Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne
-	sprejemajo. ■" 1
Za odgovor znamka 15 vin.
—	Izhaja vsako soboto. r=s
Štev. 10.
Naročnina:
na leto .... K 8 — pol leta . . . „ 4 — četrt leta . . . „ 2"—
Posamezna Številka 20 v.
— Inserati po dogovoru. ~
V Ljubljani, v soboto 12. januarja.
Leto 1918.
OrjaSka igrala.
Na nekem gradu v Akaciji so živeli vitezi orjaki. Nekoč je prišla z gradu v nižino orjaška hči vitezova. Zagledala je na polju kmete, ki so bili ravno pri oranju. Cela skupina ji je tako ugajala, da je poklek nila, razgrnila predpasnik, pogrebla ratarje s konji in plugom vanj ter odnesla vse skupaj na grad. Z^rečih oči je pokazala novo igračo očetu. Ode pa jo je pokaral in strogo ukkzal, naj takoj odnese kmečko družino nazaj na njivo in pusti za nsprei kmete pri miiu, ker delavno ljudstvo ni igrača če bi delovno ljudstvo ne moglo v miru obdelavati grude in izdelovati vsa-kovrstnih potrebščin, bi orjaki po gradovih gladu pomrli.
Kako so se časi izprememli. Orjaški plemiči po gradovih so postali čisto majhni ljudje. Ne le po telesni velikosti, tudi po veličini duše in razuma se čisto nič ne odlikujejo pred navadnimi Zemljani po ravnini. Dolgoletna zgodovina je dokazala, da na popriščih, kjer vlada prosto tekmovanje, niso mogli nikjer ostati na vrhu. Na znanstvenem, pesniškem, pa tudi na obrtnem trgovskem in denarnem polju se med prvaki kar po-izgube plemiška imena. Eno,polje pa jim je ostalo, kjer še danes neomejeno gospodarijo. Zunanjo politiko še danes delajo skoro izključno plemiški diplomatje. Tukaj še vedno veljajo stare plemiške manire, manire srednjeveškega dvorjanstva. Malenkostne zvijače, izumetničene intrig ce, skrbno izdelane dvoumnosti, kakor jih poznamo iz romantičnih ljubezenskih zgodb in spletk srednjeveških vitezov, veljajo še danes kot najvišja diplomatična umetnost.
V notranji politiki je z ljudsko zbornico prišlo ljudstvo do veljave, ker pa j'm je gosposka zbornica ostala in ker med avstrijskimi narodi Neme, ki se od nekdaj smatrajo za voditelje med avstrijskimi narodi, nimajo lastnega političnega programa ter samo skušajo druge narode v njihovem naravnem političnem razvoju ovirati, je pri nas ostal plemstvu vpliv in delokrog, ki z. njegovimi duševnimi silami ni v nikakem soraz merju. Na ta način je razlož jivo, da pri nas v državni politiki ni nobene jasnosti. Med našimi vodilnimi krogi ni pravega pojmovanja o državnih koristih. To nejasnost o državnih korist h izrabljajo deloma iz zlobe, deloma iz nevednosti različni mali ljudje, da proglašajo vs^ko zdravo misel, vsako novo gibanje, vsako novo življenje avstrijskih nerodov kot nepatriotično, kot Škodljivo državnim interesom. Ljudje, ki sedanj <sti ne umevajo, imajo strah pred napredkom, K lor sedanjega položaja ne razume, tudi razvoja me more pojmovati Česar se pa ne razume, to se najceneje odpravi, če se proglasi kot državi škodljivo in nevarno.
Zato pa ni čudno, da je nezadovoljnost, ki je nastala med vojno po c lem svetu zaradi zaostale Jiplo-nucije, pri nas postbno velika. Pri nas smo že duma britko čutilt nesorazmerno veliki vpliv plemstva v politiki, zato smo proti plemiški diplomaciji toliko bolj nezaupljivi.
Vedno bolj sa poraja in vtrjuje prepričanje, da bi se bila svetovna vojna daia preprečiti že od začetka, da je narodi sami sploh niso hoteli, da je cela vojna orjaška igra, ki so jo začeli diplomatje v preveliki samozavesti, ki j pa dozdaj že tako žalostno izpričala vso njihovo nemoč.
Začela so se miiovns pogajanja. Vsak treslaj teh pogajanj se razširi po celem svetu in milijon trpečih src vztrepeta. Ljudstva pa jih ne presojajo kot konjsko dirko. Javnost mma smisla za f ne spKtke, kf..nai dokazujejo stoletno kulturno izglajenost plemišk lrj®^>lo-matov. Vsaka najmanjša okolnost, ki le količdSj spominja na igro, smatrajo milijoni trpinov za najkrutejše žalitev.
M d vojno vzbujena zavest, da so ljudstva samo orjaške igrače pri kruti igri majhnih ljudi, ki so si dormšljevali, da so orjaki, je našja izraza v zahtevi po samoodočbi narr d >v. P j sti i njfeb se tudi ta pojav skuša pri nas spraviti ob veljavo ?sumntčenjem, da je v ostrem nasprotju z državnimi koiistmt, da je nevaren že radi izvora, ker je nastal v sovražnih tiržavjh. Kaj moremo zato, da so naša sica tako splošno Človeška, da nam nž splošno človeškega ni tuje ? Kaj moremo zato, da so naše st-une na udar vojne za-zvenele kakor po celem svetu? Ali je krivici, da v splošnem političnem raz o|U hočemo korakati vsp redno z drugimi narodi? Ali ni v na,hujšem nasprot.u z državnimi koristmi, da nas stan, ki je samo zaostali ptič iz dobe, ki je že davno minula skuša v razvoju za-
ustek7
Slovenska žena.
Naš rajnki Evangelist je imel veliko ljubezen do slovenske žene. Kolikokrat je pripoved ival, da nam je naš rod ohranila molitev, razumnost, pridnost, poštenost, ljubezei, udano trpljenje slovenske matere. Odtod njegova velika skrb, da dobijo naše žene in dekleta dobro izobrazbo za njihov poklic, pošteno vzgojo in primerno besedo v javnem življenju.
Kako bi bi! rajnki Kr< k vesel slovenske žene današnjih dni. Mož e in fantje, skoraj brez izieme pri voj*kih doma pa v hiši in na polju pri težkih skrbeh gospodaistva, prehrane in vzgoje otrok — večinoma samo žena. Pa še nekaj več. Po naši d movini so se začeli shodi in kako silijo naše mattre in dekleta na ta politična zborovanja. Ni ga vprašanja ne d >mače ne zunanje politike, slovenska žena hoče o njem nekaj vedeti in tudi odločevati. Danes je politično prebujena, strašna šola vojne ji je rodila spoznanje, da mora pri tako malem narodu tudi sleherna ženska stati v sklenjeni vrsti javnih delavcev in bojevnikov. Tako pravi izjava lipljanskifa žen in deklet:
drževati ? Če plemstvo svojega lastnega značaja in stališča kljub vsej pomoči od države m moglo ohraniti, n8j ne skuša okosteniti naše države, ki je organizem, živo b tje, ki je podvrženo nujnemu zakonu razvoja. Plemstvo je naš razvoj itak zadržah za desetletia.
Zahteva po samoodločbi narodov je zadnji opomin, da ljudstvo ni primerna igrača. Taka igra je kruta, pa tudi skrajno usodna.
Narodna politika.
»Narodna politika iro-a v večnarodnih državah tvoriti nadomestilo narodne samostojnost'. Skušati mora v večnarodni državi, katere obstoj terja odpoved narodov, ki so obsojeni, da jo tvorijo, priborili toliko samostojnosti, zedinjenja in samoodločbe, kolikor jo narodna država že sama po sebi nudi. Nadomestiti narodno državo, je naioga narodne politike v državah z več narodi. V tem smislu je potrebna ker drugače ta narodna samostojnost ni dosegljiva, in je mogoča: ker je ta nujnost, izliv narodne samoodločbe vsakega naroda, korist vseh razredov in jo razredni boj, ki šele v ustroju naroda vzplamti, ne moti, temveč zahteva". Friderik Austeilitz v 6anku .Nemška politika v Avstriji". (Der Kam f 1917 11/12.)
Ta opredcloa narodne politike v večnarodnih državah, kakor je Avstrija, ima sicer splošno napako znanstvene nemšč ne, da je zamotana in razštrenjena, vendar dobro zadene. Za nas je opredelba narodne politike zeio zanimiva. Kavno sedaj naš Jugoslovanski klub na merodajnih mestih tako pravilno tolmači narodno polijtično veroizpoved in so se vse narodne politične zahteve izraz le v tako jedrnati in krepki obliki, da se čuti ves narod kot tesna skle jena politična enota z Jugoslovanskim klubom kot izvršilnim odborom na čelu. Ta razveseljivi pojav ima satno eno predpodobo v naši politični zgodovini, naše narodno probujenje, ko so se Slovenci prvič jasno zavedli, da so narod. Zato ni čudno, da je politika, ki je ob splošnem narodnem združenju stopil krmežljavo na stran, naše ljudstvo imenovalo Dežmana II. in tudi ni čudno, da so se jeli od vseh strani javljati glasovi, ali ne bi kazalo ustanoviti enotno narodno stranko Z'asti obmejni Slovenci, pri katerih ie narodno vprašanje naravno zajemalo skozinskoz tako odločilno stališče, da različdMVVN|%i vprašanja in spori, ki so zavzemali ali celo razburjali nas na Kranjskem, niso mogli prti nikdar prav do veljave, so se te mis i oprijeli s polno resnobo. Že prej je bila v tem oziru značilna razlika v političnem mišljeniu in pojmovanju med Slovenci na Kranjskem in obmejnimi Slovenci; slednji so britko obžalovali kranjski razdor oziroma kruti, brezobzirni in dostikrat precej surovi boj, na Kranjskem pa smo večkrat branili ta razdor kot v razmerah utemeljeno nujnost, da nekateri so h teli celo dokazovati, da smo Kranjci v tem oziru politično naprednejši kot omejni bratje, ter jih nekako opravičevali, češ oni v krutem vsakdanjem narodnem boju za strankarski boj nimajo časa, mi p* že utegnem >, in če bi pri nas tega ne bilo, bi nastopilo politično zamočvirienje.
.Siovens ti narod"je vsilvestrovi številki lanskega leta prinesel članek dr. V. K .Za en >tno slovensko stranko", v katerem štajerski politik pnha|a do zaključka: »loelo Jugoslovanskega k uba v pulamentu, ki |e vsesko/.i srečno in času primerno, mora se poglobiti in utrditi tudi med narodom in skrajni čas je, da se resno vzame v pretres ideja ustanovitve enotne slovenske stranke in da se oiganizacija iste Izpelje v sog asju z vsemi dosedanjimi strankami ki so se izrekle za u.edinjenje. Baviti se je z zadevo posameznim organizacijam in sliši naj se vsestransko javno mnenje o tem predlogu. O obliki in izvišuvi naj pa s končnim predlogom stopi pred javnost Jug slovanski klub, ki si je pridobil s svojim parlament<rnim delom splošno zaupanje in ki sam enotno stranko najnuineje potrebuje*. Člankar je mnenja, da bi se tudi težave glede svetovnega naziranja dale premagati. Pravi namreč: „G ede vodilnih načel se bo dalo pri primerni dubri volji najti in določiti jamstvo sodelovanja za obe svetovni naziranji, kakor že izkušnja Jugoslovanskega kluba v parlamentu «"ovolj dokazuje". Slovenski Njrod se že pred člankom zavaruje, da „gre spoštovan avtor piedaleč", zdi se mu pa umestno, da naj opreleljeni po svetov lem na ziramu stopita na plan .Vseslovenska ljudska stranka"
wTiezne, biez sani, se ne poganjamo za srečo posameznice, ampak za srečno bodočnost celega naroda". In v ljubljanski izjavi je rečeno: .Naše solze, naša tuga, naše trpljenje ne morejo in ne smejo biti zaman. Sv. je gorje polagama na oltar svojega naroda. S' Ize in bol slovenske matere, žene, hčerke in neveste morato biti sku >no s krvjo slovenskih mož in mladeničev odkupnina za ljubljeni narod, da tudi njemu zašije solnce Svobode".
.Solnce svobode" — majniška deklaracija, kako je to prevzelo srce slovenske žen*. Morda še bolj kot moški, občutjo naše matere in dekleta ta politični program trpečega natoda z ljubeznijo srca, Po naši zemlji pojdi in čutil boš, kako trdno je zasidrana naša lepša bodočnost v trdnem pristanišču srca naših žen in deklet. Razumejo, kaj tirja ura in začele so same od sebe z — ljudskim glisovanjem. Lahko rečemo — volja naših mater in deklet je volja našega moškega naroda, ki je na bojišču, odkjer gmjen gleda in odobrava svojo lastno srčno misel v dejan u svoje m itere, žerie in zaročenke. Pr.haiajo nam pisma slovenskih bojevnikov, ki govorijo z doslej neznano nežao hva. ležnostjo o sedanjih iziavah naših žtn in deklet. Pistna pravijo, da j h to žensko glasovanjo potrju e v veri, da je naša ideja tako močna, da nam je nobena sila na svetu ne bo mogla zatreti. Kdo bo uničil ljubezen slovenske žene! Naša deklaracija je po soglasju naših mater, žen tn deklet šele dobila pravo življenje, ket
in .Vseslovenska napredna demokratična stranka", ki skleneta trdno koalicijo za boj za našo sam >odločbo.
Uanek je zbudi! splošno pozornost, »Narodovo" predništvo pravi, da je prejelo ceio vrsto dopisov, ki se izražajo za zenostavljenje slovenske politične orga jjjjzacije. Zato je »Narod" smatral za potrebno posvetiti vprašanju v 4 številki t 1. u /od lik »Jednotna stranka ?"
V	tem Čianku povdarja uredništvo, da je delo za deklaracijo, za dosego jugoslovanske države skupni program vseh res narodnih st.ank, da pa bodo pri ureditvi iste nastale giede svetovnega naziranja težkoče, k onemogočujejo enotno stranko. Pravi doslovno: »Opozarjamo samo na eno dejstvo. Danes hvaležno pozdravljamo resolutni nastop ljubljanskega knezoškofa, ks je zastavil svojo cerkveno avtoriteto za narodno stvar ter je s svojo pastirs<o palico udaril po onih, ki jih ves narod smatra za svoje škodljivce. Ali bodemo jutri, ko bo šio re imo za vprašanje našega novega šb stva, z isto pripravljenostjo sprejeli škofovo odločitev? Ali se bodemo brez ugovora pokoravali njegovim nazorom o demokraciji? Ali bodemo pr znali, da sme odstraniti ko . duhovni nadpastir urednika, ker le-ta ne hpdi po poti. ki si jo želi škof? Ali moremo na drugi strani verjeti, da bo hierarhija priznala naš nazor, da interesi cerkve niso še narodni interesi in da cercveni poglavarji ne morejo biti tudi naši politični šefi?"
Članek ne stoji sicer na višini, kot nekateri drugi članki v tem listu pod sedanjim uredništvom, jasen pa je. Dosedanje razpravljanje o tem vprašanju je po npšem prepričanju pokazalo, da do enotne slovenske politične stranke ne bo prišlo, pač pa se bodo politične stranke čisio jasno ločne po dveh točilih: stranke, ki bcd > delale narodno politiko in stranke, ki se s cer ne bodo upale postaviti očitno na protinarodno, proti deklaracijsko stališče, ki pa bodo z dvoumnostmi in z vsakovrstnimi političnimi sredstvi in načini slabile, tako jasno slabile našo narodno politiko, da jih bo poznal dom in tujna. V mislih imamo Šustcščeve pristaše in del socijilnih demokratov, ki se je s svojim pisanjem v .Napreju" že dovolj jasno označil. Naj navedemo samo, da piše .Naprej": .SoCijalno - demokratična stranka je realna in ima poštene namene, zato se ne more oklepati sanj, ki jih zagovarjajo meščanski listi" — Deklaraciiska politika jim je torej sanja z nepoštenimi nameni M selna sorodnost z .Resnico" je očitna. M»rda bo našel kdo tudi sorodnost v različnih izrazih, ki so v »N-p eju" v navadi
V	Političnih bojih.
D ugo ločilo bo svetovno naziranje.
Nis jho tako kratkovidni, da bi mogli prezreti velikansko važnost svetovnega naziranja v politiki. Ker smo odločni nasprotniki vsake politične hinavščine in neiskrenosti v politiki, nam i za politično enotnost na strahu in nezaupnosti, prelepljeni s plaščem uvaže-vanja trenot iih razmer. Pol tiko umevamo kot odkrito polje, kjer naj vsakdo skuša možato uveljaviti zahteve svojega polit čnega prepričanja. E io nam pa mora prinesti lepa zavest, da smo, čepr v ločeni po svetovnih naziranj h vendar združeni v bratskem de u za narodno politiko. Stvari, ki nos ločijo, nas ne smejo nripraviti do tega, da bi b li drug proti drugemu nezaupljivi, da bi drag drugega sumničili pri delu, ki g, nuino moramo vršiti skupno. Tudi način našega boja, tadar bomo križali meče, mora biti vreden borcev, ki se obenem pod skupnim praporom b >re za svet) narodno stvar, Nedostojnega načina, ki je vladal v našem političnem boj u pred vojno, si menda pač nihče ne žeii nazaj, dasi so ga politiki, ki so se sami izločili iz občestva narodne po itike, začeli v svojih glasilih živahno u ajati. Tudi naj se nasprotstva ki so med nami, umetno ne večajo in brez potrebe ne povdirjajo, kakor se je prej žal velikokrat zgod lo, Kadar to terja naše pošteno prepričane, se moško udarimo, kadar pa bo kdo prišel na dan z naspr tstvi samo iz vidnega veselja do čim gl >bljega in širšega b'tzdna med nami, mu pokaž mo vrat*.
mg	lil-	HM	|1 Si	«81
Naročajte in širite naš list!				
	Ml	PD	IPiPN	
siovtns^a žena bo to idejo rodna vedno znova, vsajaia jo bo v nežna mlada sica, ona jo bo goi la, vzgajala in pripeljala do polnoletnosti, do sam »stojnosti, do uresničenja v svobodi.
Vemo, da bodo naše žene prav kmalu in prav povsod nabra e p >dpise vseh slovenskih žen in dekiet. vidimo pa še drugo misel, ki je stopila v zvezo z sedmjo izjavo slovenske žene. V podgorski občini se je ženski iz avi pridruž lo tudi nekaj nad 60 mož in fantov, vsi, kar jih je še d >ma in jih ni vzela vojska. Tako kličejo slovenske žene tudi zadnjega moškega čiana našega naroda, da se pred Bugom in ludmi prizna za naši ga č oveka, ki ima živo vero, trdno upanje in gorečo I ubezm za osvobojen e svoje domovine — matere. V taki izjavi so danes zdiužene vse te tri narodne čednosti, ki so poglavitne in najbolj zmagovite, kakor so njihove tri sestie v verskem Življenju.
