" je odgovoril vitez. "Premajhna nama je zemlja, Mau-revert. Eden naju dveh ne sme več uča-kati jutrišnje zoro." Meč v morilčevi roki je trepetal čedalje huje. Toda Pardaillan mu je ostro gledal v oč iin je videl, da zbira po. gum. Tik preden je utegnil suniti, je vitez iztegnil roko in mu je izvil rapir kakor otroku, "Na bova se borila z meči. Meči žven-kečejo, a ti moraš poginiti brez glasu, na tihem, kakor pristoji zavratniku in izdajalcu. . . Ranjenega očeta si mi zabodel, Maurevert; na Loizo si dvignil Toko, na šibko žensko, in si jo umoril z otrovanim bodalom: zver, kakršna hí ti, ne sme poginiti od viteškega mečat Izderi bodalo, Maurevert. in postavi se v bran, da te. ubijem kakor plačanega bandita..." Maurevert je trepetaje izdrl bodalb. obenem pa je odprl usta. da bi zakričal ¿ia pomoč. 1 i 1!f]TI "Tiho, Maurevert, ne vpij: vrata so zaklenjena, pomoč bi prišla prekasno. Doživel si. . ." Tedajci so je lopov krčevito stresel in vrgel bodalo od sebe, vdajaje se izkuš-njavi, ki ga je obšla že v prvem trenutku. Sovaštvo in stekli gnev sta mahoma izginila z njegovega obraza; ostala je samo še groza, obupna groza in podla, strahopetna prošnja za življenje. "Usmili se. Pardaillan!" je zaječal. "Prizanesi! Ne ubij me razoroženega. .. ne osramoti svoje roke... I" Pardaillan je mrko zmajal z glavo. "Zaman, Maurevert: prišel sem. po tvojo kri, v odkup za kri svojega očeta in v odkup za Loizo! Poberi bodalo in brani se." Tako govoreč je tudi sam izdrl orožje. Toda Maurevert se je hlipaje vrgel k njegovim nogam; "Usmili se! Prizanesi!... Na kraj sveta pobegnem izpred tvojih oči. samo daruj mi življenje... Nisem vreden, da me ubiješ, Pardaillan..." Vitez ga je s studom sunil od sebe. "Tedaj te ubijem neoboroženega in ne da se braniš", j*e rekel z mrzlo odločnostjo. "A preden pogineš, hočem še nekaj zvedeti od tebe: kje je Violettaf Govori!..." "Pusti me živega in ti povem", je dejal Maurevert, V njegovih zenicah, skaljenih od blaznosti, se je zasvetila iskrica upanja. Pardaillan je zmajal z glavo. "So zločini, ki jim je greh prizanesti. in ti si jih storil nebroj... Govori..." ''Tedaj me u'bij!" je zainrmral Maure-ver z brezupno zlobo. "Imel boš svoji osveto, toda skrivnost pojde z menoj v grob. Nihče ne bo našel Violette; osta- in bo ven- ^a, bo mrtva za ves svefc, dar živela v sramoti!..." "Da," se je tiho nasmejal vitez, "tako bi se zgodilo, ako je ne bi iskal Pardaillan! Nu prav... Po tem takem si sklenil umreti!" 'Rajši .poginem, kakor da bi se skrival pred teboj.. . Evo ti mojega grlja!" Toda čeljusti so mu šklepetale in kolena so se mu šibila od groze. Njegovo sopenje je postajalo od trenutka do trenutka bolj pretrgano in naporno; sigalo je in žvižgalo kakor hropenje uurirajo-čega... Maurevert je komaj še živel... Nekakšna žalost je napolnila Pardailla-nove oči, ko mu je pogledal v lice. Sklonil se jo k njemu in izpregovoril g čudno jeznim, obenem pa skoro sočutnim glasom : "Strahopetec si, Maureviert... Ták strahopetec, da »e niti t bran ne po-staviš; ták, da te je še življenja strah! Ne ubijem te. Premislil sam se in sem sklenil,, da ti naložim drugo kazen.. . Tvoja kazen, Maurevert, bo trajala, do-% klor boš živ, in njeno ime bo sramota! Lovil sem te, ujel sem te, držal sem to v pesUih... in te zaničujem tako zelo, da te pustim živega!... No ubijem te, Maurevert: Pardaillan kaznuje Loi-zinega morilca s tem, da ga pomilošča!" Ko so je pri tej besedi dotaknil njegovega čela, jo ostrmel: Maurevert. ki je dotlej slonel na rokah, se je mahoma zvrnil vznak in je nepremično obležal. Vlter mu je z bolno radovednostjo položil roko na srce. Nič več ni utripalo. Maurevert je bil mrtev... Umrl je od strahu!. .. Pardaillan ga jo vzdignil in ga je položil na posteljo. Pobral je njegov meč, spravil ga v nožnico, poiskal bodalo in ga zataknil mrliču za pas... čudno mu je bilo pr duái. Mrazilo ga