Naivečji slovenski tednik v Zedinjenih državah Ishzf* vsjtko sredo. NASLOV uredništva in upravništva: 1JS1 W. tM Place CUcaf«, DL OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. J--L The largest Slovenian Weekiy in the United States of America. Issued every Wednesday OFFICE: 1951 W. 22b* Plač« Chicago, DL No. 39. Stcv. 39. Lokalne vesti. Chicago, 111., 4. oktobra (October) 1916 Leto IL Volume II. | članek "Važni nasveti", priobeen _____ na 4. strani^, današnje številke. j — Ne samo kruh in mleko, — In zopet je tukaj mesec ok- tudi premog se je zadnje dni po-tober, posvečen molitvi presv. j dražil v našem mestu. Od pone-Ro/nega venca, katerega je vpe- deljka dalje se prodaja trdi pre-ljal se v J3. stoletju sv. Dominik,! že po $9.50 in $9.75 tona. ustanovni k znanega reda, kojega Prodajalci premoga se izgovarja-namen je širiti med krščanstvom, j<>, da je premog težko dobiti to prelepo molitev. Rožni venec! v»led neprestanih štrajkov v preje za daritvijo sv. maše Bogu niogarskih okrajih in vsled po-najbolj dopadljiva molitev, ker so' »nanjkanja tovornih vagonov. Po-v njo vpleteni vsi glavni in važni I leg tega nas še tolažijo, da bomo deli iz življenja in trpljenja naše- »»orali plačevati letos po zimi trd ga božjega Izveličarja. premog po $10.50 do $11.00 pri Pobožnost presv. Rožnega ven- toni. Pa naj kdo reče, da živimo v ea se vrši v naši slovenski cerkvi' zadete pesmi. Poroča se nam. da se bo na tej vinski trgatvi v Hoerberjevi dvorani človek lahko v mislih zatopil v naše nekdanje dolenjske gori Sodnik Hughes ga je obsodil od 10 do 20 let zapora v državni jet-nišniei v Stillwater, Minn . Kakor znano, je bila afera J ce. Grozdja in sadja bo vse polno Pogačnika naznanjena že pred ne-po brajdah. Ob 7 uri zvečer na- kaj dnevi zbranim delegatom stopi župan Jošt s številnimi vini- konvencije dr sv. Barbare v carji in viničarkami v lepih na- Forest City, Pa. Konvenčm zbor rodnih nošah; seveda se bo poku- je vsled tega ukrenil potrebne šalo tudi letošnji mošt. ki je slajši od medu in eukra. Vse kaže na korake, da se je tega nepoštenega društvenega tajnika aretiralo in to da bomo imeli ta dan zopet le- izročilo sodmji. Sedaj bo imel Po-po zabavo pod polnimi vinskimi gačnik v ječi dovolj časa premis-trtami v Hoerberjevi dvorani. Ijevati razliko med poštenim in Občinstvo se opozarja, da naj ne nepoštenim društvenim uradova-zamudi te zanimive veselice. njem. — Prihodnjo soboto, dne 7. ok- y^i^ neSreča v Detroitu, Mich, tobra se vrši v našem mestu ge- Detroit mch ^ 2. oktobra. — neralna, ali splošna registracija g. krog og. je na Fopest za novemberske volitve. I radi za ^ DeQuindre St na križišču za-registracijo bodo odprti od 8 ure ^ lokomotiva Grand Trunk zjutraj do 9 ure zvečer Vsakdo,, ^^ y ligno cestno karo kdor se hoče udeležiti letos dne ^ h{lo na megtu ubi_ 7. nov. predsedniških volitev mo-,^ ^ ^ številno pa ranjenih. ra biti ta dan registriran, to ve-j ^ ^ povzro5ila splo. lja tudi za ženske iz države l">- šn() paniko med občinstvom, je nois, ki imajo volilno pravico.j ihitelo na lice mesta takoj več ft __i. .l»i.<«n linJn lotn« nr- 1 - .. VO- in ran- ' : „ .114- pillllieiu na II^C mcaia Ženske naše države bodo et«s Pr" i zdravnikov in ambulančnih vič v zgodovini sufragetk lahkoi ki s0 spravili mrtvece ir volile predsedniške elektorje, . poulične kare. vsled tega naj nobena ne zamudi « registracije. Volilcem obojega Demokrati potrebujejo denar, spola ni potreba letos pri regi- New York, N. Y. 2. oktobra.— straciji navajati svoje natančne jjenry Morgenthau, glavni bla-starosti, dovolj je, če se pove da gajnik narodnega demokratskega je kdo že dopolnil 21. leto sta- odbora naznanja, da bode ta rosti. stranka potrebovala za svojo le- Ker je v naši slovenski našel- ^^ volilno kampanjo 1,500.000 bin precejšnje število ameriških dolarjev državljanov, ali volilcev, upamo, j . da bodo vsi ti izvršili svojo držav- Ameriška zelezmca na Kitajskem. ljansko dolžnost na dan registra- St. Paul, Minn., 2. oktobra. — cije in volitve. Iz Pekina na Kitajskem prihaja — V razne večerne šole se je poročilo, da se je tamošnja vlada letos voisalo v Chicagu okoli 30.- pogodila s tukajšno Siems-Carrey 000 učencev raznih stanov in raz- Co. za zgradbo 2000 milj dolge že- lične starosti. Mestni šolski rav- lezniške proge med Hunanom, nateli ie s tem številom zelo za- Kwangsijem, Kwangtungom in dovoljen kajti letos je naras> Chemiangom na Kitajskem. Stro- število teh učencev za 8000. S tem ški tega ogromnega dela so pre- opozarjamo še enkrat one rojake, računjeni na 100 milijonov dolar- ki bi se radi priučili angleščine, jev. Z delom se bo takoj pričelo. ali nostali ameriški državljani, da Z gori označeno družbo je v zvezi tudi bogata American International korporacija, ki ji bo da- ali postali naj se vpišejo v kako večerno šolo'.Za čas, kojega boste posvetili v tej šoli, Vam ne bo nikdar žal. Za-eno opozarjamo eenj. čitatelje na V raznih mestih na Grškem se prireja sedaj številna ljudska zborovanja, kojih namen je pridobiti javnost za vojno, v prilog ententnih zaveznikov in 3topiti v ofenzivo z Bolgarijo. Slik* Mm predstavlja množico grškega ljudstva na nekem trgn v Solunu. Vojni govor drži znani grški ministrski predsednik Venizelos. Novo ameriško posojilo Angliji. New York, N. Y., 30. septembra. — Danes se je odpeljal v London s parnikom "New York" last American parobrodne družbe znani financijer J. P. Morgan. Dasiravno se ni zamoglo v uradih njegove banke ničesar zvedeti o namenu tega potovanja, se v finančnih krogih splošno sodi. da bode .J. P. Morgan posodil Angliji zopet $250,000.000 v vojne svr-he. Nemški ogleduh zopet ujet. New York, N. Y. 30. septembra. —Po večtedenskem marljivem iskanju so včeraj v New Yorku državni detektivi zasačili in zopet aretirali znanega nemškega zarotnika in ogleduha Win. Knoblocha, ki je dne 29. avgusta ušel iz dr-; žavnega zapora v Atlanta, Ga. Ž| njim vred je pobegnil tudi "poročnik" Robert Fay znani nemški zarotnik, ki se pa nahaja' še na prostem. IZ DELAVSKEGA SVETA. la potrebno svoto na razpolago za gradbo te železnice. Stavka cestnih železničarjev v New Yorku se bliža h koncu. New York, N. Y. 1. oktobra. — Dasiravno se je že pred nekaj dnevi nameravalo uprizoriti v New York generalno stavko iz simpatije do cestnih železničar^ jev, se bo ta načrt najbrže jutri preklicalo. Delavstvo raznih velikih unij, ki je bilo pozvano k splošni stavki dne 27. sept. se ni hotelo te stavke vdeležiti v tolikem številu, kakor se je sodilo. Omenjeni dan je ostavilo delo le okoli 150.000 delavcev, kot pričakovano. Izmed onih.* ki so se doslej iz simpatije pridružili tem stav-karjem je tudi dosti takih, ki so ustavili za nekaj dni delo vsled sedanjih judovskih novoletnih praznikov. Grobokopi stavkali. New York, N. Y., 1. oktobra. — Stavko 150 grobokopov Calvary pokopališča se je danes poravnalo s splošno zmago grobokopov in se bodo jutri zopet povrnili na delo. Vodstvo pokopališča jim je dovolilo $2.50 na dan za 9 urno delo, ali 25c priboljška kakor so zahtevali. Povišanje plače premogokopom. Butler, Pa., 2. oktobra. — Ravnateljstvo premogarske družbe v Butler-Mercer okraju je z včeraj-šnim dnem povišalo plačo za 10 odstotkov vsem svojim uslužbencem, brez razlike na vrsto dela. Vsled tega bode imelo korist nekaj nad 2500 premogokopov. Glasovanje za novo plačilno lestvico. Seattle, Wash., 29. septembra. — Na danes se tu vršeči okrajni konvenciji premogokopov, držaV ve Washington, spadajočih k U. M. W. of A. se je določilo, da se ima jutri ustaviti z delom po vseh premogorovih v svrho splošnega glasovanja za novo plačilno lestvico. Delavci zahtevajo od družb splošno 5 odstotno priboljšanje plače, s čemur pa lastniki rovov niso zadovoljni, ker so jim stavili druge pogoje v svrho pobotanja. A ko bo glasovala večina premogokopov za 5 odst. priboljšek in se jim istega ne bo dovolilo, bodo nastopili premogokopi s splošno stavko. Pridelek premoga v drž. Illinois. Springfield, 111., 2. oktobra. — J. F. Morris, tajnik državnega rudarskega urada poroča, da se je v državi 111. od 30. sept. 1915 do 30. sept. 1916 nakopalo 63,673.530 ton premoga. Skupno število premogokopov po raznih rovih naše države znaša sedaj 27,272. V tem fiskalnem letu se je pripetilo v premogorovih 137 slučajev nevarnih, ali smrtnih ponesrečb, drugih pa 1305, tako da se računa na 1000 premogokopov 22 smrtnih nesreč. Inozemske vesti. Poraz Rumuncev na Sedmo-graškem. (Po International News Service.) Berlin, Nemčija, 1. oktobra. — Z bojišča na Sedmograškem, ali v Transylvaniji prihajajo semkaj vedno nove vesti o velikih zmagah generala von Falkenhayna nad Nad vse čudno se glasi poroči-jRumunci. Najhujša bitka se je j lo, da je grški kralj Konstantin j vršila v okolišu mesta Hermann- dovolil načelniku generalnega stadt, kjer je bila prva in druga štaba gen. Moschopouiusu 45 dni rumunska armada skoro do cela dopusta ravno v tem kritičnem poražena. Kar je preostalo vo- času; splošno se sodi, da se bode jaštva prve romunske armade, ki tudi ta general pridružil Venize-ni bilo ubito, ranjeno, ali ujeto, je losu, glavnemu vodji grških usta-I isto zbežalo v visoko gorovje in še v. obsežne pustinje. Ti Rumunei so Revolucija postaja na Grškem ! prepuščeni sedaj bedi in težko- od dne do dne hujša. Po raznih earn, kerne bodo zamogl i dobivati! mestih se je pridružilo že mnogo potrebne hrane. j prostovoljcev in vojašlva usta- ftitka pri Ilermannstadtu, ki se sem, osobito v Atenah, kjer se je je pričela dne 26. sept., je zadala zbralo na tisoče rezervnikov, ki so Ru mu n ceni občutne izgube. I)<> seže napotili proti Solunu, da S3 | včeraj* so Nemci in Avstrijci od- tamkaj pridružijo ustašem; var-vedli že nekaj nad 3000 rumun- stvo in stražo so jim preskrbeli skill vojakov v vojno vjetništvo, francoski vojaki, i dalje so zaplenili 13 večjih topov, eno postajališče za aeroplane, 2 Na i^očni fronti, vojna zračna letala, 10 lokomotiv, Berlin, Nemčija, 1. oktobra. — 300 vagonov niunicije, 200 vozov!O položaju armade centralnih za-raznega blaga, 75 transportnih veznikov na iztočni fronti se po-vozov, 1 vojaški ambulaneni vlak; roča danes uradno sledeče: še več vojnega materijala se pa še Glavni armadni stan bavarske-vedno donaša iz bližnjih gozdov, princa Leopolda: Blizu vasi kjer je bil skrit. V Rothenthurm Sitovice pri Stokhodu je neka prelazu se nahaja veliko število l>oljska legija zadnje dni uspešno rumunskih vozov, ki so do cela in daleč naprej potisnila sovraž-i razbiti vsled našega obstreljeva- nika. nja. Glavni armadni stan nadvojvo- Na južni strani tega prelaza so de Karola Frančiška: Južno od skušali Rumunei z velikim napo- Striklauzure v okolišu Ludowe rom zavzeti zapadne višine hriba smo uspešno odbili vse sovražne Cainenija, kar se jim pa ni posre- napade. Pri tem se je osobito j čilo. Istotako je sovražnik skuša) hrabro odlikoval general von brezvspešno napasti naše pošto- Conta. 532 mož in nekaj častnikov Ijanke na zapadni strani Streli smo odvedli v vojno ujetništvo Sztrigy doline. poleg tega pa zaplenili več stroj- Pri Corabiji je v tamošnjc pri- nih pušk. Enako smo odbili tudi iStanišče ob Donavi neka avstro- vse ruske napade pri Kirlibabi na ogrska rečna flotila s silo udrla bukovinsko-ogrski meji. jl.lizu; poškodovala jo 9 rumun- Hindenburgova 69. letnica, skih ladij, ob enem je jpa zaplenila sedem naloženih manjših tovornil. BfrUn' NemčlJa- 2- <*tobr». ~ parnikov jFeld maršal von Hindenburg, na- čelnik nemškega generalnega šta-Veselje v Berlinu. 1){1) obhaja dalles v glavnem sta_ Zadnja zmaga Nemcev in Av- nu na izto^ni fronti svoj 69 rojst. Istrijeev pri Hermannstadtu je po- nj dan vzročila v Berlinu veliko vesel ja in navdušenja. Vsi listi pripisuje- Odstop Buriana. jo ta junaški čin felmaršalu voii Curih, Švica, 2. oktobra.—Raz- j Hindenburgu, generalu von Fal-jni nemški listi poročajo, da name- kenhaynu in generalu Krafftu rava avstro-ogi-ski minister zuna- von Delmensingen, ki so tako u- njih zadev, baron Burian, v krat- spešno izdelali in izvršili svoje kem času odstopiti vsled slabega zmagovalne načrte. Nemški cesar zdravja. je podelil gen. Krafftit visoki red . "Pour le Merite" v priznanje. Potopljeni parniki. Poraz pri Hermannstadtu bodel Marselj, Francija, 1. oktobra.— Rumunce popolnoma oslabel: ?e- Zadnje dni je zadel italijanski daj se še nričakuje, da bode ge-jparnik "Enrico Millo" v Sredo- neral Mackensen Rumunce tudi zemskem morju na neki francoski pri Dobrudži obkolil. |parnik, vsled česar se je prvi na ,, , .. mestu potopil; nekaj moštva se je Bukarest v nevarnosti. . » v.. _ ... _ . . . i . , i se piavoeasno rešilo. Sofija, Bolgarsko, 1. oktobra - Lon Aq j ok(obra _ Bukarest Klavno mesto Rumun- A ltiki adlnira,iteti s, porofa, ske ie vedno bon m bolj v nevar- . . v, . . J • , v •, .i da se je v angleškem kanalu vce- nosti pred sovražnikom; tako pr,-l angleški tovorni par- povedujejo potniki, dosli seinkaj,.^ <iam bolgarski kralj Ferdinand in igra baje izvrstno. { Vsebina te igre je sledeča: Nek bolgarski kmet je bil po nedolžnem obsojen umora, nakar je zbežal v Ameriko. Tu je postal ravnatelj v neki tvornici municije. Ko je izbruhnila znana evropska vojna, je ta ravnatelj ostavil svojo službo, ker se je branil izdelovati strelivo za zaveznike. Posrečilo se mu je končno zbežati na nekem švedskem parniku preko morja. Na vodi se je ta parnik ponesrečil; slučajno se je pa ta Bolgar rešil na nek nemški podvodni čoln, ter je dospel srečno domov. Bolgarski kralj je tega begunca pomilostil, v zahvalo za to se je dotičnik pridružil svoji armadi, kjer je izvršil več junaških činov. munije močna ruski armada. V Izvoz mesa iz Zedinjemh driav. tej armadi je bilo številno ruskih Neka banka v New Yorku je se- političnih in drugih uradnikov, ki stavila letos Statistiko, kolikome- naj bi opravljali službo v more- sa se' je poslalo za časa sedanje bitnih prisvojenih bolgarskih me- vojne iz Zedinjemh jiržavvKv-gtih ropo. V fiskalnem letu 1914 je 8 Vse te uradnike so pa Nemci znašal ta izvoz .455°00.°(K11 fun-Avstrijci in Bolgari vjeli, ter mo- tov; od 30. junija ^ do 30 ju-rajo sedaj v onih mestih pometa-'nija 1916 pa 1,339.(^000. Izvoz katerih so nameravali je narasel torej v dveh letih za ti ceste, v vladati. 