Skib in ljubezen slovenske žene za majniško deklaracijo bo zatrla di mače rovanje proti svobodi naroda, nezavedne bo vzbudila plašne osokol la, goreče razvnela, narod zedi l a, hrvatske in srbske sestre potegnila za seboj, zunanje sovražnike razorožila, nam vsem svobodo priborila. Kajt, kdo je kakor žena, ki brani svojo pravico in ljub zen. Zato mi vsi še bolj veiujemo v zmago n^še ideje, ker dobila je največjo za ezmeo sloveos,ko ženo.	N, Ž,
Mislimo gospodarsko I
.Kaj bo z vami, vi mejniki Štirje —'
Celovec, Maribor, Gorica, Trat?"
Oton ŽupanČiJ.
J. Z. — O Trstu in Reki, Mariboru in Celju, Celovcu in tudi Gradcu se je trdilo, da bodo takoj potem, ko bo deklaracija izvedena, popolnoma ali deloma slovanski, ker je pritok slovanski ali ima kraj izdatno slovansko manjš no. Ta trditev je resnična, kaiti le urad lištvo, učiteljstvo, na Koroškem tudi nekoliko nestrpno nemško duhovništvo tvori jedro tako imenovanih Nemcev, ostali so ali mlačni ali slovanski. Toda tudi z gospodarskega stališča je zadeva važna. Kdo je odvisen drug od druzega: slovenski okoličan od nemškega trgovca v mestu, ali ta od okoličana ? G itovo poslednji I Vrli slovenski Goričani so prisilili svoje trgovce in obrtnike, slovensko ob Sevati in voliti tako da so S ovenci med Italijani tvorili skupnost zase. Isto naj velja za Celovec in druga mesta; vrhutega je na Koroškem ena tretjina zavednih, druga tretjina po-nemčenih Slovencev, le zadnja tretina je pristno nemška, ki pa je bolj od p rvih dveh tretin odvisna, nego ti dve od nje. Ponemčenci in pomadžarjenci so t>rej naša last, pristni tujci pa so na Koroškem, Stijerskem ali drugod v manjšini ali pa od Slovanov gospodarsko vezani. Vzhodni del Gradca je bil še pred nekaj desetletji slovenski, sedaj je ponemčen, ker je zapuščen!
Giede šol mora v mešanih mestih pač domači element zavod ustanoviti, kakor hitro pa se obnese, ga država sama prevzame; poslanec Gregorčič v Gorici ima obilo tozadevnih skušenj, ki bi veljale za Gradec, Ljubno in podobne kraje (Donavitz) kjer so rudarji, pl vžarji ali drugi delavci. Šolstvo v pristno slovanskih krajih pa mora sloneti na verski, narodn i n gospodarski izobrazbi, ki je bolj važna, kakor tista .klasična" šola, ki učenca le odtujuje, tuje uspehe povzd govaje in domače delo omalovaževaje.
Ljudstva se bo poprijelo drugačno veselje do dela, drugačna zavest ga bo dvigala m z drugačnim ponosom bo gledalo v bodoč tost, ako bo spoznalo skupen gospodarski in iz tega rastoči narodni napredek, kakor dandanašnji jezikovni boj v gospodarski odvisnosti. Ker bo treba vse potrebne predmete in potrebščine doma izgotavljati, bo tudi ves denar doma ostal, ljudstvo bo doma bogatelo, ne da bi težke prislužke med tujce razsipalo.
Koliko imamo podjetij po naši domovini, kjer je Slovenec-delavec, tujec pa gospodar! V prvi vrsti velja to za razne e r a r i č n e ali akcijske rudnike in tovarne; Nemec šteje tako podjetje za nemško last, kateri usiliuje nemške šole, nemško uradovanje in vpliva z »občevalnim jezikom" pri ljudskem štetju in volitvah.
Pulj in Trst sta med prvimi! Skozi Trst teče vs« prekomorska trgovina in je vsa v italijanskih pesteh; kaj Stori tisoče slovenskih delavcev, ki imajo tuje gospodarje 1 Od mešetarja do bankirja je Italijan I Zato so šole in društva koristne naprave, Trst pa še le tedaj naš postane, ko bo tržaška borza v domačih rokah, ker bo na naših ileh tekoča tuja trgovina tudi v resnici v naši oblastr Vse to se iz"rši, ko se dekla-rac ja udejstvi! (Industrija, rudarska in tovarniška, pa potrebuje tudi svoj poljudno-znanstveni mesečnik, ki bo našo javnost uvajal v delovanje neštet h industrijskih podjetij, kratko: nas tehnično izobraževal!)
B izu Kamnika so kooali kredo, malenkostno podjetje s peščico rudarjev. Elen med njimi mi je rekel: Gospod, jaz sem bil že trikrat prodan! Taka podjetja s par stotisoči vrednosti romajo namreč iz roke v roko židovskih špekulantov in na našem jugu jih imamo na stotine. Tudi domača brezbrižnost je kriva, da se de a loti tuj podjetnik, ker domačin ne pozna dela ali skooari z denariem. Iz takih podjetij nastanejo tuje naselbine (Lžič), domačin pa kolne, ko se priselijo potujčevalci v deželo.
Ko 1 omo za vse svoje potrebe imeli lastna podjet.a tedaj bo utihnila tuja širokoustnost; spomnimo se edmo književnosti, ki nemške bukvarje med Slovani bog.ti kakor bi ž ven v obljubljeni deželi. Kdo je že prtštel milijone nemških kniig med nami? Ni čuda feko štajerski industrijec o Dalmaciji toži, da bi izgubila z njo štajerska železna industrija dobrega Odjemalca: kolesa, stroji, oboji, posode, štedilniki in tisoč drugih predmetov le iz e n e tvarine; kje pa je cin, cinik, svinec, aluminij, jeklo itd? In po vrhu ugodna lega naše domovine ob morju in na prehodu na obljubljajoči Balkan! Treba nam je torej biti pripravljenim, da sami zagrabimo za priliko in obrt, trgovino, promet, plov3tvo drugim iztrgamo; a ker je treba mnogo glavnice, so v to v prvi vrsti ne posamezniki temveč naši denarni zavodi poklicani, kajti pnlka se ne ponovi še enkrat. Kar bi zamudili, bi za vedno zamudili!
• * •
Nepotrebne kronovinske meje nam škodujejo v šolskem, uradnem, cerkvenem in gospodarskem oziru. Za obmejne Slovence bi bilo velike važnosti ikobi bili pritegnjeni k našim kranjskim uradom, mej tem ko v tuji kronovini kot manjšina ne dosežeio veljave. Meja med Avstrijo in Ogrsko nam odtumje Hrvate v t govinskem oziru ker so ondi drugi predpisi, zakoni in diugaJen promet. Kronovine same na sebi niso zložene po gospodarski koristi posameznih doline m skupaj spadajočih krajev, temveč poljubno, kakor je zgodovina n.n sla, ne glede na kulturne koristi, ker se tedij itak zanje niso brigali. Mesto da imamo za cel narod iste šolske predpise, je v vsaki deželi drugače; mesto da imamo skupna prometna sredstva, so v vsaki deželi drugačna, mesto skupnih postav za enako ozemlje imamo različne uredbe n e-glede na prikladnost krajev, Severni Štajer živi v
drugačnih pogojih nega slovenski Štajer; slov. Koroško životari odtrgano od juž iih sosedov, in soLčna Primorska ima tri deželne zbore, veliko večja Štajerska enega samega za dva različna dela (slovenski in nemški.) B la Krajina se nagiba na Hrvaško, a odriva jo meja; Vipava pripada na Goriško, a se stiska v Kranjsko, in isto velja za Hrvaško in Bosno.
Tukaj se vidi, kako breznačelno so posamezne dežele nastale in vendar njih meje razne »kapacitete* zagovarjajo; so pač možje, ki so vse prej, nego veščaki v potrebah naše domovine!
Kako bi se med Jugoslovani razvila industrija in domača obrt, ako bi promet uredili, železnice in ceste po svoji volji in potrebi gradili in upravljali, za odjemalce skrbeli in tujo polovičarsko robo odbijali. Kaj je bilo Porenje, dokler ni bilo združene Nemčije? Nič! Šele enotna dižavna ob ika je povzdignila ondotne plavže in tovarne, kapital se je v podjetjih večal, država ga je moralno podpirala in Odjemalci so se množili. Kruppa brez Nemčije ni misliti in.. Siemens je glede elektrike dvignil državo na diugo mesto (takoj za Angleškim, ki je na prvem), ko pred njim sploh ni imela električnih podjetij. Lto velja tudi za stote tovarne, železnice, ceste in stoti promet. Okorna uprava je padla!
Revščina po vojni nas bo silila štediti in t daj bomo štedili tudi pri upravi. Saj je luksus, da je tistih malce poslov porazdeljenih med deželno-vladno, dtželno-odborsko, glavarstveno in občinsko upravo, ko bi enotna inštanca ceneje in bolje delala. Naše ceste upravljajo zasebniki, graščaki, občine, okraji, dežele in država; šest faktorjev, pa so kljub temu drage in — večinoma strme (posebno na Koroškem I) in slabe. Tako je tudi v drugih stvareh I
V našem javnem življenju se mora obveljaviti praktičen, izkušen mož v vsth zastop h in ne izšolan teoretik, (ponajveč juri>t) bi o dtželnh. ikrajnih irt krajnih potrebah nima dosti pojma. Poznamo glavarja, ki deset let ni šel izven stanovanja drugam nego v urad in na komisijo; kako je ta mož svoj okraj poznal ? In taki gospodje delajo najtehtnejša poročila o ljudstvu in deželi; kaka so, vidimo na uspehih. Posebno vojska nas je učila, ali mdi izučila, ne vemo!
Da mora razumeti vsak javni uradnik jezik ljudstva, o tem niti ne govorimo. Dandanes se posebno nemški upravniki v občevanju z domačim ljudstvom oprimejo kake naredbe iz Abrahamovih časov in naj ves svet ve, da je slaba, ker je zastarela, na nji jašejo. naj se tudi vse polomi ali naj ljudstvo lakote gine. Tudi to vemo iz vojske!
Tako gospodari povsodi suha naredba mesto žive besede, študirana, teoretična glava mesto praktične izobražene osebe, pisarniška trma mesto ljudske na klonjenosti. DeUaracijske točke zahtevajo skupno delovanje ob domačih močeh in pod temi pogoji nam bo edino mogoče ustvariti si vsestransko zadovoljivo bodočnost v cerkvi, šoli, uradu, prometu, obiti in trgovini. —
Zato zahtevamo od naš h poslancev in ostalih glasnikov ljudstva: neumorno po tej poti naprej do zaželjenega cilja v slogi z ostalimi Jugoslovani I
Narodni svet.
A. — »Slovenski Narod" je sprožil misel uje-dinjenja slovenskih političnih strank in stvoritev enotne slovenske deklaracijske stranke. To misel utemeljuje z Uvaževanjem, da je treba že danes na to misliti, kako si bomo uredili svojo Jugoslavijo.
Misel sama na sebi je lepa in vsega uvaževanja vredna. Kot pravi »Slovenski Narod", je našla prav mnogo odmeva med slovenskim razumništvom. To zlasti iz razloga, da nam je treba enotne narodne reprezentacije.
In baš to okolnost hočemo tu razpresti, pa iz drugega vidika.
K pojmu vsake pravne osebe, vsake obstoječe skupine spada, da ima organ, po katerem more nastopati. Dokler nima svojega urejenega zastopstva, pravna oseba še ne obstoja. Po svojem zastopstvu šele more izražati svoje namene, določati sklepe, uravnavati dejanja.
Naš narod je taka velika skupina oseb. Kdo jo zastopa na zunaj? Politične stranke? Te so zastopnice pripadnikov iste politične struje, toraj le enega dela narodove skupnosti. Posamezna narodna in kulturna društva? Ta so le delci celotne skupnosti, predstavitelji posebnih mislecev in narodnih delavcev. Mimo njih ostane še velik del neorganiziranega naroda. Državni zastop? Ta ima še največ opravičbe, da zastopa narod na zunaj, ker je v to izbran. Pa pravi organ celokupnega naroda to ni, tudi on je voljen po strankah in le z namenom, da zastopa narod v zboru dežel, ki so zastopane v državnem avstrijskem zboru.
Pridemo do zaključka, da naš narod do danes nima organa, ki bi pravoveljevno zastopal njegovo mnenje na zunaj, izprašal njegovo voljo, izvajal njegove sklepe.
In danes živimo v dobi, ki zahteva od vsakega naroda, da ima dobro organizacijo, dobro zastopstvo in spretno vodstvo, ki bo znalo v primernem času in na primernem mestu izraziti narodovo voljo in izvesti narodove sklepe.
To je bilo menda pred očmi onim, ki so sprožili zahtevo po enotni slovenski stranki.
Ali je zato potrebna politična stranka?
Potrebe narodove so različne: kulturne, gospo-spodarske in politične v ožjem pomenu besede. So potrebe, ki zadevajo cel narod brez razločka političnega mišljenja in čuvstvovanja. pa tudi potrebe, ki zadevajo dele naroda, sledeč njihovim strankarskim mislim in nagnenju. Da se zadosti prvim, je treba organizacije celega naroda, drugim služijo posamezne politične stranke.
Politična stranka ni torej nikdar sposobna zastopati naroda, tudi takrat ne, če se slučajno ena ali druga točka njenega programa krije s trenotmmi zahtevami celega naroda odnosno programi drugih strank. Pojem politične stranke ima nekaj tako oseb-stvenega, da ga ni mogoče raztegniti na cel narod. Jednotna politična stranka bi bila le poskus, ki bi životaril le malo časa, pa ne bi ljudi nikdar tesno združil.
In vendar ravno danes živo potrebujemo enotnega narodovega zastopstva.
To pa si lahko ustvarimo brez posebne tozadevne stranke, pa tudi ne oziraje se na že obstoječe politične stranke in struje. Tako zastopstvo mora predstavljati vse dele naroda; zato pa mora biti nepolitično, da bo vrhovna narodova inštanca v vseh skupnih zadevah.
To bodi naš narodni svet.
Ni mi treba obširneje kazati, kaj pomeni narodu narodni svet. Saj vidimo in občutimo vedno živeje, kaj je sosedni nemški „Volksrat" In čutimo prav mnogokrat, česa nam nedostaja, ko se gre za celokupne narodove zadeve.
Samo en primer: Vsak narod ima svoje Efijalte; v odločilnih trenotkih izdajo narod in pripeljejo sovražnika v domovino, narodni vojski za hrbet, da j) lažje porazijo. Kdo je tukaj opravičen soditi take izdajalce? Kje je tisti organ, ki izreče poslednio sodbo nad glavo takega človeka, ki ga izključi iz narodne skupnosti? Kdo je tu, da izvrši tako obsodbo? Na koga naj se tukaj ozira naš preprosti človek, ki ne more sam presojati vseh okoliščin? Doklej more posameznemu voditelju zaupati?
Potreba narodnega sveta je jasna. Brez njega ni narod organiziran. Nima jezika, da bi govoril, nima rok, da bi delal, nima nog, da bi hodil.
In kaj šele narodna disciplina 1 Kdo naj o njej govori pri tej razdrapanosti naših organizacij?! Z njo zadenemo pri priprostem človeku vedno na isti stereotipni ugovor: »Saj ste vsi enaki. Vsak gleda najprej nase". Seveda, ker se snujejo organizacije po osebnostih, po strujah, da se doseže strankarska "moč. Narodova potreba odločuje malokdaj.
Kako razdrapana je naša gospodarska organizacija! Seveda, ker ni snovana po temeljnih načelih narodnega gospodarstva, nego po zahtevah osebnega in strankarskega egoizma.
In kdo naj to sodi in obsodi?
Le narodni svet, to je zbor, izbran iz celokupnega naroda. Ne zastop, izbran proporčno iz političnih strank; tu bi prišel strankarski egoizem le še bolj do veljave in borbe. Temveč zastop izven politike, brez strank, izbran naravnost iz naroda, da čuva kot vrhovni čuvaj nad celim narodom, njegovim živ-Ijenjen, njegovo usodo.
Dajte, izberimo si tak svet!
Dr. Krek in ŠusteriKev govor.
c. — „Resnica" je pisala, da je bil dr. Krek navzoč pri Susteršičevem govoru v „Unionski dvorani" po sarajevskem umoru.
Člankar »Resnice" ga je menda videl celo pritrjevati Susteršičevem izvajanjem; če ne on sam, pa vsaj njegov vir. Tem potom vprašamo javno one o-gromne stotine, ki so takrat napolnile veliko Unio-novo dvorano, je li kdo videl na zborovanju dr. Kreka? Pisec teh vrstic je bil na zborovanju* in ni videl tam dr. Kreka in je celo izvedel, da doktor takrat ni bil niti v Ljubljani. Še malo čudno se mu je zdelo, da se dr. Krek prireditve ni udeležil, ker je vedel o njem, kako visoko je cenil pokojnega prestolonaslednika.
Kot otroci smo čuli o čudovitem dajnogledu, s katerim se vidi celo skozi goro in ki prinese gledani predmet „čisto pred oči;" rekli so nam, da ga imajo .višji" pri vojakih. Pozneje nismo čuli več o njem. Sedaj se je pa izkazalo, da imajo ta daljnogled v uredništvu »Resnice : ž njim je gledal nekdo, ki je spisal ali navdihnil notico v »Resnici," dr. Kreka, ki ga ni bilo v Ljubljani, in daljnogled ga mu je prinesel — v Unionovo dvorano. Treba bo paziti, da „Resnica" tega daljnogleda ne bo rabilu prevečkrat!
Ali pa ni morebiti dr. Krek slišal o dr. Šuster-šičevem govoru in mu pri tej priliki pritrjeval, »Resnica" je stvar sprožila, zato jo izpeljimo do konca! Seveda je slišal dr. Krek o glavnih točkah govora in je bil — nejevoljen, Povedal je, da je dal dr. Šusteršiču nasvete, kako naj govori na shodu': napade naj srbsko in ravstrijsko vlado, ker sta te dogodke zakrivili! Dr. Šustešič pa tega ni storil.
