v
poučno - zabavni list s podobami za slovenske družine.
Izhaja dvakrat mesečno in sicer vsak drugi in četrti petek j Dopise, naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati pod v mesecu.	I naslovom : Uredništvo (oziroma uprava) „Druž. Prijat." v
Naročnina je za vse leto 3 K., za pol letal K 50 st. Po-	Rojanu pri Trstu, štev. 3.
samne številke po tobakarnah stanejo 10 st,	Pošlno-hranilničnega računa štev. 864.139.
Blisk mu je rešil življenje.
(Iz hr ca takega prevet la. Vuk.)
I.
Boj z Buri je končan.
Glasovi so dohajali že prej, da nastane kmalu mir. In mir je nastal. Tako je bila ta vojska za pravico brez koristi, zastonj se je prelila kri toliko starcev in mladeničev 1 Ni čuda, ako je bilo ogorčeno vsako bursko srce napram Angležem.
Daleč na deželi, dvaset ur hoda od Preto-rije, je stal lep burski dom Za časa vojske je bil ta dom zapuščen, a sedaj, ko je boj nehal, je prišel zopet njegov posestnik s svojo ženo in dvema sinovoma, da zopet postavi razdrto do-movje in obdela opustošenj polje.
Nekega večera sedita oče in mali pri večerji. Manjkal je starejši sin Tomo. Odšel je s puško na polje.
Iz daljine se je valila nevihta in se naglo premikala ter jela besneti krog njihovega doma. Blisk je švigal za bliskom, grom je bobnel vihar šumel.
»Oče," vpraša Fred, mlajši sin, oče, čital sem v časnikih, da je neki Anglež fo‘ografiral blisk. Kako se more to zgod ti ? Saj se ne ve, kdaj se bo zabliskalo in ne traja tako dolgo, da bi bila slika gotova ?•*
..Blisk se fotografira sam, moj dečko,* odvrne stari Bur. ,Ti samo nastaviš ploščo, lečo pustiš odprto in jo nastaviš proti nebu Prvi blisk bo že deloval nanjo/
„Če je tako * reče Fred, „ho em takoj ssvo-jim aparatom poskušati. In vi mi bodete pomagali, kaj ne, oče ?-
„Prav rad, samo priredi dobro apa at in pripravi več plošč, da napravimo več slik/
Fred se požuri. Komaj je preteklo pet minut, je priletel v sobo in zaklical:
.Pojte hitro, oče, sem Je vse pripravil. Z okna moje spalnice d bimo najlepše slike/
Na to je Fred odšel v spalnico in pripravil več fotografskih plošč.
Grom je bobnel, bliski so švigali. Fred je deval ploščo za ploščo v aparat, ter trdno upal, da se bodo posrečile. Ko je djal zadnjo, reče :
,To pa nastavim na ono poljano, tam-le/ Komaj je nastavil aparat na tisto stran se zabliska in zasveti ves kraj, a na to je strašno zagrmelo.
»Hvala Bogu," svršila sva,* reče Fred, »a njegov glas se je komaj čul v tuljenju viharja. — Drugikrat bi ne hotel več stati v taki noči pri oknu/
»Sedaj pa k počitku" reče oče, .in jutri pregledajo plošče. Lahko noč !*
H.
Drugi dan je prebudil > obitelj burovo glasno trkanje na vrata. Ko odpre stari Bur vrata, vidi pred seboj angležke vojake, ki so ga motrili z mrkimi pogledi.
»Kje je vaš sin Tomo?', vpraša vodja čete »takoj naj vstane in pojde z nami/
Za malo časa stopi mlad mož pred angleške vojake.
»Kaj želite od mene ? ‘ — vpraša jezno.
»Najprej pojte z nami, potem vam povemo, kaj želimo*, odvrne vodja in potegne mladeniča s seboj. »A vi* — se obrne k očetu, »pojte tudi z nami, ker ste potrebni za pričo/
Težkim srcem sta šla, oče in sin z Angleži in komaj sta brzdala svojo jezo. Kako pravico imajo, da tako postopajo z njima ?
Nekako sto korakov niže doma obstoje. Tu je ležal na vlažni travi angleški častnik. Brada in obleka mu je bila vsa premočena od prošle noči. Bil je lep, mlad človek, ki je dalj časa hodil za lepim burskim dekletom, Marijo Thorwald. — Bil je mrtev. Ne daleč od trupla je ležal lovski
Prihodnja številka izide 12. avgusta.
nož, s katerim je bil častnik umorjen. Na ročaju noža je .bilo vr< zano ime »Tomo Walter «
»O Bog!«, zavpije mladenič preplašen. — »Moj nož, kako je prišel moj nož sem ?«
Mesto odgovora pokaže vodja mrtvega častnika: *0e bi umorjfen zamogel govoriti,* spregovori ostro, „bi vas označil kot ubijalca; ali mesto njega, govori dovolj jasno ta nož in vi ne morete tajiti ničesar. Znano je da ste vi sovražili tega človeka, ker je rad videl devojko, katero vi ljubite. No, nič vam nemore ) omagati. V imenu kralja vas vjamem radi zavratnega umora angleškega častnika. Z menoj !" Daši je Tomo dokazoval svojo nedolžnost, so ga vendarle vklenili in odpeljali pred sodbo v Pretorijo.
III.