300 odstotkov. Ameriške vesti. Submarinka "Bremen" ujeta? Washington, D. C., 2. oktobra. z raznih, zanesljivih virov se . i semkaj poroča, da so Angleži uje- Zakaj otroci bolj vbogajo očeta nego mater? Znani pisatelj Jean Pavel odgovarja na to vprašanje tako-le: "Otroci zato očeta bolj in hitreje vbogajo, nego mater, ker oče kratko in odločno zapoveduje, mati Predor pod Bosporom. Iz Carigrada prihaja poročilo, da namerava turška vlada zgraditi predor pod BospoVom, ki bo vezal evropsko Turčijo z Malo A-zijo. Inženirji imajo za ta predor že izdelane načrte ter zatrjujejo, da se jim bo to ogromno delo posrečilo. Predor bo stal naravno več milijonov dolarjev. Za nemške ranjence. Vsled velike agitacije med nemškim ljudstvom se je dosedaj nabralo v Nemčiji že 2 milijarde mark za pomožni sklad revnih družin, ranjencev in prizadetih sirot vsled sedanje vojne. Najvfč tega denarja so darovale mestne občine široin države. K temu skladu bode pa še pri- izvrstno domače vino. Vsem mojim starim odjemalcem in prijateljem naznanjam, da sem nakupil veliko žlahtnega grozdja ter imam v zalogi samo naravna, domača vina. Prodajam ga doma po eno galono ali več, ter k« tudi pošiljam na vse strani Zedinjenih držav ne manj kot 15 galon. Pošiljam denarje v staro domovino s posredovanjem znane bančne evrdke F. Sakser, New^York, in sprejemam naročnino lista „Glas Naroda . Izdelujem pooblastila in vse druge notarske listine. Svoji k svojim! FRANK JURJOVEC 1801 W 22nd St., Chicago, III. proti s, bode naznanilo prihod- j h m zaplenili drugo nemško tr- ^ ^ ^ njo nedeljo v cerkvi. Čas birme govsko subinarinko Bremen ,j nava po; Uradno se poroča, da so znašale večkrat. Na ta način namreč ne-1 jzgu^e zaveznikov na zahodni 'a V tej ofenzivi so zavezniki pri-1 dobili nazaj samo'1500 štirjaških zapoveduje otrokom, naj vendar vlada ljubezen, ne osornost. S takim ravnanjem si stariši pridobe j kilometrov "ali za 0.3 odstotkov svoje otroke, otroci pa jih bodo radi vbogali in jih ljubili." Trdnjava Verdun odlikovana. Dne 14. septembra 1916 Se je vršila v svetovno znanem francoskem mestu Verdun velika slav-nost povodom večkratnega odlikovanja tega mesta, ker se v sedanji vojni tako hrabro brani in izmed skupnega ozemlja, katerega so si Nemci v Belgiji in Franciji prisvojili. Vest, da je nekdo te dni našel vzdržuje Belgijci v nemški armadi. General von Bissing. sedanji vojaški guverner Belgije je izdal nedavno ukaz, da morajo vstopiti vsi Belgijci v starosti od 18—35 let v nemško armado pod orožje. na obrežju Maine rešilni pas 'Bremena' je popolnoma neosnovana. secev; a igrali so tamhuraši ... ( Umburašiee izvrstno. Cast jim! John D. z? $8,028.000 bogatejši. Le tako naprej in dosegli boste še New York N Y<> 2. oktobra. — lepše uspehe. Sedaj pa k predsta- Ker SQ se pml tjvmi dnev; deI|li_ vi. — Že sani pogled na oder, ki. ^ zn028.()00 čistega dobi sna seenerija, — obrežje Jadranskega morja z visokimi pečinami v zalivu. John D. Rockefeller vsled tega en sta Verdun red francoske častne legije in vojni križ; zaeno je izro- čka; John I), last u je namreč naj- čil temu županu tudi ruski križ več delnic gori označene družbe, sv. Jurija, anglejški vojni križec, Kar se tiče pa igralcev so vsi j brez izjeme častni rešili svoje u-loge. — In pa lepa Vida, ki jo je predstavljala gdč. Ema Jurga. Njen mili glasek, njene kretnje, to vse je vplivalo na človeka, da je mislil in si predstavljal zace? Čuden slučaj. laško in srbsko zaslužno zlato kolajno za hrabrost, belgijski Leo-V Maywoodu blizu Chicaga sta |K;l(lov m črnogorsko zlato _____« • i i., • o„ .1:„ cj...I* . se sestri lila in Sadie Smith en dan zaljubili in ol»e tudi en dan poročili; prva z nekim (i. A. Lee-kom, druga pa z II. A. Finkom. Živeli sta sedaj tudi nedaleč na- ono lepo leno Vido katero nam nas razen v Austinu, 111. Slučaj je na- znani pisatelj opisuje v svojem nesel dne M), sept.. t. 1., da sta mo- roinanu. Povedali so mi, da ome- rali obe omoženi sestri iskati njena gospodična ni hodila v no- zdravniške pomoči v Oak Park beno slovensko šolo; pa navzlic j bolnišnici, ker so jima potekale temu nam njeno lepo narečje spri- ure pričakovanja. Prva je povila čuje, da ljubi svoj materini jezik označeni dan dop. ob 11. uri krepili spoštuje, čeravno je bila roje- ko hčerko, druga pa zvečer ob 11. na tukaj v Ameriki. Cast ji! | uri tudi hčerko. Zares čuden slu- tukaj Čast v obče društvu "'Danica'' caJ-— čast g. Frank Mravlja — tu, ker ima v svoji sredini tako izborile igralke in igralce vnete za našo slovensko stvar. Pred zadnjim dejanjem je nam Ljudsko maščevanje. kolajno. Tudi japonski cesar je ^obljubil trdnjavi Verdun visoko odlikovanje. Vlade zaveznikov so podelile ta odlikovanja mestu Verdun iz spoštovanja in za njegovo hrabro zadržanje v sedanji vojni. Po dovršeni slavnosti zadet 0(1 *tev,lnih | račili vojaško obvezno starost, se zini Mr. Darovec na W. 21. St.. | kr°ge,.l-ker so meni in mojim sestram tako lepo postregli; posebno lepa; Linčanje zamorcev. je vse poslalo na fronto. Osobito "hudo mržnjo proti voj- Nowata, Okla., 30. septembra. ni in vojaštvu goji ljudstvo v me- Rakar. Dalzell, 111. Cenjeni sobrat urednik: — šču ječe. Zamorca sta bila v zvezi z umorom pomož. šerifa Jas. Gibsona. Ko je o tem napadu zvedel me-1 sta bila dva mornarja zaklana in več ranjenih. Napadalci so srečno odnesli svoje pete. Boj za življenje V LEKARNAH tfuneks >7// SL.1X1R BITTER-W1HE * TAINtnOVO HO^KEVIHO v JOMPH TWI"t* ^»'•-♦as s A,hi t CENA $1.00 Boj za življenje, ostrejši vsak dan, je škodljiv, ako ne pogubonosen, mnogim ljudem, ki pozabijo nase, postanejo brebrižni in zanemarijo svoje telo in zdravje. Posledica takega življenja je, da je človek popolnoma izčrpan. Temu potem sledijo nerednosti prebavljanja, duševna potrtost in fizična onemoglost. Človek v takem položaju si mora takoj pomagati in pravilno je, da brez odloga uživa Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino To sredstvo spravi v pravi tir in gibanje prebavljalne organe, ki opešajo vsled prenapetega dela ali iz drugih razlogov, z rednim čiščenjem nečistoče iz droba; s tem izboljša apetit, regulira prebavnost, prepreči zabasanost, odpravi zapeko in pokrepča telo. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino regulira delo prebavljalnih organov. Uživajte to vino, kadar občutite izgubo apetita, slabost po jedi, napenjanje črev, £ smrad iz ust, nečist jezik, koliko in krče, zapeko, obledelost, nervoznost, in telesno slabost. To vino vam zagotovi pokrepčevalno spanje in moč, da lahko opravljate svoje delo vsak dan. Stari ljudje bi morali imeti to zanesljivo sredstvo vedno v hiši za redno uživanje. Ženske, ki trpe na glavobolu in na drugih neprilikah, bi morale poskusiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Proti revmatizmu, bolečinam v križu, neuralgiji, otečenim udom in otrplim zgibom se poslužite Trinerjevega linimenta. Mišice, oslabljene vsled dela, je treba drgniti s Trinerjevim linimentom. Cena 25c in 50c v lekarnah. Po pošti 35c in 60c. T Odkar izhaja naše ljubljeno thodistovski pastor Perry E. ] "Glasilo K. S. Jednote", je t(fpr- Pierce, je prihitel pred razburje vi dopis iz tukajšne naselbine. Veliko novic tudi danes ne bom poročal, ker nas je v Dalzellu le no množico linčarjev, prosil jo je na vse načine, da naj ne preliva Bolgarski kralj — gledališki igralec. Nek bolgarski avtor je spisal v korist bolgarskega Rdečega križa krvi; vse to pa ni nič pomagalo,J zanimivo štiridejansko igro, ka- malo Slovencev, samo 3 po števi- kajti linčarji so vseeno izvršili Ttero se uprizarja v kino glediščih. lu, ostali so pa skori vsi Italijani. ( svoj namen. V tej igri nastopa v ulogi kralja 1383-89 S. ASHLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS 0101000201022302000100023202020001000002000200020101000002010102235323532353235323482353234853482348 0002485353235323535323533253234823482348235323532353485353482353010223532353232323534853235323532323 535389535348534848534823485348235323235348234848532353234853484848234823482332020000014823232348235323484853480102 69584200394844395367847788495047345 WW««! FRIDERIK BARAGA, prvi slovenski apostolski misijonar in škof med Indijanci ▼ Ameriki. Spisal Dr. LEON VONČINA, profesor bogoslovja v Ljubljani V Krivem drevesu, katerega prebivalci so zdaj že skoro vsi kristijani, se zdaj k temu pripravljamo, da se cerkev popravi in popolnoma dodela. Ko bi pa le zavoljo silnega množenja te verne občine, v kateri sem jaz sani v dveh Jetih krstil 454 Indijanov, treba bilo dveh duhovnikov za to misijonsko postajo, na kar se tudi že misli, morala se bo- seveda tudi duhovščina razširiti in povekšati. Končno naj še sporočim, da sem o svoji vrnitvi v Krivo dravo dne 10. mal. srpana razun drugih rečij prejel tudi od nekaterih dobrotnikov ljubjjanske škofije 1100 gld.; . . . taka darila so mi sicer vselej prijetna, zlasti pa zdaj o priliki ustanovitve novega niisijona, ... in zdi se mi, da mi prav s tem ravno zdaj toliko daril prejel, božja previdnost dovolj določno na znanje daje svoje do-padenje nad tem, da se ta novi misijon ustanovi." : Preden se je Baraga lotil ustanovitve nove misijonske postaje, ki so jo tako živo tirjale pri Veliki vodi v Baragovem poročilu omenjene okoliščine, moral se je šc vrniti v Krivo drevo, da v red spravi vse, kar je bilo treba uravnati, preden se je mogel popolnoma posloviti od svojih dragih Otawcev. Obišče posamezne prej že imenovane misijonske podružnice, krsti v Malem Detroitu tri Indijanke, v Manistique pa eno mlado Indijanko, katero je hrepenenje po sv. krstu gnalo zapustiti svoje stariše na severju, priporoči stanovitnost v lepem krščansko pobožnem življenju, ki ga je o tem zadnjem obiskovanju povsod navdajalo z neizmernim veseljem, in izroči predrago svojo doseda-čredo vrednemu svojemu nasledniku, očetu Sacnderlu, pr stojniku očetov redemtoristov Ameriki. Ni treba posebno i.jati, s kako težkim srcem pustil skrbni oče te sv amerikanske otroke, kat mogoče jo ustanoviti. Pa vendar sem z božjo pomočjo jih že nekoliko krstil, odkar sem tukaj, in sem tako pomnožil majhno množico vernikov, ki sem jih pridobil, ko sem bil meseca rožnika prvič v tem kraju; veliko jih je pa še, kateri se za sv. krst pripravljajo, in kateri bodo, kakor upani, kmalu pomnožili število mojih župlja-nov. Prvo opravilo, ko sem le-sem prišel, mi je bilo, da sem zbral divjake ter jim naznanil, da sem zopet k njim prišel ne samo za nekaj časa kakor prvikrat, ampak s tem namenom, da med njimi ostanem, da nje in njihove otroke v pravi sv. veri poučujem, in jih napeljujem k vsemu dobremu in sploh k temu, kar jim more v prid služiti Indijanci, kateri so bili katoliško vero že sprejeli, so bili kaj zadovoljni s to mojo obljubo; pogani pa, kakor se je videlo, niso kaj dosti marali za to, kar sem govoril, niso mi ne pritrjevali, ne nasprotovali; majhno krdelce tistih pa, ki jih je protestantski pastor po svojem devetletnem prizadevanju tukaj za svojo vero pridobil, se je, razdraženo po svojem lažnjivem preroku upiralo mojemu namenu, ustanoviti v tem kraju katoliški misijon. Potem, ko so že dosti bledli sem tertja, jamem jaz resno govoriti in razlagati jim, v kak silni prid je katoliški misijon za vse prebivalce tega kraja. Najimenitnejši med protestantskimi Indijanci, ki je vedno govoril v imenu drugih, ni vedel, kako bi mi ugovarjal; nazadnje reče le to, da nikakor ni zadovoljen, da se v njihovem kraju ustanovi katoliški misijon, ni pa vedel ne enega razloga po- .t/>/1ia! . r nni'nirif'inn'ia i air'i cvm/>irn novil na severnem bregu, torej med svojimi dragimi divjaki; ob vsem tem pa bo misijon v prid služil tudi belini sosedom. (Dalje prihodnjič.) Ali sem res umrl? (Spisal Kancijan.) Ob robu hriba je srečal trudni večer mlado noč in s sanja vini pogledom, kakor ljubimec v ljubimko, jc pogledal v nje črne oči. Ta pogled je bil pozdrav svidenja in pozdrav ločitVe ob jednem. Večer je odplul v hrib kakor lahen veter in se izgubil med temnimi smrekami in osivelimi hrasti, bogvedi kam. Noč pa je hitela kakor meglica naprej v — vas. Iz naročja so ji kipele saitje na levo, na desno . . . kroginkrog. Naša koča je najbližja hribu. Komaj vidno so se zamajale mladoletne cibare, kakor da so začutile sanje, ki so dihale mimo njih skozi okno v sobo — k meni . . • Hitra, lokava bolezen je zastrupila zadnjo kapljico moje krvi, zamorila zadnjo mrvico moči v mojih žilah. Okrog postelje je zvenela preplašena, sočutna govorica in odmevala mi je v duši kakor klepanje smrtne kose. Gotovo! Kosa jc zapela. Dva ... tri vzdihe. Mir s teboj, telo!-- Na desni strani je nekaj zašu-melo in zablestelo — angel. Angel? Koliko nedolžnih večerov sem se pogovarjal ž njim v otroški molitvi kakor z dobrim znancem; koliko sem slišal o njem, a videl ga nisem nikoli, in vendar sem v njem takoj spoznal svojega angela variha. Marsikdaj sem v mračnih hipih zahrepenel po tem nebeškem obličju, po tej roki s kelihom tolažbe, a v tem trenutku sem se ga nenavadno zbal. Za menoj je ležala moja prete- radosten poklonim Večnemu pred sodni stol. 4 Nekako domače sem zaprosil dušnega variha: 44 Zlati angel moj! Dovoli mi nekaj časkov! Rad bi ustregel tebi in svojemu hrepenenju." Skrivna moč me je približala k njemu, tako da sem se dotaknil njegovih lahko se zi-bajočih, prelestnih kril. In zopet mu je zasijala v očeh dobrodušnost, res, skrajna potrpežljivost. Zganil je z glavo in izginil. '2. Baš sem se dvignil nad vaške koče, ko je zapel mrtvaški zvon z visokim, žalujočim glasom. Bliskoma so pustile klepetave ženice opravila in v prisiljenem strahu so sipale besede s praga na prag. "Kdo? — — — Nisem dobro slišala! — Kdo, praviš?" "Jelšanov, no!" "Ni mogoče! >Škoda mladega življenja!" "Oh, saj pravim: škoda! Žalostna mati!" Stopile so druga k drugi (naj vi, da brstis. V gorkih majevih' mi smehljala le do groba. Mislila objemih ti vzklijejo smehljaji: I si, oslal včasih trenutkoma nekaj zažare- ti . . . Samovoljno je ubežala, ko | lo; jiajbržc sta se v njih poljubili si spal. Res sem se bal poroke s smrtjo in težko sem izdihnil tisti: "da". A ko bi prišlo še en-unastihjkrat do tega. bi tako lahko klical : tla, da, tla! Duša, ločena od telesa je prosta. kakor iskra izkresalia iz kre-menca. Živi le zase, streže le svojemu hrepenenju . . . Nad hribom plava, gleda išče. blagoslovil njegov devetletni trud. V kraj pri Veliki vodi, ki je bil v novo misijonsko postajo odločen, ie prišel Baraga 21. dan meseca kimovca 1. 1833., torej ravno na desetoletni dan svoje nove maše — primerljaj, ki ga Baraga logov, da pa tudi nima zmožnosti presoditi tega, kar se mu dopoveduje, povedal sem mu kar naravnost, da on nima nobene pravice braniti, da se ustanovi katoliški misijon v tej vasi, v kateri je že toliko katoličanov, in da katoliški Indijanci smejo po ravno tisti v pismu do svoje sestre toliko bolj Pravici dovoliti svojemu duhov- poudarja, kolikor bolj trdno je bilo njegovo prepričanje, da še en las ne pade z glave brez pripušče-nja nebeškega Očeta. Silne so bile težave in ovire, s katerimi se je moral vojskovati takoj od začetka, da bi na tem novem kraju ustanovil misijonsko postajo; delal mu je pa te težave protestantski pastor s svojimi desetimi In niku, da stavi cerkev, duhovščino in šolo v njihovi vasi, po kateri so protestantski svojemu pridigarju dovolili, da se je v tej vasi naselil. Nato se je nasprotnik udal, ko je videl, da nič ne doseže; in tako je bila vsa ta stvar dognana. Potem smo šli na mesto, katero sem od-menil za cerkev in za druge hiše, aj poklo tla mi lie zabrani vhoda. V megleni negotovosti je šinila vame atigelova navzočnost žarek tolažbe. Razkril sem mu željo. Sveti mir obličja se mu je prelil v napol prijazno, napol resno vprašanje: "Ali si pridno prebiral sveto pismo ?" Zopet hipen trepet . . "Sem!" "Kaj kličejo vsi listi in vse strani od prvega poglavja 'Geneze' do zadnjega poglavja evange-listovega 'Skrivnega razodetja?' V zadregi sem na tihem ponovil besedico: kaj. V nebeščanovih očeh je zasija- in zaznamovali srno obsežje zem-j la usmjj jell0St, kakršne doslej dijanci, ki so že bili v njegove Ije, ki je bila za misijon odločena. se mreže zapleteni. Akoravno je bilo j Baragovih izpreobmjencev štirikrat več, vendar je znala pastorje va manjšina ovirati prizadet je Baragovo pri stavbi katoliške cerkvice s toliko predrznostjo, s toliko silo, po kateri se zmerom in povsod razločuje krivica od pravice, laž od resnice. Bolj natanko vse to poroča Baraga sam v pismu iz postaje pri Veliki vodi dne 12. vinotoka 1833. leta, tako-le: "Zdaj sem v svoji novi misi-jonski postaji, ki se imenuje Sma-rija pri Veliki vodi (Sault St. Marie). Po dolgi in zelo težavni poti sem 21. dan kimovca dospel do tistega kraja, kjer se Velika voda izliva v Michigansko jezero, dva dni potem pa, ko sem si nekoliko počil, prišel sem na tisto mesto, kjer se ima novi misijon ustanoviti. Bil sem tedaj blizu 300 amer. milj ali 100 ur daleč od Krivega drevesa proti jugu; pa kako težavno selitev! Kedar so me v moji domači deželi od ene kapla-nije prestavili na drugo, našel sem vse, česar je bilo treba: cerkev, vernike, šolo, župnišče itd.