Zadnja tri leta so nam v marsičem izbistrila po gled in nam pokazala, kako pravilno je bilo dr. Krekovo stališče. Sarajevski umor je bil plod sovraštva Srbije proti Avstriji. Ali je bila Avstrija na tem nedolžna? Kdor je bral članke, ki jih je pisal pvkojni dr. Žitnik med balkansko vojno v »Slovencu," ne bo temu pritrdi1. Sicer nam pa ni treba stikati tako daleč nazaj. V prvem tednu letošnjega leta je izšlo v »Slovencu" nekaj uvodnikov, ki nam ki čejo v spomin, oziroma povedo v prvič velevažne dogodke iz avstrijske zgodovine. Kdo ni n. pr. obstal pri čitanju začudenja, ko je izvedel v številki z dne 2. januarja o madžarskem patriotizmu leta 1859 in 1866? »Sporazumno z Bismarkotn so nabirali (sc. Madžari) prostovoljce, da bi za hrbtom napadli cesarske čete, ki so stale v boju s Prusi. General Klapka je bil kot špion pri Bismarku v pruskem glavnem stanu. . ." Tam izvemo, kar nam sicer ni novo, a vendar potrebno, da se nam predoči večkrat, da so se Srbi obrnili leta 1804 na Dunaj s prošnjo, naj jih Avstrija sprejme pod svoje okrilje kot enakovredne Hrvatski ali Banatu. Pa na Dunaju so odklonili. — Usodepolna zmota, ki je rodila toliko gorja in ga nnjbrž še bo. . . — Ker Avstrija ni marala, je stopila zopet Rusija na njeno mesto kot varuhinja Srbov proti Turkom." Seveda Nemci in Madžari so se bali ne le takrat, ampak še 1 1877, da bi ne postala Avstrija preveč - slovanska. Dalje izvemo i/, imenovanega uvodnika, kako so ravnali 8 Srbi na Ogrskem v zadnjih 50 letih. »Kaj so vse med tem Madžari uganjali zoper Srhe na Ogrskem, se še lahko domisli tisti, ki je prebiral liste od leta 1867 naprej do konca minulega stoletja. Nastalo je zatiranje in preganjanje, ki ni nič zaostajalo za nekdanjim turš v i m. Kdor je kazal svojo narodnost jav no, je moral v ječo ali pa v prognanstvo. Nastali so spet begunci kot v turških časih, toda v nasprotno stran, iz Ogrske v Srbijo. Da niso ti reveži hvalili Madžarov pri svojih bratih onstran Donave, je pač verjetno. Da se je mišljenjn Srbov po krivdi Madžarov do Avstrije sploh spremenilo, je žal, da res, a krvi so tisti, ki so tako grdo ravnali z ljudstvom, krivi so pa tudi vladni krogi, ki so vse to gledali, pa molčali. — Tukaj je pravi vir in začetek vseh poznejših nesrečnih z a -p 1 j e 11 j a j e v." (Podčrtal priobčevatelj.) Kar 60 avstrofilBkemu kralju Milanu dali na Dunaju in v Pesti, je bilo zanj in za Srbijo strup.* Kako je nastopila naša monarhija v balkanski vojni nasproti Srbom ki so napravili konec petstoletniin krivicam, kako smo jim Zc branili prost dohod do morja, da bi bili še nadalje navezani izključno na naš trg. Kako smo zadeli ob zavzetju Skadra ponosni narod v srce, nam je že v svežem spominu. Iz navedenih dejstev izvajati posledice in poznati razpoloženje Srbov je
bila dolžnost naše vlade in njenih oraanov. O pokojnem prestolonasledniku smo vedeli, da je bil prijatelj Jugoslovanov; na globokovernega katolika smo stavili svoj up, da on ne bo eden izmed tistih, ki »upoštevajo razmere," kot pravi Cankar, ampak da iskal najprej božjega kraljestva in njegove pravice, vedoč, da mu bo vse drugo navrženo. Mož je bil pokazal že s svojo poroko s Slovanko, da hoče biti brez predsod kovin samostojnega mišljenja. Zato je legla z njegovo smrtjo težka žalost na vsa srca, ki 80 sanjala o preporodu Avstrije ne »durch das deutsche Wesen." ampak po nauku večne Pravice. . . In ogorčenost
Ali pa ni
Miru se bližamo; želimo ga pospešiti kar najmočneje Zato se skušamo uglobiti tudi v dušo nasprotnikov, doumeti njihove težnje ; preživeli smo že ono dobo, v kateri smo mislili, da je v vojski vsa pravica na eni strani in vsa krivica pri nasprotniku. To spoznanje je predpogoj prihodnjih prijateljskih odnošajev. Po našem mnenju ima tudi cesarjevo po-miloščenje političnih zločincev enega izmed glavnih virov v tem spoznanju. Tudi med Nemci se že najdejo ljudje, ki pravijo, da Bmo Srbe gnali v vojsko s svojo carinsko politiko. Vojska je kazen božja za države in narode. S čim smo jo zaslužili? Države si izprašujejo vest — prvi korak k poboljšanju. Dobro, delo jim stori, kdor jim pri tem pomaga.
Tri nujne potrebe.
Ž. - Poslanci pripovedujejo o silovitem vtisu, ki ga je bil napravil dr. Korošec na avstrijske delegate s svojim govorom o strašni brezpravnosti in trpljenju Jugoslovanov med vojno. Nemškim delegatom bo bledeli obrazi presenečenja in ogorčenja kajti nihče ni mogel verjeti, da so se take stvari smele dogajati nad 7 milijonskim narodom, ki je po vseh bojiščih žrtvoval junaški brambi monarhije večino svojih mož. In prihajali so k voditelju avstrijskih Jugoslovanov in mu priznali: Sedaj razumemo zakaj ste Jugoslovani taki; sedaj razumemo vaše radikalno stališče proti dualizmu in vladi, vašo zahtevo po združenju vseh Jugoslovanov monarhije, kjer naj se vlada ljudstvo samo strogo demokratično brez tujerodnih oblastnikov.
Za hip so nas tujci spoznali in skušali so n3m biti pravični. Ali nam to dejstvo ne daje misliti, da nSs tujci premalo poznajo In tSw ne morejo umeti upravičenosti naših tožb in zahtev. Po pravici trdimo, da se še nobena vlada v monarhiji ni potrudila, da bi potom svojega časopisja trajno skrbela za resnične in pravične opise razmer in potreb posameznih avstrijskih narodov, kar bi veliko pripomoglo do medsebojnega umevanja, spoštovanja in pravicoljubja. Tako delo vlade bi bilo proti dualizmu. Velikomestno nemško časopisje, po veliki večini v rokah kapitalistov, take plemenite naloge ni smelo izvrševati že radi svojega gmotnega dobička ne, katerega je vleklo iz paljenja narodnih strasti in sporov. Obmejno nemško časopisje, kakor ga poznamo v naših krajih, za to nalogo tudi ni pripravno, ker mu sovraštvo j-mlje jasen pogled in stvarno sodbo o tujerodnih sosedih. Tako nemški narod niti v Avstriji, še manj v Nemčiji, kjer to posebno pogrešajo, ni imel prilike, da bi bil stalno dobro poučen o življenju Slovanov v monarhiji. Tako je bilo mogoče, da je nemško židovsko in obmejno prenapeto časopisje ustvarilo pri Nemcih krivo sodbo o naših razmerah in nas razu-pilo kot sovražnike nemškega naroda in države. In vendar hočemo samo svojo pravico. Smo odločni pristaši miru tudi med narodi monarhije in ker ta mir ne more biti pravi, če ne sloni na pravici, zato tako odločno branimo svoje pravo, kakor odkritosrčno spoštujemo pravico soseda s tujim jezikom.
Zato najdemo že v prejšnjih časih pri severnih in južnih Slovanih, zlasti Slovencih, časopise, ki bo si bili postavili nalogo nemški narod poučevati o naših razmerah. Vsi ti listi pa so bili zgolj krajevnega pomena, ker 80 bili zasnovani samo za tujo narodnost iste dežele, zato svoje dobre misli niso mogli dovolj široko in glohoko širiti in so tudi kmalu zaspiili s svojimi ustanovitelji. Danes pa so časi drugačni. Naš narod se sam zaveda, da je njegovo mišljenje drugo, politični cilj drugi, gospodarska k rist druga, zunanji svet pa je tudi prišel do spoznanja, da je naše vprašanje svetovnega pomena, zato je tudi povsod in nič manj pri Nemcih zanimanje za nas večje. Ali ni tedaj primerna misel, da dobimo v nemškem jeziku dnevnik, ki bi podajal točno sliko o avstrijskih Slovanih.
Kakor smo izvedeli, se na Dunaju pripravlja akcija za ustanovitev nemškega dnevnika, ki bi bil glasilo »Jugoslovanskega kluba" in »Češkega Svaza". Akcijo vodi dr. Koro ec. Dunaj je pri nas še vedno časnikarsko središče in zato se ne bojimo, da bi list ne urpeval. Na našem jugu bi tak dnevnik gotovo prevzel veliko število naročnikov ,N. Fr Presse," .Reichposte", »Zeit" in drugih listov. List bi bil važen činitelj v boju za našo svobodo in pravico. Prepričani smo, da je med nami že toliko spoznanja, da bodo narodni in denarni krogi našli potrebna denarna sredstva za tak list.
Pri tej priliki pa kratko omenjamo še dveh nujnih potreb. Mislimo namreč, da bi se s tesno stanovsko organizacijo jugoslovanskih časnikarjev dalo veliko zboljšati in dvigniti naše liste, obenem pa nameravanemu dnevniku dati dobrih sotrudnikov. Prav tako čutimo živo potrebo, da dobimo svojo lastno dopiso-valno centralo, ki bi jugoslovanske in zunanje liste hitro oskrbovala 8 poročili o vseh dogodkih javnega, kulturnega in gospodarskega življenja Jugoslovanov.
Naročajte in širite naš list!
Kultura.
Fr. Tratnik: Begunci, 6 skic, z verzi dr. Alojzija Gradnika. Izdala »Umetniška propaganda" v Ljubljani. Cena 6 K.
»Begunce" je izdala Propaganda v lepi salonski obliki. Tako počasi prihajamo do spoznanje, da smo potrebni tudi reči, ki se imenujejo upodabljajoča umetnost, posebno še reči, ki so umotvori naših umetnikov. Pozno spoznanje, da doumeti drugih, tujih ne moremo preje, predno do dobra ne poznamo samih sebe, je prav lep in dober ter razveseljiv začetek. Naša upodabljajoča umetnost nam je — razen tistim, ki sede v Ljubljani in izvolijo ob priliki obiskovati umetniško razstavo, kadar je odprta — do sedaj takorekoč deveta dežela, dočim so drug narodi, n. pr. Nemci, že davno prišli do lepe mislij da je tudi upodabljajočo umetnost treba razposlati med ljudi, da zvedo, kaj imajo. Nekoliko začetka je bilo že tudi pri nas z razglednicami — reprodukci, jami, ki jih je bila začeja izdajati Umetniška propaganda; toda to je premalo. Treba je umetniških albumov.
Tratnikovi »Begunci" so skice. Poznamo jih že z razglednic, ki jih je izdala Propaganda; toda tuka pridejo te risbe do močnejšega izraza, ker so re-; produkcije v lepši in večji obliki. Dasiravno so same risbe, so začrtane globoko in z vso silo tiste tragike ki je med vsemi našimi upodabljajočimi umetnik, lastna samo Tratniku. Tratnik je eden velikih, ki iščejo novih poti. Iz vseh risb odseva to hotenje. Odi prve do zadnje nam brez barv, samo s težko črto slikajo bridkost, pregarijanost, brezdomje in kričanje po strem, kar je zadelo naše ljudi od Soče. Ni solze, pa povsod polno solz; nikjer tožbe, pa vendar kriči iz vsake črte. Sestradani otroci, pripognjene matere in^ starci in v praznoto strmeče oči; nazadnje pogorišče, posušeno zidovje in polomljeni vozovi: to so slike, ki trkajo na prihodnjost. Slog sam je teža in bridkost, občutena in brez solz izjokana.
Le ena neharmonija je v albumu: Gradnikovi verzi, ki so prazni in nič ne povedo, še manj pa, da bi mogli poglobiti risbe. Tuintam spominjajo na Lovrenciceve iz Očenaša. Zakaj se Tratnik ni dogovoril z Lovrenčičem? Lovrenčičev Očenaš bi dobil tako sebi primerno streho; kajti edino tiste pesmi m pa Zupančičeva legenda iz ene zadnjih številk
risbe	8 3 bi b'Ie vredne' spremljati
Razglednice, ki jih izdaja Propaganda, se zelo razprodajajo. xNajv bi se ta lepi album še desetkrat bolji: v vsako hiso naj bi šel. Tako bi imeli ljudje pred seboj te s krvjo posejane slike-njive, iz katerih naj zraste nova moč.
v	hrvatskih književnika" v Z^bu^zdaja
ze četrto leto krasno književno umetniško revi o »Hrvatska Prosvjeta". Prvi urednik je bil starešina »Domagoja Peter G r g e c (sedaj v italijanskem ujetništvu), sedaj pa jo urejuje dr. F e r d o R o ž i g, ki je med najboljšimi zagrebškimi umetniškimi kritiki. Pri listu so najboljši pesniki: Milan P a v e 1 i č Vladimir Nazor, K a t a I i n i č - J e r e t o v i Poljak Izidor, Bogomil Toni, Joso B e-nac. Kostelnik (Malorus), A. B. Šimic, Non-c a in drugi. - Novelisti so : D j u r o V i I o v i č, Matasovic Narcis Jenko, Binički, Sa-batin Vijolič-Ljubičič, J. Sironič; kritiki
I1"'., ,JU6- Marakovič, Vid Blazinic, Jurko-vic, Dellale, Simic T. Dravski, Novak. »Hrvatska Prosvjeta ima odlično mesto v jugoslovanskem kulturnem gibanju.
LjubjansKi Zvon bodo letos urejevali Oton r-U,P a ' A"l?n Loboda in MiianPugelj, ki je odložil uredništvo »Slovana". List se razširi na 80 strani m stane zato letno 20 K, katere je treba vplačati vsaj do 20. januarja. Mogoča je tudi polletna naročnina.	y
C *rniola Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko imajo v 8. letniku v 3 in 4 zvezku sledečo vsebino: ?al®n,,kl: MJ,lk?T Ko«' ^minska gastaldija L 13,7 (konec) Dr. R Nachtigall, Dob.rdo - Doberdob. Arnold Luschm von Eber.greuth, Ein Zusammenstofi der Landstande von Krain mit der Orienialischen Kompagnie. Dr. J. Ponebšek, Naše ujede, II., (nadaljevanje). Alph. Paulin, Ober d ie in Krain adventi ven Euifbrbia- A ten der Sektion Anisophyllurn. Slov-s t v o # Jahresbericht des Madchen - Inslitntes in Bischofiack tiber das Schuljahr 1916 17. (Mantuani.) P. Robert Senn. Die Griindung von Sittich. (Prof. L. Petauer.) P Robert Senn. Zur Aufhebung Sittichs im Jahre 1784. (Prof L. Pettauer) P. Robert Senn. Ein Mannspurger Pnesterverein unter dem Protek-torat der Cisterci^cr. (Prof. L. Pettauer.) Prof. Dr. Fr. Kossmat Di^ morphologische Entwicklung der Gebirge im Isonzo- und oberen Savegebiet. (F. Seidl.)
tt c/ Pr;T Jos- Mantuani, Neznan rimski napis V. Steska f Henrik Dejak. Dr. J. Š-r., + Henrik S?', „Seska Cerkničan Jurij Texlor (15,2-lbOi), I. Vrhovnik. Kdaj je bila'sezidana sedanja sentpeterska cerkev v Ljubljani ? Fr. Podkrajšek. Zvonovi na Ljubljanskem gradu. V, Steska, Roko-pi m kanon ljubljanskega kapitlja. Dr. H. Hren, Neki odlok ljubljanskega škofa Tomaža Hrena. Dr. bv. bajovic, Rjavi lunj. Društveni vestnik: Dr Jos. Mantuani, f Dr. Janez Ev. Krek. Društveni n za,.leto 1917- Društvenim udom. Novi udje. Umrli udje. Za varstvo prirodnih spomenikov. Podobe: f Henrik Dejak. f Dr. Janez Ev. Krek. Dva načrta lege rimske hiše. Merkurijev kamen iz Emone. Egiptovski jastreb. Brkati ser.' Noga egipt. jastreba. Noga brkatega sera. — Vzorno revijo resnih znanstvenikov toplo priporočamo kakor tudi pristop k Muzejskemu društvu.
Svečana ot orne./ zagrebške medictas«<e fakultete se vrši danes ob 10. dopoldne v vseučiliški auli v Zagrebu. Na me icinski fakulteti bodo za enkrat predavali dr. Perovič anatomijo, dr. Langhofer zo-ologijo, dr. Tučan min.ralogijo, dr. Bendel fiziko in dr. Janeček kemijo.
Drobtsne.
Ni vež naš Človek tisti, ki se doma v »Resnici" izjavlja za majniško deklaracijo, v dunajski »Reich-posti" pa objavlja po vrsti članke, kjer imenuje našo politiko »prostaško katastrofalno", kjer denuncira našo stranko, da je veleizdajalska, ker si želimo, da naj se Avstrija spomni svojega poslanstva in v svobodni Jugoslaviji ustvari privlačno središče, kamor bi lahko prostovoljno pristopili vsi balkanski Slovani, ni naš človek, ki dolži našega škofa, da podpira
veleizdajalske težnje in »Jugoslovanski klub", v katerem imajo „svobodomisleci in razkolniki veliko besedo", ni naš človek, ki se ogreva za realno, .pozitivno politiko resničnosti", kakor jo je vodil že dvajset l«-t tako uspešno, da so uspehi te realne politike enaki ničli v narodnem, kulturnem in v upravnem oziru, v gospodarskem pa podobni mrvici miloščine, ne pa enaki pravici in deležu, kakor nam gre. Ker se nikdar ni zavedal, kako pravico ima naše ljudstvo samo v sebi, zato je mislil, da pride vsa pravica od vlade, „od zgoraj", zato je bil naš narod vedno spodaj. Sedaj pa se ljudstvo samo zaveda svoje osebnosti, svoje pravice, svoje razumnosti, svoje volje in svoje moči, zato so tistega človeka, „Resnice - Reichsposte" dobro označili v ministrstvu z besedami: „Ein Stern, stark in Nieder inken . . ."