Bile so sicer težke prič-1 proti Tomu, a on je vendar zatrjeval svojo nedolžnost. Ni tajil, da ljubi deklico in da jo je mislil poročiti, a odločno je tajil, da bi bil imel kedaj namen umorili angleškega častnika. Da se je našel tam njegov nož, ni moglo priti drugače, kakor da mu ga je kedo ukradel. V oni nevihti je bežal, kar je le mogel, da bi prišel čim prej domov Pri tem se je spod-taknil, padel in udaril tako hudo z glavo na tla, da se je onesvestil. Ko je prišel zopet k sebi je že deže'alo. Opazil je da leži na I rbtu, dasi je padel na obraz. O tem seveda ni dalje razni šljal, bežal je domov in ni se več brigal za padec. Ko je ležal brez zavesti, mu je moral nekdo vzeti nož, katerega je nosil za pasom in z n,itn umoril častnika
Na to okolnost je opozarjal biaoitelj mladega Bura, a temu so se vsi posmehovali.
Po zaslišanju več drugih prič je bil Tomo Walter obsoj'n na smrt..
Žalost je zavladala v hiši vbogih starišev. Vest, da je Tomo obsojen v smrt in da bo v kratkem usmr en, je starega Bura potrla. Jokal je kakor dete.
Za nekaj dni se Fred spomni svojih plošč, na katere je bil fotografiral blisk in ki so ležale pozabljene v aparatu. Odšel je, da jih pregleda. Prva ni uspela, tudi druga ne. A tretja fe kazala čudno sliko bliska, ki je švignil po temnem nebu in razsvetlil ves kraj. Začne pozorneje premotri-vati ploščo — predmeti na nji so bili jasni in zagledal je tudi neke človeške podobe.
»Oče« vsklikne Tomo, »poglejte, kako lepo se je posrečila ta slika. Pa še nekateri Hudje se vidijo na plošči.«
Stari vzame ploščo jo drži proti luči in gleda.
»Nebeški Bog«, vzklikne hipoma, »to je umor angleškega častnika!«
In tako je bilo v resnici. Slika je bila spo-
polnjena in v najusodnejšem trenutku se je videl moril c kako je zasadil nož v angležkega častnika Obraz se je razločno poznal. Morilec ni bil Tomo ampak nek mali človek s polno brado, oblečen v monturo angleškega vojaka. Zraven je ležal človek, kakor mrtev in lice mu je bilo obrnjeno proti nebu.
»Veliki Bog!« izdahne stari Bur, „moj sin je vendarle nedolžen ! Kako čudovito zamore pokazati ta slika njegovo nedolžnost! Jutri grem v Pretorijo in jo pokažem na sodniji “
.Jutri?* — vpraša za hip sam sebe. »Ali ko bi bilo že prrpo/.no jutri ? Ne, danes, takoj sedaj grem in vso noč hočem jahati.«
Tak<»j odide v hlev, si osedla iskrega konja in jezdi v mrko noč. Ni se zbal največjega napora, da le reši sina. In baš o pravem času je prišel Smrtna obsodba se je že potrdila in drugi dan bi moral biti Tomo ustreljen. Stari Bur je bil takoj pripuščen p ed sodnika, kateremu je vse povedal, a njegovi dokazi so se čuvali kot največja tajnost.
Ono fotografijo so povečali, pomnožili in razposlali na vse vojaške oddelke. Deset dni za tem so našli pravega morilca. Priznal je svoj zločin, da je umoril častnika iz maščevanja, ker ga je brez potrebe v službi graj 1. Nož je z drugimi vrednostmi vred vzel iz pasu Tome Walterja, in z njim zabodel častnika — prav tako, kakor je branitelj Tome pri zaslišanju pov arjal.
Tomo VValter je bil oproščen in spuščen domov; pravega morilca pa je zadela zaslužena kazen.
Nekoliko mesecev za lem, ko je bil mir že popolnoma sk enjen, se je poročil Tomo z Marijo Thorvvald, ki je postala zvesta žena mlademu možu, kateremu je blisk rešil življenje.
Romanje .MarijineDružbe/
(SUŠAK, 21 julija). 600 romarjev tržaške slov. Marijine družbe in iz drugih krajev ško je je prispelo pod vodstvom kanonika Kosec a na Trsat. Vse srečno. Krasen slovesni govor držal gospod Furlan. Zvečer se vrnemo	Gioža.
(Opomba ured. Sinoči ob 11. in pol so se vrnili vsi srečno nazaj. Prihodnjič kaj več.)
MODA — IPFiJISMOOA«
(Slovenskim dekletom.)
Z. M.
„Pojdi, pojdi, kamor hočeš, nič ne bodem ti branila... lahko bridko, bridko jočeš — lepa so še pražnja krila!
Kam dovede nas potrata, kakor na se te tebi sanja ? nisi knežnja še bahata vedno si še kmečka Franja.
To te peče nova moda ! hočeš tudi zlato uro ? da še večja boš prismoda, boljše predstavi a la puro.
Slamnik damo ti na glavo, na rameni perutnici, prstane na roko pravo in na roke rokavici'
V plašček bomo te zavili v roke solnčnik ti podali in obraz porudečili.. z „ milostno* te pozdravljali.
Škoda da ni pusta, škoda : lahko šla bi v pustne šeme — tamkaj vlada križem-moda in stanovske ni izjeme!