— tukaj pa moram sam vse to še le znovič ustanoviti; ni zadosti, samo za to skrbeti, da se stavi cerkev, župnišče in šola, ampak priskrbeti si moram tudi župljanov in mladine za šolo; in to je ravno najhujša težava. Vse drugo se da s pomočjo dobrih ljudij doseči; katoliška župna soseska pa se, kakor jc znano, ne da kupiti, ampak le zlagoma in s trudom je Dokler se ne bo cerkev dodelala, opravljam službo božjo v j novi leseni hiši, ki jo je bil neki j izpreobrnjeni Indijanec po leti naredil, in v kateri dosihdob šc nihče ni prebival. Znotraj sem jo, kolikor se je dalo, ozaljšal in pre-menil v lepo kapelo. V njej tudi poučujem, in sicer 25 indijanskih učencev in učenk, zraven pa tudi štiri otroke belili sosedov, katere v verskem oziru ravno s takim veseljem k sebi vabim, kakor indijanske otroke, ker njihovi sta-riši, torej tudi otroci, nimajo nobene vere in tudi še krščeni niso. — Mnogo jih je med prebivalci Zedinjenih držav, ki še niso krščeni in nimajo nobene vere. V zadnjem svojem poročilu sem že omenil, da "Velika voda" deli svobodnih otawskih Indijancev od drugih krajev Michiganske države, kateri so pod vlado Zjedinjenih držav. Ker so ti kraji kaj malo naseljeni, prodaja vlada kaj dober kup ondotna sicer izvrstna zemljišča, in od tod pride, da se jih je v kratkem času enega leta veliko naselilo v teh krajih, kjer se more po ceni dobiti obilno in prav dobro zemljišče. Tako se jih je torej tudi v bližnji okolici mojega novega misijona, ob južnem bregu Velike vode v kratkem času naselilo prav veliko, večinoma takih, ki so sicer beli, pa brez vere, pri katerih zatorej misijonar tudi z lepim uspehom more delati. — Novi misijon sem sicer, kakor mi je moje škofijstvo ukazalo in kakor sem sam želel, usta- ' nisem videl. Pri tej usniiljenosti i so se odpočile moje misli, kakor i da so že rešile vprašanje, in du-I ša je udano, proseče strmela v • angela. Umel me je. "Ljubezen kličejo! I vsi listi", je odgovoril sam in izrekel besedo 'ljubezen' z jasnim močnim naglasom. Tako govori 1«' tisti, ki pozna važnost in vzvišenost ljubezni. "Kaj je ljubezen?" sem vprašal s prirojeno radovednostjo (svet bi rekel ukaželjnostjo). Krilatec se je lahno nasmehnil, najbrže moji nevednosti. "Izraziti ljubezen se pravi: pro-nikniti skrivnost vseh skrivnos-tij: Sveto Trojico. Ljubezen je ljubezen!" "Idem per idem . . ." .sem podvomil. "Ljubezen je ljubezen", *je vnovič zatrdil, "zanjo ni nobene opredelbe. Če jo hočeš vsaj nekoliko spoznati, strezi nje hrepenenju!" Z gracijozno lahkoto je dvignil roko v znamenje odhoda. To sem zapazil le tako mimogrede. Vso mojo skrb so prevzele zadnje angelov«; besede. Hrepenenju? O, v nieni je vedno plamtelo hrepenenje. No, včasih je malce zadremalo, pa se je vzbudilo še z večjo silo. I danes hrepenim v trojnem hrepenenju poznal.' deček ima ^ podobno svilo obrobljeno jopico, zimsko jopico. Sedaj je < poletje. Malce je pozabil, kakšen je pravzaprav tisti rob, a to-I liko ve: tako bisernosvetal kakor ; pavlinčkova krila ni! Počasi, po prstih, s klobukom ! v iztegnjeni roki se je bližal za-j želeni stvarci. Pa starikave tra-! vice so v pritajenem šumenju opo-; zorile metuljčka, naj zbeži. Metuljček je zletel in se porogljivo premetaval v zraku . . . Na-| cek je gledal za njim do zadnje črne pikice. Šele sedaj mu je zašumelo v u-šesili zveneli je mrtvaškega zvonca. To se pravi, slišal je že preje, a ves zamaknjen v pavlinčka se tega ni zavedal. Prvi hip je z zvoncem vred ponavljal smrtni pozdrav: "z Bo-gom ... z Bogom!" Babica mu je pravila, tla tako spremlja zvon dušo "iz tega kraja v drugi kraj." Zatem je utrgal kresnico, na kateri je sedel metuljček. "Pekel, vice, nebesa . . . pekel, vice nebesa ..." je nenomer ugibal in pazno iztikal iz cvetke list za listom. "Vice!" jc naznanil zadnji list. — Nacek je zmečkal v roki odtrgano kresnico. Ustnice so se stisnile v izraz nezadovoljnosti. Spomnil se je — seveda bolj nejasno — bolnega botra. Morda je zvon njemu pel: z Bogom? Vendar ta misel ni bilo posebno težka: Boter je zaspal, pa se vzbudi, pa se popeljeva k birmi . . . Otročja misel, pa bi lahko osramotila marsikoga v zrelih letih. Deček je hitel nazaj v vas, jaz pa naprej. 4. Nasproti mi je pridehtel vonj smrek, ki stražijo na vznožju hrib z vsem njegovim krasom in bogastvom. v. Senčni gaj v zelenem naročju liri- . • __1__: ,.,„„„ ,/ifl „• + -;u -:«,;i,nv renien Catholic Union of »he lahkega učenja tujih jezikov. United States of America. » j Znano je, da je naš pokojni uče-OFFICE: ' ujak pr spojenega s stroški, držav se sme ponašati, da ima naj- Zc lcta 1789 ali ocl tlo,)e pr- večjo tiskarno na svetu; to je dr- veKe predsednika George Wash- žavna tiskarna v Washington!!, 1). '»gtona se je v kongresu držalo se je treba tega jezika najprvo u- ^ kjt.r je zap0slenih nekaj nad posebne zapisnike razprav in go- čili iz knjig. Imamo hvala Bogu že dovolj dobrih slovensko-an 4000 tiskarskih delavcev. V tej tiskarni se izgotavlja vse potreb- Kl ne ufadnc tiskovine, kolikor jih eija jc pred več leti nazaj prelepo in znano geslo. "Vse za vero, doin in narod!" O dolžnostih, tikajočih se bra-toljubja, spoštovanja do sv. vere in naroda, je bilo čitati na tem mestu že več navodil, ali člankov; za danes hočemo le razmotrivati v kratkih potezah, o ljubezni in spoštovanju do naše sedanje domovine; nastopiti hočemo z važnimi nasveti, kako da lahko postanejo naši člani tudi dobri državljani naše mogočne in svobodne 1'nije. To se da doseči: Prvič, ako gojimo v naših srcih ljubezen do naše nove domovine, ker nas je vzela kot svojce pod svoje okrilje. Drugič, da se amerikaniziramo, to je, da se privadimo ameriških v šeg in navad in da skušamo postati ameriške državljani. Tretjič, da izpolnujemo vestno ustavo, postave nove domovine. Težko in nemogoče je inozemcu amerikanizirati se, postati tukaj-šni državljan, živeti po ameriških šegah in navadah in izpolnovati u.stavo, ako nima spoštovanja in ljubezni do svoje nove domovine; prav t:i ga napeljuje da bo dosegel sčasoma vse to, kar smo baš omenili. Človek, ki nima liikake ljubezni do domovine, ki mu daje kruh varnost, svobodo in zaščito, je slab podanik, podoben je nehvaležnemu otroku do starišev in nehvaležnemu poslu do svojega gospodarji!. Kako lepo se je izrazil pred kratkim naš sedanji predsednik; Wilson na nekem banketu, katerega so mu priredili naturalizira-ni ameriški državljani, ko jim je razložil glavne lastnosti in dolžnosti dobrih izseljencev in domoljubov. <) tem je govoril 'Wilson med drugim sledeče: "Vi ste rekli: "Mi gremo v A-meriko, ne samo da se tam pre-živimo, ne samo raditega, da dobimo v Ameriki stvari, katerih v stari domovini nismo mogli dobiti. pač pa ste prišli sem, da pomagate k napredku človeškega duha - da zvedo možje po celem svetu, da se povsod nahajajo možje, ki prebrodijo širne oceane in gre-; do v deželo, kjer se govori njim človeku dosti pomagajo pri iičc-, potrebuje vlada, ali pa vladni de-nju. Ako ima torej kak rojak | partme,iti raznih držav. Tu se ti- trdno voljo in liagnenje do an- j ska raync pmiloge ali zakonsko Irleščine, sc iste iz knjige saj za liačrte, katere predlagajo kon-silo lahko priuči v 1 letu. Ako se ^resniki in senatorji v zbornicah, na pamet privadiš sleherni dan razna ura(jna statistična poročila samo 5 angleških besed, — jih boš it(1 pomn;ti j,, treba, da se v tej nikakor ni bilo mogoče izvršiti. Avstrija je naravnost zahtevala, •da se mora Črna gora razoborožiti in ji dovoliti prost prehod v Albanijo.. Seveda se črnogorski kralj nikakor ni hotel in zamogel uda ti zahtevi Avstrijcev; poleg tega je zbežal še iz Podgorice in je za-ukazal generalu Vukiču, da naj nadaljuje vojno do skrajne sile. Tako je prišlo zopet do ponovne* ofenzive in končnega poraza Črnogorcev; nekaj teh je bilo na bojnem polju premaganih, drugi so se pa udali sovražniku vslcd prevelikega navala. V obče se lahko sodi, da so se Črnogorci do zadnjega hrabro branili; bili so pa končno le primorani podleči, ker niso imeli za obrambo dovolj vojaštva, municije in živeža. t __ ___ Sklad "Glasila K. S. K. pref&lrje za neveljavno ali nepn- poznano. Ako bo torej italijanski poveljnik to ponudbo ovrgel, bodo prepuščeni zasuti vojaki svoji usodi. Prosi se torej za takojšen odgovor do 25. sept. opoldne; Vašega sela pričakujemo na meji blizu Formi." Italijanski poveljnik je odgovoril na to ponudbo ob kratkem sledeče : "Njega ckselenci, armadnemu poveljniku se zdi umestno, da odklanja vsako začasno premirje, da bi avstro-ogrske čete iz človekoljubja pomagale pri reševanju ranjenih Italijanov.' Ako človek prečita nad vse u-ljudno ponudbo, ali poročilo Avstrijcev in skrajno aroganten odgovor Italijanov, mora priznati, da so Italijani hujši nego Ivaniba-li, ker nimajo niti s svojimi lastnim tovariši ali brati usmiljenja. Pomagati vsakemu ranjencu in ponesrečencu je človekoljubno JpiJnAt*" A7IP K S K I delo, osobito še na bojnem polju. MU . J« Sanitejski oddelki, ki imajo v pr- za ranjence in sirote padlih žrtev vorov državnih poslancev in senatorjev. To vladno poročilo kongresnih zasedanj se je tedaj nazi-valo "Annals of Congress", kasneje so predrugačili to ime v 'Register of Debate*. "Congressional I Globe" in končno v "Congres- Edgar Ai sional Record." Še dandanes je | ski dopisni dobiti ta stara poročila v vezani Daily News obliki po $1.50 komad; v zalogi vi vrsti to plemenito nalogo, ne poznajo nikake razlike med ranjenci, bodi si že iz lastne ali sovražne vrste. Še žival skuša pomagati ranjeni živali iz zadrege ali v nesreči in se brani za svoje mladiče. Vsled lega prav lahko trdimo, da so Italijani v tem pogledu slabši od živalij, ker nimajo najmanjše iskrice usmiljenja in človekoljubja v svojih srcih. v stari domovini. XIV. izkaz. Rojak John Fink v Lead-ville, Colo., nabral med ta-mošnjimi rojaki in rojakinjami znesek $53.40. Svoto smo v redu prejeli po draf-tu. Darovali so: znal še koncem leta okoli 2000; v j tiskarni ne tiska papirnatega de- Jih ima državna tiskarna. dveh letih 4000 itd. Ko si se en- narja in ]>0.štiiili znamk, to se o- - krat saj deloma priučil nekaj be- skrbujc v državnih kovalnicah BrCZSrČUi ItaHlSIlL c^il nultavi vi Ir :i 1.11 fliitrloškit knii. , ! I Vzrok padca Črne gore. jc poslal te dni svo- sed, nabavi si kako angleško knjigo, ali časnik, kar ti bo tudi dosti pomagalo. Najboljše je pa, če se zamoreš učiti angleščine v praktičnem oziru to je, da skušaš govoriti s kakim Amerikan-eem bodisi doma, na eesti, ali pri i delu. Amerikanec te ne bo zasmehoval radi kake napake, še popravljal ti bo iste pri izgovarjavi. Poleg ysega tega se ti pa nudi Washing- Tekom sedanje vojne se je do- denarja. V državni tiskarni v tonu izhaja tudi vladni kongresni kazalo, da Italijani niso samo ve-organ "Congressional Record'':|^Jomni, izdajalski, hudobni in kako se piše za ta list. kako se ga|7viti) temuč, da so tudi skrajno stavi, tiska in odpošilja, hočemo |)reZsrčni in barbarski in da nimajo celo do svojih lastnih ranjencev kakega usmiljenja ali iskrice izliaja človeške ljubezni. To se je poka- im tem mestu bolj obširno i/pregovoriti. "Congressional Recon za časa kongresnega zasedanja i zalo osobito šele pred nekaj dne-še druga ugodna prilika, to so a. j sleherni dan zjutraj ob šestih in vi na južni tirolski fronti, meriške večerne čole. Baš sedaj SI('er v.'E.OOO »atisih. Včasih šteje se je pričel pouk v teh šolah. Ako eua številka tega uradnega lista imQs i,. nrilnž.i.wt nmi^ni tlJ 32 strani včasih pa tudi 128stra- ra v sedanji vojni do cela pora žena. Omenjeni poročevalec je iz- ga diplomata. Črnogorci gorski armadi vedno dolgo časa zaveznike v , imaš le priložnost, ne opuščaj tc in zakone nase^ P()uk je popollloina hrPZ. plačen. Štirikrat na teden po 2 ure zvečer lahko žrtvuješ v ta namen, kar ti bo gotovo enkrat koristilo. Ameriški učitelji in učiteljice po teh šolah imajo že poseb Iz Dunaja prihaja uradno po- .. ... . .. j . , . . . kler se . rocilo, da so avstrijski alpinci te dni zažgali mino, ki je raznesla ni. Ta list, dasiravno je tako va-l vrh gore Cimone. Na vznožju in j žen, je imel letos samo 321 plača- na porobku te gore je bilo številnih naročnikov in sicer znaša na- n<) italijanskih vojakov. Razstrel i ročnina $8. za dolgo kongresno |,a j(. |,iia tako silna, da so se va-j sezijo; za kratko pa $4.00; ostrite lili vv\\ kuni skal in zemlje v ni-|na. potl iztise se daje senatorjem, vsake- ;jno povzročujoči smrt zasutim !Pn. Sx; li: brez municije in živeža se i ne more bojevati nobena drža\ ali sila. Ko je bil |)a parnik, naložen municijo in topovi za Crnogorc ijice po ien soian imajo /.e poseo- — ......................................iww.mkujvu .-».«. i .... . . . . ... , \fy.tin \ .,.!»..,,•/<. no prakso pri poučevanju inoze.n- »»» V" S7 kopij in vsakemu kon- j italijanskim vojakom. Od celega * submann, potopil., se pre-13 art.n Ambnizo . • cev. Vr večernih šolah sc učiš an- grešniku po .">!> kopij. Ta list sc sovražnega oddelka se jc z napo-gleškcga lepopisja, ameriške zgo- I>™daja tudi občinstvu v držav-; ,.nm rt-.šil<» le 24 Italijanov, ki soj,,asl dovine, zemliepisia in potrebnih nem kapitolu po 10c iztis. Skupni s0 uda li Avstrijcem; veliko števi-Mas; na suho. Črnogorska vlada je ime dovine, zemljepisja in poti naukov za pridobitev državljan-j broški za izdajo tega vladnega žrtev eksplozije je pa ostalo š< stva. Namesto da bi doma proda-j orSana znašajo okoji ^iOO.OOO na zasutih pod skalovjem, kjer s« jal dolgočasje, ali tratil čas in de-j ,ot()» ])V0/' pristojbin in plač poro- našli nedvomno vsi grozno smrt, nar za baro, idi raje v večerno šo-! čevalcem, katere se računa k red- to pa edinole vslcd brezsrčnosti nokaJ »talnih pušk coin v svrho obrežne obrambe, s katerim se i>a ni dalo dosti doseči, ker jc imel le en star top ter lo, čeravno si morda že prileten. nim stroškom obdržavaiija kon- svojih stanovskih tovarišev, ali Letos zahaja v večerne šole mesta 2rosa ^ teh poročevalcev jc 7 za se- Chicago nekaj nad 30.000 inozem cev; med temi je najti celo nekaj takih, ki imajo že osivele lase, ali več križev na hrbtu. Kako je človek lahko ponosen . natsko in 7 za kongresno zbornico. Za to službo se vzame navadno najbolj zmožne poročevalce, ki so začno tudi najbolj vešči stenograf i. Vsak tak poročevalec dc- janov. Ko je uvide! avstrijski povelj-- O padcu trdnjave, ali obrežnega hriba Lovčen se je omenjeni diplomat izrazil, da so ga Črno-nik nevaren položaj zasutih Itali- hrabro branili dokler ga je ianov, je ]>oslal dvakrat poročilo ' in ponudbo poveljniku italijan škili čet, da naj Italijani za nekaj »blcjrala samo avstrijska infante-rija : kakor hitro se je pa pojavila močna avstrijska mornarica v ce zna ni razume vsaj za silo n;iš ]a le po nekaj ur, dokler se ne u- (;asa prenehajo z obstreljevanjem zalivu pred tem hribom, tra je pri- trudi; pomisliti je treba da mora biti tak stenograf vedno na svo je že morda rekel: $500.