DECEMBER 16 Č 17 P 18 S Evzebij Kv.-Florijan+® Kv.-Graoijan t 19 N 20 P 21 T 22 S 23 C 24 P 23 S 4. Adventna Julij Tomai Servul Viktorija Adam in Eva + Božič 26 N 27 P 28 T 29 S 30 C 31 P Ned. po Božiča Janez Evang. Nedolžni otroci Tomaž Kant. Liberij Silvester * PRVI SLOVENSKI LIST Vi AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI, IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH . AMERIŠKIH. ŠTEV.v (NO.) 251. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 30. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER 30, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. S sigurnostjo se pričakuje, da bo ttyedsednik tudi v bodočem letu vztrajal na tem, da se nadaljuje njegov pro-. gram. — Na njegovo tozadevno poslanico, ki jo bo prečital kongresu, se polaga velika važnost. Washington, D. C. — Nič gotovega se še ne ve, kaj bo vsebovala poslanica, ki jo bo naslovil predsednik Roosevelt na kongres ob otvoritvi rednega zasedanja začetkom prihodnjega tedna in ki jo namerava predsednik osebno preči-tati. Tudi Roosevelt sam še ni imel v torek glede nje nobenega določnejšega osnutka in se je ta dan izrazil, da še "premišlja o njej". Z gotovostjo pa se pričakuje, da bo Poslanica vsebovala velike pomembnosti ter bo odgovarjala izrednim razmeram in okoliščinam, ki so nastopile zadnje čase v notranjem življenju A-merike kakor tudi v njeni zunanji politiki. Iz raznih izjav, ki jih je podal, se z gotovostjo lahko sklepa na eno stvar, namreč, da je predsednik odločen, kljub silnemu nasprotovanju od strani velebiznesa, nemoteno nadaljevati s svojim New deal programom. Tako bo sicer bržkone priporočal revizijo davkov, ki prizadenejo manjša podjetja, nikakor pa ne bo pri volji, da bi se preklical davek na nerazdeljene dobičke velikih korporacij, glede katerih dviga veliki biz-nes tak hrup že cele mesece. Drugo, kar se pričakuje, je to, da bo predsednik v poslanici ponovno povdaril potrebo zakona za ureditev delavskih mezd in ur, kar je zbornica Pri izrednem zasedanju odklonila. Ehako bo tudi zakonski Program za farmarje upoštevan v poslanici. Ni sicer verjetno, da bi predsednik izrecno v poslanici to omenil, vendar obstoja velika možnost, da bo pozneje zastavil svoj vpliv na to, da se sprejme zakon, Po katerem bi si morala preskrbeti federalno licenco vsa tista podjetja, ki poslujejo v meddržavnem prometu. Vprašanje je, kake odnosa je bo zavzel kongres napram Predsedniku v prihodnjem zasedanju. V tekočem letu je p°kazal skrajno upornost vse-z'> kljub temu, da je pred-Sednik odnesel tako sijajno Zmago pri lanskih volitvah ^ko b0 v prihodnjem letu vladal tak uporniški duh v njem, potem bo njega delo tako neuspešno, kakor je bilo letos. Verjetno pa je, da se bo kongres "izpreobrnil". Prihodnje leto se namreč vrše zopet volitve in v tem času bi kongresniki pač ne želeli pasti v nemilost pri predsedniku. Znano jim je namreč, da zaupanje, ki ga uživa predsednik pri ljudstvu, je še vedno nezmanjšano, kljub propagandi, ki jo vodi proti njemu kapitalistično časopisje. Nobenemu kongresniku bi torej ne bilo prijetno, ako bi se ob volitvah postavila vladna administracija proti njemu, kajti to bi značilo skoraj gotov poraz. Pričakovati je torej, da bodo postali kongresniki v prihodnjem zasedanju bolj do-fitopni za predsednikove zah- GRADITEV N0VIH_LADIJ Več denarja za ojačenje boj-ne mornarice. Washington, D. C. — Vsled točasnih kritičnih razmer v tujezemstvu je ameriška vlada odločena, da ojači svojo obrambno silo v čim najvišji meri. Pozornost posveča zlasti bojni mornarici. Tako se je zbornični odbor za nakazila že zeclinil na tem, da bo priporočal kongresu, naj dovoli za graditev novega brodovja v letu 1938 znesek 576 milijonov dolarjev, kar bi bilo 50 milijonov več, kakor za letošnje leto. Med drugim se imata zgraditi dva velika drednota, od katerih bo vsak stal po 60 milijonov dolarjev. --o- MATER USTRELILA PO NESREČI Youngstown, O. — V tukajšnjem zaporu so imeli pretekli ponedeljek zastraženo 27 letno Miss Louise Campbell kot posledica tragedije, ki se je odigrala v božični noči na njenem domu, katere smrtna žrtev je postala dekletina mati. Kakor je aretiranka izpovedala, se je med domačo zabavo, h kateri je bilo povabljenih par sorodnikov, odločila za vožnjo z avtomobilom. Kakor vedno, kadar se je šla sama vozit, je vzela tudi to pot revolver s seboj. Ker pa v avtomobilu ni bilo ključev, se je vrnila v hišo, kjer so drugi gostje krasili božično drevesce. V hipni razigranosti je dekle ustrelila na eno svečk. Tedalj 'je .priskočfila mati k njej in ji skušala vzeti revolver. Med ruvanjem pa se je ta sprožil in je strel zadel mater v trebuh. Ranjenka je v nedeljo podlegla. Aretirano dekle je kazalo tako obupanost nad nesrečnim dogodkom, da so jo morali posebej za-stražiti, ker so se bali. da si ne vzame življenja. '--o- FORDOV URADNIK PODPIRAL JAPONCE . . Tokio, Japonska. — Eden tukajšnjih listov je zadnji ponedeljek objavil, da je vodja Fordove tovarne na Japonskem, Benj. Kopf, kupil za $290,000 bondov, ki jih je izdala japonska vlada za financiranje svoje vojne na Kitajskem. ODPUŠČANJE DELAVCEV General Motors odpusti 30,000 uslužbencev. Detroit Mich. — Predsednik General Motors korporacije, Win. S. Knudsen, je v torek objavil, da bo s 1. januarjem odpustila družba okrog 30,000 delavcev. To izjavo je zavil v lepe besede, da so okoliščine primorale družbo k temu koraku zaradi sedanjega poslabšanja biznesa, ter povdaril, da bo ostalo na delu kljub temu še 205,000 ljudi. Končno je izrazil upanje, da se bodo na pomlad razmere izboljšale, da bodo odpuščeni zopet lahko nazaj sprejeti. (Ob lanski sedeči stavki je ta korporacija toliko kričala o "pravici do dela", ki ga garantira ustava. Kje je zdaj ta pravica za teh 30,000?!) POOSTRENA ODREDBA ZA KATOLIKE South Bend, Ind. — Škof J. F. Noll iz Fort Wayne je za svojo škofijo v severnem delu Indiane izdal odredbo, da se v bodoče ne sme pri farnih prireditvah in zabavah točiti več nikaka alkoholna pijača. Povdaril je škof, da se s tem nikakor ne kaže naklonjenost prohibiciji, marveč se skuša le pospeševati zmernost.. POGREB ROJAKINJE Chicago, 111.— Ta torek dopoldne se je iz cerkve sv. Štefana vršil pogreb umrle rojakinje Mrs. Mary Švigel, 1844 W. 23rd St. Podlegla je v petek operaciji, ki se ji je podvrgla po dolgem bolehanju. Zapušča sedem otrok ter dva brata in eno sestro ; soprog ji je umrl pred tremi meseci. Blag ji spomin. -o-- BOŽIČNO DARILO DOBILA ČEZ LETO DNI Chicago, 111. — 8. decembra 1936 je bil iz Portland, Ore., poslan zavoj z božičnim darilom za Mrs. Ch. A. Mone v Kelso, Wash. Na to darilo pa je morala ženska celo leto čakati, kajti zavoj so šele pretekli ponedeljek našli tukaj v neki poštni vreči, in bo zdaj dostavljen naslov)ljenki. Ena domnev, kako se je moglo to zgoditi, je ta, da se je lani zataknil zavoj v poštni vreči, katera se ni nato uporabljala skozi celo leto in je ležala na kupu z zavojem vred. KRIŽEMJiVETA — Tokio Japonska. — Vladni uradniki z zadovoljstvom in veseljem razpravljajo o mirni poravnavi spora med Japonsko in Ameriko. Eden od njih se je izrazil, da bi pred 20. leti tak incident, kakor je bil sedanji, brez dvoma imel vojno napoved za posledico. — London, Anglija. — Med tem, ko je angleška vlada poslala na ozemlje nacionalistov svojega "agenta," je pa nasprotno pretekli ponedeljek odpoklicala svojega poslanika