Polžev, trnjev in križev pot. Leta 1915 je šel mož k vojakom, njegova družina še danes nima podpore. Na dopustu gre vprašat pa deželno vlado, kjer so ga surovo odpravili, da tam prošnje ni, zato naj gre na magistrat. Tu ga je prijazni poročevalec potolažil in poslal nekam drugam, kjer bo izvedel za natančnejše podatke. Nad vse prijazni zapisnikar mu urno napravi listek s pomirjevalno opazko, da ni edini trpin te vrste. Pošlje ga z listkom na vlado, kajti tam morajo imeti prošnjo. Tam mu listek raztrgajo in vržejo v koš, češ: prošnja bo kmalu rešena, samo še nekaj poizvedb je treba. Možu je potekel dopust in v slovo nam je zapisal: „S težkim srcem bom odpotoval nazaj, toda ne iz strahu pred smrtjo, ampak srce mi teži misel na stradajoeo družino, za katero bi moral skrbeti pravzaprav jaz kot oče". — Mož ima prav: nobena kanclija ne nadomesti očeta.
V „Kesnici" pa ni tako, kakor je v resnici. Upravi svet .Učiteljske tiskarne* nam piše: Št. 3. dr. Šusteršič-Lampetove .Resnice" laže, da je bil list .Dan* plačan iz Belgrada. Upravni svet Učiteljske tiskarne izjavlja nasproti tej lažnjivi trditvi, da takoj brezplačno izroči dr. Susteršič-Lampetu .Učiteljsko tiskarno," ki jima sicer ni bila naprodaj za nobeno ceno, ako oba resnicoljuba dokažeta, da je .Dan" dobil le en vinar podpore iz Belgrada.
Nadalje se .Resnica" huduje nad učiteljstvom, ki je opravičeno razburjeno, radi čudnega postopanja deželnega odbora pri izp ačevanju državnega enkratnega prispevka. Piše, da deželni odbor do 5. janu-varja ti. še ni prejel nobenega denarja in zato je deželni odbor naj predujma čez pol miljona iz svojih sredstev. Deželni odbor bi bil lahko opustil priliko za .velikodušnost," kajti .Laibacher Zeitung" z dne 4. ti. poroča pod 3. tm. uradno z Dunaja; Kjer so deželni zastopi želeli (namreč delna izplačila državnega prispevka), jim je vlada dala ... na razpolago primerne delne zneske 70 miljonskega zaklada." Ne rečemo, da se deželni odbor ni pravočasno bil potrudil za pravočasno izplačilo delnega zneska, toda velikodušnosti vseeno ne moremo priznati njegovemu predujmu.
Dr. Šušteršič o sebi. Prejeli smo dopisnico: „Poslali so mi 3. številko „Resnice" na ogled^ Motto na prvi strani se glasi: „Mogoče je enega človeka imeti za norca celo življenje. Mogoče je, nekaj časa varati ves svet. A vseh ljudi vedno imeti za norca, ni mogoče". — Kako se to geslo lepo vjerna z dr. Šustersičevim delom I
Večkrat bereš med inserati naših dnevnikov, bodisi v .Slovencu" ali .Narodu": Iščem stanovanja, kdor mi mi ga preskrbi, dobi za nagrado 100 K, ali 2 kg masti, itd. To je sramota za časopis, ki sprejme tak inserati Revnejši ljudje, ki vsega tega ne pre morejo, bodo konečno morali ostati brez stanovanja in strehe, če se bo to še kaj dolgo nadaljevalo I
.Hrvatski Dnevnik," glasilo sarajevskih .ein-undftinfzigerjev" urejujeta dva častnika avstroogrske armade, kar je v hudem nasprotju z vojaškim pravilnikom I. del, § 7, točka 48, odstavek a. In to je dovolil general Sarkotič.
Krekov spomenik.
Društvo ,Dr. Janez Ev. Krek" sporoča, da se
J'e na utanovnem občnem zbotu izvolil sledeči odbor: >redsedink dr. Josip Mantuani, ravnatelj dež. muz.; pr dpred ednik: Matej Hafner, c. ki. notar. Odborniki: Dr. Izidor Cankar, d ž po-1 J >sip Gostin-Čar (blagajnika namestnik), dr. Fran Jež (tajnika na mestnik), Alojzij Mukež, Anton Mrkun (blagajnik), Ivan Rataj, dr. Vinko Štaben in Alb.n Zajec (tajnik). Namen društva je: 1. kupiti hišo z vitom, v kateri je sianoval dr. Janez Ev. Krec in jo ohraniti v dobrem stanu 2 zbrati in ohraniti vso zapuščino dr. Kreka, 3. zbrati in izdati v tisku spse dr. Kreka in 4. dohodke prodan h spisov in morebitna darila porabljati v dobrodelne namene predvsem zi ustanove ali podpore za s-lovenske visokošolce. čauarina znaša na leto 2 kroni in naj se pošlje na naslov bUgajnika: Anton Mfkun, žjpnik na Homcu pri Kamniku.
Ker je namen društva, zbrati vso zapuščino dr. Kreka, t. j. njegovo opravo, knjige, spise, korespondenco itd., se vsi pri atelji in znanci pokojnika nujno naprošajo, naj vse izposojene knjige, spise itd. takoj vrmti blagovolijo na naslov: Društvo dr. Janez Ev. Krek v Ljubljani, Priso na ulica št. 8.
Za Krei\Ov spomenik ie že nabran.h okoli kron 60.000.
e • «
Za dr. Krekov spomenik. Naši upravi so poslali: S'ov. hrvatski bog"slo>ci goriškega semenišča Zat čina, D .lenjsko 64 K Dekleta pri shodu v Vipavi 14 66 K Ivan Mrcina, učite j, Lože pn Vipavi 5 K N.ineno-van po dr. Lovru Pogačniku 50 K. Mjrjan Saidarušič, veletržec, Zagreb 210 K. M adi Jugoslovani nabrali v Ilirski Bstnci 25 K- Franc Zoreč, župnik v pokoju G r. Šce p. Toplice 20 K. Alojzij Zupane kapi n. To-pbce 10 K. Družba na svatbi g. rez. nadporoč. Verij-a Schweiger v Črnomlju, dne 6. jan. 1.1. 50 K
Vojska.
š. — Zdi se, da so vse fronte zamrznile. Čitamo o lokalnih napadih na planoti Sedmerih Občin, ob Piave itd., a vse je brezpomembno. Mezopotamija in ruska fronta sta čisto mirni, iz Palestine pa poroča Allenby, da je šel zopet nekoliko proti severu.
Na vsak način se pa pripravlja nekaj vel kan-skega na zahodu. Czernin je napovedal sodelovanje avstrijskih čet, časopisje entente piše zelo razburjeno Pravi, da je zbrala Nemčija vso silo tukaj, da so prišle naše armade na pomoč, pristavlja pa, da bo tudi ententa spravila na noge vse, kar se da. Na Francoskem je Clemenceau preklical vsa oproščeni a, A nglezi rekrutirajo nove letnike, Amerik
se podviza s pošiljanjem nadaljnjih ojaČenj, pristanišča ob Kaualu so prenapolnjena. Vse kaže, da se bodo borili tam na Francoskem v nemški armadi tu ii naši polki. Na drugi strani pa vsi vodilni možje zagotavljajo, da so prežeti želje po miru. Kdo jim verjame?
Narodno gospodarstvo.
Jugoslavija v številkah.
II.
Š. — Zadnjič smo pregledali kulturne površine in pa vrste žita na jugoslovanskem ozemlju. Videli smo razne odstotke travnikov in pašnikov. Poglejmo, kaj ti travniki redijo, kaj se pase na njih, kako veliko je ntše bogastvo na živini. Se ve.ta morarro omeniti, da so pasme kaj različne: alpski in pa kraški značaj, poleg tega pa še niž ni. To je pa le v dobro, ker je pri različnosti izmenjava tem lažja.
Napravimo si tabelco in primerjajmo številke. Štajersko in Koroško smo vzeli kar celo in bomo pozneje v podrobnejši razpravi ločili sever od juga. Številke veljajo za 1. 1910.
Goveda: Prašičev:	Ovac:
Štajerska	683000	837000	87000
Koroška	22201)0	186000	71000
Kranjska	227000	177i<00	24000
Primorska 139)00	112000 219000
Ddmacja	105000	71000 1,028000
H vaška	1 136000 1,163000	850000
Bosna-Herceg. 1309000 528000 2 502000
Takoj prvi pogled nam kaže velikanska bogastvo banovine in pa Bosne Hercegovine glede goveda. Upoštevati moramo pa, da govedo v onih deželah ni istovrstno kot je naše; a če je že v sedanjih ra,:merah tako, ko je narod tlačen na vse strani in mu ne dajo možnosti pouka in napredka, ko v onih deželah ni skoro nič kmetijskih in podobn.h šol, kolika bo bodočnost I
Prašičereja kaže v zadnjih letih velik napredek, samo na Kranjskem n. pr. od 1.1900. do 1. 1910. za 60 odstotkov I
Kraški značaj velikega dela Primorske in pa Dalmacije ne da uspevati tej panogi; isti prjav se nem kaže še v Bjsm-Heicegovint, zato je pa Hrvatska tem bolj bogata. Ker pa dosedanie vlade niso napravile nikak h zvez med revno Da macijo in bogato Hrvatsko, ni bila mogoča nobena izmenjava. In vendar bi bil Dalmatir.ec lahko zamenjal, saj ga vidimo pii tretji panogi, pri ovčarstvu, na prvem mestu, takoj za njim Bosanci, zlasti na jugu.
Absolutne številke namreč niso merodajne, primerjati jih moramo s številom prebivalstva. Zato napravimo drugo tabelico in poglejmo, koliko giav t.h treh posameznih vrst pride na tisoč prebivalcev.
Ooveda: Prašičev: Ovac: Štajerska	474	580	60
Koroška	563	470	181
Kranjska	432	3 8	4«
Pomorska	155	125	245
Dalmacija	162	110	1591
Hrvaška	433	444	324
Bosna-Hercegovina 689	278	1317
Kaka razlika I Skoro 700 glav goveda pride v Bosni Heicegovini na tisoč ljudi, samo okoli 160 pa na Primorskem in v Dalmaciji. Alpski značaj severa se kaže pri relativnem številu, primerjaj Štajersko in Koroško z Dalmacijo in Primorsko! Za Hrvaško je relativna številka razmeroma manjša, zaradi večjega števila prebivalstva; vendar je od vseh jugoslovanskih dežel prva, ker pridejo pri Koroški in Štajerski večje odstotne številke na nemšii sever.
Sedaj pa o»ce. Pet ovac pride pri nas na Konjskem na 100 ljudi, na Primorskem že 25, a v Dalmaciji 160! Kiaška tla. Bogata je tudi B *sna in Hercegovina, 132. nekako v sredi je Hrvaška, slhbša je Koroška in Kranjski podobna je Štajerska. Ne moremo dosti povdarjati razlike med severom in jugom; že opetovano smo to omenjali, pa se mora zmiraj ponavljati. Kajti ie raznoličaost vrst zagotovi državi popolno neodvisnost na 2unaj.
Vsega skupaj so našteli na omenjenem ozemlju — zopet izvzamemo kraje ogrskih Slovencev, Medji-murje, Bičko in Banat — I. 1910 skoro štiri milijone goveda, nad tri miliione prašičev in pa skoro pet milijonov ovac. Upoštevajoč prebivalstvo vid'mo, da pride na 1000 liudi okoli 520 glav goveda, 420 prašičev in pa nad 650 ovac.
Te številke so visoke, pa jih bomo lahko dvignili še zelo visoko. Še večje se nam vidijo, če j>h primerjamo z onimi drugih dežel naše monarhije. Na Češkem n pr. kjer je živinoreja vendar tako razvita, vid:mo na 1000 ljudi nekaj nad 400 goveda, nad sto prašičev in pa okoli 150o*rac Tudi Ogrska s svojo znano živinorejo zaostane za Jugoslavijo, ka iti relativne številke so tele: pri govedu 440 na 1000 ljuii, prašičev 440, ovac pa 320.
• • •
Spoštovani pisec nam piše o razmerah pred vojno, ki je te naše gospodarske panoge strašno oslabila. V bodoče bomo morali misliti ne samo nato, kako naj dvignemo našo živ norejo v širšem pomenu, za kar so dam v naši zemlji sijajni predpogi in sicer nič hianj kot za poljske sadeže, ampak v prvi vrsti bomo morali skrbeti, da si ohr<>n mo vsaj toliko dobre plemenske živine, da se bomo mogli zagotoviti vsaj počasen a zdrav razvoj teh gospodatskih panog Da bi centralistična ustava in vlada imeli dovolj smisla, kaj šele i denarja za te naše življtnske gospodarske potrebe, ne verujemo. V lastni jugoslovanski državi, ki bi imela dovolj samostojnosti, a vendar trdno zvezo z ostalimi dižavami sedanje monarhije, bi bilo mogoče te stvari hitro in uspešno reš ti v našo in skupno korist. (Op. ur.)
Narodno gospodarske drobtine.-!.-
M H. — Demokratizem 1 Ta mogočna beseda pretresa tla celega sveta. Pred njenim dihom trepetajo tisoč letne naprave, izginjajo tisoč letne meje . . . Koliko upov budi ta mogočna beseda v srcu tistiih milijonov, ki so stali lepo ob strani na odru svetovne zgodovine, in koliko str.hu pri onih, ki so dosedaj odločevali o življenski sreči milijonov . . ,
Verovali smo v demokratizem, ker smo verovali v napredek človeštva in varali se nismo. Demokratizem že prihaja. Že se majejo stebri človeške družbe, socialnih naprav, vsega . . . i Nekoč sem sedet na kiopici s starim Lukovcem. i Bil je premožen posestnik, a star in onemogel. .Zakaj ne izočite posestva sinu?" ga vprašam, .sin bo lažje nosil breme gospodarstva." Pogleda me nezaupno ta
počasi odreže: .Težko sem spravil skupaj premoženje. Bojim se, da ne bi razpadlo." Kdo bi mu štel v zlo, da se je bal za svoje premoženje. Mož ni premislil, da mora konečno vendar umreti, in da mora vsekako mlajši rod nastopiti gospodarstvo Bojijo se demokra-tizma tisti sloji, ki d^nes gospodarijo, ampak demokratizem že prihaja. H tirno mu nasproti, da nas ne prehiti, da nas ne omami s svojim burnim prihodom, da ne bomo trpeli škode . . . Spremenil bo celi svet, preobrnil naše narodno gospodarstvo, porušil bo vse temeljne pojme o človeški družb . Polje teh sprememb bo neizmerno in spremembe bodo temeljite. Na razvalinah porušenih idej bo nastalo živahno vrvenje. Pošli bodo modroslovci, pravniki, narodni gospodarji, agrarci in indrustnjci, in nosili bodo skupaj stavbeno gradivo za nove stavbe človeške družbe. Prišel pa bo tudi naravoslovec, H so ga dosedaj trpeli ie bolj ob slrani in odkazali mu bodo v zboru graditeljev odlično mesto, ker vedo, da bo leta največ pripomogel, da najde trden materijalni temelj za trdno stavbo. In to delo se lahko že prične, Čim prej tem bolje. Podam naj za začetek nekaj temeljnih idej. Človek je sam sebi najbližii. Pričnem naj s človekom Učeni profesori so učili: .Najdražje in najvažnejše blago je človek." Ce obrnemo pogled v preteklost, je bil človek res le blago. V dobi svetovne vojne niti najdražje in niti ne najvažnejše blago, skoro bi rekel blago brez prave vrednosti. Koliko se je grešilo nad človeško dostojnostjo. Zgodovinarji in pisatelji bodo z lahkoto spisali cele knjige. Pa obrnimo pogled v prihodnost, v dobo demokratizma. Enakost, bratovstvo. prostost. In ljubezen. Osebnost bo prišla do veljave, do spoštovanja. Osebnost bo sveta, pa naj bo hodnični obleki. Celota bo ščitila osebnost, celota bo skibeia za osebnost. Oiebnost ne sme propadati, se ne sme zatirati, osebnost ne sme trpeti. Kar je bilo v preteklosti dostojanstvo, to bo v prihodnjih osebnoat. To čudo bo izvršil demokratizem.
Agrarna enketa. Pri poljedelskem ministrstvu na Dunaju so se začela večdnevna posvetovanja o zvišanju naše poljedelske produkcije. Poljedelski minister ima namreč velik načrt; našel je namreč, da imamo v Avstriji 2.731.000 ha sveta, ki je potreben zboljšanja, kar bi zahtevalo 3 miljarde 280 mlljonov K stroškov, toda ta zboljšana zemlja bi bila nato vredna 5 miljard 460 miljonov in bi na nji zrastlo 77,840.000 meterskih stotov žita, krompirja, pese in krme. Dosedanja letina v teh pridelkih, ki znaša 311,000.000 meterskih stotov, bi se povečala kar za 25°/0. Vlada misli posebno skrbeti za umetna gnojila, kar bi bilo pri nas lahko vsled bogatih vodnih sil. Ce izvedemo te melioracije, bi lahko doma pridelali dovolj živil in krmil, cene bi padle, davčna moč kmeta bi se znatno povečala. Vlada misli to stvar tako izvesti, da se posestniki združijo v prisilnih zadrugah. Minister je izjavil, da ne misli posegati v deželno samoupravo. O razvoju razprave bomo po-jočali.
Naši vrednostni papirji. Dunajska borza je 3. med vojno cenila avstrijske vrednostne papirje. Proti lanski polletni cenitvi so se kurzi bistveno zboljšali. Tako n. pr. 4 avstr. zlata renta od 108 na 112, 4 °lo kronska renta od 76.25 na 78, ogrska 4 "/„ zlata renta od 108 na 118, ogrska kronska renta od 78 na 8275. Vojna posojila so se zboljšala do 1*5 Poskočile so tudi delnice raznih bank, najvišji kurz, ima peštanska komercijalna banka 5850 K, padle pa so delnice pri paroplovnih družbah, poskočile pa pri cementu in stavbinskih družbah, poskočile pri elektrarnah, padle pa v železarstvu in v orožarnah, zelo pa so se podražile petrolejske delnice vrednost nih papirjih imamo v Avstriji okoli 60 milijard K.
Prehrana. »Zeli" poroča, da so se pri ministrstvu Httferju vršila posvetovanja dežeinih piedsednikov. Uspeh ni razveseljiv. Letošnja letina ni bila dobra niti pri nas niti v Rumuniji. Pri pregledovaniu zaleg so dognali le take množine, da ni mogoče kriti dnevne potrebe. Zato pridejo ostrejše odredoe, da se natančno pospravi letina, kar najbolj strogo bodo zatirali tihotapstvo z živili. Ni še gotovo, ali bodo znižali množino moke na osebo. Z ogrsko nimamo nobene trdne pogodbe glede žita in kakor je sedaj na Ogrskem, se ne moremo zanašati na ogrsko pomoč.
Politika.