Oj, le joči, oj, le toči
da boš vse solze prodala, ker solze so ognji žgoči — v srcu bi bolest te žgala !
Drugega ne dam ti sveta — vzgled sosedova je Lena : prani kmefk i so dekleta le pri prosta pa pošt na !
Pojdi, pojdi, kamor hočeš, nič ne l odem ti branila... lahko bridko, bridko jočeš — lepa so še pražnja krila!*
Dobra iština revščire!
Slovenc, Tvoja zemlja je zdrava, S#i pridne nje lega nujprava.
Polje, vinograd, gora, moijd,
Kudu, kupčija Tebe rede.
Kako je to? Slo\ensko zemljo hvali o vsi, in vendar se marsikje na Slovenskem kaže dobra letina revščine. Počasi prijatelj! Vsaka stvar mora imeti svoj vzrok, tako ima tudi revščina svoje vzroke. Večkrat nismo krivi mi, da se nam godi slabo. Toda ne malokrat zaslužimo palico, ker revščino povzročujemo ali pa povspešujemo sami. Pazi 1
Večkrat slišimo: „0h dokler so nam bile še
trte zveste, smo imeli vsega dovolj, sedaj pa, ko je trtna uš in strupena rosa uničila najlepši pridelek, sedaj smo reveži.- Kaj se ne da temu pomagati ? Na delo ! Nasadi pravilno ameriških trt.
Le ganiti se je treba Vlada Ti gre zelo na roko. Daje Ti kovči zastonj, po nekod posoja tudi denar za nasajanje novih vinogradov in sicer brez obresti Glavnico pa bodo vrnile trte same, ko bodo rodile. Pomisli še to da trte niso izginile naenkrat, temveč počasi, in ko bi Ti proti nasajal novih, bi bil sedaj že trden vinogradnik, kakor je marsikak Tvoj tovariš.
.Zemlja ne rodi več kakor nekdaj , pravi drug in zapušča obupno kmetijstvo ter drvi v mesto na nestalno delo. Dandanes je pa mnogo novih načinov in pripomočkov za razumno obdelovanje zemlje. Če noče zemlja več roditi, če jo obdeluješ .po starem , začni , po novem.11 Vprašaj sveta kakega človeka, ki z« a bolje od Tebe, poseb o taki bi Ti znali svetovati, ki so dovršili kmetijske šole. Od vsake občine, da iz vsake vasi, bi morali biti mladeniči v kmetijskih šolali. Če bi se več mladeničev oglasilo za lake šole, bi vlada gotovo pomnožila prekoristne zavode za kmetijstvo.
»Sadje ne prinaša dosti koristi* toži tretji.
Po ne aterih krajih, posebno blizu večjih mest, je premalo sadnih dreves. Nasadite mnogo sadnega drevja, posebno zgodnega (v prvi pomladi). Nosite sveže sadje na trg. Morebiti bi pa kazalo, da se združite vsi in odpošljete s eže sadje kar naravnost v druge dežele. Prekupci vas večkrat opeharijo Seveda tu je treba šole in prakse (va e). »Gospodarska Zveza« v Ljubljani Vam bi gotovo z ala svetovati.
.Malo imam. še to naj gre*, govori, kdor malo zasluži. To je krivo Varčni moramo biti tu i v malih stvareh. Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača. Dajte vsak preobilen novčič v hranilnic «.
Za obieko moramo preveč potrošiti * Dokler so ljudje nosili priprosto trpežno obleko v narodnem domačem kroju, niso toliko zanjo potrošili. Ne kupujte narejenih oblek v židovskih ulicah za .malo* novcev, ker take obleke so najdražje, ker malo trajajo. Ne lišpajte se z gospodsko obleko. Skoraj ni razlike med gospo in kmetico. (Prečitaj pesmico v današnji štev. .Družinskega Prijatelja ! )
Mimogrede omenjam, da so tudi prevelike dote, katere se izplačujejo, za družino prava nesreča.
.človek se mora veseliti,* misli si marsikak Slovenec in Slovenka, ter zahaja na ves-lice, plese, v krčme itd. Prijatelji, ples je le pi ano veselje, ki nas ne krepi. Ne plešite ! Vino in žganje povzročata mnogo škode. Od kar se množe krčme, se suši žep. Vprašaj se, kako se počutiš v pon-deljek na zdravju, na denarju, na vesti, če si v nedeljo popival, ali pa plesal.
Slovenci bodimo pametni in veselimo se tako, da smo v veselja in po veselju irečni, zdravi odpočiti.
Šo par besed : premisli dobo-te nasvete in prepričal se bodeš, da si morebiti vendar kriv sam, če revščina napreduje. Stori,' kar sem Ti svetoval in če želiš še kak nasvet, pa vpiašaj zanesljive ljudi. Na svidenje !
benediktinske opatije „Subijako.* Ker se je sv. Frančišek v njo tako zaljubil, ga je neizmerno veselilo, ko jo je prejel v dar od rečenih benediktincev. V tem svetišču je postavil temelj svojim trem redovom, tu je on cele dni in no i molil, tu dal sv. Klari redovno obleko, tu sprejemal v red učence. V tej ceikvici »Porcijunkuli,* je imel sv. Frančišek, leta 121G. čudno prikazen. Neko noč, v začetku oktobra, se mu je prikazal Kristus, prečista Devica Marija in ogromna truma ange-Ijev. Vtopljen v rajsko veselje, je svetnik mej dru-
Zamorski princ Andrej Toko.