— bi dal j Jeni mestu pri raznih debatiranjih |,a'krat to samaritansko takoj,čc bi znal govoriti v angles- »» interpelacijah v kongresni in hladnokrvno odklonili deželni in svetovnoznani anglt ški jezik. Da, marsikdo izmed \'as onega hriba, da bo mogoče zasuto r vojaštvo rešiti. Italijani so pa o ela neprestano bombardirati s tako silo, da so se mogli Crnogor- ponudbo ei po preteku dveh dni umakniti in so še z nazaj. Preje so pa Črnogorci uni- kem jeziku. Ta denar si lahko pri-: senatski zbornici.. Ko ima nabra- večjo silo spuščali granate na do- čili vse svoje trdnjavske topove V^1" !C ' ' ' hraniš! — Cči se ga, pa ga boš en-j nega že dovolj gradiva, nadomesti tično goro. Avstrijci so imeli us- »a Lovčenu in pognali v zrak zad- ' ' ' krat govoril. Jezik sam od sebe ti "a njegov sovrstnik po službenem! inilj0nje ž njimi; sami bi jih bili "Jo zalogo municije, nakar so se ne bo prišel v glavo, lu če razu-, redu. ,..uji sprav meš angleški, ti je odprta vse po-j 8 kopico stenograličnih zapis- neprestanega bombardiraiija jim vsodi široka pot. Dobiš ložje služ-jkov v rokah, hiti poročevalec v ni bilo mogoče tega izvršiti. Ču-bo, dobiš več prijateljev itd., in I svojo pisarno, kjer ga čaka že ko- li so klice zasutih boš radi tejja tudi od Amerikan- pica strojepiscev, ki mu sestavijo pomoč, rokopise na papirju. na površje, a vsled i P° edini, preostali jim poti umaknili v črnogorsko hribovje. cev bolj spoštovan, ue pa sma trail za "greenhorna." pa vse zaman; kolikor jih je preostalo zasutih, s<» našli Zatem naredi še Vse popravke vsi smrt v porušenem skalovju. Z znanjem tega jezika se ti nu-jali morebitne dostavke, ko je en-! Italijani so torej streljali neusmi-tuj jezik, toda ki vedo, da najsi- prilika da postaneš krat svoje poročilo predložil te-jijeno na svoje lastne tovariše, bo jezik že kakoršenkoli, pa je ^ahko ameriški državljan in da 11111, ali onemu kongresniku v pre-' Ponudba za začasno premirje, človeško srce edino za svobodo inl'ahko voliš. Dandanes zahteva že gled. Ob pol 12 uri zvečer se po- katero je poslal avstrijski povelj- Padec Črne gore in Srbije se Italijanov najpljpjsuje edinole dejstvu, ker jc tudi Bolgarija pristopila k centralnim zaveznikom in s tem osla- pravico. v obče postava, da mora sleherni vin dočim ste prinesli s seboj I Prosilec drž. papirja znati nekaj - ' 'čitati in v angleščini odgovarjati na stavljena mu vprašanja. Znano je nam, da živi v Aineri-;a v njih, toda ne smete gledati ki še nekaj takih rojakov, ki ži-naiaj. da bi tu ovekovečili ono, vijo tu že po 20—30 let. pa Vam dežele, prihajate sem z name nom, da pustite za seboj vse dežele, prinesete le kar je najbolje- kar ste pustili za seboj. ne umejo še nič angleščine in tu- "In jaz gotovo nisem eden iz- di še nimajo prvega drž. papirja, nieiI onih, ki bi zahteval, da mora Sami ne vemo, kako naj bi take šlje običajno zadnji rokopis v dr-jnik na laško stran žavno tiskarno uredniškemu od- sledeče delku. Urednik pregleda še cn- sc je glasila "Poveljnik avstro-ogrske po- krat rokopise, jih razdeli ali izro- sadke, taboreče ob Tonezza-Cinio-či stavcem na "linotype" stroju, | ne poveljniku italijanskih čet: Iz-kojih se v tej tiskarni (i4. Poleg med razvalin razstreljenega hriba moških operatorjev na teh stro- j Cimone smo culi danes klice šte-jih je tudi več žensk, ki stavjjo | vilnih zasutih italijanskih voja- ikov na pomoč. Mi smo rade volje sti je pri tem zakrivil tudi sa črnogorski kralj Nikola, ker jc jc Avstrija tedaj ponujala Črni •?ori spravno roko pod gotovimi pogoji v svrho dosege začasnega premirja. Istočasno so člani črnogorskega kabineta silili kralja Nikito, da se naj ozira na ponudbe Avstrije in da naj ostane Črna Kralj je pa vse te ponudbe hladno list "Congressional Record Ko je zadostno število kolon za pripravljeni pomagati jim in jih človek prenehati ljubiti svojo domoljube nazivali ? Vedno so naj eno stran nastavljenih, se iste uli-l rešiti smrti, ako bode italijanska j krvno zavrni! in celo prisilil svoj domačijo, kjer se jc rodil in na-j enem in istem mestu, pri eni in je v plošče in odpremi v oddelek artilerija danes, dne 25. septem- kabinet, da je moral odstopiti za tisk. Naravno je, da sc nahaja bra med 2 uro pop. do 7. ure zve- j Šele kasneje je izprevidel 'gospo-v državni tiskarni najbolj moder- čer rod, oc 1 katerega prihaja, — to j isti plači, ker si mislijo, da je ne s<> stvari, ki so jako svete,in kate- mogoče dospeti do kakega izbolj- rih ne smemo spustiti iz naših src, šanja. Taki starokopitneži si da- toda druga stvar je ljubiti pro- 1 je predstavljajo, da je dobro, če stor, kjer ste bili rojeni in zopet živijo in delajo tako, kakor v sta- druga stvar posvetiti se onemu rem kraju, pa se pri tem zelo rao- mestu, kamor greste. Vi se\ue ino- tijo. Vadite in učite se torej an- rete posvetiti onemu mestu, ka- gleškega jezika! ki dovrši vseh 32.000 kopij lista na 4 straneh v 1. uri. Tiskane, in že zložene številke lista se zatem mor greste. Vi se ne morete posvetiti Ameriki, razven če ne postanete v vseh ozirih popolen in Najbolj važna naloga za dobrega ameriškega stanovnika ali pri-šleca je skrb, da postane tudi a- prenchala z obstreljevanjem ni in najnovejši tiskarski stroj, |tega hriba. To sc naravno nanaša tudi na italijanske baterije v Ay-tico dolini in na obeli višinah te reke. Med tem časom sc ne bo dona električnem vozičku naglo od- voljevalo italijanskim patruljam pošlje v knjigovezni oddelek,kjer stopati čez meje ali iz strelskih se strani skupaj spenja na posebnih strojih. Vse to je delo le nekaj minut. jarkov; v nasprotnem slučaju bomo mi prisiljeni ustavit! z rešilnim delom, ker bomo smatrali dar" Črnogorcev svojo napako; ljudstvo je le dalje pritiskalo nanj, da se pobota z Avstrijo in naj skuša doseči častno premirje in res se je obrnil kralj Nikita tozadevno na Dunaj,a bilo je že prepozno. Avstrija je^ bila nejevoljna na trdovratno Čmogoro iu ji je tedaj stavila iz maščevanja take pogoje, kakoršnih Črni o-0rj Frank Zaitz........ . . . .#5,00 j John Berna t........ _____ 5.00 Rev. J. Judnič...... .....2.00 j Lucas Ykus........ .....2.00 I John Vidmar........ ..... 1.00 Marija Zaitz ........ ____ 1.00 Joe Getnek.......... ..... 1.00 iJoc Tesak.......... ____ 1.00 Marcus Plut........ ..... 1.0« Martin Muse........ ..... 1.00 Joe Matipiseh....... ..... 1.00 Louis Matelilc 1...... ..... 1.00 John Suber........ ____ 1.00 John Kochevar...... ..... 1.00 Martin Tursieii ...... ..... 1.00 I Anton Bucher...... ..... 1.00 Mike Novak........ ..... 1.00 ! Frank Kochevar .... ____ 1.00 John Gornick....... ____ 1.00 Joe Orazem........ ____ 1.00 John Malensik....... .....75 Rudolph išlifka...... .....50 John Kost.......... .....50 Rosic Stibernick . . .....50 j Frančiška Skufca .... .....50 Frances Martin . . . . .....50 John Kurzon........ .....50 1 Frank Intihar....... .....50 John Cettir........ .....50 Anton Mazina...... .... .50 Frank Mohar ...... .....5(> Joe Plut t.......... .....50 Martin Ambrože .... .....50 John Kolčne........ .....50 John Matikule....... .....50 Ignac Mihle......... .....50 Lucas Vidmar....... .....50 Frank Gartman....... .....50 Frank Kramer....... .....50 John Gradišar....... .....50 Josip Rozman........ .....50 John Babich......... .....50 Martin Ponikvar..... .....50 Anton Pečjak......... .....50 Andy Francis........ .....50 Mary Buchar......... .....50 ( harles Jakopich..... .....50 Jerry Jamiiik........ .....50 Johana Cherne ....... .....50 Frank Zailz jr........ .....50 1. 11. Bent ley...... .....50 Joe Ponikvar........ .....50 John Zore ........... .....50 Joe Paulin.......... .....50 John PIutt........... .....25 Anton Anziček....... .....25 *of. Stifanieh......... .....25 Frank Praprotnik . . . .....25 John Težak ......... .....25 Jakob K ost el ic....... .....25 Frank Zedcna ....... .....25 Anton Pike......... .....25 Mike Mikaw..... .....25 Frank Ilinty......... .....25 John Praprotnik..... .....25 Frank Adamieli....... .....25 Frank Kolenc........ .....25 Math Gradisher....... .....25 Tgnatz Hiduk . . . .....25 Joe Mohar........... ____ 25 Frank Debelak....... .....25 Joe Novak ........... .....25 Joe Kurzon......... .....25 John Hervat...... ____ 25 Andy Turensik....... .....25 John Patrick......... .....45 Frank Zaitz......... .....25 Mike Philips .... Joe Gruden . . . . Skupaj......;.....$53.40 XIII. izkaz v št. 37 "Glasila K. S. Jednote"...... 825.44 Skupaj........-..$878.84 Iskrena hTala vsem darovalcem ! Uredništvo in upravništvo "Glasila K. S. K. Jednote". olastlo k. s. k. — 4. OKTOBRA 1916. Jednota 1 r-? I stanovljena v Jolietu, III. dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jo-li«tu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048 Od ustanovitve do 1. avgusta 1916 skupna izplačana podpora $1,174.941.77. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Sehneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. I. Podpredsednik: .Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Jolict, 111. II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Clveland, O. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Cerne, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhic, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago, St., Joliet, III. NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Ray nor Ave., Joliet, III. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povftha, 311—3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Franeic, 318 Pierce St., Milwaukee, Wig. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Ajiaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Grcgorich, 2112 W. 23. St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6619 Bonna Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38— 10th St., North Chicago, 111. Frank Plernel, Rock Springs, Wyo. I'RKDNIK "GLASILA K. S. K. J BD NOT IS": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago ,111. Telefon: Canal 2487. Od dr. sv. Roka 132. Frontenac, Kans., 7402 Ratzman Ida 23, 500. 15. sept. 1916 dr. št. 72 čl(ic). Od dr. Fred. Baraga 93, Chisholm. Minn., 5323 Bavec Koza 26, 1000, 25. sept. 1916. dr. št. 124 čl(ic). Od dr. sv. Cir: in Metoda 59, Evcleth, Minn., 1607 Greben Franca 30, 500. 22. sept. 1916 dr. št. 234 čl(ic). Suspendovani člani zopet sprejeti. K dr. sv. Petra in Paula 38, Kansas City, Kan., 19416 Jakobčič Ivan 44, 1000. 22. sept. 1916. dr. št. 82 čl(ic). K dr. sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 20046 Godec Ivan 30. 1000. 20. sept. 1916. dr. št. 92 čl(ic). K dr. sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 13971 Avbelj Josip, 28, 1000. 23. sept. 1916 dr št 18 čl (ic) K dr. sv. Cir. in Metoda 59, Eveleth, Minn., 18646 F inc Franc 19, j te misliti že vsled tega. ker je ži 1000. 22. sept. 1916. dr. št. 234 čl(ic). 1 vei0 pod tem kraljem 32 različnih Suspendovane članice zopet sprejete. narodnosti. K dr. Mar. Pomagaj 78, Chicago, 111., 1. Brunskole Marija 42,1 emVbolj pH^ip^ji^t^še 1000. 19. sepi. 1916. dr. st. 195 članic. ___________j ^ z[)Qroy^J ' ime. prišel že skoraj ob veljavo. To Vam je bilo življenje tamkaj v /deveti deželi!-- Nekega dne pokliče modri kralj vse svoje ministre, svetovalce in poslance pred se k važni konferenci. Zvedeti je hotel od njih in se prepričati, če vlada pravično, nepristransko, modro, in če so njegovi podložniki srečni in zadovoljni? In sestala se je skupaj v pozlačenem kraljevem gradu velika množica ljudskih zastopnikov; da jih je bilo veliko si mora- K dr. sv. Barbare 24, Blocton, Alia., 4693 Avbelj Marija 17, 1000. nitno pojedino, kakoršne si pri- 23. sept. 1916. dr. st. 18 c (ic) , £,ovek ,e misHti m K dr. Mar. "Sod. Žalost, bi, Pittsburgh, Pa., 2609 Jazvec Mag- 1>0 dovr5euem banketu je poklical Idalena 23,3 1000. 14. sept. 1910. dr. st. 141 članic, | kra|. y syojo ^^ sobo vsa. kom. Zgubil je v tej vojni že polovico svojega vojaštva nekje tem- kaj ob meji; zapravil je že vse svoje premoženje.--Ali bi mu ne hotelo Vaše Veličanstvo poslati nekaj vojakov in par milijard dolarjev venkaj? Saj jih bo oni kralj enkrat hvaležno vrnil z visokimi obrestmi. Ce ne dobi 1-talija od tu vojaštva in denarja, bo — izgubljena." Kralj devete dežele jc zmajal z glavo rekoč: "Kar se tiče vaših makaronov in polente bom skušal storiti potrebne korake, da vam istih ne bo tukaj primanjkovalo; kar se pa tiče mojih vojakov in vojnega posojila pa ne bo mogoče ustreči tvoji želji. Jaz potrebujem vojake in denar za deveto in ne za deseto deželo. Si mi li razumel?" Tako je sledilo v kraljevo po- 1 Prestopili člani. Od dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., k društvu sv. Vida 25, Cleve land, Ohio, 21565 Pauček Alojzij 21, 1000. 2. sept. 1916. I. dr. št. 506 j čl (ic). II. dr. št. 519 čl(ic). Od dr. Mar. Pomagaj 17, Jenny Lind, Ark., k dr. sv. Družine 5, La Salle, 111., 1180 Blakač Frane 29. 1000, 3. sept. 1916. I dr. št. 24 čl(ic) II dr. št. 144 čl(ic). Od dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, k dr. sv. Jožefa 110, Barbe-ton, Ohio, 20629 Gorup Anton 25, 500. 17. sept. 1916. 1 dr. št. 518 Ičl(ic), II dr št. 54 čl(ic). j kega izmed zastopnikov teh 32 j svetovalno sobo še dosti drugih narodnosti, ki so tvorile njegovo ljudskih zastopnikov raznih na-kraljestvo. j rodnosti. Skoro vsi so se zado- Prvi na vrsti je bil zastopnik voljno vrnili domov in so hvalili Angležev. Ta se je kralju iz srca i svojega modrega vladarja. zahvalil, ker je uvedel kralj baš angleški jezik za deželni jezik v oni rajski deželi. Slednji pride na vrsto zastopnik Slovencev iz devete dežele. "No, no. kje si se pa ti mudil "Mi, Tvoji angleški podaniki'', toliko časa? Vpraševal sem že o mu je velel, "smo Ti iz srca hvaležni. ker nosi večina Tvojih mest, tebi, pa te ni bilo. Kje si tičal? Torej, na dan z besedami!" ga jc kralj uljudno nagovoril. "Veličanstvo, oprostite! Zakas- Od dr. sv. Jožefa 43. Anaconda, Mont., k dr. sv. Jožefa 103, Mil-;. . waukee, Kise , 20445 Ujčič Ivan 24 1000. 20. sept. 1916. I dr. št. 138|k^ov' mest,1,h ccst ,td„ . ' -«/• \ imena in napise. Hvaležni cl(ic) II dr. 6 c (ic smo Ti tudi, ker pošiljaš blago in nil sem se malo vsled važnega in Od dr sv. Cir. ni Metoda 4.), Last Helena, Mont., k dr. Mar. Po- . .. , A , - . . • ' i v« • r ' , ,,, . i, , ,• i • m i.vin o. , 1kaj ^ b() uaSef?a | dneVnem redu toliko, da nismo na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1001 N. Chicago St., Joliet, 111. 