Jugoslovani In Čeh'. Med Hrvati si osvaja majniška deklaracija vedno več pristašev. Njena velika moralna sila spravlja na dan vsak dan več izjav in ra'kraja vrste koalicije, ki nima poguma, da bi se očitno in odločno izjavila za naše zedinjenje. Zašla je v hudo krizo, iz katere ni druge rešitve kakor po jasni poti majniške deklaracije. Frankovci sami so se skušali približati .jugoslovanskim" strankam, pa jih je javnost zavrnila. V Bosni pada število naročnikov .Hrvatskega Dnevnika", ki se je prodal v tujo službo proti deklaraciji. Kolikor bolj se bliža odločilna ura tudi za nas, prav tako zmaguje deklaracija po vsem jugu. Na Slovenskem je S. L. S. izjavila, da je pripravljena delati deklaracijsko politiko v tesnem stiku z napredno stranko, ki bo ravno na jutrajšnjo nedeljo na zboru svojih zaupnikov razpravljala o položaju primerni reorganizaciji slovenskih političnih strank. Trenutno stoji v ospredju vprašanje slovenskega .Narodnega sveta". V našem boju nam stoji zvesto na strani bratski češki narod. Druži nas ista kri, ista brezpravnost, isto vojno trpljenje, obenem pa spoznanje, da Slovenci in Čehi kot dva najbolj na zahod potisnjena slovanska naroda, imata nalogo, da zvesto branita načelo: svobodo in pravico za vse. Za božične praznike sta si oba naroda poslala prisrčna voščila. Na Sv. Tri Kralje pa so v Pragi zborovali vsi češki državni in deželni poslanci Češke, Moravske in Šlezije, okoli 150 jih je bilo in sklenili so veličasten manifest češkemu narodu, da mu povedo, kakšen je njegov položaj, njegova pravica, njegov cilj in pot v tej kritični uri mirovnih pogajanj.
Cenzura je manifest zaplenila, prav tako pozdrav dr.^ Korošca v imenu Jugoslovanov in češki odgovor našemu narodu. Nikdar ra cenzura ne bo mogla zapleniti češkega in jugoslovanskega srca in prepričanja, da imamo tudi mi pravico do svobode, da smo za samoodločbo narodov, za demokratičen mir, katerega bi smeli skleniti samo v soglasju z zastopniki ljudstva. Tudi ne bo cenzura zabranila, da se oba naroda v zvestobi borita skupno za skupno svobodo. Celo hvaležni moramo biti cenzuri, ker nam odkriva naše stanje, bistri pogled in krepi voljo.
Notranja politika. Viadi m na tem. da bi džavni zbor traino zboroval. Množe se govorice, da ji je neljub vsled mirovnih pc gajanj v Brestu Litovskem. V demokratični državi bi ljudstvo gotovo ne bilo obsojeno v molk. Državni zbor se snide šele 22. t. m.
zborovat pa bo menda le teden dni, da .reši* pto-
računski provizorij. Nemški radikalci zopet kličejo, nai se združijo vse nemške stranke zoper .veleizdajalske* zohteve Čehov in Jugoslovanov. Čehi napovedujejo zanimive in odločne interpelacije glede na mirovna pogajanja v Brestu Litovškem, na vrsto pa pridejojo tudi številne interpelacije glede madžarskih zahtev po samostojni armadi.
M >dž*rl. V času, ko imajo celo naši vodilni možje na jeziku besede: .demokracija", .brez aneksij*. .samoodločba narodov", se Madžari prjpravljajo na aneksije znotraj in zunaj svoje dežele. Znani so njihovi načrti, da še bolj priklenejo nase Hrvaško in Reko, objamejo pa tudi Dalmacijo, Bosno-Hercegovino, in tudi del Srbije jih mika, da dobijo neposredno zvezo z Bolgarijo. Doma pa pripravljajo volilno reformo, ki je tako sestavljena, da se roga vsaki pošteni demokratični misli, kajti manjšini Madžarov daje večino poslancev, nemadžarskim narodom pa take predpise, da bodo volitve samo novo sredstvo za madiarizacijo ki je očitno v nasprotju t vsemi nravnimi načeli in duhom časa. Pripomniti moramo, da ne vodi madžarsko ljudstvo te politike, ampak samo vlada oči sloj večjih posestnikov, premožnih in inteligentnih stanov. Zahtevajo tudi samostojno ogrsko armado, kot najvišji znak današnje dejanske neodvisnosti in premoči v gospodarskem in političnem oziru. Hočejo, da naj jih veže st Avstrijo zgolj oseba vladarja. To zahtevo zagovarja ministrski predsednik, ki te dni na Dunaju čaka, da cesar potrdi ta njegov program. Mi nimamo nič proti, če Madžari sami pomagajo podirati dualizem. Ue njim ni svet, zakaj naj bi bil nam!
Poljsko vprašanje. Nemški in avstrijski cesar sta sprejela regentski svet novega poljskega kraljestva. Izdelali so že načrt za poljsko narodno vojsko. Pri mirovnih pogajanjih v Brestu Litovskem sta osrednji velesili dovolili, da je tudi posebni poljski zastopnik navzoč pri razpravi o poljskih zadevah. Kakor znano stojita osrednji velesili na stališču, da se je poljski narod, kar ga je bilo v Rusiji, že odločil o svoji bodoči državi. ,Illustrovany Kur^er Codzieny* poroča, da je Nemčija ruske Poljake postavila pred alternativo : če hočejo dobiti Litvo z glavnim mestom Vilno, se morajo nasloniti na Nemčijo, sicer pa se naj naslonijo na Avstrijo in dobijo Galicijo. To zadnjo rešitev posebno priporočajo Madžari in zato že z ozirom na bodočo Poljsko, ki bo v personalni uniji z Avstrijo, zahtevajo tudi sami personalno unijo in samostojno armado. Poljsko vprašanje še ni rešeno, čeprav se rešuje že dve leti. Te dni je prišel Wilson z novim predlogom: Samostojna Poljska naj združi v sebi vse ruske, pruske in avstrijske Poljake.
Mirovna pogajanja. Boljševiki so vendar prišli v Brest Litovsk, kamor je prišel tudi njihov ljudski komisar za zunanje zadeve Trockij. Naš zunanji minister je odgovoril ruski predlog glede premestitve pogajanj da iz tehničnih vzrokov ne morejo na nevtralna tla v Stockholm, kjer bi ruski poollašceneci bili izpostav* Ijeni še večjemu vplivu in intrigami enente. Vprašanje, kako naj se izvede ljudsko glasovanje v zgoraj omen-jenih deželah bo rešila posebna komisija. Ker ententa ni poslala svojih delegatov, se pogajajo samo o separatnem miru. Ruski narod je gotovo potreben miru, zato je verjetno, da bo sklenjen separatni mir ie do 18. t, m., ko se zbere ruska ustavodajna skupščina. Ljemi mora skleniti mir, če tudi bo žrtvoval nekaj prvotnih načel, kajti drugače izgube boljševiki na Ru^em vse zaupanje. Njvo pa je, da se mirovnih pogajanj udeležuje tudi ukiajinska republika in sicer sa-mostojno in neodvisno od Rusije. Trockij je priznal narodm piavico samoodločbe v toliko meri, da narodi celo lahko odpadejo od države. Ukrajinski delegat pa le izjavil, da je navzoč v svrho kontrole in informacije, da pa mlada neodvisna republika, ki hoče kasneje ostati v veliki zvezni Rusiji, želi demokratičen mir med vsemi državami In ta mir mora zagotoviti tudi manjšemu narodu v državi popolno in neomejeno pravico do narodne samoodločbe. Zastopniki osrednjih sil so izjavili, da bodo kasneje povedali svoje stališče glede ukrajinskih nazorov.
Ententa sicer ni prišla k pogajanjem vendar se je približala za velik korak k miru. Naši oficijozni listi sicer pišejo, da so Lloyd Georgeovi in Wilsonovi vojni pogoji nesprejemljivi, vendar vsa druga javnost ta dva govora sodi z večjim upanjem, ker sta že v tonu milejša in kar je poglavitno: jasna in spravljivejša. Lloyd Georges in Wilson poudarjata, da ententa noče razbiti Nemčije, ne more pa priznati kake svetovne nadvlade Nemčije in je v strahu xa svet vni mir, dokler ne izgine pošast pruskega militarizma.
Njene zahteve so med ostalimi: obnovitev Belgije, povrnitev Aizacije, neodvisna Poljska z vsemi Poljaki, enakost pravic med narodi, naj si bodo veliki ali majhni, Kaj pravi enteta o naši monarhij: ? V obeh govorih stoji, da razdelitev Avstro-ogrske ni ententin vojni cilj, pač zahtevajo pravičnost proti Rumunom, glede Italijanov pravi Lloyd George, da je treba zadosti naravnim zahtevam Italijanov po združenju z narodom istega plemena in jezika", Wilson pa pravi, .da naj se meje Italije uredijo z jasno označenimi narodnimi črtami". Oba sta tedaj zavrgla italijanski pohiep po jugoslovanski zemlji In morju. Seveda si oba od daleč dovoljujeta vmešavanje v naše notranje razmere. Tako pravi L(oyd George, .da bo splošni mir toliko časa ogrožen, dokler avstrijski in ogrski narodi ne dobijo samovlade na podlagi resnično de-mokratičn h načel*. Wilson pa postavi deseto .zapoved" : .Narodom Avstrije, katerim želimo zavarovani in zagotovljeni prostor med narodi, naj se zagotovi prilika, da se morejo avtonomno razvijati*. Mislimo, da nn>mo nič manjši patrioti, če tudi mi v svoji deklaraciji zahtevamo isto.
Kaj pravijo v V a t i k a n u , kjer stoluje zemeljski namestnik Kralja miru? Vatikansko glasilo piše: Že o Lioyd-Georgesa govoru, ki ni tako spravljiv kakor Wiisonov: .Anglija je vojne cilje entente v nekaterih točkah omilila, tako da so za nasprotnika sprejemljivi. Piogtam aigleškega premierja se je tako približal predlogom grufa Ciernina, da se skoraj zdi, da je dušel trenoiek, ko se morejo točke, v katerih so si mnenja Še nasprotna, precizirati in izpopolniti. Sedaj je vista na Nemčiji in Avstro-Ogrski, da govorita in povesta svoje mnenje. Upajmo, da to storita, bodisi javno ali, kar bi bilo še boljše, v tajnih pogovorih z zastopniki entente. Če bo v tth pogovorih na obeb straneh najti primerno popustljivost, more postati morda žirek, ki je izšel iz Londona in Bresta Litov-sktga, jutranja zarja miru*.
Izjavite se za deklaracijo!
bora, priobčila kaj takega. Na eni strani je moral urednik — ne podpisani, ampak dejanski — dobro vedeti kot šolan žurnalist in politik, da resne elemente v svoji stranki, dotične, ki žele res izvedeti resnico, s takimi neslanostmi le odbija. Če hoče kdo bralcu natveziti, da se je gibanje, ki je združilo z nepričakovano silo ogromno večino Slovencev, rodilo iz takihle otročjih vzrokov, pomeni to žalitev inteligentnega pristaša. Na drugi strani pa je moral pričakovati, da bo deželni odbor težko dobil večino sodnikov na svojo stran, ako povzroči, da se zadeva obravnava pred sodnim stolom javnosti. Naj nam bo dovoljeno osvetliti neko prakso našega deželnega odbora, proti kateri se mora tudi obrniti naše gibanje, pozno sicer, a s tem večjo odločnostjo.
Stvar sama, za katero je šlo, je mnogim znana. Na deželni Slov. trgovski šoli poučuje ves čas njenega obstoja poleg rednih učiteljev zavoda večje ali majše število zunanjih učiteljev. Število ur, ki so jih ti imeli, je bilo različno; v zadnjih letih je znašalo to število redno nad 20 tedenskiA ur, tako da bi bilo treba nove redne učne moči z začetno plačo ob stalnem nameščenju 3640 K, s pravico do petletnic in do pokojnine, oziroma do preskrbe vdove in sirot. Ti zunanji učitelji so bili plačani za vsako uro s 3 (reci: tremi) kronami, Ce je bil učitelj bolan ali na katerikoli način zadržan, če je dan, ko bi imel imeti uro, prišel na praznik ali počitnice, ni dobil seveda ničesar. S temi tremi kronami so bila plačana sledeča dela: 1) eno uro pouka; 2) popravljanje zvezkov pri jezikih in stenografiji; 3) udeležba pri konferencah in pisanje zapisnikov; 4) vsa opravila in pisanje s klasifikacijo. V prvih dveh letih vojske so bili vsi zunanji učite ji možje s popolno akademično izobrazbo, oziroma z dovršenim bogoslovjem. Kdor misli, da je bilo pri njih ob času vojske dejansko manj kot tri krone za uro prebo-gato plačilo, ta naj primerja, kaj računa za uro dela zdravnik ali odvetnik ali celo boljši inštruktor v zasebnih hišah. Saj do teh učiteljev Slov. trgovska šola ni imela prav nikakšnih drugačnih dolžnosti kot bolnik do zdravnika ali klient do odvetnika. Učitelj je Dil plačan za uro kot dninar, ne kot nastavljenem Če je zbolel, ni to zavoda nič brigalo, razen da ni bilo treba ur plačevati, podobno kot klienta ne briga nič bolezen odvetnikova. Ta plača je približno odgovarjala renumeraciji, ki jo je dobival začetnik suplent na državnih srednjih šolah pred uvedbo službene pragmatike. Tu je dobil namreč letno 100 K za tedensko nejezikoslovno uro ah 120 K za jezikoslovno. Med vojsko se je ta remu-neracija vsled draginjskih doklaa in službene pragmatike znatno zvišala. Razloček je bil le ta, da dobi suplent svojo plačo tudi, če je bolan, ali zadrzan, da si s tem, da ob vstopu v službo dela za malenkostno odškodnino, zasluži stalno nameščenje z vsemi dobrotami državnih uradnikov, zunanji uci-Selj na Slov. trgovski šoli je bil pa s temi tremi kronami popolnoma odpravljen. Ena tedenska ura na Slov. trgovski šoli je donašala pri povprečno 35 urah v celem letu letno 105 K, seveda, če ni bil učitelj nikdar bolan ali zadržan. Isto plačo kot profesorji so dobivali tudi ljudskošolski učitelji, če so poučevali kot zunanji učitelji. In deželni odbor ve, da ti kruhoborski mladini niso zahtevali do Božiča 1. 1915 nikdar kakega zvišanja, dasi so se tovariši večkrat čudili, da poučujejo ob tako neugoduih pogojih, zlasti glede brez lastne krivde zamujenih ur, in je menda Gangl v deželnem zboru predlagal enkrat odškodnino 5 K za uro. Saj nazadnje tudi nadure na državnih srednjih šolah niso bile plačane dosti drugače.
Prišlo je prvo leto svetovne vojske. Pouk na Slov. trgovski šoli se je pričel še le po Vseh svetih in zaključil v drugi polovici maja ob izbruhu vojne z Italijo. Istočasno so zaprli vse srednje šole v Ljubljani. Vse šole so plačevale redne ure in nadure svojih učiteljev enako, kot če bi bilo šolsko leto trajalo redno dobo. Poleg te plače so dajale vse Šolske oblasti učiteljstvu ob pričetku prihodnjega šolskega leta tudi .podpore". Izraz „podpore" tu sicer ni pravilen; podpora se daje tistemu, ki si sam ne more kruha služiti; če pa jaz ob vojnem času plačam hlapcu nekaj odstotkov več, ker je vrednost denarja padla in temu primerno cena blagu zrasla, potem mu ne dam „podpore," ampak le zasluženo plačo. Na trgovski šoli je v 1. 1914/15 trajal pouk le pičlih 7 mesecev. Ostali učitelji so bili plačani enako kot v prejšnjih letih, le zunanji učitelji na Slov. trgovski šoli so bili oškodovani za povprečno 30 °/n zaslužka. Tedenska ura jim je prišla le na okoli 70 K letno. Nastalo je tole čudno razmerje: Ce je poučeval eno uro nemščine učitelj zavoda z izpitom za meščanske šole kot naduro, je dobil zato letno 120 K in še doklado k stalni plači. Za isto delo je pa dobil profesor z izpitom za gimnazijo le okoli 70 K. Ob času, ko je deželni odbor čisto pravilno drugemu učiteljstvu plačo zvišal — pardon! nakazal večje število kron kot pred vojno — je pri zunanjih učiteljih „profitiral."
V zimi nastopnjega šolskega leta 1915'16 so štirje gimnazijski učitelji in dva kateheta opozorili
na to kuratorij Slov. trgovske šole in prosili, da se jim uredi plača tako, da v prejemkih ne bodo zaostajali za ostalimi učitelji zavoda, k" imajo nadure. V kaki obliki so to želeli, ali naj se zgoraj navedena razlika naknadno izplača, ali naj se nagrada za posamezno uro zviša, se danes ne vemo več spominjati. Zgodilo se namreč ni ne eno ne drugo. Prošnja je romala k deželnemu odboru, toda odgovora ni hotelo biti. Menda je rešitev prošnje bila zapopadena v nekem sklepu deželnega odbora, da se učiteljem, ki so zaposleni na državnih zavodih, ne da podpora.
Ti ljubezniva „podpora"! Če plačam uslužbenca tako, kot je primerno plačilni vrednosti denarja -ali je to podpora ? Mi deželnega odbora nismo prosili nikake podpore, ampak smo zahtevali le primerno plačo. Če deželni odbor zviša plačo za delo, naj jo zviša povsodi! Enakomerno naj se prilagodi odškodnina za delo novi denarni vrednosti 1
Ali pa je teh par kronic vredno, da o stvari toliko pišemo? Morebiti zaradi nastopnega.
Sedajle bomo pričeli .natolcevati" 1 Oziroma povedali bomo, kako so dotični učitelji „natolcevali* g. deželnega glavarja že takrat Do danes se niso namreč še nič poboljšali.
Govorilo se je med njimi: O stvari bo odločal deželni glavar (kuratorij sploh takrat ni bil sklepčen). Izrazil se je, da ta stvar spada med »personalije,* ki so njegov referat. Naša vloga bo rešena ugodno, ako kdo izmed vlagateljev osebno posreduje pri njem- Dobil bo tam nekaj opazk na ušesa, ki jih bo bolj težko poslušal; opozorili ga bodo, kaj se spodobi ljudem, ki dobe „podporo", a plača se bo vendar zvišala, čeprav nekareri izmed vlagateljev spadajo med .mladine".