Porcijunlcula.
Ker se bliža čas imenitnih odpustkov por-cijunkulskih, 1. in 2. dne avgusta, katerih se gotovo vdeležuje tudi mnogo bravcev »Družinskega Prijatelja*, ne bo brez koristi, ako se tu kaj pove o njih začetku in pogojih. Dobro bi celo bilo, ako bi p. n gospodje dušni pastirji v nedeljo 31. t. m. o njih govorili v cerkvi, ker v Trstu pri kapucinih in v Kopru pri frančiškanih, kamor hodi vsako leto ogromno število pobožnih Slovencev, in žalibog nikdar o tem javnega govora .. Torej.
Kdor ve kaj o življenju sv. Frančiška Asiš kega. je gotovo kaj slišal tudi o cerkvici »Matere božje angeljske,11 v planjavi asiški. Ta cerkvica, imenovana tudi »Porcijunkula*, je bila lastnina
gim, prosil po Marijinem posredovanju božjega Zveličarja milost, da bi vsem vernim kristijanom, kateri bodo po dobro opravljeni spovedi obiskovali cerkvico „Matere božje angelj-ke*1, prejeli popolnoma odpustek. Kristus je vslišal prošnjo svojega ljubljenca s pogojem, da mu jo poti di sv. o’e papež, vidni poglavar sv. cerkve, takrat vladajoči Honorij lil Daši je sv. Frančišek prejel to potrdilo, je vendar na papeževo povelje začel ta odpustek komaj čez leto, namreč leta 1217. in sicer dne 1. avgusta popoldne, pri kateri priliki je bilo sedem škofov, in velika množica ljudi, na katere je imel sv Frančišek slovesen govor. Tako se je začel ta sloveči odpustek.
Kmalu zatem so začeli verniki od vseh kra-
jev trumoma hoditi kPorcijunkuli v Asjz, tudi od naših krajev, in to je trajalo do leta 1622., ko je sv. Oče papež Gregorij XV. dnč 4. julija razširil ta odpustek na vse cerkve treh redov sv. Frančiška, s pogojem, da se ima opraviti v za-dobljenje odpustkov tudi, sv. obhajilo. Papež Ino-cencij XI je pa of.l.ločil,. da se morejo ti odpustki zadobiti tudi za duše-v vicah. J ■
Sloveči odpustki porcijunkulski se ne razločujejo pd drugih popolnih odpustkov nego v tem, da se zamorejo tolikokrat zadobiti, kolikokrat se dne 1, avgusta ob 2. popoldne, do dne 2. avgusta zvečer, obišče frančiškanska cerkev, in se v ta namen moli kolikor in kar se hoče. Spoved se sme^ppraviti vže <31. julija, ali pa 1 avgusta, toda odpustki, kakor rečeno, začnejo komaj 1. avg. ob 2. popoldne. Iz tega sledi, da tisti verniki, ki opravijo spoved in sv. obhajilo 31. julija ali 1. avgusta, ne zadobijo odpustkov, ako ne pridejo zopet v ceikev popoldne, ali pa 2. avgusta. Tretjerednjiki pa zadobijo v farni cerkvi ravno take odpustke, kakor da bi obiskali kako frančiškansko cerkev : zato naj, bi tisti poldrugi dan bile po možnosti vedno odprte ,;župne. cerkve, kjer je kaka skupščina tretjega reda.
Vipavski,
Iz domačega življenja zamorctv.
' (K naši sliki.)
Ii misijonarskega lista , Štern der Neger* posnemamo:	.
Zamorske vasi imajo navadno obliko kroga. Vse hišice brez izjeme so od zgoraj vodoravne, pa imajo tako močne strehe, da se lahko po nj h sprehajajo. Do pet družin stanuje v treh do štirih prostorih ; živijo namreč še po stari navadi vsi prestara mati, stara mati, mati in sin in je z njimi v sorodu ali pa v prijateljstvu.
Zanimivo je gledati pred kakim praznikom, kako čistijo svojo kuhinjsko posodo. To delo ne izvršujejo dekleta temveč močnejši fantje. In nekaj — pravi naš misijonar — jim je treba priznati : Oni vršijo svoj posel tako veselo, tako brihtno in tudi tako natančno, da si ga tudi naše služabnice lahko vzamejo v vzgled. Glejmo ga malo kako snaži kotelj ali kako ponpv. Fant poleti z njim k Nilu (Nil je največja reka v Afriki; ob njegovem izlivu je veliko mesto Aleksandrija), napolui kotel s peskom in nekaj vode in se zatem povrne. Naslonjen na zid svtSje bajte stopi v kotel in sicer z bosima nogama -— (saj,nogovic in čevljev sploh ne p^najo) in potem se obrača z nogami po kotlu pa desno in levo,; naprej in nazaj, da pesek kar okoli škače dokler je kotel čist. Pri tem delu
sku^ap: vse kar
pa kriči, poje vsklikuje, k kor mu srce veleva. Noža, vilic, žlice ne poznajo naši zamorci in če jih kdo pozna, jih smatra kot nepotrebne. Svojo obleko perejo tudi na posebten, sicer pa zelo cen cen in praktičen način Ko jim je obleka umazana gredo k Nilu,' se slečejo in jo operejo v Nilu. Pesek reke mora; pri tem nadomestovati žajfo (milo) in 3odo. O „b.erlinu* in ,šterki“ jim se niti ne sanja. Ko mislijo da jkn je obleka dovolj »oprana«, jo raztegnejo na vročem pesku puščave in afrikansko splnce, o kojem imamo zdaj v pasjih dneh lahko tudi mi en pojem, jim jo posuši v 10 -15 minutah Da ne bi čakali ta čas „brez dela,* stopijo zamorci med tem sami v vodo, t-e tam okopljejo in oplcskajo z vodo in ko jim je dovolj, se krepko otresejo in vzamejo svojo obleko, ki se je med tem osušila. To je ceno, kaj ne?! Seveda se tudi mnogi zamorci zdaj oprijemajo naših šeg. Naši misijonarji prodirajo z velikimi težkočami vedno v bolj notranje kraje, označujejo tem revežem Kristusovo besedo in širijo tako med njimi pravo omiko.