pri španski vladi, ki je zadnjih 18 mesecev posloval v francoskem obmejnem mestu Hendaye. — Teruel, Španija. — Kakor se ugotavlja, se v tukajšnjem mestu, ki je padlo v vladne roke, skriva v raznih utrjenih poslopjih kakih 6000 nacijonalistov, od katerih je kaka polovica vojakov. Vladne čete obstreljujejo ta poslopja. SVOJEVRSTNA NEZGODA Chicago, 111. — Med tem, ko je 17 letna Bernice Gure-vitz jedla na božični dan sladoled v prijateljski družbi, ki se je zbrala na njenem domu, 1136 No. Francisco ave., je žlica hipoma izginila iz njenih rok. Dekle se je dala preiskati z X-žarki; pri tem so našli žlico v želodcu in v ponedeljek so jo zdravniki z operacijo odstranili. Najbolj čudno je bilo to, ker dekle ni občutilo nikakih bolečin, ko je pogoltnilo žlico, dasi je bila ta šest inčev dolga. PLAČEVANJE PODPOR S 1. januarjem se bodo brezposelni v 22 državah lahko registrirali za brezposelno podporo. Washington, D. C. — S 1. januarjem stopi v praktično veljavo zakon za brezposelno zavarovalnino, da se bo namreč ta zavarovalnina pričela izplačevati. Sicer ne bo to veljavno še za celo Unijo, marveč samo za 22 držav, vendar se kljub temu pričakuje, da bo izplačevanje podpor dosti pripomoglo k splošnemu dvigu biznesa. Tozadevni zakoni so v različnih državah različni, vendar pa se Strinjajo v tem, da se podpora ne začne plačevati takoj s prvim dnem. S 1. januarjem se prične šele registracija brezposelnih ;za te bo nato zavaroval-ninska administracija skušala dobiti zaposlitev. Ako se ji to ne bo posrečilo, potem bo brezposelni pričel dobivati podporo s 1. februarjem. Med registracijo in med pričetkom plačevanja brezposelne podpore mora torej poteči najmanj štiri tedne. Visokost podpore se tudi razlikuje v različnih državah; vendar pa je v večini po $15 na teden in se bo plačevala povprečno skozi 16 tednov. ■-o- ZVERINSKI ROPAR Chicago, 111. — Pod zdravniško oskrbo se je morala podati 35 letna Mrs. Julia Za-patka zaradi poškodb, ki jih ji je zadal neki bandit na njenem domu, 5539 Addison st. Ženska, ki je bila sama doma, je pustila roparja v stanovanje, ko se ji je ta predstavil kot pregledovalec, poslan od plinske družbe. Tamkaj je potegnil revolver in jo prisilil v stol, na kar jo je zvezal. Zahteval je nato od nje denar in, ko je trdila, da ga nima, jo je vrgel ob tla in začel pretepati. Pobegnil pa je, ko se je oglasil zvonec pri vratih. teve, in bo temu omogočeno izvesti vsaj del njegovega programa. Kake smeri se bo pa držala vlada v bodoče glede zunanje politike, se lahko ugane iz dosedanjih njenih korakov v tem oziru; in ti so šli za tem, da se obvaruje Amerika pred tujezemskimi zapleitljaji, vendar tako, da istočasno ne bo trpel njen prestiž v tujezemstvu. karta, ki primerno oriše položaj iz Jugoslavije Visoke vode v okolici Ljubljane: Na Barju je voda zalila nekatere vasi kot ob največji povodnji in ljudje se boje še hujše. — Stekel pes je v Črnomlju obgrizel 13 oseb, — Smrtna kosa in drugo. Gornja slika je posnetek božične karte, ki jo je p oslal neki risarski umetnik iz Šanghaja, Kitajska, svojim prijateljem v Ameriko. Gori na desni je Miklavž z božičnimi darovi, ki ga vozijo po zraku jeleni, ki pa se nahaja v skrajno kočljivem položaju, ko ga od vseh strani obstreljujejo kanoni. Pač nazorna slika letošnjega božičnega "miru" na Daljnjem vzhodu, _____ . .. -..... —^— - n i n f —fVl*iffi ifci' tHi Povodenj v ljubljanski okolici Ljubljana, 10. dec.— Južno vreme zadnjih dni, ki nam je prineslo obilno dežja in ki je povzročil tudi tajanje snega, je povzročilo, da so vse slovenske vode močno narastle. Velika nevarnost je nastopila zlasti v okolici Ljubljane, da se ne bi ponovili prizori, kakor pred nekaj leti, ko je voda že prodrla z Barja, do dolenjske proge. Trenutno imamo na razpolago nekaj vesti, ki nam zatrjujejo v splošnem, da Ljubljanica še narašča in da Barje še ni izven nevarnosti, pač pa da je Sava pričela že padati. Po Savi in po Ljubljanici so se danes valile o-gromne množine vode z Gorenjskega in Notranjskega. Ljubljanica je prestopila bregove ter zalila najprej Lipe, nato vas Hauptmanco in deloma tudi Črno vas. Ni pa še dosegla ceste med šolo in Mokarjem, kakor ob največji povodnji. Barjani so povodnji sicer navajeni, vendar se boje, da bo nastopila še hujša povodenj, ker Ljubljanica narašča, ker je zalila na nižjih mestih že vse travnike in polja. Bregove je prestopila tudi Iščica in prav tako zalila o-zemlje okrog sebe.. S krimskih gora drvijo hudourniki na Barje. Na Barju se je bati najhujšega. Ljubljanica je Vevčah in Fužinah ogromno narastla,zalila takozvane "rige" ter se razlila čez polja in travnike. Ljubljanica je tu zato nevarna, ker je Sava tudi močno narastla, tako da se ne more Ljubljanica izlivati vanjo.Pro-ti Lazam je voda prestopila cesto in je promet z vozmi onemogočen. V Litiji je Sava dosegla 2.90 m nad normalo, kar še ni nevarno, ker mora biti voda 3 m nad normalo, da prestopi bregove. Pač pa je voda zalila glavno cesto v Spodnjem Hotiču, kjer je onemogočen sleherni promet. Vse popoldne je Sava naraščala in šele proti večeru je pričela lahno upadati. Zaenkrat je nevarnost večje povodnji odstranjena. -o- Stekel pes Novo mesto, 9. dec. — Dne 5. decembra je prišlo iz Cer-mošnjic v novomeškem okraju poročilo, da se klati po cesti proti Črnomlju stekel pes, ki se je v resnici pojavil pred-poldne v Črnomlju. Napadal je ljudi, ki so po svojih opravkih hodili po mestu, Pes je skakal na ljudi in jih ogrizel po večini v roko. Ko je napadel neko dekle, je ni hotel izpustiti, dokler ga ni s silo odstranil sopotnik. Ogrizel je tudi več psov in šele proti polnoči je pobegnil proti Draga-tušu. Danes na vse zgodaj se je zopet pojavil v Črnomlju, ogrizel zopet par oseb in jo odkuril proti Gradacu. V Gra-dacu so ljudje psa s koli ubi-l!i. Zdravniško pomoč sta nudila prizadetim, ki jih je 18, domača zdravnika in poslala vse v Ljubljano oz. Celje v pregled. Okrajno načelstvo je odredilo strogi kontumac. -o- Stotič na odru V nedeljo 12!. dlec. je komik in igralec Jože Cetnik stotič nastopil na Rokodelskem odru. Sto oderskih nastopov je lepo število. — Sto oderskih nastopov na enem in istem odru, bi človek rekel da je nemogoče doseči tako kmalu, toda Jože, dasi mlad, še 30 let nima, je dosegel to rekordno število. I '„, ^ -o- Smrtna kosa V Celju je umrl dr. Marjan Pogačnik, star šele 28 let1. Doma je bil iz Ljubljane. — V Škocjanu je umrla Apolonija Bergant, rojena Grošelj, stara 83 let. — V Ribnici na Dolenjskem je umrla Ivana Rozman, učiteljica stara 49 let. -o- Odlikovanje Za vestno službovanje je bil odlikovan z redom sv. Sa-. ve V. stopinje višji poštni kontrolor Karel Mlakar v Celju. — S srebrno kolajno pa poštni zvaničnik Martin Šrot v Celju. | -o- Nerazsodna mladina Žiče, 9. dec. — Danes popoldne je na Bregu pri Ločah 18 letni Rudolf Oprešnik s kuhinjskim nožem zabodel 16 letno posestnikovo hčerko Marijo Pšeničnik in nato še samega sebe. Domnevajo, da je vzrok tega dejanja to, ker je Pšeničnikova odklanjala O-prešnikovo ljubezen. -o- Nenavadna nesreča Z Zaloške ceste je bila pripeljana v ljubljansko bolnico 68 letna zasebnica Frančiška Glinškova, ki je imela, opravka z nekim jarcem. Kozlička je nekaj raztogotilo, tako da se je zaletel v Glinškovo in jo prekucnil na tla. Starka se je pri padcu močno poškodovala. -o- Podtaknjen ogenj Hlapec trgovca Sonnen-scheina v Celju je opazil nekega jutra, da prihaja iz skladišča gost dim in ko je odprl vrata v skladišče, je bilo tam že vse v dimu. Hlapec se je takoj lotil reševanja, ker je vedel, da je v skladišču za tri vagone jabolk. Goreče zaboje je znosil na dvorišče in tako pravočasno zatrl, vendar je kakovost jabolk poslabšana zaradi množine dima in trpi gospodar nad 30,000 din škode. Sumijo da je nekdo zažgal iz sovraštva ali konkurence, o- širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec"! A Raz m otri vanj g o vladnih načrtih - Brep. zavarovanje N Amerikanski Slovenec 'AMFRIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 30./decembra 1937 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W.'Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina ? Za celo leto ____________________________$5.00 Za pol leta ___________________________ 2.50 Za četrt leta ______________________________ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto _______________$6.00 Za pol leta ___________________3.00 Za četrt leta __________________________ 1.75 Posamezna številka __________________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 ..$5.00 _ 2.50 Subscription: For one year _______________ For half a year________ For three months______________1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year___________$6.00 For half a year_______3.00 For three months____1.75 Single copy ________________________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo n* vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post offip« at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Stalin Grozni... Divjanje diktatorja Stalina je doseglo tako stopnjo, da mnogi mislijo, da je strahovlada tega človeka dosegla svoj višek, o čemer pa večina dvomi. Nasprotno, ljudstvo je mnenja, da se bo nasilje Georgijca Stalina ne samo nadaljevalo, ampak še podvojilo, dokler ne bo prišlo do strahovitega konca. Neusmiljena "čistka" diplomatičnega zbora Sovjetske Rusije je vsemu uradništvu zunanjega ministrstva po vsem svetu pognala,, strah v kosti, zakaj prav nihče izmed zastopnikov in uradnikov ruskega zunanjega resora ni varen pred rabljevo roko. Nekateri, ki so bili poklicani v Moskvo, so se odzvali pozivu, ker vedo, da bi v nasprotnem primeru trpele njihove družine, toda precej jih je, ki so raje odložili svoja mesta, kakor da bi šli v levje žrelo. Med njimi je tudi Aleksander Barmin, upravnik poslov v Atenah, ki je odpotoval v Pariz in se tam nastanil. Odtod je poslal v Moskvo komisiji, ki ima nalogo, da zaslišuje odpoklicane diplomate, poziv, ki ga je obenem priobčil v več francoskih listih. V tem pozivu dolži Stalina, da postopa huje, kakor so postopali najbolj krvoločni ruski carji in roti preiskovalne sodnike, naj se dajo voditi od čuta pravičnosti in naj ne obsodijo nedolž-* nih, ki niso zagrešili ničesar dragega, kakor da so vestno storili svojo dolžnost, Stalin pa se hoče nad njimi maščevati, kakor da bi bili oni odgovorni za neuspehe njegove zunanje politike. Kar se tiče komisarja zunanjih zadev Litvinova, ga Stalin močno sovraži, se pa še ni odločil, da bi ga spravil s sveta, ker mu je njegova okolica svetovala, naj se ne prenagli, ker Rusija Litvinova še nekaj časa potrebuje z ozi-rom na to, da bi bil v sedanjem momentu težko kdo drugi kos sedanjemu kritičnemu zunanjemu položaju. Gotovo pa je, da bo tudi Litvinov čez nekaj mesecev "likvidiran". Vsega skupaj je do sedaj aretiranih 150 uradnikov zunanjega komisarijata. Vrhovni šef GPU Ježov in njen moskovski načelnik Redens pridno zapirata vsak dan druge nesrečnike iz tega resora. Obtožba, ki so jo proti njim formirali, je, da so bili udeleženi pri široki zaroti, ki da je imela namen likvidirati Stalina in njegovo najbližjo okoii-co. Stalin tako malo zaupa ruskim ljudem, da je sedaj poveril stražo v Kremlju samim georgijskim gorcem iz svojega rojstnega okraja, od katerih mnogi ne znajo niti besedice ruski. Ti vojaki ne pustijo v Kremelj nikogar, ki nima prav posebnega dovoljenja, ki je bilo te dni izdano za vstop v Kremelj. Stalin pa divja tudi po vseh drugih panogah državne in vojaške uprave. Največ senzacij je vzbudila aretacija komunistke Zemljacke, podpredsednice nadzornega odbora Sovnarkoma. Zemljacka je bila dozdaj ena najbolj uglednih oseb sovjetskega režima in je zato njena aretacija vzbudila tem večjo pozornost, ker ni bilo objavljeno, zakaj S9 jo prav za prav zaprli. Zemljacka spada med one čekiste, ki so se odlikovali že za Ljeninovega režima in se zato njena aretacija smatra kot znak, da hoče Stalin izvesti "čistko" tudi med starimi čekisti. Razen Zemljacke pa je dal Stalin aretirati tudi Juravljeva, predsednika Sovnarkoma Bele Rusije, Bulaševa, preds. baškirskega Sovnarkoma, Šarabina, predsednika jakutskega Sovnarkoma, Bušljajeva, predsednika karelskega Sovnarkoma, in Sa-medina, predsednika krimskega Sovnarkoma. Zaprli pa so tudi predsednika izvršilnega odbora sovjetov katoliške republike Pjurivija, njegovega kolego iz burjatsko-mon-golske republike Deršijeva, predsednika izvršilnega odbora dagestanskih sovjetov Dalgarja, njegovega kolego v krimski sovjetski upravi Taška in Kamumbetova, predsednika izvršilnega odbora kazakistanske republike. Hudo "čisti" Stalin tudi v komisariatu težke industrije, kjer so na ukaz šefa Kaganoviča do sedaj zaprli 56 uradnikov, čeprav se Kaganovič sam nahaja pod najostrejšo kontrolo, ker tudi njemu in Molotovu Stalin nič več tako ne zaupa, kakor prej. Zaprta je tudi komisarka financ Barbara Jakovljeva, ker so prišli na sled ogromnim defravdacijam v tem komisariatu in so poleg voditeljice zaprli tudi veliko števjlo uradnikov. V Vladivostoku se je začel velik proces proti Zemsko-vu, načelniku političnega oddelka generalnega štaba ru- skega daljnovzhodnega brodovja, proti Okunovu, članu vojnega sveta tega brodovja, proti Zadunovu, tajniku stranke v Poamurju, in proti Amanu, tajniku komsomola tega okraja, in sicer zaradi zarote zopet obstoječi režim. Proces se vrši za zaprtimi vratmi in je splošno prepričanje, da bodo obtoženci ustreljeni. Zanimiva je tudi konstatacija, da je ogromno število zlasti višjih sovjetskih funkcionarjev hudo bolnih predvsem za težkimi živčnimi boleznimi. Zelo pogosta so potovanja dunajskih specialistov v Moskvo, ki ne zdravijo samo Stalina, ampak tudi vodilne osebe njegove okolice. Novembra meseca so ti specialisti zdravili okoli 100 oseb, ki se nahajajo na odličnih upravnih mestih v Kremlju. Pravijo, da so dnevi vsakega višjega sovjetskega uradnika šteti, kadar doseže 40. leto starosti. Vzrok temu ni samo prenapeto delo, ampak tudi vedni strah pred rabljem ali pa pred deportacijo v Sibirijo. V Rusiji pa vlada sedaj tudi huda draginja, zlasti na Daljnem vzhodu, kjer vse požre pripravljenost armade. Vlada je zaprla celo vrsto prekupcev zlasti v Vladivostoku in Habarovsku, kjer občutno primanjkuje vse vrste blaga. Draginja je na Daljnem vzhodu tako huda, da je uvedel režim v vaseh aprovizacijo in racionalizacijo kruha, kakor v vojnem času. Največ skrbi pa prizadeva slabo funkcioniranje sibirske magistrate, kjer na stotine vagonov zastaja na raznih postajah, ker lokomotiv občutno manjka. Tudi produkcija premoga je zelo padla. Vzrok je nemarnost in delanevoljnost rudarjev, ki so v hudem gmotnem položaju. Tudi ribištvo propada, režim pa pridno strelja funkcionarje in delavce, katere dolži