11 dr- • < uo u n m i i Ar- , ! domačega ljudstva v vrsti mili-! sploh zamogli priti do kakega za- dopise. društveno vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: , ( (I ^ J "V1 " f oi ! iJlV . i ^ jonarjev." ključka. Zborovalci so se celo ne- "GLASILO K. S. K. JKDNOTK". 1951 VV. 22«d PL, Chicago, 111. I^evoland Ohni, 140. 2 Janesh Josip 21, o00. 2. sept. 1916. I dr. st. Kra|ju se j(l izjava tcga ljud. kaj sprli, vsled česar sem bil pri- ----------.Hfl(ic) II dr. st. .)1J cl ic). , skega zastopnika tako dopadla, siljen zborovanje razpustiti. Od dr. sv. Jožefa 69, (it. I-a Is, lont dr. sv. Jožefa .,6, Lead- (ja ■ je imenoval svojim tajnim Mogočni vladar! Povem Vam, vilic, Colo., 19796 Cršič Anton 22, 1000. 14. sept. 1916. 1 dr. st. 2.. svetuvalccm< poklg'tega ga je pal da je težko, težko voziti narodni SUSPENDANI ČLANI. Na podlagi pravil stran 49 in 50 točka 121 vsled zanemarjanja verskih dolžnosti suspendani sledeči člani: čl(ic) II. dr. št. 193 čl(ie). Od dr. sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., k dr. sv. Družil ic .i, i .a Sal le, 111., 8494 Stare Ivan 24, 1000. 3. sept. 1916. I dr. št. 115 čl(ic) II dr. št. 144 čl (ic). Od dr. Fred. Baraga 93, Chisholm. Minn., k dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 14044 Pozelnik Ivan 29, 1000. 2. sept. 1916. I dr. Št. 125 (»d društva sv. Barbare št. 74. Springfield, 111., 7803, Matevž j čl(ic) II dr. št. 520 čl(ie). Kerhlihar, 24 .<1000.00: 13536 Josip Grubelnik, 24, $1000.00 ; 6980, Od dr. sv. Alojzija 95, Brouphton, Pa., k dr. sv.-Jožefa 10';. Mil-Milmel Bukovec 25, $1000.00 - 9462, Josip Brino\čar 29. + 1000.00; waukee, Wise., 19740 Kozlevčar Anton 16, 1000. — 185;j.> kozlevcar 1 -<131. losi]) Logar, 30, .+ 1000.00 0 i Anton 40, 1000. 30.,avg. 1916. 1 dr. šteje 91 čl(ic) II dr. št. 95 čl(ic) Od društva sv. Družine št. 151, Indianapolis, Ind., 20154, Josip Od dr. sv. Jo>V'a 112 Lamport. 26, »500.00. i Ohio, 21537, Buli Anton Od društva Vitezi sv. Martina št. 75, La Salle, 111., 12859. Josip dr. št. 521 čl(ic) Križe, 1!>, $1(K)0.00. Suspendani dne 21. septembra l!>l«». (.'lavni urad, dne 27. septembru UHO. Jos. Zalar, gl. tajnik K. s. K. J. Društvo sv Jednote dne 17 člani in članice note. ODSTOPILO DRUŠTVO. Jurija št. 112 K. S. K. J., Lansford, Pa., odstopilo od sept. 1916. Od imenovanega dne naprej izgubijo vsi imenovanega društva vse pravice pri K (J,lavni urad. dne 27. septembra 1916% Jos. Zalar, gl. tajnik K. S. K. J še bogato nagradil. voz našega ljudstva, ker žal ni DiMigi je bil pozvan h kralju v harmonije, ni pravega bratstva in avdijenco zastopnik Nemcev:! nikake edinosti. Izmed 32 Vaših "No. kako pa kaj z Vami?" ga jc'; narodnosti ni menda enega Ijud-nagovoril. ! stva pod Vašim mogočnim žezlom. "Veličanstvo." Nič posebnega ki bi imelo toliko strank kakor se nimam pritožiti ; samo skro- ^aš naše slovensko ljudstvo v Valium prošnja in želja me teži v I ši deželi. Vsakdo vleče k svoji srcu, katero Vam moram danes j stranki. Bojim se pa, — da bo z povedati," se je Nemec spoštljivo j numi še slab.še, ko se pojavi na površje najnovejša stranka:—stranka prijateljev olikanih iu napred- Milostljivi vladar in kralj raj-jnih "opic."'--Opice nas bo- Od dr. sv. Roka 113, Denver, Colo., k dr. sv. Vida 25, Cleveland. do;jr|cj i»,.osjm yas. če Vam do izpodrinile iz naših služb; saj Ohio, 19356 Mohar Matija 34, 1000. 2. sept. 1916. I dr. ^t. 19 čl(iei, II j(> mo{ro^.c zirraditi most preko vendar že nekje neka opica ine-dr. št. 522 čl(ie). ^ morja tja v deseto deželo. Naš bi ju je stavi in tiska nek list. kakor Od dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., k dr. Fred. Baraga 93. Chis-i pn.svitli cesar tamkaj v desc-1 ^e je to čitalo v nekem našem slo-bolm, Minn., 1142 Kočevar Matija 24. 1000. 25. sept. 1916. I dr. št. 160|tj dc;cji }(j ra(j včasih malo na venskem magaeinu." čl(ie)HI dr. št. 125 čl(ie). izprehod in na ogled v ta kraj: —5 "Tiho o tem! Molči o opicah! Prestopile članice pa mu je vsled morja nemogoče. Saj vendar nismo v kakem zve Da. pripeljal bi se pač lahko s ka- i rinjaku!" ga je malo osorno zavr-ko ladjo; — pa ima veliko zaprek nil kralj. "Govori kaj druzega!" tamkaj, ker bi ga Angleži iz dese- "Mi Slovenci, bivajoči sedaj te dežele ustavili. Preveč imajo ti pod Vašo krono, smo se. — odkri i./..,. , oujv . „ ^ . pov0ljatif se j«. .\eme< 12, Ely, Minn., k dr. sv. Vida 25, Cleveland klanja, d kraljem. 29, 1000. 2. sept. 1916. I dr. št. 100 el(ic), II. ..yCii z besedo! - " 7y Suspendovani člani. cl dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 19299 G ras Franc 25, 1000 7660 l in.- Franc 26, 1000, 21. sept. 1916. dr. št. 347 čl(ie). <) 1 d,-, s1 Vida 25, Cleveland, Ohio, 1362 Modic Ivan 27, 1000. - 1^774 Planine Franc 28, 500. 23. sept. 1916. dr. št. 526 čl(ic). Od dr. Mar. Pomagaj 17, Jenny Lind, Ark., k dr. sv. Družine 5. S- K> *,etl" La Sal le, lil., 835 Blakač Ana 29, 500. 3. sept. 1916. I dr. št. 24 čl(ic) II dr. št. 144 čl(ic). Od dr. >v. Jožefa 43, Anaconda, Mont., k dr. sv. Jožeta 103 Milwaukee, Wise., 6180 Cjčič Marjeta 21, 1000, 20. sept. 1916. I dr. št. 138 čl (ic), II dr. št. 102 čl(ic). Od dr. s v. Ant. Pad. K7, Juliet, III., d dr. sv. Družine 5, La Salle. 111., 2805 Stare I4"ranča 21, 500 3. sept. I dr. št. 115 čl(ic), dr. št. 144 čl (ic). Od dr. Fred. Baraga M, Chisholm, Minn., k dr. sv. Vida 25, Cleve- I jndje bojnih ladij in podmorskih i to povedano. — že preobjedli l»e- čolnov.--Prosim Vas vsled 1^'ga kruha, ki ga tu uživamo. Do- tega. da prenehajte iz devete dc- -sti je naših ljudi tu. kojim diši žele pošiljati venkaj bombe, gra- bolj kisto zelje, močnik krompir nate in šrapnele!" m t'rn> kruh. kakor pa med. mlc- "Imaš li še kakšno težnjo pri ko, potica in pečenka Vaše mo-srcu?" ga jc vprašal kralj. fročne dežele. To je vzrok, da Vas Vcličan-i ljudstvo tako ne čisla, tak<» ne ljubi in iz hvaležnosti tako ne ... .. . jspoštuje, kakor bi Vas moralo. "Kar se ticc tvoje zelje t. od-; ..Provzetm>st> Iiehval^nost in ne-krito povem, da sem to /.c tudi jaz s<) Jiajbo]j gpde "Ne, noben« stvo! druge od dr. sv. Barbare 40, Hibbing, Minil., 16799 Pucelj Josip 26,,|alld> 0hiOf 5174 Pozelnik Johana 22, 100. 2. sept. 1916. I dr. št. 125 10«)0, 22 sept. 1!H6, dr. št. 112 čl(ic). čl(ic), II dr. št. 523 čl(ie). Od dr. m-. Jožefa 41, Pittsburgh, Pa.. 20607 Mlakar Franc 26, o,] dr sv Alojzija 95, Broughton, Pa., k dr. sv. Jožefa 103, Mil- KHiO 1^. sept. 1916. dr. št. 93 el(ic). waukee, Wise., 6073 Kozlevčar Ivana 37, 500. 30. avg. 1916. I dr. št. Od dr. Alojzija 52, Indianapolis Ind., 16281 Špilar Franc «i1 čl(ic), II dr. št. 101 čl(ic). 35 500 25. se i t; 1916. društvo šteje 75 čl(inc). Od dr. sv. Jožefa 16, Virginia. Minn., k dr. Fred. Baraga 93. Cliis- .............. ^ (_________ ____________ o.l d u lva sv. Srea Jezusovega 54, Cbisholin, Milili., 19476 Melile |lo)lllf Mi,,,,., 2130 Kočevar Marija 29, 500. 25. sept. 1916. I dr. št. desete dežele so zares predrzinm j y Va5ih giav„ih državnih Anton 25, 1t»<>0. 19025 Osmck Jakob 38, 1000. 21. sept. 1916. Dru-»])ni čl(ic), II dr. št. 125 čLi( štvo šteje 68 čl(ie). . . Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 18993 Smith Josip 18. HUMI, IS eot. 1!»16. Društvo šteje 193 čl(ic) sam mislil in študiral. Angleži iz sti". tako jc zapisano z zlatimi . ,. ,. ,, . .. J , ,> črkami zlobni ljudje. Pomisli sc tole: I o- ^ •j,r.|)l što ,katera bi imela prihajati sem-; ' Od društva s\. Jožefa 57, Brooklyn N. V., 16920 Svalj Josip-25, 5(1(1 •'(» s o: 1916. Društvo šteje 143 čl(ie). Od društva sv. Jan Krstu. 60, Wcnona, 111., 18652 Dajčnian Av- •Mist is 10(10 24. sept. 1916. dr. št. 52 čl(ic). Od'društ\a sv. Jurija 64, Etna, Pa., 21217 Pikcc Josip 21, 500. j 1000. 23. sept. 1916, dr. št. 138 čl(.e)! 23. sept. 1916..dr št. 93 čl(ic). Odstopili člani. Od dr. sv. Jožefa 14*, Bridgeport, Conn., 2074 Koren 500. 31. maja 1916. dr/ št. 70 čl(ic). Od dr. sv. Krtka 15. Allegheny, Pa.nl8121 Verbance Josip P 1000. 17. sept. 1916. dr. št. 172 čl(ic). Od dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Monk. 17680 Balkovac Ivan Kralj je j »ostal pri tej izjavi vi- kaj mi oiidotni kralj odpira ter■ ^ razl)Urjcn in oZljevoljen. S,u-•en Jože i, 2S, zadržuje, blago, katero I'o^Ja'u, ^ naglih k(„akov i(1 tudi drugim narodom v deseto . z pokan|. z;| o t • d iu i . i r .a ... .1 I.. t . ... >>«.u » Končno se obrne proti zastopniku Slovencev in mu veli v osornem tonu: "Imaš li kak srebrn dolar v /.<•- Odstopile članice. Od dr. Mar. Pomagaj 121, Little Falls, V. V., 4329 M aro vse k Ma-4574 Mlinar Antonija 17. 500. 13.3 sepi. 1916. dr. št. Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 9030 Regali Ivan 42, 500 20. sept. 1916. društvo šteje 50 čl(ic). .. 00 ™ Od društva Mar. Sed. žalosti 84, Tri Mt., Mich., 21024 Pod na r Mile 1000. IS. sept. 1916. dr. št. 9.) cHic). Od*dr >v Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 21141 Miletič Imbro 40, 100 _208()3 Wandszura J<.sip 19, 1000. - 12032 Luke Ivan 29, 100, IS sept 1916. dr. št. 142 čl(ic). Izločeni člani. Od dr. Mar. Zdr. Bolnikov 94, Sublet, Wyo., 20063 Juvan Josip ^ (|) ^^ V|ihvankee Wis 1(ili:, (Vral. Jakop, ;>7, 27, 1000. 13. sept. 1916. dr. št. 40 el(ic) 1000. 21. sept. 1916. dr. št. 98 čl(ie). od dr. sv. Alojzija 95, Broughton, 1 a 20 <>, Stasek Jakob 30, ()d df. Mar Vnoj)ozpto 77< Forest (;ity, Pa 1000. 12130 Potočnik Ivan 39, 1000. - 188/2 Kozel ( rban 40, 10(M». ^ m{) ,Q ^ m{. (h ^ ^ 20. sept. 1916. dr. št. 90 čl-ici. I Od dr. sv. Uoka 132, Frontenac, Kans.. 17298 Katzman Ivan 22, 500. 15. sept. 1916. dr. št. 72 čKic). 159. Delagua, Colo., 21188 Seniko Santo 38. Od dr. sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn.. 5677 Koren Ann. 25. 500. 31. maja' 1916. dr. št. 70 čl(ic). 12842 Zorzut Josip 5962 Cerar.Marija (>d dr. sv. Stetana 50O. Od •>117' Seniko Avgust 24, 500. 8. sept. 1916 dr. št. 23 čl(ic). dr. sv. Jožefa 1. Pueblo, Colo., 19677 Jelcncic Martin 1<, looo. 17 21572 Reza r Josip 34, 1000. 26. sept. 1916. dr. št. 500 čl(ic). (Jd dr. sv. Roka 15. Allegheny, Pa., 15822 Lavrič Jerko 23, 1000. 7ni scpt 19JG dy ^ f)2 sept. 1916. dr. št. 172 čl. (ic). (Ki dr. sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wise., 21162 Krapec Pavel 26. 500. 22. sept. 1916. dr. št. 120 čl(ic). Od dr. sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 17200 Brezinski Lovrenc 39, 1000. 23. sept. 1916. dr. št. 18 čl(ic). ,,-nir r - - Od dr. sv. Cir. in Metoda 59, Eveleth, Minn., lKol Kastigar (Casn primerna pravljica. Spisal Izločena članica. Od dr. sv. Jožcja 1033, Milwaukee, Wise., 1000. Sept. 1916. dr. št. 98čl(ic). Znižal zavarovalnino. $1000. na $500 Pri dr. Vit. sv. Martina 75, La Salle, lil.. 18569 Kss Anton 24, Nemcu je sledil Italijan. kraljem je govoril sledeče: Josip Zalar, gl. tajnik. 18, deželo mi ustavlja. Ali je to pravično --- "Ne, nikakor ne. Veličanstvo!' "Povem ti odkrito," nadaljuj« kralj,da imam jaz v tem popolno- ,)U'»" ina zavezane roke. Moji ljudje, po _ "Da." večini že bogati, bi-me linčali. če — "Položi ga semkaj na mizo jim prepovem izvoz municije v|ju prečitaj napisa na tem denar desfto deželo, ker tu se gre za mi- j„r» lijone in zojf)et milijone. Kaj češ Zastopnik čita v strahu: "In torej.' Zameriti se jim pa nočem, God we trust." "K pluribus un-ker nii gredo ti ljudje vedno na ro um!" — Kaj za zlomka.----teke in so me celo izvolili za kra- ga napisa pa še sam nisem nikdar Ija. Denar je denar, bombe so pa tu opazil. Kaj pa pomeuja to po bombe. Čemu je pa res ljudstvo našem f--' i zunaj tako bedasto, da sc nam v Kralj mu majestetično odgovo-korist sovraži in tepe: vidiš pri rj. nas pa vojne nc poznamo!— "Geslo mojega kraljestva ali Pobešenc glave jc odšel zastop- devete dežele jc: "V Boga zaupaj-nik nemških podanikov iz kra- mo!" — " Vsi za enega !" To ge-ljeve pozlačene sobe. ker ni v ob- sl0 sem dal vkovati celo na srebr-če ničesar dosegel iu ukrenil. ,,j denar, da bi s<- ga ljudstvo pri- Pred učilo. Te zlate besede naj bi si zapisal sleherni izmed Vaših Slo V deveti deželi. "Veličanstvo! Tudi nas. 1 tuli- vencev globoko v svoje srce in naj " janov živi dosti pod Vašo mogoč- bi se tudi ravnal po njih. Za ko- Alojzij 44. 1000. 22. sept. 1916. dr. št. 234 čl(ic). Z.) Suspendovane članice. Od dr sv Jožeta 12, Forest City, Pa., 2480 Fine Neža 19, 1000. Tamkaj nekje v deveti deželi je 1916 dr št 347 čl(ic) Z1 svojecasno mogočen, miro- 21'SOd dr sv'vida 25 Cleveland, Ohio ,961 Modic Karolina 25, 500. ljube,, in pravičen kralj, ki je i- 23. sept 1910 dr št. 519 čl(ic). 'na ™ P° dložnikov pod sabo. Ker sc je po | no--------..... .. . njegovi deželi cedil« samo mleko slej še precej, osob.to ka,- se t.cc po volj,, a je nas „as„ro»n,k ... t S silile i„ hitele V to raj- polente in makaronov. Kakor nas sovrafn,k. - - Fakoj ju.r; krouo. Zadovoljni smo bili do- gar ni to geslo na naših dolarjih L" dom^^ ' ■ Vam znano, se je moka zadnji čas! bode m izdal proklamacijo. da naj Kdorkoli ie hotel, je I tu nekaj podražila. Prosil b, Vas ; s, vse take ljudi požene preko če se mu je da nastavite zopet staro ceno! — j morja tja v deseto deželo, (»dko- ga sveta. VbolT^nekaj bi rad omenil, pa se sko-lder so prišli semkaj!" malem in le za kratkočasje. Čemu i raj bojim razložiti. - - Na« nek-, n, tudi" Sli jc bilo v tamošnji danji presvitli kralj v stari, ali j Močna "viška de'a " rajski deželi denarja toliko, da je i deseti deželi se bori sedaj s Tur-'slabe noge in kriva pota. elovckn Ob DaBtefevem sporne nftn. Spisal dr. Josip Gruden, za "Dom in Svet št. 23 1. 1899. ileda prvi čez rame, Daute. Vir ! dobljena Beatrika, "ona žena, ki gi! jc bil Danteju vodnik skozi me je k Bogu pripeljala". Lju- Kveto leto!... Neštete množice vernikov iz vseli delov sveta se zgrinjajo v večnem mestu, da pri viru zajemajo milostij, ki nam o udi tako obilo te&o. Tok duševnega prenovljenja in novega življenja prešinja krščanstvo. — Ta dogodek nas spominja prvega vesoljnega jubileja, ki ga je oznanil papež Bonifacijev 111. 1. 1300. Tedaj je bil vpliv svetega leta na krščanstvo še mnogo silnejši. negi) v naši mrzli, versko-indife-reutni dobi. Vsi zgodopisci nam popisujejo izredne pojave verske vneme, spokornosti, izpreobrnenj, ki so se tedaj dogajoli. Na pesnika Danteja pa je prvi jubilej vplival s tako silo, da je pod njegovim vtisom zložil svojo visoko pesem o blodnji, trpljenju in očiščenju človeškega rodu, da je slo-žil svoj nesmrtni poem La di-vina commedia*'.—Akoravno je bila pesem šele pozneje izdelana 1. 1308.?, vendar pesnik potoval nje v večnost, katero opisuje, po-stavlja'v 1. 1300. in se tega jubileja v njej tudi večkrat spominja. (Interno XVI11. 