Prava omika ne obštoji namreč v tem, da znamo rezati lepe koščeke mesa in nositi jih potem galantno k ustom, temveč v tem da spoznamo krščanske resnice in da po njih živimo. Če dosežemo to, bo vse drugo lahko. Več velja navaden hlapec, ki ima vero in ljubezen, kakor deset študiranih »dohtarjev«, ki ne zahajajo v cerkev in naše verno. ljudstvo samo begajo.
Navoililo, kako it viaojrajaikra ravnati s trtami,
ki so bile po toči poškodovane
(Po „Kinetovalcu.“)
Ker je ravnokar v nekaterih krajih na Dolenjskem toča močno poškodovala vinograde, daje g. Bohuslav Skalicky, c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko, te-le nauke, kako je ravnati s takimi pobitimi trtami	,
Kadar pobije toča, je predvsem treba kakih 8—10 dni počakati, da se po njej napravljena škoda v polni meri pokaže.
Potem je treba trte dobro pregledati in na naslednji način z oštrim nožem obrezati:
1.	) Vse močno ranjene ali zelo razkosarjene liste je treba porezati.
2.	) Na šparonih ali napnencih je pustiti samo
one mladike, ki imajo še kaj ohranjenega grozdja na sebi, druge je pa odrezati. Mladike z grozdjem se skrajšijo za toliko; kolikor je nujno potrebno. Najbolje je, če ostanejo nad zadnjim grozdom še 3 do i4 Usti. Izrasle zapornice se priščipujejo za prvim ali drugim listom.	i
3.	) One mladike, ki stoje na reznici (palcu ali ščapu) ter imajo dati les za napravo reznic
ali šparonov v prihodnjem letu, je treba posebno skrbno obrezati in ohraniti, ker je drugače tudi trgatev prihodnjega leta izgubljena.
Če so takim mladikam odbiti samo vršički, odrežemo le njih najbolj poškodovani del ter gledamo, da ostane na koncu kaka zapernica (za-listnik), ki takoj naprej rase in nadomestuje trti odbiti vršiček Ostale zapernice priščipnemo za drugim listom, ker morajo ti listi rediti trtni les namesto odbitih glavnih list v.
(Je so pa te mladike tako pobite, da je le njih spodnji del ohranjen, j h moramo tako obrezati, kakor po navadi pri spomladnem obrezovanju, to je na palce (ali ščape) dveh do treh zdravih očes.
Ta očesa poženejo in dajo tak les, kakor na pr. letos na zeleno cepljene trte.
Vse druge, trti nepotrebne mladike odrežem , da gre živež le v one, ki jih potrebujemo za prihodnje leto.
Kadar pa toča še toliko mladjk na trti, ne pusti, da bi iz njih napravili reznice ali palčke, moramo hraniti in rediti kaki dve do tri mladike, ki jih po navadi poženejo iz starega lesa.
4.) Pri vsem tem delu moramo pa skrbeti za to da tiste mladike, ki so ostale na Irti, ohranimo zdrave ter da njih 1 s dobro dozori.
Treba je torej vezali, kmalu in večkrat proti peronospori (z galico) škropiti in meseca septembra vsako mladiko za tretjino skrajšati.
Kaj pravi politika?
Avstrija Dr. Kčrber je izdal neko riaredbo. s katero zahteva od čeških uradnikov, da so sposobni tudi nemško uradovati. Z vso pravico zahtevajo slovanski listi, da naj gospod Korber izda jednako naredbo, tud nemškim in italijanskim uradnikom, da bodo mogli občevati z ljudstvom, med katerim služijo. — V Inomostu so bile dc-monstrai1 je proti italijanskim dijakom. Ital. občine so protestirale proti Nemcem n tudi v Italiji so bile protidemonstracije. V zvezo s tem hočejo spraviti tudi novejše dogodke v Trstu. Hombe. ki so jih našli, so bile menda namenjene proii nemškim šolam v Trstu kot odgovor na demonstracije v Inomostu. grr V ogrskem državnem zboru razpravljajo sedaj o civilni listi. Vlada zaideva dva milijona prispevkov več z» kraljev dvor. Op zicija je odločno proti vsakemu zvišanju, ker se ji zdi da je vladarska hiša premalo naklonjena njih narodu — Ker niso hoteli hrvaški kadetje v Pečuhu peti madjarske himne, so bili izključeni iz šole. V Zagrebu so slovesno sprejeli te žrtve madjar-
skega divjašRa. Hrvatje, ki so bili vsled tega zelo-razburjeni, zahtevajo svojo hrvaško kadetno Solona Hrvaškem.