sabotaže. ON i is. SPOMIN NA SV. MISIJON Sheboygan, Wis Od 12. do 19. decembra smo imeli pri nas sv. misijon, katerega je vodil dobro znani slovenski misijonar Rev. Vital Vodušek, kateri je imel vsaki dan tri misijonske pridige zadnji dan celo pet; štiri pri nas peto pa na West Allis, kjer je začel štirideset urno pobožnost. Častiti gospod je zares vnet pridigar-misijonar ter se vedno potrudi, sprejmite ga z veseljem ter se radi udeležujte njegovih pridig, ker kar vam bo povedal, je vredno, da ga poslušate. Pri nas je bilo vsaki dan več ljudi pri misijonskih pridigah in veliko jih je prejelo sv. obhajilo za časa sv. misi-jona zlasti zadnji dan v nedeljo, Je pri obeh prvih sv. mašah do malega cela cerkev pristopila k sv. obhajilu, ravno tako je bila cerkev polna pri sklepni pobožnosti popoldne. Najprej je bil namen, da bo sklepna pobožnost zvečer, toda pozneje je bilo v toliko spremenjeno, da je bilo sklep sv. misijona popoldne, ker je moral biti častiti misijonar zvečer že na West Allisu, kjer je začel štirideseturno pobožnost. Lepa hvala častiti misijonar za ves Vaš trud med nami in og Vam plačaj kar ste do brega storili med nami za zveličanje naših duš. Upam, da bomo ohranili Vaše nauke z božjo pomočjp v srcih in se po njih ravnali. Vam pa želimo, da bi imeli še večjn uspehe po drugih krajih koder bo- ste oznanovali nauk Gospodov. 2eleč Vam srečno novo leto, kakor tudi vsemu osobju pri Amerikanskem Slovencu, ter vsem naročnikom lista, zlasti še naročnikom v Sheboygan, Wis. John Udovich --o- "MICIKI JE TREBA MOŽA" Eveleth, Minn. Nam toliko priljubljeni list Amerika?:3ki. Slovenec prinaša obilo novic in dopisov iz raz-* nih slovenskih naselbin, le z našega Eveletha so tako silno redki, da, skcro nič jih ni. — Da imamo sedaj zimo, to menda že vsi veste. Da Je pa pri romala k nam tista izbirčna Micika, prav tu sem na Eveleth, tega pa vem da še ne veste. Torej Micika je tukaj in "Miciki je treba moža". Tako se namreč pravi igri, ki ima štiri dejanja.in jo bo priredilo društvo sv. Cirila in Metoda št. 59, KSKJ. v soboto 15. januarja prihodnjega leta v City Auditorium ob 7:30 zvečer. Ta igra je bila že precej opisana po naših slovenskih listih in kakor se je razvidelo iz dopisov, je imela povsod kjer so jo -priredili tudi lep uspeh. Prepričan sem da-ne bo nič preveč, če tudi jaz zapišem, da je igra "Miciki je tre-'ba moža" zares ikrasna igra in ob enem podučljiva, pa tudi smešna in zabavna. Gotovo, da kdor se bo te predstave udeležil, mu ne bo nikoli žal, kajti nasmijal se bo za celi teden dovolj. — Opisoval igre ne bom, ampak le toliko pripomnim, da je igra povsem primerna in kakega "mačka v žaklju", kot bi kdo sodil, tu ni. — Lejte, boste rekli ki to berete, kako na zvit način hvali. Seveda, bi lahko kako drugače napisal, pa ni treba. — Že od nekdaj je- pravilo, da kdor oglašuje, ta napreduje in takega mišljenja je tudi naše društvo, čeprav bo morda ta ali oni rekel, da oglaševanje ali reklama ne pomeni veliko. Temu nasprotno bom pa tukaj to le povedal. Nekoč sta se pričkala trgovca Mojzes in Izak. Zadnji je potožil prvemu, da ima slab "biznes", pa mu je Mojzes rekel, zakaj nič ne oglašuje. Ej, pravi, Izak, to pa stane denarja, povrh vsega pa še pomaga nič. Mojzes, ki je bil mod-rejši mu je povedal to le: Vidiš Izak, ko kura jajce znese, koliko vpitja napravi in koko-dajskanja, s tem ona oglašuje, da je znesla jajce. Kadar pa raca zleže jajce, se še oglasi ne. Zato se pa po trgu vedno vprašuje po kurjih jajcih, za račje se pa nihče ne zmeni. Ubogi Izak je presenečen nazadnje le potrdil Mojzesu, da ima prav in da mora že biti nekaj resnice na tem. — No kaj boš pa ti dragi bralec odgovoril na to? Gotovo boš pritrdil da je le nekaj resnice na tem in da oglašanje ne škoduje in takoj ko bodo vstopnice za zgoraj omenjeno predstavo v razprodaji, boš segel v žep in si kupil eno, da ne boš zamudil tako lepe igre, ob enem boš na to igro opomnil še svojega prijatelja. — Sedaj vas pa cenjeni bralci prosim oproščenja, ker sem k igri vtaknil tudi kurja jajca, dasi se prav ne prilegajo, pa to je samo za reklamo. — V imenu dr. sv. Cirila in Metoda, ste vsi dragi rojaki z celega železnega okrožja prijazno povabljeni, da nas v soboto 15. januarja gotovo posetite. Med igro, kakor tudi po igri, bo igrala prvovrstna orkestra vse tja do polnoči. enkrat poudarjam, da ne bo nobenemu žal, ki se bo udeležil te -predstave, kajti zabave bo dovolj. Tudi plesaželjnim bo v polni meri postreženo. — V imenu društva in igralcev želim vsem čitateljem in naročnikom tega lista srečno in zdravo novo leto in pa na veselo snidenje 15. jan. ob 7:30 zvečer v City Auditorium. John Vesekdo --o- DOMOViNA SE ZAHVALJUJE ZA PODPORO IN POMOČ V NESREČI Vavtavas pri Novem mestu Po Rafaelovi družbi v Ljubljani smo prejeli Vaš dar za naše poškodovance po letošnjih vremenskih nepriiikah v znesku din. 1000. Porabili bomo svoto za prehrano najpotrebnejših. V imenu svojih faranov se Vam in vsem tamošnjim rojakom iz srca zahvaljujem za Vašo dobrosrčnost, ki se je spomnila na nas v naši res veliki stiski. Sila je že sedaj velika, še večja bo pa spomladi, ker je bila letošnja letina zelo slaba. Še od tega, čemur je toča prizanesla, niso ljudje skoraj nič pridelali. Tako, da res s strahom gledamo v bodočnost. Prosimo Vas, da bi se ob priliki še spomnili na nas. Želim Vam in vsem,darovalcem prav vesele božične praznike in milosti polno novo leto. Udani Jos. Kres, župnik Žužemberk. Dolenjsko Družba Sv. Rafaela v Ljubljani nam je po poštni nakaznici poslala vsoto Din 3,000 (tri tisoč dinarjev) kot del zbirke ameriških rojakov za najpotrebnejše poškodovance naše župnije po toči in viharju. Globoko me je ganila ta sočutna ljubezen naših rojakov, ki takoj hiti pomagat, ko o nesreči in potrebi domovine samo sliši. Kaj šele, če bi to nesrečo na lastne oči videli! Vsi, ki so takoj po toči obiskali naše kraje, so izjavljali, da takega razdejanja še nikoli niso videli. Zato pa srčna hvala vsem požrtvovalnim nabira-teljem in blagim darovalcem za ta plemeniti namen! Naj bodo prepričani, da so mnogim najpotrebnejšim otrli solze in preprečili, da vsaj za Božič lačni ne bodo. Ljubi Bog naj jim stoterno povrne s časnim in večnim Blagoslovom ! Ker pa je zima dolga in za tiste še posebno, ki imajo prazne kašče, si ob tej priliki drznem potrkati tudi na srca tistih rojakov, ki morda o nesreči in potrebi rojstne fare še niso nič zvedeli ali pa doslej niso bili v takih razmei'sh, da bi mogli pomagati. Naj bi po možnosti še ti priskočili na pomoč in tako poskrbeli najpotrebnejšim za piruhe, kakor so jim dosedanji darovalci za :ičice. Vesele in milostipolne praznike in srečno n^yo leto vsem ljubim rojakom po širni novi domovini! 