je, kakor da se vse ruši v njem. Njegova ljubezen je bila mrtva že toliko let — v tej minuti pa je umrlo tudi sovraštvo. . . Z glavo težko od misli se je vrnil v svojo sobo. Odprl jo okno na stežaj, naslonil se in se zagledal v prvi jutranji svit, ki je vzhajal nad strehami cliar-treškega mesta. V stolnici se je pravkar oglasil zvon, iz ulic so vstajali šumi dramečega so življenja. Vsi ti zvoki so udarjali vitezu na uho, prelviali se » njme m se urejali v molodijo, kakršna ee je najbolj ujemala z njegovimi mislimi in negovim razpoloženjem. Bila je čudna melodija, zamolkla, zlovešča pesem, podobna tisti, ki jo je slišal nedavno ega v klavnici papežinje Favsto: "Dies irae. .. dies illa!..." Kraljeva soba je imela okna na dvorišče. Iz sobe si prišel v predaohje, iz predsobja v veliko sobano. Ta sobana je bila prva, ki si stopil vanjo, ako si dospel v mestuo hišo skozi glavni vhod. Spremstva volikašev, ki so se javljali h kralju na posvet, so morala po tem ta kom čakati pred mestno hišo, na dvori-Sču1 ali pa na velikih stopnicah. Ob osmih je bilo tod že vse živo. zakaj vojvoda Guiški je bil na vse zgodaj poslal sporočilo, da pride o pol devetih z majhnim štovilom spremljevalcev na zaupon razgovor z njegovim Veličanstvom, svojo Parižaue pa privede kasneje, ko bo vsaka boseda, ki jo bo treba izgovoriti pred ljudmi, žo naprej ustanovljena in dognana... ahko si mislimo, kako j« ta vest razveselila kraljico Katarino in kako se je podvizala, da bt zu časa ukronila vso, kar je bilo potrebnega v dosego' njenega krvavega načrta! Kapetan Larchant je bil kakor po na- vadi premenil in razpostavil straže: navadne straže, ki se jim ni nič poznalo, da bi se kdo nadejal izrednih dogodkov. Pri glavnem vhodu, kjer je stalo velikokrat do štirideset mož, si jih videl to pot samo deset in na vseh drugih važnih mestih je bilo podobno. Površen opazovalec bi bil sodil, da je mestna hiš» danes še slabše zavarovana nego drugače. Toda kdor bi so bil ozrl skozi okno kraljevega kabineta na notranje dvorišče. bi bil zagledal tri. sto vojnikov, oboroženih z arkebuzainl. ki so nepremično stali v vrstah. V prostorni pritlični sobani tik zraven stražnice bi bil našel štiri lahke topove, nabasane in pripravljene. Pri vsaki cevi so stali strežnik1 na svojih mostih in po osem mož je čakalo. da z vrvmi potegnejo top na dvorišče. kakor liltro dobi takšno povelje. Po velikem dvorišču je Wdil Crlllo» sem ter tja, grlzoč ,si brke in zamolkl» priklinjaje sam pri sebi. Kod pa kod so postopali brezdelni oficirji, straže so »e malomarno naslanjele ob zidovih in P"1' miči so ustavljali drug drugega ter g°" vorili o ženskah in o lovu. Po veliki!» . stopnicah so prihajali in odhajali dvorjani kakor vsako ju'tro. V sobani ni bl10 nikogar, kvečjemu da je prizelial mimo tebe zaspan lakej. Vsa okolica kralje" vega stanovanja je imela kar najbolj običajno lice. V kraljevem predsobju jo čakala tri desetorica plemičev, samih tistih, s ka terimi se je Henrik III, navadno obdajal. Bili so oblečeni kakor vsak dan, 1« s to razliko, da so pod svilenimi in bar-šunastimi telovniki vbí nosili usnjene o-klepe in verižne srajco... (Nadaljevanje). Popova njiva in blagoslov Sedaj se je pa naveličal gospod Janez, tako je uganila oni dan Maruša, tista, ki ji je strašno na poti vse, kar pod Janezovim imenom na dan pride, najbolj ji je pa v žolč sedel Jože, menda zato, ker ji je hrbet pokazal in se za Božo obrnil... Torej naveličal se je g. Janez. Zato nič več ne stika okoli za rojaki. Pa se je Maruša grdo zmotila. Le to je resnica, da je preveč takih dogodivščin, katerih ne kaže na veliki zvon obešati, ker je umazane cunje najbolje doma oprati in ne drugim razkazovati svojo nečednost. Janez se pa ni kar nič naveličal. ®es je tudi to, da so bili sedaj sveti božični prazniki. Na te 'velike dneve so tam doma "šilo podtaknili" nepovabljenemu gostu, v Beli krajini" so