Balkan Dolgo so ustaški odbori namenoma mirovali in čakali, da bi videli, kak uspeh bodo prinesle reforme, zehtevane od ^vflfri je. in Rusijg* : Toda njih položaj se ni zboljšal in zato so se začeli zopet gibati Pri postaji Radoma so razstrelili železniški most, pokvarjenih je bilo več vozov in mašina. Pri bedeagaču pa je bil napaden vlak in več ljudi umorjenih. Obup in glad tirata nesrečne Macedonce k takim dejanjim.
Italija. V Messini so zaprli stotnika Ercoles-sija in njegovo ženo, ki sta prodala neki tuji državi načrte o utrdbah na Siciliji in o mobilizaciji. Ta tuja država je Francija Listi so pisali, da v istenrt trenutku, ko sta se objemala Viktor Emanuel in Loubet so francoski oficirji skušali dobiti v roke tajnosti laške vojske Kakšna odkritosrčnost vlada med .zveznimi vladami!*
Francija. Na Francoskem so zaprli 2398 šol,, v katerih so podučevali redovniki. — Državpi zbor je sprejel vladno predlogo o dveletnem službovanju v vojski, potem pa je b l zaključen.
Švica. V Švici je umrl bivši i redsednik burske republike P. Kruger. Pokojni K.iliger je bil najprvo navdušen vodja Burov v vojski proti Angležem, pozneje pa predsednik transvalske republike. Za časa zadnje vojske med Buri in Angleži1 je prišel v Evropo, da bi posredoval pri evropskih vladah v prilog Burom. Bil je navdušeno sprejet,, posebno na Francoskem, ali svojega namena ni dosegel. Vrnil se ni eč v nesrečno domovino. Angleška vlada je dovolila, da se pokoplje v južni Afriki, kraj žene, kar je bila njegova želja.
Vojna. Zadnja važnejša novica iz bojišča je-bila, da so Japonci z veliko silo napadli Port-Artur. Toda odbiti so bili z velikanskimi izgubami. Padlo ie menda do 30.000 Japoncev. To je ogromno-števi o. Iz nasprotujočih poročil ni mogoče si ustvariti jasne slike iz bojišča, ali to je vendar gotovo,, da Ja onci skušajo vzeti Port-Artur, kar pa ni tako lahko in da so že do sedaj žrtvovali mnogo-ljudi Vojski na suhem pa se vedno bolj približujeta in prišlo bo do velike, odločilne bitke ali pri Tačičao ali pa pri Liaojangu. Med japonskimi vojaki razsajajo razne bolezni, katere pa tudi Husom ne prizanašajo. Tudi vsled glada umirajo baje Japonci.
NOVICE.
(Naš presvitli škof) se je vrnil dne 18. t m. iz svoje kanonične vizitacije po Istri. Povsod ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo ter spoznalo v njem pravicoljubnega, gorečega nadpastirja.
(Osebne vesti.) Župnim upraviteljem v Lo-vrani je imenovan č. g. Fran Frankola, dosedanji župni upravitelj v Tinjanu pri Pazinu. — Papež Pij X. je imenoval odličnega svečenika in rodoljuba dr. Frana Volariča, generalnega vikarja in dekana stolne cerkve v Krku, apostolskim pr notarjem. — Odvetniški izpit je položil minolega '* tedna g. dr. Lukež, pristav na c. kr. finančni pro-kuraturi v Trstu, rodom iz Pična v Istri. — Premeščen je Avgust Cejari, c. kr. davčni pristav iz Motovuna v Gorico — Imenovan je za asistenta drž. železnice g. Ivan Varl v Podnartu. — Č g. Karol Lampert, bivši kaplan v Truškah, je premeščen v Brezovico.
(Češki gostje) so prišli k nam v Trst dno 18. t. m. ob 4. popoldi e. Drugi dan so si- ogledali mesto in grad Miramar. Povodom vsesokolske slavnosti so namreč priredili še izlet v Benetke in Pulj. Srčno pozdravljeni!