28; Purgat II. 9G.) Ako primerjamo še vsebino; pesmi, ki se lepo strinja z idejo svetega leta. se jasno vidi, kdaj; je bila v pesnikovi duši spočeta. | Ta notranja zveza med svetim letom in največjim krščanskim u-motvoroin mi je dala povod, da bralcem "Dom in Sveta'' opišem spomenik, ki je postavljen pesni-ku Danteju v Tridentu na južnem Tirolskem. Ob njem se nam bode tudi odprl pogled v njegovo veliko delo. ki je še danes istotako proslavljam), kakor pred šeststo leti. Ni bil baš prijeten povod, ki me je pjed par leti privedel v južne Tirole. Toda prirodne krasote in druge zanimivosti so mi omilile bivanje v onih solnčnih krajih. Iz množice popotnih vtisov, ki mi še sedaj pogosto stopajo pred .duha, za danes le kiparski umotvor, ki proslavlja velikega pesnika! Letošnjo jesen je minilo pet let, •nikar je bil Dantejev spomenik slovesno odkrit Slavijo odkritja je imelo nekoliko iredentistične primesi, saj hočejo nekaterniki narediti Danteja za prvoboritelja zedinjene Italije. S kakšno pravico, to le oni vedo.—Spomenik j«- izredna umetnina, ki mnogo nadkriljuje vse druge enake vrste. zato je vredno, da si ga od bliže ogledamo, in se hkrati nekoliko seznfcmiino s duhom pesnikovim. čigar veliko delo proslavlja. Spomenik stoji sredi javnih nasadov, na prostornem trgu blizu kolodvora. Dviguje se do 18m vi-r.ine. Podstav sam. izdelan iz granita v obliki osmokota, 13m visok, ima tri dele, ki se stopnje-ma zožujejo. Zgornji del ima podobo osemkotnega stebra in prehaja v gotsko-florentinski kapi-telj, ki nosi bronasto sobo. • Dante je obražen v dolgi halji z loVtvovim vencem na glavi. V eni roki drži knjigo, drugo ima iztegnjeno, kakor bi ljudstvo vabil v svoje okrilje. ' Ob postavu je upodobil umetnik slikovite skupine iz veličastne pesnikove trilogije: "La divi-ny coin media." Pri tleh sedi orjaška postava v nadnaravni velikosti. Naslanja sena zmaja, z eno roko in prsi. To je Minos. neusmiljeni sodnik temnega Hada. --Grozno-strasan. z zobmi š k rtaje 1411 preiskuje krivde pri uhodtt', oblastno sodi, rep svoj zavijaje. Inferno V. 4—6. Število obročev* ki si jih z repom ovije okoli telesa, naznanja duši, katera stopinja kazni ji je prisojena. ZnačilnejSega zastopnika pekla si umetnik ni mogel izbrati, kakor tega orjaka. Izbo-klo nagubančeno čelo, režeče lista, mrkli pogled izražajo neizprosnost, neusmiljnost. Zdi se, ka-Jcor da bi nam molče hotel reči: '"Lasciate ogni spreranza voi, ch entrate". (Slovo dajte upanju vi vsi. ki greste noter 1)2— V sestavu spomenika tvori orjaška postava potrebno težišče nasproti živahnim skupinam v višini. V srednjem delu podstava je upodobil umetnik več prizorov iz vic. — Nad velikanom Minusom sta dve postavi naravne velikosti, frrrn v rimski togi je pesnik Vir-gilj. druga, za njim stoječa, ki sejavlja v "nebeški ko- beznivo se ozira na pesnika in ga vabi k sebi v nebo,— Virgilij, ki zastopa v nebeški komediji razum in svetno znanost, je bil Danteju voditelj po spodnjem svetu, v nebesih mu je voditeljica Beatrika. Od znane deklice je tu pač vzeto le ime. Beatrika pomenja božjo modrost, vero in cerkev, ki človeku razkrivajo nadnaravne skrivnosti.— Celotni vtis spomenika je mogočen. Hvalevredno jc, da umetnik za okrasje ni rabil praznili alegoričnih podob, kakršne navadno nahajamo ob vznožju spomenikov, temuč je umotvorom pesnika dal plastično podobo. Tako je Dantejev spomenik tolmač njegovega velikega dela, in ob teh orjaških podobah stopajo hkrati njegove veličastne ideje nam pred duha. Prisedi, dragi bralec, k meni na klop pod temnozeleno cipreso, in ko upirava pogled v te skupine, ki tako živo izražajo obup in hrepenje, trpenje in blaženstvo, ozriva se v duhu še malo na nesmrtnega pesnika veličastni spev!— Vsebina "nebeške komedije" je zelo mnogovrstna v posameznostih, vendar hkrati tako enot- potem pa naprej proti jugu — v na. da ti vodilna misel nikdar ne j Italijo! uide izpred očij. Začrtajmo nje- koršna mediji. Kako plastično je znal izražati veliki pesnik najvzviseuejše ideje, pričajo skupine ob spomeniku. Hvaležno delo jc imel umetnik, ko je upodabljal njegove urnot-vorove. A kakor ta kipar, je že prej ueštevilnokrat umetnost zajemala ideje iz Dantejevega dela UiAetniški prvaki izza "ciuquc-centa ': Pra Angelico, Michelangelo, Rafael, Tintoretto, kakor tudi Cornelius, Dore so si šteli v čast s svojimi neumrljivimi deli biti njegovi tolmači. In vendar Dante ni bil realist v modernem smislu, ni razkladal anatomije človeškega okostja in mišičevja. Ideje je zajemal iz- fcraljcvstva večnih resnic in jim s svojim list varjajočim duhom dal življenje. S kratkimi potezami ti nariše svoje postave, toda tako plastično, da jih vidiš žive pred seboj. Nc- J ka slutnja o bistvu in vzvišenosti j prave umetnosti, katero sedaj ti- <|J rajo v blato, se ti vzbuja ob tem, ^ spomeniku! Toda' bodi dovolj retleksij! Do-čim sem sedel in premišljal na samotni klopi, mineval je čas. Treba je bilo odpraviti se na kolodvor. Se en pogled na mesto slavnega koncila in ponosni spomenik, Pošiljatelji dcnaiJi^zoL! $ $ $ $ £ $ $ $ $ $ Sedaj Vam pošljem denar v staro domo-brezžičnem brzojavu (Wire beseda ali štev, pri vino po less). Vsaka naslovu stane 65c. Cene krcncam so jako nizke. Denar pošiljam po najnižjem dnevnem kurzu. Vse pošiljatve so Jamcene. Rojaki, ki želite svojcem v stari domovini pomagati, sedaj najlepša prilika. 100 Kron samo $13.50 se Vam nudi pekel in vice, ker je prvi v svoji Eneidi (šesti spev) razkril skrivnosti spodnjega sveta. Pred Virgil jem kleči mlad mož s povzdig-njenimi rokami — italijanski trubadur Sordello iz Mantove. Man-tuanec Virgilj je našel rojaka v predvicah in ga iskreno pozdravil: "O, anima lombarda!"—Na levi strani teh treh je slikovita skupina nevoščljivcev. Za greh nevoščljivosti jih je Bog v vicah kaznoval s slepoto. In kakor slepcem solnce ne pri- sveti, tako k tem sencam, ki so tu . za-prte, nebeških žarkov noče luč prodreti; z železno žico veke jim predrte in vkup sešite so-- (Purg. XII. 67—71.) fcaslišavši glas Virgilijev se približujejo oprijemši, da bi pri-šlece prosili pomoči. Deklica proseče dviga roke, mladenič se plazi po tleh, da bi tem varneje prišel blizu. Tako je slepce videti brez zraka ki prosijo darov po božjih potih. (Purg. XIII. 60—62.) Globoka psihologija se izraža v kazni, ki je nevoščljivce zadela. Pogled na srečo in veselje bliž-njika jim je bil k grehu, zato 1110-1 ne glavne obrise! rajo sedaj tavati v temi.— Ne da bi vedel kdaj, zašel je Na desni strani za Dantejem vi-j pesnik s prave poti v temen gozd. _____________ _________ dimo več postav s težkimi breme- Po dolgotrajnfh blodnjah pride I ci kaj radi jedli to meso tedaj, ko j blago*tudi ceneje, kak^katera'dra^gatvrdka in"to vsled tega, ker opravlj ni na ramah. Eden upognjen je- do gore, katero solnce osvetljuje jim je premagal Julij Caesar. V yecinoma .am v.e po.le. Star pregovor pravi: Kjer drugi delajo, drugi v či pod veliko težo, drugi jo je že! in hoee iti na vrh. Toda tri zve- mestnem arhivu v Parizu je najti j ^^porocam cenj. slovenskim gostilničarjem, katerih vrgel na tla, ker je ni mogel več ri (pard, lev, volkulja) mu zasta- tudi podatke, da se je svoječasno jaz ne morem osebno obiskat, da naj se sami obrnejo pismeno name, kar prenašati. Pokorijo se za prev-'vijo pot. Ko beži pred njimi, | konjsko meso v Parizu kaj rado bode v Vašo lastno korist. zetnost, s katero so se pregrešili j sreča neznanega človeka in pro-1 kupovalo in uživalo. -----------n* dehr]o' na svetu. Dante te sključene po- si, naj ga reči strašnih zverij, daj-- stave primerja karijatidam pri bode mogel dospeti na goro bla-grških tenipeljnih. ženosti. Neznanec — Virgilij — Kot stropu ali strehi zreš v niu odgovori, da mora nastopiti $ Pišite po nadaljna pojasnila. Se-Vam priporočam spoštovanjem JOSIP ZALAR, Joliet, 111. $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ Vživanje konjskega mesa je že več tisoč let v navadi. Zgodovina nam kaže, da so že staro veški C »al- $$$$$$$$$$$$$$$$$$$$ V blagohotno uvaževanje! S tem naznanjam onim številnim cenj. odjemalcem, kateri so zadnji čas naročili pri tvrdki A. Horvat kranjsko importirano .livovko, da mi je sedaj iste zmanjkalo in se je sedaj ne more več dobiti iz starega kraja. Denarja od sedaj naprej ne bom poiiljal več nazaj za naročeno slivovko; pač bom pa poslal vsem tistim odjemalcem namesto nje kranjski importirani br.njevec ali tro- pinovec, katerega imam še dosti v zalogi. __ r _____r.:.. vreto v Ampnki. Jaz prodajem pravi jam vza- Moja tvrdka je edina samostojna te vrste v Ameriki. ANTON HORWAT, importer in trgovec z žganjem na debelo. Telefon: Canal 2974. >»27 W. 22nd St., Chicago, III. oporo namestil stebra tu in tam podobo s koleni sključenimi prav na prsi. da ti. čeprav le kip, vzbudi žaloho: tako seiu videl nje--- (Purg. X. 130—135.) Prevzetneži morajo glasno moliti očenaš, ker se v njem lepo izraža čleveška revšina in ničevost. Za njimi ležita na tleh dva le- i drugo pot, ako se hoče rešiti iz divjega gozda in doseči svoj cilj, in se mu ponudi za vodnika. Dante pritrdi njegovemu nasvetu.— Virgilij pelje pesnika naprej v peklo, vrženeev. Oborožite se! Slavnoznaui zdravnik Hali pra-.^ vi: "Ko vidim na polju duševnega znanstva in olike, v trgovini j in v domačem življenju okoli sebe tolike tragedije slabega zdravja in uničenih živcev, možganov i 11 mišic, tedaj se mi zdi. da je zdrav-kjer vidita trpljenje za- j je edina rešilna pomoč, od katere Dante tu spozna grehije vse odvisno/' Želodec je glav-; v svoji podobi in ostro božjo pra- na podlaga te rešilne pojnoči. (V vičnost. Strah ga nauda, in vna- je želodec v redu, se lahko telo u-me se mu želja, da bi se rešil gre- spešno ustavlja nevarnim naleze-j ha in opravičil pred Bogom.— njem in deluje proti pogubonos-Iz pekla ga pelje Virgilij v vice, njm učinokni bacilov. Kako oja-ki iuiajo obliko gore. Tamkaj se želodec, je bilo vprašanje, ki nuha. Odlašala sta izpreobrnje- mu odpre nov prizor trpljenja, ki|^a jt, ,.ešj|0 Trinerjevo ameriško nje do zadnje ure in zanietavatfi j pa ni tako obupno, kakor v peklu,,pravilno grenko vino. To zdra- božjo milost. Podobar je lenobo! Pesnik zadosti za storjene grehe vj]0 pozdravi in ojači želoflec, u izrazil s tem, da ju je obrazil le-tin prejme milost božjo. — Očiš-žeča. V vicah morajo lenuhi te-ičen greha in hudega nagnjenja, či, da z gorečnostjo popravijo, j vstopi v raj, v nebesa. Virgilij DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA prodaja JOSIP SVETE 1780-82 E. 28tti St., Lorain, Ohio CONKORD RDEČE VINO $25 00 barrel DELAWARE BELO VINO $35.00 barrel kar so v življenju zanemarili. Le hitro, hitro, časa ne gu- bimo /. lenobo!—klicali so poleg drugi— z željo po dobrem milost obnovimo ! (Purg. XVIII. 103—106.) Poleg lenuhov se dviguje proti nebu ženska postava. Duša je končala očiščevanja v vicah in hiti v nebeško blaženstvo. Ob tem dogodku, pripoveduje Dante, se je stresla zemlja, in od vseh strani j je zadonel spev: "Gloria in exeelsis Deo! ga zapusti. Beatrika ga vodi po nebeških prostorih in mu razlaga skrivnosti božjega kraljevstva. Prišedši do ognjenega neba (eoe-lum empyreum), kjer biva Bog, pesnik ne more več popisovati nebeške blaženosti, ker se potopi v neskončno morje božje ljubezni, "ki solnce giblje in vse druge zvezde." (Parad. XXXIII. 148.) To je kratka vsebina velike trilogije.—Kaj je hotel pesnik izraziti s svojim delom? Ali je hotel stvari zdrav tek iu privede prebavne organ«' do tega, da redno delujejo, kar je najboljša pomoč v borbi proti bolezni. Trinerjevo -ameriško zdravilno .grenko vino 'je splošno priznano za izvrstno. Ljudje to vedo in jih ni mogoče varati s cenenimi posnetki. Cena *1.00. V lekarnah. Pri manjih naročilih cena po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. Za zastave, re&atije in vse društvene potrebščine. (Purg 82 ) P0Pisa*' stanje duš po smrti in Pod žensko podobo leže na tlJh! * potovanje po onem svetu le pesniška fikcija? Toda vsi znamenitnejši razlagalci Dantejevi se strinjajo v tem, da je pripoved le zunanja oblika, s katero je obdal svojo pesniško idejo. Problem, ki ga je Dante v nebeški komediji razkril, je najvišji izmed vseli, kar se jih je kdaj lotil resa vat i človeški duh. Pesnik nam je narisal veliko z-godbo o blodnji, zadoščenju in rešitvi človeštva. Človeški rod je/ ki išče z Dantejem miru in sreče na gori blaženstva, ki zablodi v temni gozd pregreh in zmot, ki trpi v peklu zaslužno kazen, žari osen je in hrepeni v vicah in doseže večno srečo v nebesih. Kar je ž<; Ajshilov "Prometej" tem-z močnimi verigami na zemljo.-110 '^»žal: človeštvo, ki se upira Kdeu se krčevito skuša oprostit i i zol)er Bo8a> trPi s« reši, to je ve2j__do popolne jasnosti dozorelo pri V estetičnem oziru je srednja j Danteju. V Goethejevem "Fau-skupina iiajzanituljivejša, ker je i Rtu" ,sto ldej° že zakrivajo 1110-polna življenja in tragike. |(lerne humanistične zmote. — Nad v i ca m i jc uinetek uprizo- Strogo verski tema jc obdelal ril nebesa. Tu vlada harmonija, j pesnik in hkrati občečloveški. Za-mir in sreča. Pesnik jih orna- to je njegovo delo umetnima, ka- slfopuhi, z obrazom obrnjeni proti; zemlji. Dante jih popisuje: Ko prišel v prostor petega sem . kroga, sem videl ljudstvo ondi joka- ; joče, ki je na tla podrla je nadloga.— (Purg. XIX. 70—73.) Zakaj so obsojeni, da leže z obrazom na zemlji, pouči pesnike eden izmed njih, rekoč: Ker nismo dvigali k liebesom lica, i v stvari zemljske zatopljeni —k zemlji zato je prikovala nas Pravica (Purg. XIX. 118—121.) | Tudi zapravljivci so prikovani Trinerjev Liniment je ravno tako popolnoma zanesljivo zdravilo. •Gospa Iledviga Gregor piše iz Norwalka, Conn.: "Trpela sem na Prva in na|stare|ša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, III. revinatizniu nad pet let in nobena yse delo jn blago garantirano. — stvar np ni pomagala, dokler ni- Ceniki zastonj. sem začela rabiti Vašega Linimen-:---- ta. Če kedo ne vrjame, in 50c v lekarnah; po pošti II.") in 60c. -Jos. Triner. izdelovalni kemik. 133:}—1339 So. Ashland ave.. Chicago, 111. (Advertisement.) rr MARIJA SLUGA 1828 W. 22nd SI Chicago, III. Talephon« Canal 4739 izkušena in z drž»\ nim dovoljenjem potrjena BABICA M uljndn« DiHporo«» venskim in h>vaškim lunam. Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko nnljsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2141-50 Clue Island Ave., Chicago, 111. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene, točnost! in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje- bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice, Tiskane imamo tndi Bolniške liste, večj? in manjše in posebna pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teb pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorlnavedenlh tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote". J)\\\\\\V V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v ^\\\\\\\\\\v\\\v\\\v —. ^ ___ -_____ ž • TKI'.: CANAL 6027. PRVA SLOVENSKO-HRVATSKJ mlekarna F. GRILL'S DAIRY 19IS W. 22n4 St.. Chicago. lit Pozor gospodinje! Ako rabit« pr cuje: O radost, o brezmenjo to veselje. miru, ljubezni polno to življenje, bogastvo varno brez nemirne želje! ten tudi stoletja ne zmanjšajo vrednosti, dočim je mnoge druge slovstvene umotvore že pokopal eas. Ali je mar "versko stališče", katero naši moderni slovstveniki dosledno prezirajo, kaj škodovalo pesnikovemu poletu ? Nasprotno (Parad. XXVII. 