ga pa v koteč (kletko) zaprli". Zato je tudi Janezu kazalo ostati malo več v svoji dolžonsti kaplana sv. Antona in z Bogom spravljat itiste, ki so boljši kristjani kot je dična Maruška. Oni dan sem jo pa spet nameril "tja doli. Kam ? Tega pa spet ne bom povedal, kajti kakor vem, da si vsak v cajtenge Priti želi, se pa -prav tako tudi boji, da bi bilo kaj takega o njem, da bi kdo potem za njim kazal. Nazadnje se me bo kdo radi tega še bal. Kot ona nevesta doli iz Ville Devoro* ki samo zato ni upala prositi, da bi jo jaz poročil, ker se je zbala da pride v liste. Tako je torej bilo oni dan, da sem se peljal tja doli na drugi konec mesta. Hišo sem šel blagoslovit. Da. Hišo požegnat. Pa to ni vselej varna stvar. Ni dolgo tega, ko mi je neka žena prav boječe povedala. Samo ne bi rada, da bi mož za to vedel, ker bo ogenj v strehi. Ne bi rada, da bi s žegnom božjim tudi hudič prišel v hišo. Tudi med našimi je nekaj takih, kateri o žegnu tako mislijo, kot na Ruskem, kjer so dokazali, da je že-gen prazna stvar. Vpeljali so namreč "popovo" njivo. Na ¡drugih so vse lepo in prav obdelali, na popovi so pa le vsejali in potem veleli popu naj blagoslovi in so pustili, naj raste le po nj»govem žegnu. In so tako dokazali, da je boljši pridelek na njivah brez žegna. Bog pa je rekel človeku: "Delaj in jaz ti bom pomagal." Nekaterim je torej to prazna stvar. Janeževim se pa ni videlo to tako, marveč so še vedno onih mi-sii, ki smo jih že davno v berilu brali:: "Z Bogom začni vsako delo, da bo lep uspeh imelo." Srečno sem našel hišo. Točen pa ste, gospod! Ob treh sem vas čakala in ob treh ste tukaj. Torej dobrodošli in srečno novo leto naprej. Izvolite sesti. ,V lepo urejenem predliišju, polnem cvetja, se kaj prijetno sedi v senci vročega argentinskega sonca. In oni dan še posebno, kajti bila je vročina, da bi se "krjavljeva koza" kar vžgala, če bi jo na sonce postavil. Prijetno ste si uredili dom. Živite sami v celi hiši? saj nas je dovolj. Kaj bi se gnetli na kupu, ko pa ni treba, da smo kot Kalabrezi, ki s kozami iz istih jasli jedo in v istem hlevu spe — le v drugem voglu... In kako lep vrt. In golobe tudi in kanarčkov. Glejte no. Saj bom lahko celo na trgatev prišel k vam. Kako lepo grozdje in koliko ga je! Izvolite pogledati malo po vrtu, tam ga je še več. Zares prijetna sprememba v tej argentinski enakosti poletne" vročine, pogled po takemle sončnem vrtu. Zelenjavo vidiš lahko tudi na drugih vrteli. Toda hruške, breskve, slive, marelice in jabolka! Kot da sem stopil tam doma v naš sadni vrt poln onih sladkih hrušk, da se ti sline cede že ko jih vidiš, maslen-ke. avranške, klapovke, viljamovke. Kaj takega je bilo samo tam doma. In zato je tem prijetneje človeku, če se mu tudi tukaj kaj takega pokaže. Dela pa dá takle vrt v taki vročini, da vam vse ne zgori, kajne? Cel dan bi bilo treba s kanglo v roki. Tako smo ogledali vrt in pokusili marelice ia jabolka in hruške. In sedaj izvolite še v hišo! Prosim. Ako hočete biti zdravlieni od odgovornega zdravnika zatecite se k • ^ Dr. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — 8t»eciia- l.v:ti za pljučne, sr^ne, živ reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SI O VENSKO CALLE CANGALLO 1542 Fotografija 'TA MODERNA Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. Sporočam slovenski naselbini, da bom ob priliki 25 letnice moje fotografske obrti, vse prevredil ter razstavil moje delo, kjer se bo lahko vsak pre pričal mojih neprekosljivih izdelkov. VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite FOTO "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires Imate s seboj žegen? Kar takoj ga bomo napravili. Tam doma je bila taka navada, da je bilo treba hišo blagosloviti in tudi tukaj ne bi rada, da smo brez Boga. In imate kaj prav. Mnogi tukaj se ne bojijo Boga, tudi hudiča jih ni strah in vendar jih bo Bog sodil. Vrag pa tudi