(Vseslovenski mladeniški sestanek na Brezjah in njegov pomen.) Shod slov mladeničev na Brezjah se je •obnesel nad vsa pričakovanja dobro, 8000 mladeničev in mož se ga je udeležilo. Posebno častno so bili zastopani vrli Štajerci; dva posebna vlaka sta jih pripeljala nad 1600 na Brezje v pondeljek zjutraj. Ganljiv je bil sprejem, Na čelu sprevoda so jahali vrli bohinjski fantje, za njimi pa nepregledna vrsta gostov. Po pozdravu je bila služba božja; navdušen cerkveni govor je imel na prostem č. g. Kalan, v katerem je proslavljal mladeniče kot vojake, zbrane okolu svoje vojvodinje Matere božje. Popoldne cb 2 pa je pričelo slovesno zborovanje na prostem. Shod je otvoril g. dr. Krek, za njim je govoril poslanec g. dr. Šuš ter.šič. s kromen prostor našega lista, nam ne dopušča, da bi tu navajali vse'govore, ki so se izgovorili, in misli, ki so se tu izražale, le to rečeno, da nekaj posebnega je bilo, videti preproste kmečke fante nastopati tako pogumno na govorniškem odru pred tako ogromno množico. Naravnost očaral pa nas je s svojim govorom ustanovitelj mladeniških zvez za Štajersko, č g. Gomilšek. Po pisal je nastanek teh društev, njih delovanje in namen. Namen jim je: «Z Bogom in Marijo za slovenski narod!« Po cerkvenem govoru in petih litanijah so odšli nekateri mladeniči proti domu. Zvečer je bila rimska procesija. Samostan in zvonik sta se svetila v lučicah, rakete so švigale proti nebu, po gorah so goreli kresovi. Nepregledna vrsta mož pa se je pomikala, s svečami v rokah, v temni noči med slavnostnim pritrkovanjem okrog c rkve. Navzlic tako velikanski udeležbi — bilo je čez 8000 mladeničev, — pa nismo slišali ne ene žal besedice, nismo videli niti enega pijanca. Tak je sad prave omike, pravega izubraženja, ka-
terega pa morajo roditi le družbe, zidane na pod lagi krščanskih načel.
Ta sestanek je bil res,krasna manifestacija ali dokaz katoliške zavesti na Slovenskem Ni nam še obupati, še imamo Slov-nci vrlih katoličanov, dasi sejejo naši neprijatelji tudi pri nas seme razkola ali vsaj verske mlačnosti pod krinko narodnosti in človekoljubij a. Možje in mladeniči, ki ao se letos tako mnogobrojno sešli na Brezjah, so nam tudi jasen dokaz, da nam ni iskati prave pobožnosti samo v otrocih, ženah in ženicah, ampak najdemo jo tudi v srcih odraslih mladeničev in zrelih mož. Tega pomena nikar prezreti, ker je najvažnejši. Taki vneti, goreči katoliški mladeniči nam obetajo v bodočnosti poleg dobrih družinskih mater še značajne družinske očete. To je prava pot k rešitvi slovenskega ljudstva. Z Bogom in Marijo za slovensko domovino I
(Sv. Ivan.) Kdo si, ne želi v teh soparnih dnev h malo hladnega zraka in prijetne sence, da se malce oddahne in ohladi ? Posamezni in pa cele skupine zapuščajo posebno ob nedeljah in praznikih mestno zidovje in napravljajo izlete v prosto naravo.
Tak izlet je napravila minulo soboto 16. t. m. tudi naša »Marijina Družba. Zjutraj11 zgodaj so šle družbenice pod vodstvom družbenega predsednika v prijetno Lipico, k Jami' M. B., v naš slovenski Lurd. Tu je bilo ob 87, sv. maša; po maši pa so se zabavale v prosti naravi. Po kosilu, ki ga je priredil g. Kubica, smo imeli v jami običajni mesečni shod. G predsednik je spodbujal .Marijine otroke" k posnemanju M. B v ponižnosti, potrpežljivosti in goroči ljubezni. Posebno krasen je bil prizor, ko se je dolinca rasvetila v bengaličnem svitu in so se družbenice pevaje postavljale od svoje matere. Vrnile so se v cerkvico, kjer so bile pete litanije M B. Pred odhodom so se še mata pokrepčale z Ječmenovo juho", ter se v večernem hladu vrni e domu. Ta prvi izlet ostane gotovo vsem v prijetnem spominu.
(Bojan, 17 julija.) Danes smo praznovali z veliko slovesnostjo zaščitnika naše fare sv. Mohorja in Fortunata Sijajna procesija z sv. Rešhjim Telesom se je vršila po slovesni sv. maši ob 7 >/» uri. Čudno, da so si izbrali rojanski fantje prav ta dan, da prirede javen ples na »Scalasanti.« Ni prav, da zgublja mladina svoje dušno in telesno zdravje na plesu in to one dni, ko se javno časti Najsv. Zakrament I
(Cesarjev dar.) Cesar je daroval za podružno cerkev na Pasjaku, jelšanske župnije, 500 K.
(Tržaške slov. šole pred sodiščem.) Upravno sodišče razpisuje razpravo o pritožbi slov starišev proti odlokom tržaške občine, namestništva in ministrstva dne 7. oktobra ob 10 uri dopoludne.
Vse te tri inštance so namreč ovrgle prošnjo slov. starišev za ustanovitev slov. šole v Trstu, češ saj vzdržuje mesto slov. šole v okolici Upamo, da se bo vsaj na sodišču še dobilo malo pravice!
(Amerikansko vojne ladje) so priplule v Trst dne 12. t. m. ob 7 uri v jutro. Vojaki, ki so vseh mogočih narodnost’, nam niso posebno ljubi gosti. Obnašajo se večkrat prav nepošteno. Po gostilnah ne plačajo, voznine istotako ne, ali pa samo najnižjo malenkost. Pogostp nadlegujejo naše mirne ljudi. Zato se ne bomo jokali po njih. — Ame-rikanci pridejo 25. t m. v Reko, kjer jih hočejo slovesno sprejeti.