Tega izmed prosilcev ni hotel storiti nihče. „Mla-dini"stojimo na sledečem stališču: Oblasti so zato tu, da rešujejo vloge po svoji vesti. Če je moja stvar upravičena, jo morajo rešiti v mojern smislu, naj kdo osebno posreduje ali pa nihče! Če pa ni upravičena, se ne sme ozirati na nikake osebnosti! Storimo vestno svojo dolžnost in zahtevajmo solidarno svoje pravice 1 To načelo naj stopi na mesto protekcije in uradništvo ne bo izgubljalo ugleda in samostojnosti s tem, da pritiska na kljuke veljakov. Izobraženec naj reče o sebi s Horacom: „.. . vitat. .. superba limina potentiorum civium!" („izogiba se ošabnih pragov veljakov.") Narod, pri katerem se smisel za vestno vršenje dolžnosti druži s primernim ponosom, je zrel za samostojnost. Vse spoštovanje pred oblastjo, ki upošteva svetopisemske besede: „Najstrašnejša sodba bo zadela tiste, ki so bili predstojniki 1" Naredimo pa najpoprej sami pri sebi konec vsemu, kar ni vredno svobodnega človeka! Svoboden narod je svota svobodoljubnih poeuincev.
Naše prepričanje je: Ker smo se držali tega načela, zato tudi od deželnega odbora nismo dobili tega, kar nam je šlo po božji in človeški pravici. Prav je, da nam niso dali ničesar! Sicer bi morebiti dobili včasih pod nos ne samo, da so nas ^spravili h kruhu," ampak da so nam tudi na kruh namazali — medu.	Eden izmed prizadetih.
V svoji radovednosti smo izvedeli in to sporočamo svojemu dopisniku: Ko je začetkom letošnjega leta deželni odbor z lepo pohvalo za vzorno delo odslovil prejšnjega »mladinskega" ravnatelja, in so odšli iz zavoda »mladinski" profesorji, je deželni odbor začel plačevati ure po 4 K. (Opomba uredništva).
Pošten Nemec o Jugoslovanih.
Izza svojih d jaških let se spomin;am, da je včasih prišlo med nami in hrvaškimi oziroma srbskimi tovariši do različnih nazorov, ki so se v poostreni oblrki pokazali zlasti tam kjer smo zajedno živeli, na pr. v bogoslovnem semen šču v Gorici. Izrekali smo manj mile sodbe o Hrvatih v tem ali onem pogledu, oni pa so nam odgovarjali: .Vi Slovenci govorite tako, kjer ste upoznalv naše kulturne prilike iz njemačkih knjiga, jer su vam bili profesori — Njemci". Prav so govorili, do pičice resnično. Iz kalnih knjig smo zajemali svoje znanje O Hrvatih. Srbih, Č'nogurch? Mari iz srbohrvaške literature ? Nikdar 1 Nemški romani, nemški potopisi itd so b li viri, iz katerih smo črpali svojo učenost. Gledali smo na Balkan skozi nemška očala. Tako smo mislili, tako čutili, tako govorili. Hrvat nam je bil (odpusti besedi!) sv . . . pastir, Sib divjak, Črnogorec barbar. Č sto po nemško. Ko se je po bogo-slovmci raznesla vest o umoru pokojnega prestolonaslednika, si čul iz ust takih slovenskih Nemct v oziroma nemškh Slovencev samo eno: .Vsi Srbi so morilci, vse S be je treba obesiti, vse Balkance po-streliti". Nemška očala, nemški vpliv. V tem slogu so pisali Nemci, ki so kar tekmovali med seboj, kdo bo bolj očrnil Slovence in Slovane. Izjeme so bili nemški pisatelji, ki so vsaj poskusili pisali bolj objektivno. Taka bela vrana je urednik nekega krščansko-s' cialnega
Vaša blagozavednost! Šesti puli je razdeljen v štiri predale in stoji že proti desnemu kotu, tam, kjer je vhod k glavnemu katalogu moje jezikovne tovarne, sistem Pleteršnik & Bartel. Gospodična A d v e r b i j a je izurjena prodajalka v prislovni stroki. Ce se ne morete odločiti za to ali ono obliko, vprašajte jo za svet, in pokazala Vam bo moje izborne krajevne, časovne, načinovne in vzročne prislove. Poizkusite, ne boste se kesali. Moji prislovi so trpežni, v platno in usnje vezani, z zlatom obrobljeni, do Vaše velecenjene smrti in še dalje rabljivi. Pridite in poglejte I
Sedmi pult vsebuje predloge različnih sklonov, od rodilnika do orodnika; najbolj pa bi opozaijal na to, da se moj predlog .kljub" veže z dajaln kom, .raz" s tožilnikom (n. pr. raz streho) „pri" z mesinikom (ort nas, pri njem), .pri" z dajalnikoin je delo neke nemš<e tvrdke. Moj blagajniški dnevnik piše .s* pred trdimi, „z" pred mehkimi soglasniki. To posebno priporočamo Vaši blagointeligenci, ki bi, če tako ne piše, utegnila trpeti škodo na zadnji komponenti Vašega imena. Oglasite se torej pri mojem trgovskem sotrudniku go spodu Predlogu, ki Vam bo rade volje dal vsa potrebna pojasnila.	. , ,
Vaše b agomišlje na se ustavi še pri zadnjih dveh pultih, pri sedmem in osmem I
Kot je za dobei zavoj treba dobre vrvice, za lepo obleko lepih trakov, za trden zaboj močnh žebljev, tako je tieba za dober jezik pravih, močnih veznikov. Tudi te priporočam slavnemu občinstvu v nakup in rabo. Moji vezniki so solidno blago, ki dtži in veže stoletja dolgo kot jermeni iz Pollakove tovarne v
mirnem času. Pridite in razveselite z nakupom m je srce! Ne ozirajte se na oglase tujih tvrdk, ki Vas hočejo izrabljati s svojimi produkti, iščite le pristnega slovenskega blaga, ki se dobi pri moji prodajalki
Ko n j u n k c i j i.	.....
Deveti pult bi moral imeti po vsej pravici v svojih predalih medmete: ah, oh, joj, ojoj 1 Toda naš jezik ne rabi bolehavega zdihovanja in moledovanja, riaš jezik je močan, zdrav in krepak, vesel zdravja in življenja, vesel mladosti in ljubezni kot fant s pisanim šopkom za klobukom. Zato sem založil mesto medmeta nekaj ducatov gesel, med katerimi so prva: Vera narod, ljubezen, volja in moč.
Obračam se še enkrat na vse one, ki so dobrega srca in blage volje, podpirajte po lastni potiebi in moči moje podjetje. Ti, Adamovo rebro, ki v Selen-burgovi ulici kažeš svoio jezikovno nagoto, pnd na Jugoslovan ki trg, št 90 in poglej, kako lepo narodno nošo ima slovenske slovn Ca. In Ti, slovenski žurnalist, ki prestavljaš Tagespošto od besede do besede, zbudi se in se zavedi, koliko ljudi si že spravil s svojim pisarjenjem v slabo voljo. In Vi, gospodje uradniki, pomislite, .rešu^" svoje akte, da je Vaša slovenščina mnogokrat vse prej kot slovenska. In Vi drugi, kolikor Vas ie: delavci, profesorji, advokati, obrtn ki, zdravniki, kmetje, duhovniki, trgovci, sodniki, n Uarji in davkarji: Postrgajte stari kvas in zamesite novo testo 1
Jezik Očistite Peg.
lista na Švicarskem, Georg Baumberger. ki je izdal več potopisov, med temi . B 1 a u e s Meer und schwarze Berge". Volks und Landschaftsbilder aus Krain, Istrien, Dalmatiea, Montenegro Benzinger & Emsiedeln Kčln/Rh. 340 strani, vezana, 60 ilustracij, štiri marke. Vredna knjiga, da jo ima v zalogi Kato-liška bukvama in da jo prebere vsak Slovenec.
Švicarski urednik pripoveduje med drugim o nekem avstrijsko nemškem poštnem uradniku, ki je bival dalj časa v Splitu ter mu je sedaj opisoval kraje in ljudi. Baumberger pravi: „Znal je na pamet cel register grehov ubogih Dalmatincev. Trmasti so, neinteligentni, potuhnjeni itd. še ostreje da je sodila o njih neka GradčanKa, inženirjeva soproga: „Dalmatinec je največji lopov na svetu, najbolj neumen, surov, goljuf, lažniv. Vse Dalmatince bi morati na smokvah pobesni". Nato nadaljuje pisatelj: .Dedno zlo nemških Avstrijcev je, da vidijo na svojem rodu same čednosti, na drugih pa same napake. Neki Hrvat mu je dejal: ,Mi Jugoslovani ne zahtevamo mnogo, hočemo le ravnopravnost in niti tolike ne, kakoršno imate v Švici. Od enakopravnosti pa ne odnehamo, ne izobraženci, ne kmetje. Ugovarja se nam, da nismo kulturen narod in da naS jecik ne pozna v celi vrsti znanstvenih ved niti enega pomembnejšega dela. Nikdar pa nam niso dali univerze. Pravijo, da smo za vseučilišče premajhni. Toda Danska, Švedska, Norveška tudi niso večje in vendar imajo obsežno znanstveno življenje v svojih jezikih, in to prav zato, ker imajo narodna vseučilišča Lahko je, kratiti nam univerzo, potem pa nam očitati, da nimamo lastnih znanstvenih del". Baumberger pravi, da v tem, kar zahtevajo Jugoslovani, ni nič pretiranega; zato potrjuje naše pravice in trdi, da bi imela Avstrija neprimerno močnejšo oporo v Jugoslovanih, ko bi jim dovolila tesnejo združitev.
Na 179. strani biča Baumberger nemški fanatizem in povzdiguje jugoslovansko strpljivost. Hvali poštenost, iskrenost Daimaiincev. O Čtnigori trdi med drugim, da so ondi nepoznane tatvine, pravtako zločini proti nravnosti. Povzdiguje jugoslovanske narodne običaje iu navade ter poveličuje deviško in zakonsko čistost.
Eno zavrnitev bi dodal I
Tisti, ki radi očitajo našim južnim bratom nož in kri, naj pomnijo: .Tuut comprender c'est tout par-donner", kdor vse razume, vse odpusti. Človek, ki ve, zakaj se ljudje v mrzlih pokrajinah topleje oblačijo kakor prelivalci južne Italije, bo tudi razumel in znal opravičili to senco. Narodu, ki se je moral skozi pet stoletij z mečem v roki bojevati proti krvoločnemu Turku in biti dan in noč oborožen na straži, pač ni šteti v zlo, če mu je prešlo v kri in meso, da nosi za pasom nož. Ali boš morda primerjal par črnogorskih ubojev, v nagli jezi, z milijoni umorov, ki jih prem š-ljeno izvršuje evropska kultura v svoji rafinirani hudobiji nad bitji, še predno so ta zagledala luč svetu? Hic Rhodus, hic salta 1
Strani 250 do 325 so prava apologija Črnegore. Nekje pravi: .Ich grli>ste jeden Montenegriner aus G.fUhlen der aufrichtigsten Hochachtung vor dieser BevOikerung". (Pozdravil sem vsakega Črnogorca s čustvom najodkritosrčnejšega spoštovanja pred tem ljudstvom) Slovenec l Vzemi, sodi in predsodki bodo izginili.
P. S. Da bi bolj in bolj spoznali naš jug, bi bilo dobro, da bi imeli za to potrebne pripomočke. Ali bi ne bilo med drugim umestno, ko bi naši profesorji šli posebno mladini na roko s tem, da bi sestavil" se-znamek vseh v tem oziru priporočljivih knjig in spisov, zlasti iz hrvatske literature? Katoliška bukvama na] bi jih potem imela v zalogi in jih širila po slovenski domovini. Kaj pravite, g. urednik ?
Virgilij Šček.
Spomin iz 1.1913.
1. F. — Bilo je zadnje dneve leta 1913, ko sem cbiskal v Leonišču na smrt bolnega poslanca dr. Ign. Žitnika. Mož je že težko govoril, pač pa me je naprosil, naj mu kaj pripovedujem. Vršile so se deželnozborske volitve, prihajala so ravno sveža poročila z raznih volišč. Seveda se je bolnik predvsem zanimal za svoj notranjski volilni okraj. Bil je žalosten. ,G<ejteu, mi pravi, „ker nisem mogel sam na volilne shode, pa je število mojih glasov padlo 1 Tega nisem zaslužil".
Tclažil sem ga, češ s kakim silnim aparatom sa delali nasprotniki, kako so izrabili njegovo odsotnost, koliko shodov priredili . . . Pomislil je, pomolčal, nato pa rekel: .Kar se tiče shodov, ali mi veru ete, da ne grem prav nič več rad na shode ?" — Sedaj sem molčal jaz. .In veste, zakaj? Ker ne vem ljudem nič povedati I*
—	Nasmehnil sem se ter pomislil: nekaj humorja ima še mož. — A tedaj bi ga bili videli, kako se je dvignil na postelji, kako so se mu zaiskrile oči ter je v svojem temperamentu kar bruhal iz sebe: .Res ničesar, prav ničesar jim nimam povedati! Z državnim zborom sem hitro pri kraju, posebno kadar ne zboruje, o deželnih rečeh pa ničesar ne vem, prav ničesar ne vem. In sedaj naj pa grem na volilni shod!" — .Toda g. doktor, saj vendar dobite vse potrebne informacije v deželnem dvorcu". — .Kaj h . . . ča, ravno tam ničesar ne zvem, pa sem deželni poslanec. Ničesar ne zvem, prav ničesar ne zvem. Kar L. piše v .Slovenca" o deželnem gospodarstvu, toliko vem, in sedaj naj to prež«ekujem Svojim volilcem; če me pa kdo kaj natančnejše vpraša, sem sam tabula raza. — Saj hodim v deželni dvorec po informacije ; pa me pehajo od uradni ka do uradnika, od referenta do referenta, kjer zvem, da sami ničesar ne vedo. Slednjič sem pri deželnih šefih Kako stoji ta stvar, kako ona, da vem poročati volilcem. ,Vse v redu, g. poslanec, stvar je v najlepšem tiru, vse deželno gospodarstvo funkcionira brez napake . Le to povejte volilcem, bo zadostovalo". Pa sem bil milostno odpuščen. — In to ni bilo enkrat, desetkrat, petdesetkrat, . . . vedno — .Da, čul sem" ga prekinem, .da je do teh gospodov včasih težko priti, menda so silno zaposleni ..,"—. .Prijatelj, zaposleni gori zaposleni doli, t o j e s i s t e m , ki se uvaja, in zato pravim, da sem izgubil vse veselje hoditi na shode".
—	Povem: takrat nisem razumel dr. Ž tnika, kako da se more za tako .malenkost", — kot sem takrat mislil
—	tako razburjati. Pripisoval sem vse to na rovaš njegovega sangviučnega temperamenta in njegove bolezni. —- Skoro pozabil sem na to epizodo. In kdo izmed nas nepoučenih rovtarjev bi bil smel dvomiti o popolnoma korektnem postopanju naših najvišjih deželnih funkcionarjev, naših voditeljev . . .! Gorje mu, kdor bi bil to storil 1 Še na prvem shodu, kjer je opozicijonalna duhovščina prvič nastopila, smo drugi ta utis dobili, da smo dejali: sitneži! Namreč opozicija!
—	Sedaj pa po štirih letih sem se spomnil na pogovor z dr. Žitnikom in ga zapisal.
Kultura.
„Martin Krpan" iz „Nove založbe". Naj pripomnim nekaj besed k kritiki, ki jo je priobčil v Ljubljančanki dne 5. t. m. gospod —n—.
Po naglem sodu me je obsodil, da moj Krpan ni Levstikov Krpan. Res nisem utegnil Levstika citirati na špiritistično sejo. Mogel sem se tedaj nasloniti le na Levstikov teiist, ki je po mojem mnenju mojstrki vzor ekonomije z besedami. Če torej moj Krpan ni tak, kot si ga je ustvarila — n—ova fantazija, je temu kriv Levstik. Zakaj pa je »neroda" tako na skritem zapisal, da je bil Krpan — debel? (Gl. stran 30, govor ministra Gregorja!) Če je —„n"—u moj Krpan prevelik, zakaj pa je Levstik (glej stran 3) zapisal, da je bil Krpan .močan in silen človek, — tolik, da ga ni kmalu takega itd.? (NB! Silen ni <= močan!) Torej izjemna prikazen! V starih, boljših, zdravejših časih dvameterski dolgini v naših hribih niso bili redkost, — Krpan pa je bil „fenomen"! Z ozirom na dandanašnje mestne po-kveke pa je zares nerodno, da Levstik ni pristavil Krpanove natančne vojaške mere.
Besede o sklopljenem ježu — Krpanu kot neresno pretiravanje prezrem. Komodno pa Krpan v kočiji res ni mogel sedeti, saj kočije niso bile umerjene za take redke hruste.
Trditev o „v kočijo vstopajočem" Krpanu pa je^— vendarle! — vsaj napol pravična. Res je mogoča tudi ta predstava, Izbral sem res neroden „dvoumen" trenotek. Ko bi mi ne bil stal za hrbtom valpet — čas z neusmiljenim bičem, — bi bil to dvoumnost že sam izločil — z novo risbo.
Polomija pa je zopet trditev, da je Krpan mejača „očividno" prijel okoli života. Očividno je bil —n — očividec. Tu gre pa očividno le za to, kaj je mogoče. Krpan, izreden hamljač, ima pač izredne zmožnosti in manire? Tako se tudi sabelj lažje ubrani.
Da je Krpanova „mala" glava, ki pa ni mala (pa ne samo na tretji sliki!) primerna taki izredni, silni prikazni, to vedo fizijologi in anatomi. Že davno, davno več ne veljajo grški kanoni. (Glej Michelangelove preroke!) Več resnih študij, gospod —n—, več študij!
K koncu se —n— moti, če misli, da bil bil 1 e za odrasle napravil iz Krpana satirično burko. Kdor ima čut za Levstikov tekst, čut za moje risbe, bo videl, da sem tudi te satirične zahteve zadostno izpolnil, popolnoma v soglasju s tekstom.