13. decembra 1937 Kari Gnidovec, župnik in dekan imate list, ki izhaja v vašem jeziku, v jeziku, katerega vas je vaša mati učila, ko vas je še v naročju nosila. Naj vam tukaj cenjeni čita,-telji povem zgodbo, ki se mi je pripetila in katero so tudi tukajšnji časopisi pisali. Upal sem v Boga, da mi bo dal milost predno zatisnem svoje oči, da še enkrat vidim svojega najstarejšega brata Antona Poznič, ki živi v Gradcu, v Avstriji. To moje upanje ni bilo zastonj kajti letos v me-I| secu avgusta se mi je t:i želja izpolnila. Njegov 'sin ga je namreč pripeljal sem na Su šak z avtomobilom. Ne morete-si misliti, kako prisrčno sva si stisnila roke in se objela po tolikih letih. On je namreč star že 78 let in jaz jih imam 70, pa se nisva še nikoli vi- t dela, vsaj jaz se ne spemi- | njam. On pa le trdi, da me je videl, ko sem bil jaz star tri leta. Torej mu lahko verjamem, kajti jaz se za to dobo ne morem spominjati, bil sem ■je vsekako premlad. Kaj mislite, mar niso v resnici čudna pota božja, ko se po to- ; likih letih snideta dva starčka — dva brata in se prvič v življenju objameta in si stisneta roke. Vem, da se ne bote ču dili, ko vam povem, da so se nama c-bema ob tem snidenju orosfle oči in da nisva mogla skriti kar sta občutili najini srci. Pa tudi ob slovesu je bilo prav tako, saj sva bila ikoro prepričana, da se po prej ne snideva kot tam gori nad zvezdami v večni domovini. Pripomnim pa, da je PISMO IZ DOMOVINE Sušak, Jugoslavija V nekako dolžnost si štejem, da S|e po dolgem času zopet oglasim iz domovine, da boste tako vedeli, da sem še pri življenju. Najprej vas vse tam daleč za morjem prav lepo pozdravim in se vam zahvaljujem za vašo dobrotlji-vost, ko mi še vedno pošiljate list Amerikanski Slovenec, kateri me tolaži in kratkočasi v teh težkih časih. Povsod je življenje težko, zato moram v resnici biti hvaležen mojemu bratu Jožetu in njegovi dobri soprogi Margareti Poznič, ki bivajo v Clevelandu, kajti po njihovi zaslugi sem postal naročnik tega lista, kateri je v resnici zanimiv in iz katerega izvem novice s celega sveta. Nič ne lažem, če vam povem, da tudi po naših dnevnikih ne izvem toliko novic kot ravno po Amcr. Slovencu. Rojaki tam v Ameriki, lahko ste ponosni na svoj list. Ponosni, da brat Anton kljub svojim 78 letom še trden, kajti še prav krepko mi je stisnil desnico, da sem se začudil njegovi moči. — Še ena skrb mi teži srce in me spravlja v žalost in sicer to, ker od sestre Ane Roje, rojene Poznič, ki živi v Clevelandu, O. na 1011 72nd Pl. že na tretje pisr nisem dobil odgovora. Ob koncu vam cenjeni čita-telji želim srečne in blagoslovljene božične praznike in mi' losti polno novo leto, v katerem naj vas Bog obdari z zdravjem in srečo. Listu Amer. Slovenec pa mnogo u-speha. — Prav lep pozdrav na mojega brata in njegovo soprogo v Clevelandu, O., m vsem Primorcem. Franc Poznič Samo enkrat bo morda bral tvoj sin ali hči, kar uči brez-verstvo o svobodni ljubezn' itd. in strup bo učinkoval svoje. | 23 LET IZKUŠNJE h Pregleduje oči in predpisuje očala llJHNJl ' OPTOMETRIST 1801 So. Aahland Avenue Tel. Canal 0523 H ' Uradne ure vsak dan od 9, zjutraj do 8:30 zvečer. 8 3 : m: '•»>...''<«•: :«k x«< ^sbctbs: "TARZAN NA RAZISKOVANJU' (24) (Metropolitan Newspaper Service) Napisali Edgar Rice BuiTOllgllS Ko je Jane to slišala, sc ni mogla več vzdržati in se je začela' glasno šmijali. Ko se je nasmiiala, je rekla: "To vse skupaj že prihaja v komedijo strahov. Velika puška brez strelnih nabojev, ročna pištola, s katero bi lahko strašili, pa v posesti našega sovražnika.'' — Spodaj pod drevesom jc pa renčal lev ... ■ ......... , . . . . Tarzan je bil tudi ujetnik in sicer v še veliko slabšem položaju in daleč od misli na rešitev, kajti bil je ujet med črnimi divjaki, ki niso poznali usmiljenja in je zvezan ležal v šotoru. Poskušal je da bi se rešil vezi, toda ko je videl da je brezuspešno, je nehal in čakal kaj pride. Kaj naj pa napravi drugega? Edino čakali na kako priložnost, ki se mu morda le ponudi, drugega pray nič. — Tarzan ni kakor dr.ugi navadni ljudje, ki se mučijo z niisjimi kaj bo vse prišlo nadnje. Namesto tega, se je mirno vlegel poleg močnega stebra h kateremu je bil privezan in lcmahi sladko zaspal. ' _ iiiiutem (.asom ko je ou spui, je je V Utu&ciii autoiu 4.u.uia liti i . ^ ».j .uja uiUiiM ciiic*., I.IULII je I awtuJtu ij0jj(di af, 1.1 jc yUiO^.a.a u lljC^UVI ll.Uu. IMl.alUl „U u.ll 1'iO.i iw.ii. ua ik. fesi Uutoii, UlUt.1 ivji>' »c Ui»U> MttlijttU j It Ji 1, Uu Ul ali! t?1* Kt iiuki< s>.e lUOjiU ztuluiii. Četrtek, 30. decembra 1937 AMERIKA NSKT SLOVENEC SLIKA BODOČE SIROTISNICE Petega dne pa se nam je zdelo, da smo izgubljeni. Vihar nas je vrgel v divje in strmo pečevje v zalivu, kjer bi se bili neusmiljeno raztreščili, ko bi v tistem trenutku ne bil začel delovati naš motor. To nas je v hipu največje sile rešilo. Toda naš lepi motorni čoln je vendarle pri vsem tem dobil luknjo. Ker so nam pošla tudi živila in pitna voda, smo sklenili zapustiti preluknjani čoln ter se na malem čolniču, ki smo ga imeli seboj poleg velikega motornega čolna, rešiti na suho. Tam smo hoteli počakati, dokler nas bi naši tovariši ne našli. Niti za hip nismo dvomili, da nas ne bi šli iskat ter nas ne bi našli. Vendar smo se bridko varali. Srečno smo dosegli obal ter smo svoj čoln zvlekli navzgor. Na vrhu smo čoln prevrnili, da je ležal narobe, nakar smo zlezli poaenj, kjer smo se skušali zavarovati pred mrazem in viharje. Toda neurje je vedno bolj divjalo. Mraz je vedno huje pritiskal. Še dobro, da smo imeli seboj vsaj še deset vžigalic. Ko bi ne imeli teh deset vžigalic, bi bili prav gotovo vsi izgubljeni. Tako pa smo mogli zakuriti ogenj, kurili pa smo ribjo mast. Na tem ognju smo pekli meso tjulenja. Da, tjulenjevo meso smo imeli! Z žepnimi nožiči se nam je posrečilo, da smo ubili enega tjulenja. Toda njegovo meso je komaj potolažilo našo največjo lakoto. Pozneje pa nismo mogli več iti na lov, ker je bil mraz vedno večji in nam je vihar branil, da bi bili mogli zlezti izpod svojega zavetja. Nekoč smo nedaleč od sebe na morju zagledali svojo ladjo "Discovery II.". • Z ognjenimi znaki smo ji hoteli naznaniti, kje smo, da bi prišla po nas. Kako pa smo bili kruto razočarani, ko nam je vihar ugasnil cgenj in se je ladja počasi odstranjevala. Polaščal se nas je top obup, vendar smo hoteli vztrajati, ker vsega upanja vendarle še nismo izgubili. Ure in dnevi so nam neskončno dolgo trajali. Nazadnje smo bili že tako onemogli, da je komaj kdo mogel stopiti kak korak. Vedno bolj nas je bilo groza svoje usode, ko smo drug drugega gledali in videli, kako smo shujšani kakor pravi strahovi. Celih pet dni smo preždeli pod svojim čolnom. Kakor v sanjah smo nazadnje nenadno zaslišali tuje glasove v naši bližini. Naši tovariši so nazadnje vendarle zapazili signalni drog nad našim zasneženim čolnom. Še enkrat smo ušli smrti in lakoti." - "--v Gori vidimo načrt poslopja dolenjske sirotišnice, ki bo postavljena v Smihelu pri Novem mestu ir. kjer se bo nudilo zavetišče za male sirote. Sklad za zgradbo te potrebne dobrodelne ustanove se še vedno zbira in ustanovitelji se priporočajo ameriškim rojakom, da prispevajo po svojih mcčeh v ta blagi namen. odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene: V Jugoslavijo: V Italijo:. Za: Din-: Za: Lir: S 2.55 ...... 100 $ 6.50 .... 100 $ 5.00 ...... 200 $ 12.25 .... 200 $ 7.20 ...... 300 $ 30.00 .... 500 $10.00 ...... 420 $ 57.00 ....1000 $11.05 ...... 500 $1 i 2.50 ....2000 $23.00 ......1000 $167.50 ....3000 Tri večjih svotali poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75 Za $10.00 pošljite .....I.....,....$10.85 Za $25.00 pošljite ................