7—10.) Le skozi iu skozi od žive vere Kerubi z razprostrtimi v nebeško blaženost, obdajajo na vseh straneh osmokotni steber. Nad Dantejem in Virgilijem je upo- prešinjen duh je mogel rešiti velikanski problem, in vsa ta nasprotja iu blaženosti, obupa in nad strniti v lepo harmonijo, ka- zaboj najboljše pivc "OLD LAGER" gospodinjstvu sveže mleko, dobre / Sladko, ali kislo smetano, (Cream) J ali okusno, doma narejeno maslo, A (Butter) oglasite v moji mlekarni. Jaz prodajem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od far merjev. Mleko je preje natančno pr« •kušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gr« iz mlekarne; tor«j garantiram ali jamčim, da j« naravno. Mleko take vrst« je posebno priporo čati otrokom rejencem. Mleko razvažam po hišah točno vsak dan o pravem času. Za obilna naročila s« toplo priporo katero izdeluje tem: CRILL. •lafMikA-hmtikl uiUkt Citizens Brewing Co v Joliet, IU. i ■ North Collins Street. . j Both Ph«n«a: 272. &XVVVV* I i 2 Njiva. —s—m- - t > (('rtiča iz vasi.—SpiaaK Tatjan.) Mladi Košak je stresel tobak iz pipe in obstal pred dvonadstropno, široko hišo. Vedel je, da mora vstopiti, a obšla ga je boja zen, neka temna slutnja, in ustavil se je sredi koraka. Gledal je predse v poslopje, ogromno, u nekoliko oernelo zidovje in si ponovil vse v duhu, kar mu je doma žena naročila, kako naj se vede. in kaj naj govori. "Najprej potrkaj na vrata in potem ga pozdravi, Zaletela, če bo doma. 'Dober dan' reci! — Saj se ti ni tre ha sramovati, če smo siromaki, njega naj bo sram, da tako dela / nami.—A potem ga lepo poprosi, naj nam ne prodaja njive, da mu že plaeajno gotovo, a sedaj ni mogoče, ker se na pomlad tako nič ne prigospodari, v jeseni smo pa imeli komaj za obresti. Tako reci, in Zaletel ne bode toliko neusmiljen, da nam ne bi pustil nji-»> ve. — Stopil je zopet par korakov dalje in prijle kljuko težkih, hrastovih, dvokrilnih vrat, a še vedno si ni upal vstopiti. Zagledal se je bil v srčasto rožo, izrezano v levo krilo in mrmral: "Zaletel ne bode toliko neusmiljen. — Povem mu tudi, da imam otroke, čakaj, koliko jih je?" — In v tem napetem razburjenju in negotovosti ni vedel niti kaj misli, in pričel je številiti na prste: ''Francelj, Dor-če, Andrejče. Lenčka .. . štirje so, da štir je, i seveda, kakor bi ne vedel!" Nato pa je skoro nehote roka pritisnila na kljuko, vrata so zali reščala v tečajih in se odprla. Stopil je v prostorno vežo, potla-kano z opeko in vso nastavljeno s poljskim orodjem in raznimi posodami. Iz kuhinje se je valil dim, in dišalo je g" kuhanem krompirju. Zaropotale so burklje, in nizka dekla se je pokazala v temni odprtini. "Ali so doma oče?" "Notri je v sobi sam." Obrnil se je na levo, potem po dveh stopnicah in obstal pred prašnimi železnimi vrati. Prestopil se je dvakrat in potrkal. Notri so se začni i koraki, nekdo je pri-, stopil k vratom in jih odprl. " Dober dani" • ' f "A vi ste, sosed, dober dan, no,; kaj boste povedali dobrega?" Zaletel se je naslonil na stol in po-j vesil pogled. — Ril je srednje rasti in debelega života; par globokih gub jc bilo vrezanih v mesnato čelo, lice 11111 je bilo mozoljasto. i in nad desno čeljustjo je bila zasekana v meso dolga rdeča brazgotina. "Prišel sem vas poprosit, da bi mi ne prodali njive; saj bom plačal, kadar mi bo le mogoče. — Saj veste, otroke imam, pa si jih brez njive ne upam prehraniti. Od lani mi ni ostalo nič žita, in ako še letos ne pridelam ničesar, nam bo slabo." — Zagledal se je bil v kot,! kjer je bila raz preže na dolga paj-čevina; po njej se je vrtil debel, rmenkast pajek in motal ujeto muho v goste mreže. "Prijatelj, vedite, da vam ne morem pomagati. Tudi jaz imam družino. Vsak mora skrbeti zase. Veseli bodite, da imate zdrave o-troke, jaz niti teh nimam: moj A-dolf je hrom, kot veste." "Ali jaz mislim, da bi mi bilo mnogo pomagano, če nam bi pustili njivo." "Prekasno ste došli, prijatelj,! prekasno. Vidite, meni je prav| žal. a sedaj se stvar ne da prena-! rediti. V mestu pri gosposki je že vse urejeno, napisano v knjige in kolekovano; saj sem naročil sosedom, naj vas opozore na dolg. Zakaj na vas ni bilo nič blizu? Vidite. vsak ima rad, kar mu gre. Obresti ste mi plačevali pošteno, — nič ne rečem, alLvendar-- Prav žal mi je. da ne morem pomagati !' Košak ga je poslušal samo napol ; iz kota pa se je čulo tanko ječanje opredene muhe, ki se je v smrtnem strahu metala po pajče vini. "Ako bi šli bi gosposki in rekli., naj se ona reč preloži, in potem bi jaz med tem časom že plačal." "Kakor sem rekel, ni mogoče. -Kar je enkrat zapisano, ostane. Sicer pa, koliko ste pridelali na njivi? Saj s kmetijo tako nič več ni; žito pod ceno, zemlja pusta, in potem so še vsakovrstne nezgode vmes!'' "Samo to njivo imam, ki je ne-1 kaj vredna, ne prodajte mi je! A-j ko zahtevate, vam plačam tudi večje obresti." "Prej bi bili to povedali.' ' GLABTIvO K. K. .fEPNOTB _ 4 OKTOBRA 131 ft ' < v • 1 • % I -Na papir bi napisali, da odsto-1 pite od tožbe, in potem bi nesel' jaz na sodni jo." "Ne bodite vendar nadležni!! Dražba je napovedana, in' — " "Lepo bi prosil, saj se lahko prestavi. Starman jo je tudi lahko preložil lani, ko je — " "To je bila druga stvar, vi tega ne razumete." Košak je obmolknil; v grlu ga je nekaj tiščalo, in usta so se mu napolnile s slino. Hotel je še nekaj izpregovoriti, a se v zadnjem hipu premislil in se obrnil proti vratom. "Kaj že odhajate? No, pa srečno, srečno!" Košak ga je pogledal s studom, in srce se mu je napolnilo z gnje-vom in neko ponosno jezo: "Naj mu bo njiva, ali sreče naj nima pri nji! Moja roke so krepke, v žilah čutim moč » živel bodem vkljub temu in prehranil otroke, če tudi borno, a pošteno." Zunaj je vlekel veter in vrtin-čil v hitrih kolobarjih suho listje visoko v zrak. Drevje je trepetalo in pripogibalo veje, posute z napol razevelimi popki in brsti. Moj Hog, koliko se je trudil teh osem let, odkar je oženjen, da bi kaj prigospodaril! Dan za dnevom, po letu in po zimi naporno delo in trud in skrbi, ki ga niso ostavile niti po noči. Od očeta je podedoval domovanje, njivo na Vresnicah, in poleg te še dve drugi peščeni njivici, kos travnika in j tristo gld. dolga. Največja skrb mu je bila, poplačati Zaletela čim preje. A sreče ni imel, in denar ni j hotel v hišo. Prvo leto v zakonu j je popravljal domovanje in tako porabil, kar je prinesla nevesta. Potem je bilo treba plačevati vsako leto obresti, prišli so otroci, in zopet nove skrbi in novi stroški. Kolikokrat mu je zablestela na-da, da se bode obrnilo na bolje, a prišlo je zopet drugače, po navadi še slabše. Da, to je bilo prvo leto, ko je popravljal dom. Tedaj je kupil od Zaletela dve krasni jelki za drag denar, ker ju je menil porabiti pri poslopju. A potem sta se mu videli prelepi, premočni. Zazdelo se mu jih je škoda, zato je odsekal v svojem delu dve smreki in ponudil jelki na prodaj. — Prišel je v vas lesni kupec in se pričel ž njim pogajati. Bil je mlad in bahat; na rokah so se' 11111 svetili zlati prsta-; ni, in debela verižica mu je visela ob baržunastem telovniku. Obljubljal je mnogo, in kmalu sta sej pogodila. Dal mu je pet goldinarjev are, a drugo bode plačal pozneje, ko nakupi še več lesa in ga spravi v denar. Kupoval je tudi pri drugih, a niso mu zaupali. — Stari Jernejec je rekel: "Kaj, če se košati in nosi prstane, a ne pokaže svetlega! Na to mu ne dam smrek." A Košak 11111 je zaupal; bil je še mlad, neizkušen, pošten, zlobe ni poznal in menil, da so vsi dobri kot on sam. Kupec je odpeljal jelki, a pozneje ga ni bilo več j blizu. Govorili so, da je odšel na Hrvaško. Nekaj let pozneje je priredili doma telico. Ker je bila lepo razvite rasti, jo je menil obdržati za pleme. A prišel je iz mesta me-! sar, — ni bilo še dolgo, odkar se je bil tam naselil. Kupoval je rad lepo živino in jo potem prodajal, naprej, nekam na Koroško ali Tirolsko. Delal je krasne obljube; plačal bode vse pošteno, dal mu bode še celo več kot zahteva, ali sedaj ne premore toliko, ker je pred kratkim mnogo izdal.Vzel je telico. A Košak ni dobil plačanega niti polovice; kadar je prišel k njemu v mesto, ga je omamil vnovič z obljubami, mu nametal v ro-| bec malovrednega drobu, pljuč, ledvic, in KošaK je potešen odšel. Malo pozneje je čul, da so mesarju upniki vse zarubili. — Tako je gospodaril, se potil in upiral, delal in delal, a opoinoči si ni mogel. Dolg se je staral — in sedaj mu bodo prodali njivo. Približal se je domu, a ni hotel k ženi v hišo, temveč je odšel na vrt, da potrebi zemljo suhega listja in drobnih vejic, katere je pometal sneg raz drevje* "Ata, ata, mož je prišel iz mesta in nekaj je prinesel!" Francelj je smehljaje se obstal pred očetom in vihtel v roki klobuk. "Kaj pa je prinesel?" "Dva papirja, vsa popisana, in mama so mu dali petnajst krajcarjev.' ' Košak je vedel, kaj to pomeni. "Že prav. pojdi k mami!" "Ne, rad bi šel na grič po rož." Oče mu ni branil in delal pridno dalje. Na vso moč se je trudil, da bi na nič ne mislil. A zastonj! Gledaje za sinčkom, ki je hitel po vrtu za dvema bratcema in sestrico, je trpko zaječal: "O,- sinko, da znaš, kaj muči tvojega očeta, bi ne letal tako razposajeno in se ne veselil tako brez skrbno! Da bi vedel, kaj te še čaka v življenju, bi jokal!" A sinko še ni vedel za bridkosti, ni poznal žalosti, ni videl bede, videl je le sveže zelenje, videl je belo cvetje, raztroseno po vrtu in zelenju in smehljajoče se nebo nad sabo. V d žel i je bila pomlad, in griči in logi so bili pobeljeni z zvončki in bogkovimi srajčkami (vetrnicami). Zelenje je klilo in brstelo, po jablanah so se razvijali popki in poganjalo je prvo cvetje. Beli, tanki lističi, polepljeni z dišečo drevesno smolo, so se odpirali, in svež vonj, vonj življenja je polnil zrak. Ptice so pele in žgolele, solnee je sijalo svetlo in jasno, a tuge in britkosti v človeških srcih ni obsijalo. — Teden dni potem je bila dražba. Na meji med Zaletelovo in Koša-kovo njivo so bili zbrani kupci iz vasi. Stali, so v gostih gručah in se pomenkovali med seboj. kako dolgo ga ni videl nihče pri "Saj veš. Zaletel, za tristodvaj-vinu! Najrajši je bil pri otrocih, set " kramljal ž njimi in jih učil dela- "Oj, 1„ kakšna njiva je to!" ti. h kakršnim veseljem je odšel j Zakrila je obraz z rokavom in vsako leto orat na njivo, na ono zajokala. lepo njivo, katero mu baš sedaj Pozno zvečer, ko so že otroci prodajajo; lam ga je že spremljal spali, sta Košak in žena še dolgo najstarejsi sinko in poganjal vo- bedela v sobi. la. Hej, to mu je bilo ugodno ho-; "Ana, kaj počnemo sedaj?" diti po njivi gori in doli; pred "Ne vpraša> me! Sam moraš njim je rezal leinež plodno zern- vedeti bolje." ljo, in debele plasti so se obračale "Ana, ne obsojaj mene, kot da 111 valile v razor. Letos je menil j sem jaz kriv! Lahko veš, da sem polovico njive posejati z ržjo, delal, kolikor sem mogel." drugo z ječmenom. Takšno lepo] "Jaz ti »e očitam ničesar ker = a še krasnejše je bilo* tedaj, kadar je zavela hladna sapa, se klanjalo žito, se pripogibalo klasje i« šumljavo lahno, lahno ... Vsa njiva je zavalovala nalik zelenemu morju, listini so trepetali, iz maka se je usipal cvetni prah, in zrak je bil napolnjen z duhteeo vonjavo. V njivi je pela prepelica, smukala med stebli in hranila mlade s kobilicami in drugimi žuželkami. Gnjezdil je škrja-nec in pel od zore do mraka; vsa njiva je živela, d.chtela in se kopala v solnčnih žarkih. Slednjič Bilo je popoldne, in solnee je peklo srce. vreme je bilo — a potem je začul j vein, da je moralo tako priti. Vi- se je klasje napolnilo, pozlatilo. 0110 težko vest... Koliko je .pre-, dela sem tvoje napore, vidim tvo- in pšenico so poželi. trpel od tedaj, kakšna žalost sel jo žalost, in smiliš se mi." fr-1~ -- ------ mu je naselila v srce! A vkljub je upal še vedno do danes, da vendar morda ne bode tako. Zaman! Njiva pride v druge roke, in s kakšnimi občutki bode gledal 011 tuje ljudi, obdelujoče zemljo, ki je bila prej njegova! Oko se mu je porosilo s solzami, in upadlo lice je pobledelo še bolj. Na klopi so se igrali otroci, ra-zun najmlajšega, ki je spal v zi-beli. Gledal jih je, se veseliHiji-hove živahnosti, a pri misli, kaj bode s temi siromački, ga je za- Viselo že precej visoko nad gorami. Drevje nekoliko višje nad nji-vsaimi je metalo dolge sence, in Isti hip se jc najmlajši vzbudil in glasno zajokal; pristopil je k zibeli, in takoj se je polno, rdeče zdaj pa zdaj so vztrepetali vrhovi ličece nasmehljalo, kodrolasa gla- Tako je bilo prvo leto — A ne- Mož se je nagnil proti njej in kaj poletij potem so se nagroma-ji segel v roko. 1 dili vročega dne na nebu sivi ob-"Ana, zate in za najine otroke! laki. Vse obzorje je bilo prepre- se bodem trudil tudi v bodoče, ženo z grozečimi plastmi, včasih Ti mi boš pomagala, otroci bodo je nebo zažarelo v krvavem og, odrasli, in sreča se nam bo vendar nju, švignil je* blisk in zadonet enkrat nasmejala. Vzeli bomo ka- grom. Zarožljala je toča, sklesti- kšno njivo v najem in plačevali la klasje in nasula v razore le- s tistim deiftirjem, ki je šel doslej denega zrna. za obresti." In leta so tekla-- "Ne obupajva! Bog bode po- Zaletela ni več veselilo gospo-magal!' darstvo; imel je samo enega sina. Roke so se jima tresle, a vendar in ta je bil hrom. To ga je žalo-sta bila v tistem hipu jaka, moč- stilo, mu silno razjedalo srce, in na in odločna, prenašti vse teža- včasih se je v obaipii upijanil, pove, vse napore. Družila ju je tem popival po cele tedne in se medsebojna ljubezen in ljubezen ne brigal za dom. Ko se je zopet do otrok. iztreznil, se je kesal in skoparil Zunaj so sijale zvezdice na noč- še bolj, dokler ga ni zopet oiua- in se zašihili pod strujami vetra, vica se je dvignila, in drobne ro- nem nebesu, lahni valčki vetra so milo vino. A to se je dogajalo Žarki so trepetali in odsevali yo čice in nožice so se hotele 11a vsak plavali po zraku in nosili s seboj vedno pogosteje. Slabel je, hiral svetlih lističih, dokler ni zakril; način izkopati izpod odeje. Vzel vonjavo jablanovega cvetja. vidno, in slednjič ni nahaja! dru- belkast oblak solnca. Po njivi se ga je v naročje in nosil ujčkaje Iz drugega konca vasi sem iz gje razvedrila, kot v pijači, je vzdigovala iz tal lahna para, in po sobi gori in doli. krčme pa je odmevalo glasno kri- Dom je propadal počasi, a go- iz črnih, mastnih, še nedavno izo- V sobo je stopila žena in se o-jčanje in pijano petje ter se iz- tovo; poslopje je očrnelo bolj, ranih hrazd j^ poganjal plevel, brnila proti možu. Lice ji je bilo gubljalo v mehko pomladno noč. zidovje se krušilo, raz streho je Tla so bila namočena, da se je i objokano, oči zatekle. • • • padala opeka in gnjilo tramov je. kmetom vdiralo pod nogami, in se Obrnil se je v stran od nje; ni Zaletel je razoral mejo, spojil Hiša je v bila tiha, brez šume in oprijemala prst težkih črevljev. mogel gledati njenega upalega o- obe njivi v eno in jo posejal v hrupa, brez veselega petja, in "Kaj misliš, Andrejec, je-li le- braza. Zdelo se mu je. kot bi či- jeseni s pšenico. Kali so pognale, pred pragom so zrasle koprive — po od Zaletela, da mu prodajo nji- tal iz bolestnih potez 11a obrazu ozelenele. in drobne bilke napol- Bil je