zato ne da miru in v marsikateri hiši ga imajo, pa jim1 ni mar, da bi ga izgnali. Nič božjega nimajo na stenah in tako se lah-1 ko skriva za tistimi nesramnimi figurami ... In če nesreča vlada v hišali, ki so bile zidane tisti čas, ki si ga je Bog sebi pridržal in za molitev za-povedal... Žalostna resnica je, da je premnogo hiš naših rojakov ravno v nedeljo grajenih. Res je, da druge dneve skoro niso mogli, ker so morali skrbeti tudi za svoj vsakdanji kruh. Da bi si delavce najeli, pa jim tudi ni bilo mogoče, toda dati bi morali tudi Bogu, kar je božjega. Če se potem Bog iz tistih hiš odmak-ue. je treba, da se mu spet pot v hišo odpre... Ni ne prazna stvar žegen, kakor tudi liudič ni samo izmišljen strah, temveč živa resnica. In ne bi nikomur želel, da spozna tako od blizu te stvari kot se je dogodilo prav pred kratkim v neki družini... In kaj pa tisti žegen ruskega popa ? Žegni niso ne proti plevelu ne proti moči ne suši. Če bi bilo to, bi ve- Cerkveni vestnik 16.. jan. maša na Paternalu za rajnega Prezelj Toneta. Molitev na Paternalu. 23. jan. maša in molitve na Ave-llanedi. 17. jan. je sv. Anton Puščavnik, živ dokaz, kako se prava sreča in mir najde ravno v odpovedi temu, po čemer večina ljudi hrepene. Vsemu se je odrekel, zapustil je zabave in udobnosti in šel med divje zverine živet. Pa je bil srečen, ker je Boga našel. 21. jan. je sv. Neža, zgodaj vtrga-na cvetka. Prelep zgled nedolžnosti. Na Saavedri bo sv. maša prvo nedeljo v februarju ob 10. uri in pol. Hladnik Janez. ren kristjan kar lepo za plot legel in čakal na sad! Kje bi pa ostala božja beseda, ki veli: "V potu svoje ga obraza boš jedel svoj kruh"...? No, ja. Hšidiču se nič kaj ne do-pade. če ga\takole opravljamo, in zato bo najbrže komu dal v glavo da bo protestiral proti temu, kar sem napisal. Res je pa le. In je le preveč res, da se mnogi kristjani in tudi Slovenci premalokrat z žegna-no vodo pokrižajo, in zato so tako daleč od Boga zašli. Pa je to jako narobe. Jako prav pa bo, če si vsaka gospodinja v bližnji cerkvi prosi že-gnane vede in nikdar ne pusti, da bi bili brez nje. Le verjemite, da ni to vraža. Hladnik Janez. Agencija POTNI SAN MARTIN 345/1 BUENOS AIRES U. T. 31 - 8759 Samo pri nas dobite najceneie ladijske listke Prodaja listkov za Jugoslavijo, Italijo in vse druge dežele. Vsakemu potniku preskrbimo kabino in druge ugodnosti. Preskrbimo popolnoma brezplačno tudi vse potrebne dokumente. Ako rabite kake dokumente, prevode ali pravno zaščito AGENCIJO "PUTNIK" Lastnik: Anton Kolungja CARlčlN LJUBLJENEC ZGODOVINSKI ROMAN Nadaljevanje 72 — Pokleknite! — zakliče starec 2 zamolklim glasom. — Pred vami ^toji vaš car — in jaz, jaz bom prvi Pokleknil pred teboj, ki si vstal iz kraljestva mrtvih. . — Car Peter pozdravljam te v imenu naše ruske cerkve! •-— Stoletni starec poklekne pred lažnim carjem, toda Pugačev se na-Slo skloni, ga dvigne in objame. ~~ Metropolit! Hjvala, tisočkrat ti hvala! — zašepeče Pugačev. — Z menoj boš tudi ti zadovoljen! — Toda starček mu odvrne s tihim ln pobitim glasom-. To je bila prva laž v celem mo Oem življenju! — Sedaj vem, da so mi dnevi šteti! — Sedaj pa v katedralo', — za-i»če Pugačev, čigar obraz se je Z0Pet pomladil in pordečil — Li-M3a, daj mi svojo roko! Danes je vatl sreče, danes boš pástala moja zena! Tvoje gladko, belo čelo bom kronal z rusko carsko krono, narod Pa naj vidi, kako njegov car mi- ^ ' " Nihče ni prenizek, vsakdo se smel približati mojemu prestolu! Čednostno in preprosto kozaki- 11J0 jemljem za ženo, ki bo zavzela mesto, kjer se sedaj nahaja Katrina. __ Prídi) lepa Livija; _ pri. l< lepa moja setpska roža, slišiš-li zvonenje, slišišli glazbo? — Narod ^ v'di svqjo lepo carico. — k uf?aeev popelje lepo Livijo s se-J> ostali pa se podajo za njim. Zacl uJi je zapustil dvorano stari ko- zak Cika. Obrve so mu bile namrše-ne in ko je polagoma stopal preko praga, reče zamolklo: — Če je metropolit lagal — toda ne, on je svet človek, on ve — mogoče je Pugačev cerkvi marsikaj obljubil, ker pravijo, da se dajo duhovniki vedno pridobiti, ako se stori cerkvi kaka usluga ; — kdo mi more pokazati resnico, — resnico! — Je-li goljuf? — Mar ni pravi car? — Bo se-li danes moja hčerka poročila z zločincem, ali carjem? — Moj Bog, — moj Bog, od-krij mi resnico! — Ko je Čika stopil na ulico, se je povorka že razvijala. Vsaka čast mu je bila tako zoprna, da ni niti hotel, da ga narod pozdravlja kot carjevega tasta. Bil je zadovoljen, da je smel sam iti. Premišljevaje je stopal mimo pre krasnih palač, ko naenkrat zasliši poleg sebe neki glas, ki je vzdihoval: — Gospod, dragi dobri gospod! Bodite usmiljeni in popeljite me v katedralo! — Presenečeni Čika postoji in pogleda neko malo starko, ki je bila oblečena v siromašne cunje. Poznalo se je, da trpi starka pomanjkanje in da živi od onih drobtinic, ki' padajo z bogatinovih miz. Čika vzame naglo iz žepa zlatnik in ga ponudi starki. — Evo vam. mamica! — reče Čika, — danes je carjeva poroka, — privoščite si kaj boljšega. Čika hoče naprej, toda starka ga zadrži. — Dragi, dobri gospod, — reče starka z drhtečim glasom, — vi imate dobro srce. Toda meni ni na tem ležeče, da prosjačim; izpolnite mi pa mojo prošnjo in me odvedite v katedralo! — — Starka, za to nimam časa, — odvrne Čika. — Moram biti pri po- roki. Mar ne slišiš, trobente javljajo, da je mladi par prispel y eer kev! — Poiščite si koga drugega, če že v vaših letih ne morete premagati svoje radovednosti in če si hočete na vsak način svečanost ogledati! Čika gre dalje, toda starka je vztrajno šepetal ob njegovi strani. — Dragi gospod, dovolite mi vsaj, da grem z vami! — '— Pojdite! — zamrmra Čika jezno. Četudi bi se je bil rad odlcrižal, ji vendar ni mogel zabrusiti kako okrutnejšo besedo. — Toda mamica, mar ne bi bilo boljše, če bi ostali doma pri topli peči, kakor pa da se rinete v katedralo, kjer je na tisoče ljudi? — — Kaj, da jaz ne bi bila navzoča pri carjevi poroki? — Mar da ga ne vidim, njega, ki sem ga nekoč dojila? — Čika jo presenečeno pogleda. — Kaj tu brbrate? — vzklikni on. — Resnično ne izgledate, kakor da ste bili v stikih s carsko družino! — — Gospod, zaklinjam se vam, — zakliče starka, — da sem dojila carja Petra. Resnično sem bila njegova dojilja! — Čika postoji. Buljil je v slarko, kakor da je naenkrat odkril nekaj čudnega, nenaravnega. Njegov pogled je bil plah in poln spoštovanja. Mar je mogoče? — zamrmra tiho. — Mar je Bog res uslišal mo- jo molitev? Mar mi je poslal to tem pa sem vsako leto z njim govo- starko, da vrne moji duši mir in rila! pokoj? — '"TO Nato pa se obrne k starki in reče: — Vi ste bili torej resnično dojilja carja Petra? — — Gospod Bog mi je priča, da ne lažem! — * —Kdaj ste ga zadnjikrat videli? — Dokler je on še živel, se mi je dobro godilo. Vsako leto sem morala priti na dan njegovega godu v avdijenco, da mu čestitam. Vedno mi je poklonil vrečico zlata. Vsaki-krat mi je rekel: — Tu imate, mamica! Moram skrbeti za vaše stare dni. ko ste vi skrbeli za moje prve! — — Ah, lahko bi si bila prihranila od tega denarja celo premoženje, — toda sama sem imela sedem otrok. Sedaj pa, ko sem postala stara, se nihče ne briga zame. Sedaj sem jim sama nadležno breme, pa se moram sama pretolči skozi življenje. — Kedaj ste govorili zadnjikrat s carjem? —- — Bilo je to onega leta, ko ga je prokleta Katarina vrgla s prestola in ga hotela umoriti, kar pa je Bog preprečil. — Vidite, to je čudno! — Car se je povrnil! Mislili smo, da je mrtev, sedaj pa je zopet tukaj. — Lju dje pripovedujejo, da se je pomladil ! — Da božja pota so res nerazumljiva! — — Poslušajte, starka, — ji reče Čika. —t Bi-li še danes lahko spoznali carja, če ga vidite iz bližine? — Čudno je vaše vprašanje — se nasmeje brezzoba starka. —- Kako ga ne bi spoznala, ko sem ga pa kot otroka