$26.00 Vsa pisma pošljite pa: JOHN JERICE 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. jabolčni sok, poudarjali so pa tudi veliko vrednost grozdnega soka. Zlasti so poudarjali, da je jabolčni sok večje vrednosti kakor pa vsakteri drugi sok. Posebno je veljal jabolčni sok zaradi tega, ker ni vseboval alkohola. V zvezi s tem vprašanjem pa je profesor dr. Gpnzenbach izdal razpravo, v kateri se peča z vprašanjem, koliko je vreden grozdni sok. Ta pravi, da je v enem kilogramu sladkornega soka 120 do 200 gramov sladkorja ter daje tako 500 do 800 kalorij, skoraj celo več kakor pa mleko ali pa večina alkoholnih piv ali vin. Poleg tega je v grozdnem soku do 50 miligramov kalcija in drugih važnih rudnin, ki so za presnavljanje človeškega organizma zelo važne. Za čreva se je grozdni sok zelo izkazal, ker deluje skoraj brez vsakih dražljajev. Treba bi bilo torej urediti ie ceno, pa bi bil grozdni sok lahko ljudsko živilo najbolj zdrave vrste. •--o- OSTANKI HERODOVEGA TEMPLJA V JERUZALEMU Važno starinsko najdbo so te dni odkriil v Jeruzalemu. Ko so kopali temelje za cesto blizu Damaskovih vrat, so našli v zemlji ostanke zidovja, v katerih so spoznali ostanke obizdja, ki je nekdaj obdajalo jeruzalemski tempelj. Ko so tisto zidovje natančneje pregledovali, so dognali, da je bilo tisto obzidje sezidano ob času Rimljanov, ker je bila zidava prav taka, kakor so v tistih časih zidali tempelj, pa je zgradil judovski kralj Herod. Arheologi, ki se sklicujejo na neko mesto v poročilih Jožefa Flavija, trde, da je odkrito si- ZA LETO 1938 je dospela. Zanimiva je kakor vsako leto. Ima 16 strani krasnih slik. Posebno zanimive so slike o pogrebu pok. nadškofa prevzv. Dr, Jegliča. Pratika stane s poštnino samo 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111. List "^m. Slovenec" je last nina katoliških Slovencev i Ameriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod >ira katoliške Slovence v Ameriki. Par izvodov MOHORJEVIH KNJIG za leto 1933 imamo na roki. Kdor bi jih želel naročiti po Pošti stanejo s poštnino $1.40 Brez poštnine pa........$1.25 Dobijo se v uradu "AMfeR. SLOVENCA" 1349 West Cermak Read, Chicago, 111. veliko Smo ravno prejeli, naslovi diplomatskih predstavništev Jugoslavije v Ameriki Poslaništvo Jugoslavije Legation of Jugoslav« 1560 — 16th Street Washington, D. C. Kakor vsako leto je tudi letošnja zelo zanimiva. Krasi jo T»cč slik. Naročife jo takoj, dokler ne poide. S poštnino stane 25 centov Naroča se od: KNJIGARNA amer. slovenec 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. Jugoslovanski Konzulati: Consulate General of Jugoslavia 745 Fifth Avenue, New York, N. Y. Consulate General of Jugoslavia 840 N. Michigan Ave. (6th floor) Chicago, 111. Slovesno so sprejeli Angleži v luki Plymouth raziskovalno ladjo "Discovery II"., katera se je vrnila na Angleško po 18 mesečnem potovanju po ozemlju južnega tečaja. Središče vsega zanimanja pa je bila šesterica mož, ki so se v začetku tega leta v divjinah južnega tečaja izgubili ter so jih nazadnje komaj in slučajno našli ter so jih rešili smrti, ki jim je že grozila. Eden izmed teh mož se piše dr. I. R. Strong. Ta je dal časnikarjem tale pojasnila o tem smrtno nevarnem doživljaju. Odslej dalje bodo angleški zemljevidi imeli narisano na ozemlju južnega tečaja zraven otoka Kralja Jurija še neko pečevje, katero so krstili za skrivnostno obrežno pečevje — po angleško "Sinister Bluff". To je divje razjedena obalna pečina v zalivu otoka Kralja Jurija. Ta otok leži tik pred južno tečaj-skim ozemljem. Tukaj v tem divjem pečevju je 6 mož, častnikov, znanstvenikov in raziskovalcev preživelo strašne dni lakote. Nad njimi je divjal silen vihar, oni pa so skoro brez hrane čemeli pod malim čolničkom, ki so se pod njim skrivali. Bilo pa je 18. januarja 1937, torej ravno na 25 letni dan, ko 3e kapitan Scott odkril južni tečaj. Tega dne je kapitan angleške raziskovalne ladje "Discovery II." brezžično razglasil po svetu, da raziskovalci pogrešajo 6 mož od ekspedicije, med njimi častnike, učenjake in mornarje. To je bil klic na pomoč, namenjen zlasti kitolovcem, ki so morda kje blizu lovili kite. Obenem je ta klic veljal angleški križarki "Ajax", ki je križarila nekje tam blizu. Tak klic so torej ladje vjele ter takoj začele iskati. I Pogrešana skupina je nekega dne sredi letošnjega januarja v Motornem čolnu odplula od ladje. Bila je namenjena na otok Kralja Jurija, kjer naj bi 8 dni Preiskovala. Ko je čez osem dni ladja prišla k otoku po nje, da bi Jih vzela na krov, so našli njihovo tamošnje taborišče prazno. Iz raznih znakov so potem sklepali, da je šestorica že pred nekaj dnevi odšla s taborišča ter se na svojem motornem čolnu nekam Prepeljala. Iz raznih znakov je «ilo tudi jasno razvidno, da so se odpeljali le za malo časa ter da j50 stg, že čez nekaj ur hoteli vrni-,itVer Pa se niso vrnili, so se najbrže nekje izgubili. To je u-gotovilo poveljstvo ladje ter je sklenilo iskati jih na vse kriplje. Bilo je pa nad vse težavno tamkaj preiskati vso razjedeno divjo obal, zlasti, ker je bil mraz vedno hujši ter je vihar vedno bolj divjal. Že so se bali, da pogrešana niso več živi, ko so jih četrti dan napornega iskanja nazadnje srečno našli. Našli so jih docela slučajno v divjem pečev-tistega zaliva na Kraljevem °toku. Bili so že do smrti utrujeni in zaradi trpljenja in lakote do( kosti shujšani. , Za noben denar sveta ne bi enkrat kaj takega sku-'* !> kar smo doživeli meseca ja-•!.UJll'!a letošnjega leta!" Tako je Rjavil časnikarjem dr. Strong. , ljto Pa je nadaljeval: "No, pa Kakor vidite, smo si dobro opomogli ter se bomo svoje dogodivščine spominjali samo še kakor nečesa silno strašnega. Naša smola sc .ie začela, ko smo se peljali nekaj Časa olj obali otoka Kralja JuriJa ^ nam je motor našega motornega čolna nenadno odpovedal. Nasprotni morski Jok m silen vihar pa sta, nam danila, da bi se približali obali 111 stopili na suho. Docela brez jnoči smo blodili med visokimi ledenimi gorami. In morali smo večkrat napeti vse svoje sile, da nas ti ledeni orjaki niso kar zmečkali. Vendar se nam na mo-toj-nem Čolnu niti ni preslabo go-v Seboj smo imeli dovolj žive-za in kuriva, z^ striženje pa se med seboj izmenjavali " pet dni smo tako blodili mTr3rm*trT~.-T-Ttjrj~n*. rzjcnr^. ? ig-r-. J ct-I ^..-Tiwa J ».uuiiuiw».i - " *'""" "" i^*1—1 — —■—• -i--»i«. ~ W VŽIGALIC JIM JE REŠILO ŽIVLJENJE Naznanilo in zahvala Potrtih src naznanjamo vsem našim sorodnikom prijateljem in znancem tužno vest, da je, previdena s sv. zakramenti, dne 15. decembra t. 1. za vedno v Gospodu zaspala naša ljubljena mama in soproga Helena Mesojedec, (rojena BREZNIK, podomače JURKOVA.) Rojena je bila dne 14. .aprila 1801. v vasi Sela, fara Hinje pri Žužemberku, Jugoslavija; v Ameriki je bivala od leta 1910. Njen pogreb se je vršil is hišo žalosti, 18. decembra v cerkev sv. Martina v Tower, I.linn. Cerkvene obrede je opravil Rev. John Jcrshc, za kar se mu najprisrčnejše zahvaljujemo, kakor tudi za vse njegove obiske v času njeno bolezni, ko ji je prinašal dušne tolažbe in sv. zakramente. Prav lepa hvala tudi Rev. Mi-chacl Pspesh za udeležbo pri pogrebu. Lepa hvala tudi društvu sv. Barbare, št. S, JSKJ., in društvu Slovenske genske Zveze in Altarskemu društvu za korporativno udeležba pri njenem pogrebu. Prav lepa hvala vsem tistim, ki ste čuli pri njej, ko je ležala na mrtvaškem odru, in za njo molili sv. rožni venec. Prav lepa hvala vsem, kateri ste darovali za sv. maše, in vsem, kateri ste darovali za vence, in vsem, kateri ste se udeležili pogreba in sv. maše in tudi prav lepa hvala za tojažilne besede in za vse, kar ste dobrega storili za njo in za naju. Ti pa, preljubljena soproga in mati, počivaj v miru in večna luč naj ti