Naj odgovorim še nekaj kratkih besed na one nenapisane kritike, ki trdijo, da gredo moje ilustracije mimo Levstikovega teksta v tem pogledu, da ne upodobijo oseb, krajev, lokalov itd. tako, kot si predstavlja Močilar kot predstavnik kmečkega ljudstva. Neki moder literat mi je dejal, da sem narisal cesarske hrame take, kot so v resnici, Močilar pa da si jih je predstavljal kot »boljše sobe," ki jih je utegnil videti. Močilar pa pripoveduje na strani 11: .Čudno lepo je tam, še lepše kakor v cerkvi." Tudi najzanikernejša hribovska podružnica že po arhitekturi, vsej opremi, celi sveti ubranosti naprav-lja ves drug vtis nego »boljša soba." Nadalje se n. pr. celo cesarjev sel pripelje z lepo kočijo v četver. Močilar ni videl ali vedel le za orožje voj-ščakov na križevem potu. Dobro je poučen o ce-carski straži, o cesarjevem konjaku itd. Skratka: Močilar ni tako naiven in neveden kot kak Jurčičev kmet iz »Desetega brata". Ilustrator po tem takem glede na resničnost ni ozko vezan. In če kakoršne-koli Močilarjeve predstave, ki jih Močilar vidi recimo kot skozi kopreno v velikih obrisih jasnejše o-črta in v detajlih točno izriše, nastanejo tako, če ne z resničnostjo v vseh podrobnostih skladne, pa vsaj v velikih obrisih resnične in v podrobnostih re-snično-mogoče slike. Seve, če bi pa ilustrator moral podati le točno-psihološke, znanstveno-verne odtise Močilarjevih predstav, potem bi moral biti impresi-jonist najekstremnejše smeri. Ampak vsi ljudje bi dejali: »Z Bogom! Hvala za te čire-čare!" — lite-ratje-kritiki prvi izmed njih.
Veseli me pa izredno, da sem našel vsaj enega človeka, ki me je popolnoma umel brez mojih besed in mi spontano skoraj z mojimi besedami celo to razlož 1, zakaj sem Krpana postavil ravno v baročno dobo. Komur se ljubi, naj premišlja o tem!
Da bi pa ilustrator ustregel vsem bralcem, ki so Krpana že prej brali, — to je nemogoče! Vsak si je ustvaril v svoji glavi svoje slike, seve po svojem znanju in po moči svoje fantazije. Ti naj ilustracije posebej naroče pri komurkoli, — le pri meni ne, kajti jaz sem zdaj Krpana sit! Sat!
Henrik Smrekar.
Koncert Glasbene Matice dne 11. t. m., pri katerem sta sodelovala g. Josip Križaj, basist zagrebške opere in g. Ciril Ličar, virtuoz na klavirju, nas je v največji meri zadovoljil, Kajti bas g. Križaja je tako poln, prijeten, voljan, obenem pa tako izrazit, da mu težko najdeš primere. Največja umerjenost brez vsakega pretiravanja, dinamika brez hibe, lepa izgovarjava, čustveno in življenja polno izražanje, to so lastnosti, ki potegnejo poslušavca za za sabo. Zato pa tudi občinstvo ni štedilo s priznavanjem H koncu je pridejal še neko pesmico v pravem kranjskem slogu, kakor je bil še v navadi pred 25 leti. Fietna pesmica, pa prav nič več kot fletna. In vendar ji je občinstvo najbolj burno ploskalo. Najlepši in najgloblji dve točki Lajovčevi: Mesec v izbi in Romanca, pa sta šli mimo občinstva tako kot vse druge. Kdaj bomo bolj prodrli v lepoto novejše glasbe! — G. Ciril Ličar je še mlad virtuoz, poln življenja in umetniške sile, ki se bo vedno bolj izpopolnjevala. Izpod njegovih prstov vre čisto življenje, ki ga nosi skladba v sebi kot skrit zaklad. In g. Ličar je umetnik, ki zna ta zaklad pričarati na dan (v kolikor dopušča to Matičin klavir). — Prav bi bilo, da bi umetnik med posameznimi točkami naredil toliko presledka, da bi vse občinstvo vedelo, kdaj se pričenja nova točka. Glasbeni Matici smo hvaležni za ta koncert.	F. Z.
Naročajte in širite naš list!
»mmmmff
Drobtine.
Šopek belih rož, povit z našega in drugih slovenskih listov obljubljamo v priznanje tistemu, ki nam more najbolj jasno razložiti 1. potrebo cenzure in 2. njene zasluge za razvoj slovenskega duševnega življenja.
Umestno vp-ašanje. Pokojni Sttirghk je rekel nemškemu poslancu dr. Lodgmannu : »Nemški gospodje obdolžujejo Čehe veleizdaje. Vprašam, kako bi se bili oni ponašali, ko bi bili korakali proti Nemčiji?" — Brali smo to v .Miru" in .Straži" in pravimo, da je Sttirghk gospode gotovo boljše poznal, kakor pa mi.
Drobtine Iz deželnega odbora Govori se, da je deželni odbor dobil polnomoč čez ves denar, katerega zasluži pri živini. Vendar se je pri sestavi proračuna pokazal primanjkljaj pol miliiona, seveda ne v resnici, ampak samo v ptoračunu. Da ga bodo pokrili, ie deželni glavar kot deželni finančnik predlagal, da naj v ta namen črtajo — učiteljstvu draginjske podpore, ki so znašale 700.000 K. Dežela tako pokrije primanjkljaj in prihrani 200.000 K. Kdo bi se brigal za učiteljstvo 1 Dežela Kranjska ne potrebuje več učiteljev, kajti ljudstvo bo zanaprej izobraževala in vzgajala — »Resnica". Zato pa je deželni odbor naklonil stavcem v svoji novi tiskarni okoli 50 kart, da bodo dobivali cenejše meso za tiskanje .Resnice". Odkrito pa jim želimo boljše hrane, kakor jim jo nudi »Resnica".
Gorje in gorjčl Kaj se godi v lepi gorenjski občini, ki nosi ime Gorje. Kakor se stvari sučejo, bo občina Gorje gorje za lastnega deželnega poslanca-domačina Občinski zastop se še ni izjavil za majniško deklaracijo, zato so to najprvo storile vrle Gorjanke. Deželnemu poslancu se še vedno niso odprle oči, na shod S. L S. v Radovljico vkljub vabilu ni hotel, doma pa ženskam ni hotel naročiti »Domoljuba", če niso hotele tudi »Resnice". Samo ena jo je v nevednosti vzela, pa kmalu vrnila. Ogorčenje med ljudstvom je rastlo: na sv. Treh kraljev si lahko po Gorjah bral napise, naj se ljudstvo podpisuje za deklaracijo in Slovensko ljudsko stranko. Pri župni cerkvi v bližini pokopališča n. pr. je bil napis: .Ljudstvo pozor I Bratje, na delo, dokler je še čas, da se otre-semo tujega gospodarja. Vsako naj se h tro podpiše in agitira za deklaracijo, za vse S. L. S. in jugoslovansko državo. Očetje, vstanite tudi vi iz grobov in oglasite se za slovenski obstoji—Barantači slovenskega ljudstva naj se pa hitro spreobrnejo, da jih ne zadene bridka usoda. — »Slovenec sem, Slovenec sem, tako je mati djala" . . . .Črna zemlja naj pegrezne tega, kdor od iada" . . . Hčere triglavske, naprej 1! Bog z nami". — In tako se je v Gorjah našlo 123 mož, med n|imi 6 občinskih odbornikov, ki so podpisali odločno izjavo za deklaracijo, proti novi kmečki stranki in še bolj odločen poziv županu in poslancu Pibru, da naj pristopita nazaj v S. L. S., sicer ... — Kakor nvara je bilo sporočeno, ljudstvo najraje poje tisto: .Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada" . . .
Prispevek. V zadnjem trenutkn smo izvedeli, da je gorjansko ljudstvo zmagalo, kajti v nedeljo se bo občini izjavila za deklaracijo.
Svarilo. Dr, Šusteršičev poskus, da bi iz cele 8. L. S. naredil organizirano ovaduško družbo se je ponesrečil, ker je pošteni slovenski narod enoglasno odklonil rabeljsko službo, zato hoče sedaj organizirati enako misleče v Slovenski kmečki stranki. Resnica je začela s sumničenjem in zavijanjem raznih besed in sploh z vsemi načini, ki so pri zlobnih o-vaduhih iz škodoželjnosti v navadi. Človek sam ne ve, kdaj izusti besedo, ki jo zlobni nasprotnik iz-tztrga iz cele zveze, malenkostno zavije ali ji malo doda in ji tako lahko da nevaren značaj. Večina liudi, kolikor jih sploh je, je sicer prišlo v stik z Resnico kot Pilet v vero, vendar je nevarno, ovaduh človek lahko postane tudi nevede in nehote torej roke proč od »Resnice* in od vseh, ki so z njo preveč v zvezi.
Dnevne novice.
Sv. treh kraljev dan. Mati županja sedi oholo za pečjo. Vrata se odpro. Vstopi dvoje deklet, v roki drže polo, polno podpisov; vse je za deklaracijo, v?e žene in dekleta v občini. »Prosim, podpišite se za našo deklaracijo, za mir!" Oholo se glasi izza peči: »Jaz sem tudi lahko Nemka, kar sa pa miru tiče, sem zadovoljna, da mi ga dajo moji otroci," Oče župan kima pri mizi ... To se je zgodilo na lepem Gorenjskem. V naše uredništvo pa pride preprost kmečki očanec in pravi: .Že dolgo časa smo tudi mi kmetje čutili, da nam manjka nečesar. Govorili in govorili smo o tisti stvari, sedaj pa vemo: svojo državo moramo dobiti." — In vzneseno nam je star kmečki gospodar začel razlagati, kako je vse ljudstvo kakor ogenj, ki vari in kuje našo svobodo in srečo ...	» * *
Slovenska Straža, ali stražlš? Med vojno je naše narodno obrambno delo pri obeh društvih skoro popolnoma zaspalo, samo tržaški Slovenci so častna izjema. Nemci zadnji čas vedno bolj poudarjajo: „nemški most do Adrije", zgraditi pa ga morejo le na naši narodni nezavednosti, mlačnosti, na ponem-čenju naše zemlje in dece. Od koroške strani silijo preko Jesenic prav po stopnjah ob železnici v naše razdejane goriške domove in dalje proti morju. Ustanovili so kar tri družbe, ki naj na goriških razvalinah vgnezdijo nemški kapital in nemški jezik. Zelo se tudi Nemci zanimajo za goriško vrtnarstvo in zelenjavo. Mar mislite, da ne bodo hoteli teh važnih in bogatih panog našega narodnega gospodarstva dobiti v svoje roke ? Razveseljivo je sicer, da odhajajo nemški in nemškutirski posestniki iz Ljubljane in drugih krajev v sredini, toda pritisk bo hujši na koroški, štajerski in goriški narodni fronti. Vzroka dovolj, da poživimo svojo narodno obrambo. V boju za veliki ideal združenja v lastni državi ne smemo pozabiti drobnega dela nu obmejnih točkah, kjer je v nevarnosti naš jezik, naša kmetija, naša obrt in trgovina. Vsekakor bo potrebno, da vsestransko pregledamo narodni položaj na celi meji in začnemo pametno in složno skupno delo. Mariborska »Straža" zagovarja misel, da se sporazumeta » Družba sv. Cirila in Metoda" in »Slovenska Straža". Prva naj bi skrbela zgolj za šolstvo, vse drugo narodno o-brambno delo pa naj bi prevzela »Slovenska Straža". Mislimo, da je duševno razpoloženje našega naroda tako, da pride do premišljenega sodelovanja. Prva skrb pa bodi, da oživimo vse podružnice. Osrednje vodstvo Slov. Straže ima glavno sejo 11. svečana, pri kateri pridejo na razgovor vse te zadeve, zlasti pa obsežna akcija za varstvo slovenske zemlje.
Dolgo je molčala, po treh letih in pol pa seje zopet oglasila Ljubljana. Včeraj ob 1. uri popoldne je prišla velika množica ljudstva, slasti mladine, po-
• J U • • S
zdravit bivšega župana g. Ivana Hribarja, ki se je bil prejšnji dan vrnil Iz političnega pregnanstva. Zadoneli sta himni »Lepa naša domovina" in »Hej Slovani", nato pa se je množici zahvalil slavljenec. Z veseljem se vrača iz pregnanstva pomlajen v slovensko domovino, ki še nikdar ni imela tako smo-trene politike, kakor danes. S trikratnimi .Živijo" klici slovenski domovini je množica odšla k deželnemu dvorcu, kjer so se slišali klici in žvižgi proti dr. Sušteršiču, Odpeli so »Hej Slovani" in odšli pred Prešernov spomenik, Tudi tu je po kratkem nagovoru mogočno zadonela »Lepa naša domovina" in nato Še ona skupna »Hej Slovani". Ljudstva je bilo vedno več, ki je v sprevodu odšlo h knežoškofijski palači, kjer Je prevzvlšenemu vladiki priredilo burne ovaclje.
Vlada, kje si? (Iz učiteljskih krogov). V avrho sumiranja deželnih finano je dovolil pred led državni zbor neke predodkaze od davka na žgane pijače. Slo se je v prvi vrsti za to, kar se je tudi izrecno povdarjalo v državnem zboru, da dežele zboljžajo svojemu učiteljstvu gmotno »tanje. To se Je drugod storilo, le na Kranjskem — deželi neverjetnosti — ne. Pač so leta 1914 sklenili načrt nekega zakona, ki je kazal učiteljstvu od daleč oglodano kost, do katere pa učiteljstvo ni prišlo, ker bo bile vsprejete v zakon določbe da ni bil sancijoniran. Pozneje je sklenila večina dež. zbora dati učiteljstvu »po previdnosti" 25 odstotkov doklade, to se pravi, nemško učiteljstvo brez razlike mišljenja je prejelo celo do-klado, slovensko so pa delili po političnem prepričanju in delili so doklade čisto, kakor se je zlubilo deželnim odbornikom. Tako so gospodarili z državnim denarjem v zboljšanje gmotnega položaja učiteljstva Vlada je molče odobravala ta kulturni škandal. Lahko se je pobahal dr. Lampe pred cesarjem, da so v redu deželne finance. Da, dal Če so v redu, so na račun ubogega učiteljstva, ki strada in lakote gine. Vsi tisti milijoni državnih predodkazov, ki vzdržujejo nekontrolirano deželno gospodarstvo, so učiteljski denar, prisvojen na grd in umazan način, na račun učiteljske bede. Država in druge korpora-cije so svojim uslužbencem v teku vojne izdatno izboljšale gmotno stanje. Tudi učiteljstvo je dobilo v drugi polovici leta 1917 neko draginjsko doklado. Da si zamore učitelstvo nabaviti za zimo kaj obleke kak priboljšek, dovolil je državni zbor v jesenskem zborovanju v to svrho 70 milijonov kron z izrečnim dodadkom, da se mora do 15. dec. 1917 izplačati ta znesek ne glede na kako že preje izplačano draginjsko doklado. Na Kranjsko odpade 1,017.000 K. Naš deželni odbor, ki ima »urejene deželne finance" je vkljub /asnemu besedilu s pohlepno roko segel po državni dokladi češ: polovico je dežela že izplačala polovico bo pa v letu 1918. Ker mu to ni obveljalo, maščeval se je takoj. Snedelje učiteljstvu šetisto draginsko doklado, ki jo je izplačeval leta 1917. Draginja raste neusmiljeno. Najnavadnejše potrebščine so se podražile za 1000 °/„ in še več. kranjsko učiteljstvo pa ima isle dohodke, kakor pred vojno. To je nezaslišan vnebovpijoč greh I Celo nižje avstrijski deželni odbor, ki je po političnem mišljenju najbližji kranjskemu, ni prikrajšal svojega učiteljstva, ampak mu poleg stare draginjske doklade zvišal isto p letu 1918 za. 50 odstotkov. Navadni delavec ima sedanji draginji primeren zaslužek, le učitelj, ta ubogi kulturni delavec naj pogine za plotom kot — vagabund. Na vseh teh krivicah, ki se gode učiteljstvu, delamo soodgovorno vlado. Če bi imela kaj srca za ubogo učiteljstvo, b/ lahko prisilila dež. odbor, da popravi storjeno krivico. Od najvišjih oblasti je dobilo učiteljstvo tekom vojne laskave pohvale za patriotično delovanje, če pa prosi kruha, najde le gluha ušesa. Zato kličemo še enkrat: Vlada, kje si!
Moka in mir. Avstrijski Vsenemci so izdali letak v katerem pravijo, da so »razmere glede pre-prehrane Se veliko boijše kakor v prejšnjem letu, tako, da je preskrba z živili zagotovljena." Tudi vsenemška resnica ima kratke noge. V Trstu par dni niso imeli kruha, prišlo je do velikih demonstracij, delavci v ladjedelnicah štrajkajo. Po Dunaju in Nižje Avstrijskem stavka več stotisoč delavcev. Zlasti stavkajo po tovarnah, ki delajo za vojno. Gotovo je, da bo strankarsko gibanje seglo tudi drugam, kajti brez jela ni dela. Stavka pa je tudi političnega značaja. Socialna demokracija pravi, da so se stavke začele kar hipoma, in sicer kot glasen opomin vodilnim krogom, da naj jasno zagotove v Brestu IJ tovskem, da nočejo aneksij, pač pa brezpogojno samoodločbo narodov, o katerih sedaj razpravljajo. Z vso jasnostjo priznavajo nemški listi, da je to naperjeno posebno proti Nemčiji. Štrajkujoči zahtevajo nadalje temeljito preureditev preskrbe z živili, sploš-in enako volivno pravico za občine in odpravo mi-litarizacije tovaren. Krušni minister HSfer je povedal, da morajo znižati porcijo moke, da bo pritisnil na Nemčijo in na Ogrsko, da dobi vsaj za delavce-težake nekaj več moke. S posebno naredbo je znižal po celi Avstriji moko na polovico dosedanje množine, kmetom pa, ki so se doslej sami preskrbovali je znižal tedensko množino na poldrugo kilo in 75 dkg. (Doslej so imeli 2*1 kg na teden.) V prora-črnskem odseku so poslanci vladi očitali, da je po njeni krivdi in nesposobnosti prišlo tako daleč, da nam grozi najhujši sovražnik vojne — lakota. Vlada je izjavila, da bo začela najstrožje rekvirirati doma, toda s tem ne bo pomagano. Njena krivda pa je, da na Rumunskem, Ogrskem in v Italiji ni znala dovolj odločno poskrbeti za avstrijsko prehrano. Ali ji ni bil znan pregovor: »Ljubezen gre skozi želodec?"
Vojska in kmet Slovenska kmečka stranka pripravlja velikansko agitacijo med vojaščine oproščenimi meščani za prostovoljni odhod k vojakom namesto vpoklicanih kmetovalcev, ki so doma gotovo bolj potrebni kot oni. Ker lepi vzgledi najbolj vlečejo, skušajo pripraviti do tega lepega koraka dva deželna odbornika in vpoklicati v deželni odbor dva kmetovalca, pa se menda dosedanja odbornika nekaj kujeta, in urednika »Resnice", ki je pa baje precej nenadomestljiv, ker nihče drugi neče dati svojega poštenega imena za tako »Resnico" — pa vendar je v njenem članku pod gornjim naslovom zagrozil *To so nevzdržljive razmere, ki se morajo popraviti. Cujemo, da namerava kranjski deželni odbor storiti posebne korake radi tega, in prav ima*.