nosila na svojih rokah, po- Spoznala bi ga med stotisoči ljudi! — — Dobro, — vzklikne Čika. — Pojdite z menoj. Dobili boste dobro mesto. Videli ga boste popolnoma od blizu, pa mi boste potem povedali, če se je spremenil, če sta mu skrb in trpljenje skazila obraz. — Toda morate mi reči golo resnico! Zato pa vam obljubljam, da vas bom pri gostiji odvedel k carju in on vam bo dal toliko zlata, kolikor ga boste mogli odnesti I — Mar morete v v resnici to storiti? — ga vpraša starka in ga neverjetno pogleda. — Gospod, ne bodite hudi, toda vi ne izgledate kot odličen človek. — Nisem niti najmanje odličen. — odvrne Čika odločno. — Kozak sem in kozak želim ostati. — Toda zato sem vendar dober carjev prijatelj in car me bo uslišal, če ga bom za kaj poprosil. — Čika prime starko za roko in jo odvede s seboj. — Toda povejte mi, — jo vpraša med potjo — ali ni Katarina ničesar storila za vas i — — Nisem ji smela priti pred oči! — odvrne starka. — Katarina je preganjala vse carjeve prijatelje. Ubijala jih je, ali pa pometala v ječo! — Kaj bi šele storila z menoj, sem carja dojila? — Ne, razen ki tega pa sem bila preponosna. da bi se obrnila na morilko mojega ljubljenca. Raje sem trpela pomanjkanje in lakoto I — — Vi ste poštena žena. — rekli' mi boste resnico, — vzklikne Čika. — Evo, prispela sva do katedrale! SLOVENSKI US List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Airss VEDNO MANJŠI SVET Dolga stoletja so bila najhitrejša transportna sredstva človeka ježna in vprežna živina, posebno konji. To je veljalo za potovanje po suhem. Pomorsko transportacijo pa so opravljale jadranice, katerih hitrost je bila odvisna od vetrov.. Železnice so stare komaj nekaj nad sto let in isto velja za pomorske parnike. Komaj dobrih 75 let je minilo, odkar je bil v Zedinjenih državah ustanovljen takozvani Pony Express, ki je oskrboval takrat najhitrejšo poštno zvezo med mestom St. Joseph v državi Missouri in mestom Sacramento v Californiji. Od mesta St. Joseph zapadno ni bilo nikake železnice niti prave ceste. Po razdrapanih kolovozih so vozil težki pokriti vozovi. Pot od održave Missouri do Californije je trajala tri tedne. Pony Express je bila veriga jezdecev in jeznih konj, ki so imeli na vsej črti po deset milj oddaljene postaje, kjer so jezdeci menjali konje. Povprečno so ti jezdeci v diru prejezdili 30 da 40 milj na dan in so za to pot dvakrat premenjali konje. Iz St. Josepha do Sacramenta je potrebovala ta ježna pošta deset dni; v nekem posebnem slučaju je dosegla rekordno hitrost sedmih dni. Ti jezdeci so bili izpostavljeni vsakovrstnim vremenskim neprilikam, pa tudi napadom Indijancev in belih banditov. Razume se, da je bila poš- EXPRESO "GORIZIA" FRANC LOJK Calle VHiLAROEIi 1476 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 tnina visoka. Pristojbina za en unčo težko pismo je znašala pet dolarjev. Ko je bil iznajden brzojav in so bile njegove žice potegnjene preko kontinenta, je seveda Pony Express prenehal. Kmalu potem je tudi železnica zvezala Atlantik s Pacifikom. Mreža železnic se je vedno bolj širila, gradile so se ceste in pred dobrimi tremi desetletji so se pojavili na teh cestah avtomobili. Sledili so aeroplani, ki so razdalje med posameznimi kraji še bolj zmanjšali. Veliki parniki preplujejo danes Atlantik v petih dneh ali prej. Zračne 1* dje in aeroplani opravijo to še mnogo hitreje. Brzi vlaki nas potegnejo od obrežja Atlantika do Pacifika v dobrih treh dneh. Letalec, ki je zajtrkoval v Seattlu ob Pacifiku, lahko že večerja v Ney Yorku ob Atlantiku. Brzojav in radio prenese naša poročila v kratkih minutah v daljne dežele. Pismo do dveh unč teže je možno poslati v katerikoli kraj Zedinjenih držav za pristojbino treh centov; in vsaj v štirih dneh prero-ma kontinent od vzhoda do zahoda. Za dvojno pristojbino, to je za šest centov moremo poslati pismo potom! zračne pošte; taka pošiljka