sveti, dokler se zopet ne snidemo nad zvezdami. Žalujoči ostali: LUDVIK MESOJEDEC, soprog; LUDVIK, JOSEPH, HERMAN, FRANK, sinovi; VIDA PAPESH, ELIZABETH, ROSE, HELEN, PAULINE, GIZELA, AGNES, hčere. Tukaj v Soudan sestra MARY ERCHUL, v stari domovini pa dva brata in dve scsU'i ter drugi sorodniki. Soudan, Minnpsota, 22. dec. 1937. koliko energije porabimo, kadar mislimo Znanost je na vprašanje, ali je misliti naporna stvar, dala nikalen odgovor. Znanost .je namreč natančno zmerila, koliko energije človek porabi s tem, da misli ali pa kaj drugega dela. Energijo, ki jo porabimo pri eno uro dolgem napornem razmišljanju, moremo nadomestiti z enim samim grižljajem hrane ali z enim orehovim jedercem. Znanstveniki so tudi merili, koliko kisika porabi misleči človek- v eni uri. In so dognali, da porabi mnogo manj hranljivih snovi kakor pa jih porabi organizem sobarice, ki mora samo pet minut brisati prah z mize in sobne oprave v sobi učenjaka, kateri je poprej eno celo uro naporne mislil. Nam se sicer te reči zde malo čudne, zato tudi ne trdimo, da je vse res tako, kakor trde tisti znanstveniki,, ki so te reči dali v javnost. So gospodje še premalo mislili, da so izgubili premalo snovi iz svojih možganov. •-o-- otoke za doto! V 15. stoletju so Shetlandski otoki, blizu severne obale Škotske, spadali skupaj z otočjem Orkadov k danski državi. Ko sc leta 1449 za danskega kralja kronali Kristijana I., je bila Danska tako velika, da se je raztezala od ustja reke Babe do najbolj severnih meja sedanje Norveške in od obal Severnega morja do meja Rusije. Kljub tem velikim deželam pa Kralj Kristijan 1. svoji hčeri, ki se je možila £ škotskim kraljem Jakobom iii., ni mogel izplačati več dote kakor 2000 goldinarjev, dasi jc spočetka obljubil hčeri cel "h 60 tisoč goldinarjev dote. Ker torej ni mogel takoj izplačati vse obljubljene dote, je ženinu zastavil Shetiandske in Orkadske otoke, dokler bi pe izplačal vse do- : te, zato so zastavljeni otoki ostali pri Škotski in so pozneje pripadli Angliji. . --o- BOŽIČNA DREVESCA V NEMČIJI Medtem ko so jaslice na Slo- 1 venskem pravi znak božičnega praznovanja, je pa na Nemškem pod vplivom protastanlizma za : božič, posebno v čislih božično : drevesce, ki je navadno majhna smrečica. Acii tudi pri Slovencih smreka močno izpodriva doma- ■ če jaslice, kar je znamenje, da se vdajamo tudi v tem oziru nemškim navadam. Na Nemškem po- : trebujejo vsako leto za božično 1 drevesce nič manj kakor 13 milijonov smrečic. Približno 80% : teh drevesc pa ne posekajo v i gozdih, marveč v nalašč za to : napravljenih nasadih, kjer go je le božična drevesca. S temi nasadi pa se pečajo le majhni kmetje, v glavnem v Šlezvigu in Hol-steinu. Drugih 20% -smrečic pa ( posekajo v večjih gozdovih, ven- , dar oblast dobro pazi, da se s sekanjem teh drevesc ne oškoduje . nemško gozdno gospodarstvo. ' Oblast natančno pazi, kdo sme dobiti dovoljenje prodajati ta -drevesca, kakor tudi skrbi, da . pride na berlinski trg dovolj cenenih drevesc za tamošnje revnejše prebivalstvo. --o- VREDNOST GROZDNEGA SOKA Zadnja leta so po vsem svetu začeli delati veliko reklamo za dovje spadalo k tako imenovane- ; mu "ženskemu" stolpu, ki je z : drugimi stolpi vred branil in varoval tako imenovana Damas- : kova vrata. _-o- ČE KRAVA ZAGRABI ZA OROŽJE Nenavadna nesreča se je zgodila v vasi Smilten pri Rigi. "V neko kmečko hišo je prišel ns obisk lovec, ki je potem odšel i kmetovimi otroki na pašo, kje-se je z njimi igral. Puško je pri tem položil v travo. Ena izmed krav se je puški približala, jo ovohala in zagrabila z gobcem. Prihitela je 16-letna kmetova hčerka, da bi živali iztrgala puško. Krava je zbežala, dekle za njo. Žival je puško še vedno držala v gobcu. Nenadno je žival puško spustila na tla. Puška se \je sprožila in naboj je zadel dekle v glavo. S težkimi poškodbami so jo prepeljali v bolnišnico, kjer je kmalu potem umrla. -o- KDAJ JE NAPOLEON JOKAL Napoleon Veliki je slovel kot mož, ki se je znal železno premagovati. Enkrat pa se je zgodilo, da je vendar le izgubil oblast sam nad seboj. To je bilo takrat, ko je stal ob smrtni postelji svojega najboljšega prijatelja in bojnega tovariša maršala Lannesa. Ko je Napoleon izvedel, da maršal umira, je naglo (prihitel k njegovi smrtni poste-|lji, padel pred že mrtvim tru-I plom na kolena ter začel pretres-I ljivo ihteti. To se je zgodilo leta j 1809 po bitki pri Aspernu, kjer j je bil dotlej vedno zmagoviti j Napoleon prvič premagan. Bilo je takoj po bitki v bližini Dunaja. Maršal Lannes je bil v tisti j bitki smrtno zadet ter je umrl v . majhni hišici v tedanji dunajski okolici. •-o- PRAVI KOT MERI 100 STOPINJ! Nemški listi poročajo, da je i nemški, notranji minister odredil, da na Nemškem poslej pravi kot ne sme več meriti 90 stopinj kakor doslej, marveč 100 stopinj. Ker pa je pravi kot ena četrtina celega kroga, zato nemški krog ne bo meril več 360 stopinj, marveč 400! Razdelitev kroga na 360 stopinj je sicer stvar dogovora med znanstveniki in ni nikjer rečeno, da bi se stvar ne smela spremeniti. Toda čudno bp, če se bo stvar spremenila samo na Nemškem, drugod pa bo krog še vedno meril 360 stopinj. Dalje je nemški minister odredil, da se kpti ne bodo več .izražali z minutami in sekundami, marveč z decimalnimi števili. Zato se morajo do 1. aprila 1945 spremeniti vsi merilni instru- menti. Odredba veli, da je tako računanje bolj enostavno kakor dosedanje, ker imamo v Evropi za vse mere že decimalni sistem. Kot 60 stppinj poslej ne bo imel več toliko, marveč 66.666 stopinj. -o- "SVOBODA" V RUSIJI Šest in pol milijona jetnikov, -Orej skoraj 4- odstotke ruskega prebivalstva ječi po navedbah iz )oučenega vira v sovjetskih de-.ovnih taboriščih. V vsakem teh taborišč je 2000 do 10.000 prisilnih delavcev, moških kakor žensk, političnih jetnikov kakor zločincev, in celo otrok, ki so jih pobrali z ulic. GPU pazi na to, da ji ne uide nobena teh žrtev in da se vsaka udejstvuje v odka-zanem ji delu. To delo obsega železniške gradnje, regulacije rek, cestne in kanalske naprave v zanemarjenih in zapuščenih predelih Sovjetske unije. 200.000 delavcev se muči n. pr. samo z želez- ' niškimi gradnjami v vzhodni Sibiriji. Več sto tisoč ljudi dela v ledenem podnebju Murmanske obale. Število smrtnih primerov . med temi prisilnimi delavci za-, voljo telesne izčrpanosti, slabe prehrane in neugodnega podnebja je seveda strahotno. DENARNE FOŠILJATVE PRIDITE VSI NA VELIKO * i ki jo priredi Zveza slovenski društev : V ; J@IJ.ETU i na Silvestrov večer v petek, 31. dec. 37 1 V SLOVENIA DVORANI t Lepo je, da se enkrat v letu snidemo skupaj— ( odborniki in odborriice, bratje in sestre naših Jednot in Zvez in se razveselmo kot pravi pri j a- t telji in napredni Slovenci.. Vabljeni so torej vsi — od blizu in daleč. , Za ples bo svirala popularna DAIČMANOVA GODBA. Pričetek cb 8. uri. -Vstopnice samo 35c < llassiikov© PKAT1KO Stran 4 inLi'.'.^naii___ i ...'itn 'AMERIKANSKI SLQVENEC' Četrtek'. 