(Bombe) je naši« policija minoli petek popoldne po dolgem preiskovanju v prostorih italijanskega društva »Ginnastica.« V zaboju najdenem pod diljami ste bili dve bombi, škatlja belega smodnika, ter drugo razstreljivo z malo ita ijansko zastavico. Policija je aretirala (ziprla) več sumljivih oseb.
(Iz Kozjega na Štajerskem) nam pišejo: V noči od 10. na 11. julija smo imeli vso noč hude in strašne nevihte ob štajersko hrvaški meji, po sebno v okrajih kozj inskem, šmarskem in rogaš kem. Zvečer je začelo od severne strani grozno bliskati in grmeti, vedno bolj in bolj. Okolo | ol-noči je bilo nihujš , ter vsaki čas se je bilo bati da str< la užge tu ali tam In res, užgala je i a dveh krajih, da se je grozno žarilo n bo v temni noči med zelo močnim dež vjern. Toče menda, ni bilo. Le vedno radi prosimo; treska in hudega vremena, reši nas, o Gospod !
Umrl nam je v Ljubljani dre 4; julija po dolgi in mučni bolezni naš odvetnik gosp. dr. Fnnc Rauseh. Na kozjansko pokopališče so ga pripeljali dne G. julija in v nov zidan grob so ga položili dne 10. julija. Rajni gos, od si je pridobil veliko zaslug v našem okraju. Bil je večletni na čelnik okrajnega zastopa in ravnateljstva okrajne hranilnice v Kozjem. Bil je izboren Slovenec z dušo in telesom.
Sveti naj mu večna luč!
(Nov list.) V Ljubljani so zač li izdajali slov. Salezijanci svoje glasilo .Don Boško.* Salezijanci se budijo za zanemarjeno mladino ; njih delovanje je razširjeno po vsem svetu; storili so že mnogo dobrega tudi med Slovenci v I jubljani. List dobivajo salezijanski sotrudniki zastonj, hvaležno pa se sprejemajo vsi darovi. List toplo priporočamo vsem mladoljubom.
(Slovenski romarji v Barbani.) Dne 18. julija se je vkrcalo 262 romarjev iz Rižana (Lazareta) v Kopru na parnik »S. Nazario,« ki je odplul ob 47. zjutraj iz Kopra proti Barbani. Vsled oseke (plitve
vode) so dospeli tja še le ob devetih Sv. mašo je • daroval mčg. župe upravitelj Josip Košir, ki je romarje vodil, propoved pa je imel preč. prelat Dr. Gabrijevčič. Popoldne je bil blagoslov, in kratek nagovor župe-upravitelja. S procesijo so šli na parnik, ogledali si še mesto Gradež in proti ob 57. so se vrni i proti domu. Tčj vžorni romarski ' vožnji naj bi sle lelo še mnogo drugih. Tako skupno r manje ima gotovo mnogo prednosti samo če ima dobro vodstvo in čvrsto organizacijo.
(Romanje v sveto deželo.) Dne 26. t. m. odpluje parnik »Tirol« s 525 bavarskimi božjepot-niki iz tržaške luke v Jafo od koder gredo romarji v Jeruzalem
(Poroijnnkula.) Opozarjamo vse pobožne Slovence na današnji članek tega imena. Sezite po-dušnih zakladih sv.- katoliške cerkve !
Uganke.
Rešitev ugank priobčenih viž. številki:
1. Nič več ne ostane te eta.
'i. Švede;-.
Prav so jih p godili: Gorjup Rudolf na Viču, Pečnik Ljudmila, Aleuname, Mihael Pustišek, Franc Debevc.
V skrivalnici najdeš pastirja najložje, če skriješ s prstem uho prešiča na desni strani. Pastir sedi obrnjen proti tenu prešiču; prešičeva glava je oh enem tudi pastirjeva. Pastirja so našli: Aleuname in Gorjup Rudolf.
Dodatek. Uganko predzadnje štev. so prav rešili še ti-le: Roža Mahnič in Marjeta Mahnič v Dekanih ter Veselodolski na Katinari, ki je našel tud konja, kakor razvidno iz teli le vrstic:
Vojak ponestečen ni z« mlj: leži,
Rokč-privzdiguje in milo ječi.
Tovarši njegovi naprej le drve,
In sahljice brinke po zraku vihti'.
Konjiček pridirja od zgornje strani Vojaka Ovoha — ker znan se inu zdi.
Novi uganki: 1. Vse me je pričakov lo, A ko me je pričakalo, Vse je pred menoj bežalo.	(Pečnik Ljudmila.)
i Kje mož stoji, ko pipo kad ?	Cesnik Miroslav.)
Listnica uredništva.
M. 1\ « Zd. Pesen o skrivalnici se ni dala takrat uporabiti. Aleuname. Oprostite, takrat ni bilo prostora, prihodnjič prav radi. Srečen pot! — P. Hijacint. Hvala za poslano. Se priporočamo i nadalje. — veselodolski. Vsled prepičlega prostora izostalo. Pride že. Hvala za vse !
Kdor želi
najboljšega ščiščenega medu,
naj poizve pri podpisani, kje ga lahko kupi po primerni ceni.
Uprava »Druž. Prijatelja".
DEKLE
v starosti 18 let, ki govori hrvaški, slovenski, italijanski iu nemški, zmožno vseh navadnih hišnih opravil išče službo pri pošteni kiščanski družini. Več povč Ured. »Druž.. Prijatelja."