potrebuje od Atlantika do Pacifika približno dva dni. Nedavno je neki repórter Scripps-Howard sindikata obkrožil svet v malo več kot 18 dnevih. Posluževal se je samo zračne transportacije in samo regularnih zračnih zvez. V zraku ali na poletu je bil samo 8 dni in 11 ur, drugo je odpadlo na čakanje zvez in slične potniške opravke. Tako pot okrog sveta in v označenem času lahko dandanes opravi vsak, če ga veseli in seveda, če ima čas in denar; polet namreč stane ?s zelo nizko vrednost. Velika zima je pritisnila v raznih državah Evrope: ponekod že sedemdeset in več let ne pomnijo takf — Sneg in mraz imajo na primer tudi na francoski Rivieri in v Dalmaciji kjer se je ponekod celo na morju naredil led, kakor javljajo listi. Zñ KRATEK CAS ! Občudovanje —Kadar gledani vaše slike, str' mini in se čudim. —Čudite se, kako to delam, kajne? —Ah kaj še, zakaj to delate? Strela udarila Ona: "Ali že veš, v hrast, pod katerim sva se zaročila, je udarila strela ?" On: "Oh, zakaj ni že prej!" Ni več stara baba Žena: "Sedaj, ko sem se dala ostrici, ne bo mogel nihče reči, da sem stara baba". — Mož: "Seveda ne: zdaj si kakor star dedec!" ^IfimsCU ' ¿ 1 c/ía, dnO'énnO' ¿U6eecr — He, kozaki, napravite mi prostor! — Čim je stari Cika ukazal koza-kom te besede, kozaki na straži spoštljivo pozdravijo in trenutek pozneje se množica umakne in napravi prostora. — To je oče lepe Livije, — je šepetala množica. — To je hrabri Cika! — — Živel Cika, živel kozak! — za* kliče naenkrat neki kozak in tisoč glasov vzklikne za njim. Molče odzdravi Cika na vse strani. Toda starka je hotela sedaj oditi od njega. — Kaj gospod — vzklikne začudeno. — Mar ste vi oče lepe koza-kinje Livije, s kateroo se bo danes oženil moj Peter, — mili Bog še vedno ga nazivam svojega Petra, kakor takrat, kosem ga nosila še na rokah! — —Da, jaz sem njen oče. — Toda zato sem kljub temu navadni kozak. Nisem niti najmanjše boljši kakor drugi. — Toda mir! V cerkvi sva! Mladi par stoji že pred oltarjem! — Cika odvede starko k nekemu stebru v bližini oltarja. — Tukaj stoj! — zasepeta kozak starki. — Dobro poglej, po poroki pa mi povej, če se je car Pater III. kaj spremenil l — To rekši, se napoti Čika k svoji hčerki, ki ga je že nestrpno pričakovala. Orgle zadonijo, svečana glazba in petje napolnita veliko ladjo katedrale. Pogledi navzočih so počivali na Liviji. — Prekrasna je! — je šepetala množica. — Zares, ta zasluži, da postane carica! — — Haha, lepa Katarina bo kmalu popolnoma pozabljena! — Petro-grajčani bodo navdušeni za Livijol Orgle utihnejo. — Metropolit spregovori. Njegov govor je bil kratek in lep. Povdarjal je, da Bog tistega, ki vanj veruje, nikdar ne pozabi. Božja pota so nerazumljiva. Mi pa ljudje, — je rekel metropolit, se moramo udati v voljo božjo. — Metropolit se obrne k Liviji. O-pozoril jo je na sijaj in razkošje, ki jo bo sedaj obdajalo. Ne daj se zaslepiti sijaju 1 Ti si roža stepe, dete moje, — reče metropolit. — o-lirani spomin na ta cvet, ki razširja svoj vonj po stepi! — Cvetka v stepi ne pozna razlike med bogatašem in siromakom. Njen vonj se ne izpreminja. V bogataševi gumbnici diši prav tako, kakor za siromakovim klobukom. — Stepska cvetka, sedaj si postala carska cvetka! Cveti in razširjaj svoj vonj v vrtu Rusije! — Pokleknite, deva moja, Bog naj vas blagoslovil — Pugačev in Livija sta pokleknila, metropolit pa ju je blagoslovil. — Tedaj se naenkrat opoteče, in starec omahne pred oltarjem na tla. — Metropolit umira! — zavpije Livija. — Na pomoč I — Rešite ga — zdravniki! — Navzoči zdravniki so splošno priljubljenega metropolita takoj obkolili, toda ugotovili so samo, da je moskovski metropolit mrtev. — Umrl je radi srčne kapi. — Slabo znamenje! — Te besede so krožile od ust do ust. — Gorje nam! Metropolit je umrl, ko je blagoslavljal! — — Poroka je končana!, — zakli-če Pugačev. — Spregovoril je zadnji amen! —■ Odnesite