30. dWerabVn 1937 r ■ ■ , ------i--——" S---—-' V -----,--' • " S----' : : Si Hi "Dušica :f \__—---j ^-—^ - - - ■ ... . ...... ... "Kaj je bilo med državljanom Chauveli-nom pa med vašim soprogom —." "Kaj to vas briga?" je vprašala Margareta neprijazno. "Prosim vas, nikar me ne sodite napačno —!" je prosila Renata. "Vem, dobro vem, da me sovražite, ker sem se urinila v vašo hišo, ker — ker sem povzročila tisti odurni prizor in prepir. Pa oh —, kako vam naj dopovem —! Proti moji volji se je vse zgodilo — verjamite mi —! Slepo orodje sem bila v rokah tistega — človeka ! In oh", je pravila z rastočo razburjenostjo, "oh, da bi vi vedeli, s kolikim nasiljem izrablja nesrečna revolucionarna vlada nas uboge ženske, če jim pridemo v kremplje —!" Ihtenje je udušilo njen glas. Margareta ni vedela, kaj naj misli, kaj naj odgovori. Ni ji zaupala, tej ženski. Ze pri prvem srečanju v šatoru jo je svaril notranji ) glas pred to osebo, njeno obnašanje, njene besede, — vse se ji je zdelo narejeno, priučeno —. Prav kakor se gledališka igralka nauči svojo vlogo. Tudi nocoj se ni mogla otresti zlih slu-tenj. In vendar —. Vkljub vsemu nezaupanju so Renatine besede zbudile globok odmev, v njenem blagem, globoko čutečem srcu. Kako dobro je poznala nasilje, ki je o njem govorila Renata! Ali ga ni sama občutila —? Koliko je pretrpela ponižanja in bridkosti, ko je pod pritiskom tega nasilja izdala — nevede — svojega lastnega soproga, "Dušico"! Renata je molčala. Prijazno, pa še vedno hladno in resnobno ji je dejala Margareta : "Gospodična, pozabili ste mi povedati, čemu da ste pravzaprav prišli sem na vrt! Če je državljan Chauvelin vaš gospod in zapovednik, tedaj morate tudi vedeti, kaj se je zgodilo!" "Upala sem, da srečam vas —." "Zakaj?" "Da vas posvarim, če bi bilo mogoče." • "Jaz pač ne potrebujem svarila — od vas!" "O — preponosni ste, da bi sprejeli od mene svarilo! Vem! Ampak — ali vam je znano, gospa, Blakeney, da — da Chauvelin sovraži vašega soproga?" "Odkod veste to?" Spet se je vzbudil Margareti sum. Ni razumela Renate. Cemu jo išče o polnoči —? Zakaj govori tako strastno — ? In se dela kot bi ničesar ne vedela in vendar je bila o vsem poučena —. Ali prihaja kot Chauvelinova zaupnica, ali igra vlogo, ki jo ji je-Chauvelin naročil —? Ali pa prihaja iz lastnega nagiba —? In zakaj —? Renata Candeille, se je zdelo, ni ničesar slutila o Margaretinih dvomih. Krčevito je sklenila roke na prsih in njen glas se je tresel v razburjenosti. "O —," je dejala vneto, "saj sem videla sovraštvo, ki je žarelo iz Chauvelinovih krutih oči —! Sovraži vašega gospoda, to vam povem! Zakaj, tega ne vem. Pa sovraži ga —! In veliko nesrečo pripravlja gospodu Percyju —! O tisti dvoboj —! Gospa —! Ne pustite mu iti —! Prosim vas, rotim vas, ne pustite mu iti —!" Margareta se je ponosno odmaknila za korak, da se je niso dotaknile Renatine proseče roke. "Razburjeni ste!" je rekla hladno. "Verjemite mi, ne potrebujem vašega svarila in tudi ne vaše pomoči! Nočem da bi me imeli za nehvaležno—. Dobro vem ceniti vaša čustva in vašo skrb zame —. Ampak — oprostite, če donijo moje besede nekoliko trdo —! Zdi se mi, da vas vsa zadeva prav nič ne briga! Pozno je," je pridjala prijazneje, kot bi hotela omiliti svoje trde besede, "ali naj pošljem svojo sobarico, da vas pospremi domov? Molčati zna, zaupna oseba je." "Ne!" je odgovorila Renata z mirno o-tožnostjo, "ne, ni mi treba zaupne osebe. Prav nič se ne sramujem svojega nočnega obiska —. Zelo ste ponosni in prosila sem Boga, da ne pride nad vas ponižanje in nesreča. Najbrž se ne bova nikdar več videli gospa Blakeney, kakor vse kaže. Vam ni po volji, da bi se še spet kedaj srečali —! Sla bom iz vašega življenja in izginila prav kakor sem se v njem pojavila —. Pa neka druga misel mi je prišla nocoj. Recimo da res pojde gospod Blakeney na Francosko — dvoboj bi se naj vršil v Bou-lognu kolikor vem — ali bi ne hoteli iti z njun, gospa "Zares, gospodična, kakor sem rekla, moje zadeve —." "— mene prav nič ne brigajo. Vem —. Priznam —. Toda ko sem se nocoj vrnila semkaj, nisem slutila, da bodete tako nedostopni. Mislila sem, da vam bom kot ženska znala ganiti srce —. Pa nerodna sem bila. Zmotila sem se, ko sem mislila, da pojdete za soprogom, če bi — če bi šel v past, ki mu jo je — o tem ni dvoma — nastavil pretkani Chauvelin. Vkratkem odpotujem na Francosko. Državljan Chauvelin je oskrbel potni list zame in za mojo služkinjo. In ko sem bila sama, sem se spomnila na vse zlo in vso nesrečo, ki mi jo je pripravil ta hudobni človek in zdelo se mi je, da bi morebiti —." Prenehala je sredi stavka, njene oči so se napeto uprle v Margaretin obraz. Skušala je brati njene misli. Pa Margareta ni trenila. Nepremično je poslušala gostobesedno Francozinjo in premišljevala, kam meri s svojim pripovedovanjem. Tiho in mirno jo je gledala, ko je potegnila iz žepa zgen jen papir in ga ji boječe ponudla. "Ne potrebujem služkinje seboj," je nadaljevala Renata skromno. "Rajši bom potovala sama —. Tule je njen potni list in —. O — saj ni treba, da ga vzamete!" je pridjala, ko se Margareta še vedno ni ge-nila. "Glejte, tule med rože ga položim. Ne zaupate mi —. Razumem —. Pa mdre-biti vam še pridejo druge misli —. Ko spoznate, da so moji nameni res nesebični, — da bi edinole vam rada pomagala." Sklonila se je, položila zgenjeni papir med rože, se obrnila ter odšla brez slovesa. — , • (Dalje prih.) Vsaj en dopis na teden, naj bo geslo vsake naselbine. I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS Odlikovani gasilci Ob letošnji proslavi državnega praznika ujedinjenja so bili odlikovani svetotrojiški gasilci. Četa sama je dobila odlikovanje reda sv. Save IV. stopinje; sedem gasilcev je dobilo bronasto kolajno, eden srebrno, trije zlato, štirje so dobili zlate kolajne s palmovo vejico, eden zlato z dvema palmovima vejicama in Ferdinand Vogrin, za 50 letno zvesto službovanje v gasilski četi zlato kolajno s tremi palmovimi vejicami. Veliko odgovornost imajo stariši radi tega, kak tisk naročajo in imajo pod svojo streho. Pisano polje J. M. Trunk On Genius. Ana Krasna piše o tem predmetu v angleščini in v "Prosveti". Ne poznam slovenskega izraza, ki bi primerno označil to, kar ona pod "genius" razume. Zenij je isto, duševen velikan pa izključuje skoroda vse, kar Ana Krasna pod "genius" razume, Tako-le označi sv.oj "genius": This is not a treatise; it is merely a minute mixture of sarcasm, humor, and good na- ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ. ioooooooooooooooooooo Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W ooooooo<>o prerekanja med "Naprejem in g. Molkom, pa sem jo skU' pil, kakor pač navadno, ak" se kdo vtakne v kak prepih Molek je v moji malenkost1 našel zaščitnika, ampak t* zaščitnik Trunk je vrlo slaba roba, menijo tam pri "Napi*e; ju." Ničevo, pravi Rus.. point je bil, da je težko k on* trolirati kako vest, ki prihaj3 iz daljne Moskve ali od k«' der drugje, in če vest ni reS' nična, se nikomur ne m°re zameriti, ako je objavil vest-kakor je jo sprejel. AntifaŠi^ v Pittsburghu to prizna, P3 najde madež na tem, da v tem slučaju g. Molek objavlJ*1 le slabe vesti in pufanja, k*' kršna so zdaj v sveti (?) Ru' siji na dnevnem redu. To ^ bil povsem drugačen poilf; Ako je tako, bi kak sitnež lahko vprašal, čemu n. pr. Pfl "Napreju" objavljajo o sed®' nji Rusiji samole vesele in 8l' jajne vesti, ko vendar tisj^ sitna pufanja ne morejo b^1 vsa le iz trte izvita? Ce je pačno, ako so le slabe ves objavljene, bo enako tudi Ji** pačno, ako se objavljajo ugodne vesti. Vol vleče voz tistega gosp0^ darja, kateri mu poklada jasli. To jaslovsko ali korit»r' sko robo utegnejo pri preju" najbolj razumeti, je naravno, dasi ni posebno po. .e Moja skromna opazka merila na vse kaj druge?3- , ŠIRITE AMER. SLOVENCA