Časnikarske vesti. »Demokracija," revija socialistične omladine, ki ni zadovoljna s sedanjimi nazori vodstva jugoslovanske socialne demokracije, izide koncem tega meseca. Naprednjald bodo izdajali poljudni tednik »Domovina." V našem tedniku »Domoljubu" smo veseli svežega duha, ki ga je prinesel s seboj novi urednik, posebno pa njegove jasne odločnosti za deklaracijo in Slov, ljudsko stranko. List prav od srca priporočamo.
L O V A N-
Vojska.
š. — Dvanajst tednov je preteklo od enajste soške bitke, predno so se Italijani vnovič začeli gibati. Ko smo prišli do Piave, smo se ustavili. Obe vojskujoči stranki nista hoteli in mogli več skrivati, da se bo bil odločilni boj na zahodu, v Šampaniji in Fland-riji. Tam bo treba zbrati vse moči. To upoštevajoč so računali Italijani, da je sedaj naša laška fronta zelo oslabljena in so iz brambe prešli k napadu.
Sredi januarja so napadli srednji del naše gorske fronte med Brento in Piavo, hoteli so obkoliti goro Asolone. Bitka je bila huda, Italijani jo imenujejo .bitko bomb in granat". V frontalnem napadu so prišli malo naprej, ker pa ob bokih niso imeli uspeha, so jih vrgle naše čete tudi iz srednjega kotička zopet vun. Tako je ostalo vse pri starem; edino majhen uspeh na tem bojnem polju so imeli le Francozi že 30. nov. lanskega leta, ko so napadli goro Tomba.
Na zahodu trajajo priprave dalje. Na rusko - romunski fronti je premire. Od drugod pa novega nič.
Narodno gospodarstvo.
M. H. II.- Poleg človeka sta delo in kapital najvažnejša tvoritelja narodnega premoženja, os, krog katere se suče obstoj, naprtdek in blaginja posameznika in naroda.
Delo in kapital: veljaka brez katerih si danez niti misliti ne moremo socialne družbe. Pa bili so časi, ko še ni bilo kapitala in ti časi so bili srečni. Prvotno je delo, kapital je produkt kulture, ki ima danes tako dvoumen pomen.
Delo in kapital: tako tesno zvezana, pa tako sovražna pola. Odkar sta se srečala v socialni družbi, bijeta boj, neizprosen boj na življenje in smrt
Delo, ta gospodarska veličina, je imelo od pam-tiveka na svoji strani trezno in blagomisleče ljudi, kapital jih je imel proti sebi. Kako tudi ne. Delo je tvorilo vedno le dobro, kapital tudi mnogo, mnogo zla. Delo je le zidalo, kapital je tudi rušil. Delo je le združevalo, kapital je tudi razdiral.
Delo: osebnost, kapital: moč.
Kako poučna je zgodoviua dela in kapitala.
Kjer je cvetela osebna prostost, tam je veljalo delo. Poleg kapitala je bila vsikdar tudi sužnost, bodisi gospodarska, bodisi politična sužnost.
Dolga stoletja je valoval boj med kapitalom in delom. Krščanstvo se je zavzelo z vnemo in odločnostjo za delo in proti kapitalu. Ta odpor krščanstva je znatno zadrževal kapital na potu do zmage, a ustavil ga ni. Moč kapitala se je dvigala — prostost narodov, ugled osebnosti, veljava dela je padala.
Kdor bi nam spisal zgodovino boja med delom in kapitalom, bi nam pedal kulturno zgodovino človeštva na naravni podlagi.
Konečno si je pridobil kapital politično in gospodarsko premoč nad delom. Ta premoč pa je povzročila katastrofo, svetovno vojsko. Sredi svetovnega gorja nas tolaži zavest, da je bila morda vojska res že radi tega potrebna, da uniči samo sebe, da zlomi moč kapitala, da odpre na strežaj vrata demokratizmu.
Te neskončne žrtve bi bile skoro vredne te cene.
Demokratizem pomenja gospodarstvo dela. Kapital sicer ne bo izginil iz pozorišča. prevzel bo le bolj pohlevno vlogo. V demokratični državi se bo smel nabirati večji kapital le v skupne občekoristne namene. Moč kapitala leži v njegovi produktivnosti. Zato se bo produktivnost kapitala po možnosti omejila. Gospodarstvo dela in ugled osebnosti bosta rodila zdrave razmere v socialni družbi.
Danes ima delo še čudovito različno vrednost Povsem neopravičeno. V dobi demokratizma bo vrednost dela zjednačena. Duševno delo se bo moralo ponižati in bo moralo priznati telesno delo za pravega brata. Vrednost dela se bo po možnosti zjednačila in z njo v enaki meri tudi vrednost posameznih stanov. Bratje vsi ljudje — bratje vsi stanovi.
V dolgovih ... Pri kmetijski enketi je povedal oddelni načelnik Grimm, da bo koncem četrtega leta vsak avstrijski podložnik dolžan 2475 K- Samo za obresti vojnih dolgov bomo na leto plačevali 4335 mt-lijono/, tedaj več, nego so znašali vsi državni stroški pred vojno. Dolga bomo imeli takrat 72 milijard, vse avstrijsko narodno premoženje pa so pred vojno cenili na 100 miljard. Med vojno, ki veliko bolj uničuje kakor ustvarja, se naše narodno premoženje gotovo ni zboljšalo.
Naša zemlja. V zadnji številki omenjena enketa o zboljšanju avstrijskih tal je končana. Kjer je zboljšanja potrebna zemlja bodo vsi posestniki morali ustanoviti zadrugo, ki bo vodila ta dela. Potrebna denarna sredstva bodo dobili pri deželnih bankah, ki bodo izdale zastavne liste. Predno se bo to ogromno delo začelo, bomo imeli že svojo državo, v kateri bomo to vprašanje rešili, kakor bo nam kazalo. Naša zemlja je še povsod precej zanemarjena, — krivda nemških in ogrskih vlad, — toda zboljšati se jo da toliko, da bomo imeli živil in krmil v izobilju. Res pa bo delo ogromno.
Jugoslovansko brodarstvo. Dubrovniške paro-plovne družbe se bodo tesnejše združile v posebno zvezo.
Politika.
Naša politika. To dela sedaj ljudstvo samo s svojimi izjavami za svobodno jugoslovansko državo. Po deželi so se začeli škodi, katerih pa je še vedno premalo. Govorimo, dokler je čas. Znamenja kažejo, da se naše politične stranke ne bodo več ločile po deželah, ampak bomo poleg Vseslovenske ljudske stranke dobili tudi enotno organizirano napredno Stovensko demokratično stranko in kot tretja bo prišla v poštev. socialnodemokratična stranka. Ena sama slovenska stranka je nemogoča, pač pa se resno pripravlja »Narodni svet." ki bo predsta-vitelj slovenskega naroda. Po listih in strankah se vrše temeljita razmišljanja o sestavi pravici in moči tega skupnega narodnega organa. Hrvatje pozorno zasledujejo naše smotrno in temeljito delo za zedi-njenje in želijo, da bi tudi na Hrvatskem naša stvar bila kmalu tako jasno in enostavno urejena in u-koreninjena.
Politični program nemških meščanskih strank. Neštetokrat »e je že očitalo nemškim meščanskim strankam, da nimajo pozitivnega političnega programa. Njihovo politično delo je imelo samo za cilj zagreniti slovanskim narodom v Avstriji življenje, ovirati njihov politični razvoj, vsako njihovo še tako opravičeno zahtevo sumničiti in tvoriti tako zavoro
Stran 3.
v pametnem In času primernem razvoja nale države. Radi tega se je tudi razdrobil nemški Nationalver-band. Sedaj skušajo zopet zbrati razstresene ude s programom minimalnih nemških zahtev, ki naj bodo:
1.	Nobena nemška občina ne sme biti pridružena kaki slovanski državi;
2.	ohraniti in zavarovati se mora živa In resnična zveza avstrijskih Nemcev z Adrijo in s prometnimi cestami na Balkan, zlasti z Donavo;
3.	utrjenje in poglobljenje srednjevropske zveze.
Proti dosedanjemu političnemu sumničenju je to
gotovo napredek, da se da temu programu se marsikaj oporekati. Sedaj za sumničenje in vohunjenje ostane samo še naša Sušteršičeva stranka, nekateri pa celo upajo, da bo nemškem vzgledu nazadnje tudi dr. aušteršič postavil program svojih minimalnih zahtev ter z vohunjenjem, sumničenjem ter ovadufit* vom prenehal, dasi dosedaj zato še nI nlkaklh znakov.
Notranja politika. Vlada noče parlamenta ravno takrat, ko bi moral govoriti in delati noč in dan, zakaj preti nam lakota in mir, ki morda ne bo pravi, trajen in pravičen mir. Stojimo v najhujši krizi; maje se vlada, maje se sistem, krepkejše pa stoji in se oglaša trpeče ljudstvo in brezpravni narodi. Pod pritiskom znanih dogodkov in javnega mnenja je grof Czernin brzojavil iz Brest Litovskega, da jamči, da hočemo skleniti mir brez aneksij in odškodnin, pozabil je danes pristaviti še tretji temelj pravega mira: samoodločbo narodov. Mi verujemo v prav bližnjo zmago te ideje tudi pri nas, kajti ta ideja pravice, svobode in kruha je močnejša kakor predpravice posameznih narodov in stanov.
Demokratizem sili tudi v naše kraje s tako nevgnano silo, da se narodi in široke ljudske množice vedno bolj uveljavljajo v zunanji in notranji politiki. Jugoslovane in Čehe, dva izrazito demokratična naroda kaj malo moti, če Nemci in Madžari zagovarjajo svoj absolutizem manjšine, zato bodo prihodnji teden v državnem zboru čisto mirno poslušali nemške napade proti našima deklaracijama. Četrtkova govora poslancev dr. Benkoviča in dr. Pogačnika v proračunskem odseku nam že kažeta smer, v kateri se bo gibalo delo naših poslancev: V boju proti nezmožni vladi, ki vsled absolustičnega dualizma ni znala preprečiti grozeče lakote, bodo zastopali na zunaj in znotraj stališče, da se ne priznavajo nobenemu predpravice, pač pa narodom dolžnost in pravico, da odločujejo sami glede svojega življenja, soodločujejo pa pri mirovnih pogajanjih, ker le tedaj izgine strah, da vojske še ne bo konec, šele tedaj so na obeh straneh dani pogoji za medsebojno zaupanje in zbližanje, šele tedaj je izključena vsaka senca neiskrenosti in neodkritosrčnosti in tedaj pride ura — miru med vsemi narodi.
Mirovna poganja. Lahko govorimo o dvojnih mirovnih poganjih. Med Rusijo in našo skupine se vrše poganja v Brestu Litovskem pri zeleni mizi. Tu se naši diplomati z vsemi umetnostmi, ki so v tej stranki v navadi, merijo s ruskimi boljševiki. Ker je pred par dnevi nemški general Hoffmann malo preveč vojaško zarožljal s sabljo, je pogovor postal precej napet in resnični miroljubi v naši državi so se že ustrašili, da ne bo nič. Takoj je izbruhnil med delavstvom na. Nižjeavstrijskem štrajk, ki se je že razširil preko Štajerske. S tem je delavstvom krepko podprlo naše resnično miroljubne posredovalce v Brestu Litowskem. Vsi resnični vojni *rpini zahtevajo odkritosrčnosti in resne volje za mir pri naših zastopnikih pri mirovni mizi. Lahko še pričakujemo daljnih živčnih tresljajev pri mirovnih dogovorih, gotovo pa je tudi, da se bo vsa javnost takoj odzvala. Mirovno razpoloženje ljudstva je najboljše jamstvo za ugoden potek mirovnih pogajanj.
Druga mirovna pogajanja se pa vrše na svetovnem govorniškem odru. Tn se brez kulis popolnoma javno v pričo narodov celega sveta skušajo državniki obeh skupin, kdo bo pogodil mirovne pogoje bolj po srcu in misli vseh prizadetih narodov ter ob enem najspretneje zastopal koristi svoje države ter svoje skupine držav. Za grofom Czerninom ter dr žavnim tajnikom dr. Klihlmanom so se oglasili Lloyd George, Clemencean, Wilson in drugi angleški politiki. Dasi trdi vsaka skupina, da je nasprotnikovo stališče za njo nesprejemljivo, vendar po miru hrepeneče ljudstvo z velikim veseljem odkriva vsak tudi najmanjši napredek na trnjevi poti do miru.
Zanimanja za ta mirovna pogajanja je mogoče še večje kot za Brest-Litovsk, ker svetovni mir je zadnja postaja, kamor hoče vsak resni čni miroljub. Brest-Lito. ?>k naj bo samo prvi most.
Z na dnega stališča lahko z zadovoljstvom ngo-tovljamo, da pri obojnih mirovnih pogajanjih lepo napreduj misel samoodločbe narodov, ki dobiva vedno v pristašev med ljudstvi, tako da bo zadnje premagr i vse javne in prikrite ovire diplomatov.
Za svobodno domovino.
„Množe bo rilcev se vrste
Kakor vihar gre po slovenski domovini. Deklaracija prodira v zadnjo vas. Kjer se najdejo očitni ali skriti nasprotniki ali premalo goreči vodniki, tam gre ljudstvo preko njih in brez njih podpisuje izjavo za majniško deklaracijo. Zadnje čase se prav mogočno oglašajo štajerske občine in kranjske Slovenke. Solnčna Goriška je razdejana, ljudstvo razgnano po tujem svetu, po malem se vrača na rodno grudo, kjer bo postavilo nove domove, obenem pa prav kmalu podalo slovesno izjavo za jugoslovanski dom. Kajti kdo pozna bolje jugoslovanske junake, ki so kakor levi branili slovensko goriško zemljo, kakor goriško ljudstvo. Mrtvi jugoslovanski junaki, ki čakajo vstajenja v tej naši najljubši zemlji, bodo od našega ljudstva molče iz grobov terjali zvestobo za zvestobo. Naše ljudstvo pa je zvesto.
Preveč bi bilo pr našati vse kraje, kjer je ljudstvo vzdignilo glas za staro pravdo. Pač pa danes prinašamo natančno statistiko. Doslej so glasovale žene in dekleta v 99 krajih Povsod ni povedano število podpisov, a vendar je bilo mogoče po listih našteti 36.731 njihovih imen. Na Štajerskem se je izjavilo ra deklaracijo že 6 okrajnih zastopov. Doslej smo našteli 362 občin, ki so v prvi vrsti poklicane, da povedo našo pravico in zahtevo. Duhovščina se je izjavila v 22 dekanijah. Glasovalo pa je tudi 119 društev. Veseli smo teh uspehov, ki pa nas obenem tudi spominjajo, da je še veliko slovenskih krajev in korporacij, ki še niso povedale, kar jim je vsem globoko v srcu. Toda ura je taka, da se bliža odločitev in svet je tak, da p ne bo dal pravice, ako !je sam ne boš jasno in glasno zahteval pred celim svetom. — Bliža se Velika noč, praznik vstajenja. Bratje in sestre, pripravimo se za — naše vstajenje!
Nova Založba v Ljubljani
ima v zalogi še nekaj knjižic
: ;

Cena 2 K. ■
Naročilo na Novo Založbo v Ljubljani
Katoliška bukvama v Ljubljani
priporoča književna dela Nove Založbe:
Fran Levstik: Martin Krpan.
S 13 risbami Hinka Smrekarja.
Ivan Cankar: Podobe iz sanj. Jože Debevec: Vzori in bofl.
2 snopiča. (Izideta prihodnje dni.)
Milila sla l. iiii
registr. xadruga z omejeno zavezo.
letm ialiijycki
Tiskovine m IoSe, županstva in urade. Najmodernejši plakati in vabila za shode in veselice

Banka
Delniška g§awn§ca s IC 1^,009.000 Rezerve s nad IC 1.000..000
obrestuje hranilne
vloga po tistih
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, b.ošur, muzikalij itd.
Ster^otipila Litografija
Rezervni zaklad nad K 1,000-000 Ustanovljena leta 1881.
SPREJEMA: Vloge na knjižice in jih obrestuje po čistih 4 0/° Vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu ob-restovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega.
Dubrovnik — Dunaj I KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Kotor - Metkov!? I	in 8rečke c. kr. razredne loterije.
Opatija — Spljet | ESKONTIRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd.
Šibemk — Zader 1 IZDAJA: Čeke. nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska
mesta.
Brzojavni naslov: JADRANSKA 1 DAJE PREDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Telefon štev. 257. | PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
i ■
Ali
ste
za
majniško deklaracijo!
Izjavite se!
I Za prešanico J od iabolk in hrušk
mmšmmmm
H 1
B
1
1
I
bodisi svežo aii suho
• •

1 ■
I
i i i i
Kolinska tovarna kavnih primesi ■ ^ v Ljubljani. ^jj
Novo! namizne in
stenske vžigalnike (na bencin) dobite pri tvrdki
KREGAR
Ljubljana, Sv. Petra cesta 21-23
Nadomestilno
toaletno milo
parfumirano, v elegantnih kartonih, fino opremljeno.
OtiCBnt 14 Kroii 4 0 v|B:
Trgovci večji popust!
Dobiva se pri tvrdki
Sv. Petra cesta štev. 26.
i.ll^rkt (
t
Mlekarska Zveza
kupi po najvišji dovoljeni ceni jji vsako množino mleka pod naj- u ugodnejšimi dobavnimi pogoji. %
Dalje ima Mlekarska zveza v zalogi vse mlekar- @ ske potrebščine, kakor tudi različne mlekarske izdelke, zlasti razne vrste sira po primerni ceni.
OS
il .	......, \ /,"■	Lih >";
——.. ........ reglstrovana zadruga z omejeno zavuzo.	■■
Stalna zaloga poljedelskih strojev:
motorjev, mlatilnic, viteljev, slamoreznie, reporeznic, brzoparilnlkov, plugov, bran, čistilnikov itd.
Prodaja:
umetnih gnojil, kolonialnega in špecerijskega blaga ter poljskih pridelkov. —............
Zaloga:
travnih in deteljnih semen, pese, korenja, repe. .........
Zaloga:
pristnega domačega in ogrskega vina, žganja itd. ............'1,1'
Lastna izdelovalni ca in prekajevalnica klobas. Lastna zeljarna.
Izdajatelj: Konzorcij Jugoslovana. - Odgovorni urednik: Jožef Gos t in čar, državni poslanec. - Tisk: Učiteljske tiskarne v Ljubljani.