truplo in ga položite na mrtvaški oder s carskim sijajem l — Kronanje bo pa izvršil novi metropolit, ki mi ga bo Bog nocoj v sanjah priporočil. Pojutrišnjem bo pa moja prva canska skrb, da bomo častitljivega starca na čim slovesnejši način pokopali! — Ravno v pravem trenutku je umrl, namišljeni car! — mu zaše-peče neki glas. Pugačev je strašno prebledel in se ozrl, opazil je, da je Peter Voroncov izginil med množico. Pugačev ponudi Liviji roko. Livija je bila napol mrtvg radi strahu in žalosti, radi nepričakovane smrti starega metropolita, Pugačev jo odpelje od oltarja in gre z njo proti izhodu. Sijajno spremstvo se jima pridruži. Množica pred katedralo še ni zve-delá žalostnega dogodka, ki se je zgodil v cerkvi. Navdušeno je pozdravljala mladi par. Pugačev in Livija sta se vsedla v lepo pozlačeno kočijo, pred katero je bilo vpreženih osem iskrili vrancev. Druge kočije pa so zasedli povabljenci. Sijajna povorka se je pomikala proti Kremi ju, kjer se bo vršila gostija. Duhovščina se je medtem zbrala okrog trupla mrtvega metropolita. — Svojega mrtvega poglavarja so dvignili in ga položili na oder. Duhovniki so pokleknili poleg mrtvega metropolita. — Vso noč bodo pri njem molili. Proti glavnemu izhodu katedrale je krevsala stara ženica. •>— Zamišljeno je povesila glavo. Tedaj skoii izza nekega stebra stari kozak Cika in se postavi pred starko. Na glasu se mu je poznalo strašno razburjenje, ko je zaklical: — Torej, starka, kaj si videla ? — — Videla sem ga — odvrne resno starka in napravi pri tem zelo žalosten obraz. — Kako se ti torej dopade car, ki je vstal od mrtvih i Ali se je kaj spremenil? — — Strašno se je izpremenil, — odvrne starka. — Tako se je izpremenil, da ga sploh nisemi spoznala, — povedala ti bom nekaj: ti-le stebri se naj podro name, kupola te katedrale naj me pokoplje pod seboj, če je bil ta človek car Petei I1L.! Cika se opoteče, kakor da bi vanj treščilo. Potem pa se je porogljivo zasmejal, da je odmevalo iz vseh kotov cerkve. — Lažeš starka, ta človek je car, in mora biti car Peter III.! — Človek, ki je Livijin mož, ki si «ra ti kot otroka nosila na svojih rokah in ti je pozneje poklonil vsako leto vrečico zlata, mora vendar biti car Peter. — Podoben mu je, toda car Peter III. ni! — odvrne mirno starka. — Veš pa to popolnoma gotovo? — Lahko mi verjameš! — Drhteč je pograbli kozak držaj svojega meča, obraz pa se mu je spačil in oči so ne mu zasvetile. — Ne, ne, to ni on, — je mrmrala starka in kimala s svojo sivo glavo. — Če bi samo malo dvomila, vem, po čem bi ga morala spoznati i — Po čem, starka? — Poslušaj me, — odvrne starka. — Razdoela ti bom neko ta j' nost! — Ko je car Peter bil še otrok, sem ga neštetokrat kopala. — Tako sem nekoč zapazila madezr ki ga je imel na svojih prsih, ki g« je imel na telesu. — *To je majhnar rdeča zvezda, ki jo je imel na svojih prsih, komaj tako velika, kakor noht na prstu. — Dvorni zdravnik se je še šalil in rekel,- da se ta trok ne bo nkidar zgubil in ga ne bo mogel nihče zamenjati, ker nosi to znamenje na prsih. — Če bi' ga mogla enkrat z g°" limi prsi videti, bi ti takoj z največjo gotovostjo potrdila mojo domnevo. — Toda zakaj to blebetam? — Kako je mogoče, da je človek tako naiven, da misli, da bodo lju' dje tako neumni in mu verjeli? Svet je zares pokvarjen, toda tako u0' umen in tako slab pa vseeno ni! —' Starka je nekaj časa razmišljala potem pa reče odločno: — Ne, — ne bom prišla, — to ni car Peter! Ocl tega človoka pa n® zahtevam ničesar! — Čika potegne iz žepa svojo denarnico in strese njeno celo vsebino v starkin predpasnik. — Tu imaš, starka! — reče Čika. •— To je nagrada za tvojo uslugo! — Zbogom! Kaj ne, starka, da j® res, kar si mi povedala? —■ — Res je! — odvrne starka. On ni sar Peter! Svoji hčerki recir naj mu ponoči pogleda na prsi. Če ima zvezdico na prsih, potem Je pravi car, če je pa nima, je goljufi (Nadaljevanje).