zopet kra^n pomladni pritajen ukor. nine lehe in razore. Spomladi so dan. Solnee je vzhajalo nad Dal ji je otroka in odšel ven. se koreninice razrastle, * vzklila rami, rosa se svetila po zelenju. Zmračilo se je. Košak je bil nova stebelca in sc pojenjala ved- in morje žareče svetlobe >e usi- v hlevu pri živini, žena je gleda* 110 višje. Pokazalo se je prvo palo na vas. la skozi olyio, obrnjena na cesto, klasje, in vsa njiva je bila kmalu Tedaj je prodajal Zaletel njivi "Tristo je bilo tedaj,1 ko se je Zaslišal se je ropot, pridrdral je v najlepšem cvetju. Bohotna, te- na Kresnicah. Bili st;r zenemar- ženil; obresti, mislim je plačal voz, in kmetje so se vračali drug inno-zelena, sočna stebla, drugo jeni, in kupcev ni bilo mnogo, vselej." za drugim v vas. poleg druzega, so se dvigale po- Kupil ju je košak. "O, Košak je priden, in tega Mimo je prišel Jarnejee. nosno, in med žitom je cvetel pi- Drugi dan so prišli na njivrt um ne privoščim." "Oče, kako je?" san plevel, modre plaviee, živor- oče in trije sinovi, rdeči, zdravi "Dober dan, sosedje!" "Slabo, Ana! Njiva je proda- deči mak in kokalj. Ah, bilo je in ponosno zrastli. Vzeli so zo- vo 7 "Veruj, da ni lepo. Oba sva stara. in hvala Bogu, nama se še ni zgodilo kaj tacega." "Koliko mu je dolžan?" Nekateri izmej kmetov so snemali klobuke in kimali z glavami Zaletelu. Bil je bogatinec, in mnogi so mu bili dolžni. Prijateljev hi imel, ker je bil znan kot ošaben stiska č. Zaletel je stopil k prvemu in ga nagovoril: "No, Jamnik, vi ste i tudi prišli?" "Da, kot vidite." "Pa ne mislite kupiti?" "I, kupil bi, če hi ne bilo pre-' več drago." - "Koliko pa mislite, da bi bila vredna njiva?" "»Štiristo pri malem. Obdelana' je -dobro, peščena ni, močvirnata tudi ne." "A kaj še! Ako jih dobi tristo,j je lahko vesel. Kakšna pusta zemlja je to!" "No, takšna kot drugje." "Sosed, vidite, moja njiva leži i takoj poleg; zato bi rad iiuel tudi j to, da bi ju združil. Ne dražite ini po nepotrebnem; in kadar bodete v kakšni zadregi, se lahko oglasi-1 te pri meni." Stopil je k drugemu in 11111 prigovarjal takisto, naj odstopi od kupčije; ako 11111 je bil dolžan, ga je potolažil, da se nič ne mudi in da lahko počaka. Tretjemu, ki je prišel k njemu zadnjič po konja na posodo, — a zaman — je obljubil, da ga v bodoče lahko posodi. Zopet druge je vabil zvečer na pijačo, ako se kupčija srečno izteče, in. tako je po malem pridobil vse 11a svojo stran. Le pri nekaterih večidel starejših in onih, ki niso hoteli imeti ž njim opravka — ni poskušal. Solnee je padalo vedno niže; o-blaki so se rdečili, in nad gorami se je svetila dolga, žareča proga. Gozdovi so se ovijali v temnomo-dra, vijolična ogrinjala in zrak j« postajal hladnejši. Veter se je pojavljal pogosteje, in grmovje je trepetalo in šumelo. Visoko v zraku je visel škrjanec in žgolel svojo ubrano, iftelodijozno pesem. Tedaj .j^* pridrdral po cesti voz in obstal onkraj njive. Iz njega sta stopila dva gospoda v rjavih klobukih in oguljenih suknjah ter se bližala kmetom. Bila sta iz mesta od sodinje. In dražba se je pričela. • Košaka ni bilo. Ostal je doma v temnih slutnjah in načrtih. Naj: rajši bi bil popustil vse skupaj in odšel daleč v svet, kjer bi ga ni-kdo ne poznal. Gotovo ga imajo vsi za brezsrčnega zapravljica, ki zanemarja dom, popušča ženo in deco ter se potika po krčmah. A na. "Prodana! Kdo jo je kupil?' krasno pogledati njivo, ko je mi- pet nekdanjo last v posest, jo iz-rovalo vse, in se ni ganila bilka: orali in posejali sVmieni. OBLASTI ZDRUŽENIH DRŽAV REDNO PREGLEDUJEJO DENARNI ZAVOD. PRVA-DRUGA NARODNA BANKA USTANOVLJENA L. 1852. g^lplgi L^aatfifMUMBflrcrinfli. tfautftt! Mctooodnouioc ----- Rfnnnnnriflpupii MCGfBCCFEPDflJ Lastno poslopje V PITTSBURGU. SPREJEMAMO DENAR NA ULOŽKE IN PLAČUJEMO OBRESTI. — ULOŽKE IZPLAČUJEMO BREZ KAKE ODPOVEDI. INOZEMSKI ODDELEK BANKE. Zdaj pošiljamo v staro domovino pod garancijo 100 KRON ZA $13.00 POZOIl: Denar pošiljamo v kraj brez posredovanja drugih bank. Denarne pošiljatve za slovenske kraje izplačuje v našem imenu ljubljanska podružnica C. KR. PRIV. KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN OBRT NA DUNAJU. THE FIRST-SECOND NATIONAL BANK CORNER FIFTH AVENUE AND WOOD ST. PITTSBURG, PA. Pišite po tiskovine za pošiljanje denarja v stari kraj. Kuverte in papir Vam pošljemo takoj brezplačno na Vaš naslov. Na znanje pošiljateljem denarja v staro domovino! Vsled negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica le Dod pogojem, da se vsled vojne izplačajo mogoče z zamudo. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, AMPAK NASTATI ZAMOREJO LE ZAMUDE. Mi jamčimo za vsako denarno pošiljatev toliko čssa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne, in radi popolne sigurnosti pri pošiljanju denarja. K: 100.00 $13.50 K: 1000.00 $132.00 FRANK SAKSER 82 Cortland! St., New York, N. Y. ADRIJO PoYest « wWoško-ben«&n»kih bojev. — Spisala Le« Fatur. (Nadaljevanje.) Čuden je ta svet, težko Bene-eanki dobiti zaupanja teh ljudi. Divji so in divji postane, kdor pride v dotiko ž njimi. Moja Jela je kar podivjala, kar smo tu. Ž njo ni več nič. Z Uskokom hodi, s fantom iz Juriševega vojvod-stva, z Bogdinovičem. Poznala, pravi, da ga je že prej, ko je bila doma, na Krku. Brodaril je mimo, pozdravljal. Zdaj kipi ljubezen, dela pravi, da bi se omožila z Uskokom. Bogdinovič ima hišico. A od hišice se ne živi, Jela moja . . . Prinaša plen ... A za plen dobi vislice, .Jela moja. Aj pustiva, deklica, te neumnosti, vrniva se v Benetke. O jaz mislim, upam, Jela, da nama bo, ko prideva domov, vse to kot sen. Kot sen mi je tudi sedaj. Kot sen. katerega se ne morem otresti. Enkrat se pač vzbudim — in prazne bodo bolečine. na Reko, v gozde, v Otočac, v Li-ko. Smoljenica na zidu pri Velikih vratih se kadi, ugasuje v pišu. Modričasti plamen osvetljuje le negotovo množico mož, žena, deklet. Vse zavito v gunje, otovorjeno. Puške slone na zidu. Možje objemljejo starčke, žene. To je slovo. Pa kako? zakaj? Glej tam sloni Jela ob rami čvrstega mladeniča, Vela pri svojem Miju. Pa kje je Zora? A . . Sredi množice stoji orjak v gu-nju, črno kapo na laseh . . . Zraven njega tolaži Grlovička mlado ženo, zraven njega bodri Zora mladega moža. Tu so solze, vzdihi .. . Zdaj razume: Junaki beže v goro . . . Zato so odbežali vsi Orlovičevi iz hiše, zato so imeli toliko dela Junaki beže v goro pred komisijo — zato je bil stotnik tako raztresen. Ah, to so reveži Uskoki . . . Zdaj vun, v gozd, privedeni. In da ves, nobene besede nočem ne od matere, ne od tebe, jaz sem gospodar, vem, kaj je treba. Poglej dol — prihajajo?" 4'Nikogar ni," se joče Zora, gleda obupno v brata. "Ne teži mi srca, dekle," pra-vi^uriša mehkeje. "Saj traja vendar zaroka tri, štiri leta. Do t je pe privadiš ženina. Imeti pa moraš zaslombo, ker se ne ve, kaj doleti mene." *1 Saj je Ivo," ihti Zora. "Ivo je božji," odgovori resno Juriša. "Prosil bo, da bi prišel v rodno mesto. Pa take skrbi ga motijo lahko v njegovem poklicu. Ah tu so . . . Daničič, Hreljanovič, de Leo. Krasni deveri (Svati.) bodo to. In konji, iskri, izpočiti. To bo skakal moj zelenko preko skal. katere trpim . . . Enkrat, enkrat.! kjer rajajo volkovi in medvedi, Pa kdaj bo to? Gori srce — spanje kjer čakajo pošasti temne noči. beži moje noči Poslavljajo se, kolnejo Benetke. Kaj je nocojf Kak kohot in še- svojo usodo . . . Zamolklo izpre-petanje je druge večere. Nocoj ni govori orjak v sredi množice, za-Jele ne Vele, ni Dane ne Mare, ni molklo. kot bi se hal. da prebu-Zore. Kam je odšla gizdavka? di spečo jezo, obupno bol Da spi? Ne verujem. Rekle so mi "Idite. bratje, sokoli moji, 1-"lahko noč", Jela me je razpletla, dite z Bogom. Čuvaj vas Bog v pripravila posteljo. Zdaj so odšle jami in gori! Vulatko, da mi pri-natiho, druga za drugo. Kaj skri- vedeš zdrave moje fante!" vajo nocoj? Na večerji smo bili "Z Bogom, vojvoda!" "Da se pri stotniku. Juriša se je oprostil, zdravi vidimo!" "Bog z vami!" Zora ni smela z nemoj. l)a imajo 4 Mati, sestra, Jela, Dana, Mara prečnega dela: Stotnik je bil raz- — z Bogom! tresel) je izgubljal. Podstotnik ga Vse se objema, kliče. Vsak mož je opominjal večkrat s pogledom, vzame svojo puško, strese Juri-Kaj imajo? Svak je nevoljen — ševo roko. Zamaknjena stoji Ceci-Ivan zamišljen. Jutri pojdeta k lija. Juriša tu! V starem gunju, biskupu. v skenderjn. Kaj reče, da jo vidi. Kako tuli burja . . •. Škriplje po Pa pove mu vse. Vse. Kak strah hiši. po stopnicah. Bliža se polnoč, je preživela. Kako je sumila . . Kaj če spe dekleta — in so tihi ko- Slednji beguncev je šel skozi raki duhov? — Cecilijo prime vrata v temno vi'harno noč. "Za-groza. Glasno kliče: •".Jela! Zo- pri vrata!' ukaže Juriša straži, ra!" se ozre po materi. Kdo je ženska lz druge sobe ni odgovora . . . tam? Naglo stopi k tujki. Plašč Deklica se ojunači, stopi v drugo, zdrkne raz Cecilijinih ram. V v tretjo, četrto sobo. Vse prazno..,, belem krilcu, razpuščeni'h las sto-Postelje odkrite. Ni Orlovičke, ni-,ji trepetajoč Cecilija pred Usko-deklie. , . kom, išče besed, pobira plašč. Tako samo se čuti nakrat Ce- Skoz tmino plameni Juriševo o-cilija, kot se je čutila oni dan 11a ko, jezna roka se dotakne dekli-morju. Pa tam je bila vendar čine rame. "Ha, Benečanka!" na benečanski ladji .— tukaj je zasikne, "si plačana za vohhun-v sovražni zemlji. Kaj, ko bi . . .Istvo? Hvali Boga, da si ženska!" Bog jih sodi te ljudi . . Kaj, ko bi — pomorili Benečane . . Zdaj Kot na svatbo se napravliala so v kastelu — pomore svaka in Juriša. Zora mu podaja-pas, je-brata — potem pridejo nad njo., čermo, mu pomaga v suknjico, Ned sovražniki si. Cecilija — kaj trm pravi, na kak način je bila ne veš, kako so mrmrale tiste co- prišla Cecilija snoči ntf cesto. Ka- pruicam podobne babnice, ko te je peljal stotnik v Senj? Stotnik ti je razkazal Senj. Šestnajst cerkva, dva samostana. Pokazal ti ie biskupijo zraven glavne cerkve, veliki stari stolp, obzidane vodnjake, Nehajgrad. Kjer je stal moški, se je nasmehnil, se ozrl. A -ženske, otroci so kazali rožičke, pljuvali ... h "Benečanska strija! Krvopi-ja" so klicali za njo. Nič več ni bila radovedna, kaj je po tesnih, krivih ulicah, slepih uličicah. Rekli so, da bodo sodili te dni Mar-taloza, ga mučili na kolu, ga pekli na žrjavici. Ona ne pojde blizu. Lahko bi zagnale tiste grde babe tudi njo v ogenj. Oh Cecilija! Saj je vse res, kar se govori o Uskokih. Roparji so, morilci. Umore te . . . Preden pride komisija. In ko pride — jo potolaži — kot veli svak — le- ko je Benečanki hudo, da jo sodi 011 tako krivo — da ie bil surov. "Jokala je vso noč," konča Zora pripovedovanje in pogladi gulno na sobolovki, poravna pero. "A tako!" se zavzame Juriša, vzame pest cekinov iz ldečatni-ka, jih strese v pleteno mošnjo, vtakne za pas." To je dobro,"pravi in lice se 11111 razvedri. "Strah jo je bilo, da jo ubijemo? Ilaha ! Kazžalil sem gospicoNo — odpuščanja je ne bom prosil." Zora, ki ugiblje že ves predpo-Idan, kam se napravlja brat, ga vpraša, videč, da se je mrki udo-brovoljil hitro. "Cuješ, Juriša! Kam pa se napravi jaš? Zakaj prireja mati gostijo? Prideta Benečana in Fran-kol?" "Kam grem, to je moja briga," po osedlan konj, voz blaga, moš- se obregne brat in naježi obrvi, nja-zlata. Saj drže vsi vkup. Na "Ti bi se pač rada zvijala okrog videz le so komisije, kazni. A v- Benečana! Nisem slep. Cu vaj se, strijei vidijo radi, če Uskoki mo- Burja se vleže, Benečan odide, re Benečane. To je umljivo — Da ga najdem na morju, gorje jasno. A kaj bi čakala smrti v|mu! Ti pa skrbi, da bo vse v re-Orlovičevi hiši — beži, Cecilija... du, ko se vrnem." Frankol obvaru-. A tiho, oprez- Beži v kastel . . je tebe in tvoje no . . Deklica se ogrne v plašč, zavije glavo v črno benečansko ri-žo (Pajčolan), vzame šolne v roko in se spusti oprezno po stopnicah V prvem nadstropju se u- stavi, posluša. Vse tiho. Juriša mehne Juriša. "Sela si poslal v Brin j," poizkuša zardela Zora. "No da, v Brin j. Ni treba, da pazite na vsak moj korak." "Ko se tako bojim zate. Kaj naj počnem brez tebe?" "Zato je moja dolžnost, da ti poiščem druge zaslombe," se nas- gotovo ni doma. Vse tiho v pritličju, kuhinja zaprta, vežna vrata prislonjena. Nalahko odpre vrata. Tinina je na ulici. Pa v nji se gibljejo neke postave. Ne- Pa vsaj ne pri vedeš svatov?" vpraša Zora prestrašena. "Glej," se smeji brat glasno. "Kot bi ne čakala komaj na to. No le pametno se obnašaj, ko pri- slišnih korakov, glavo upognje- de ženin. Ubogi mož! Lep križ bo no pod težo na ramenih. Vsi hite imel s teboj." v eno smer. Duhovi? Aj ne. Pol- "Ali jaz nočem, ne grem od tebe", se razjoče Zora, skriva lice v pripasu. glasno je rekel mimo hiteči: 'Ajde. kuma, žuri se." Mehanično se spusti deklica za hiteeimi. Vedno več jih je. Prihajajo iz vseh krivih, ozkih ulic. Vse vrvi v eno stran, proti Velikim vratom. Tam se odpira pot "Tiho, otrok. Jaz sem gospodar. Sprejmi jabolko, pripravi rožmarin — drugo je vse dogovorjeno. Že davno. Nisem ti izbral 0-tročaja. Moža, kot jih je malo, ti! korenja. X Na kuli sv. Save sloni bleda rje. Adrija se ne dviguje več v hrajoče zastave. Morje in burja sta trudna od besnenja. Nebo slači sivi plašč, svetla modrina, zlati solčni prebijata pusto sivino. Zunaj 11a prostem je morje že čisto, gladko. Tu v senjski luki, ob senjskih skalah kipi še jezno in motno,ziblje izruvano grmovje, Irevesa z gora. Zunaj mami že) niitrje z varljivo gladino, šepe-če utopljencem, deskam razbitih ( brodov o večnem miru. Tu se tre-' sejo šibe na motili vodi, tu toži skalovje o prestani vihri. Jasno,! krasno je zunaj po širnem svetu. Tu za senjskim zidom pa si. Zo-j ra, sužnja starih običajev. Močno kipi po tebi ponosna bratova kri, neizprosna volja. A ti si ženska. Drugi ti odločajo usodo. Ne ubraniš se ji. Ne smeš osedlati konjiča in bežati v goro, ne smeš sesti v jadrnico in se poslovili od domačih bregov. Ženska si, Zora, hči sestra Uskokova, uskoška nevesta. Zavidana od deklic v Senju, Bri-;iju in OtoČeeu, slavljena po le-( poti po Primorskem, si vendarle ženska, sužnja. Rahlo veje burja okrog blede deklice in vprašuje: Kaj si taka' Tako bleda, tako žalna? Ti izpro-j šena, zaročena od najbogatejšega Uskoka? Nevesta brinjskega stotnika, kneza Milanšiča? Kaj se ne sveti na roki kamen, dragi, ble-j d i kamen, Zora? Da, sveti se. Opal je. Ne pome-njtfljubežni, ne obeta zvestobe, ne prerokuje sreče. Ločitev, solze po-menja opal. Ločitev, solze. O, bli-j zii je Zori težka ločitev. Že se po-j lega vihar — dragi gost se odpravlja . . . Jurišu se bliža sod-| ba. Ločitev, solze pomenja opal. Siloviti so bili konji, na izbor junaki. Od srebrnih podkev so švigale iskre, vihrale so bunde, zvenela je pesem. Konjske glave, pokrite s svetlimi kolutami, grive, prepletene s pisanimi trakovi, ča-brake z zlatimi resami. I11 mati je sprejela snubce s presnjačo v roki, gospodar je nalil gostom srebrne kupice, konjem so dali sluge zlate pšenice, rujnega vina. V veliki dvorani so ogledovali orožje, tehtali meče, poizkušali sablje po zraku, pomerjali šleme, natikali ščite. Vmes so se pogovarjali o doti. Juriša je našteval vezena krila, svilenice, perilo, dragulje in dom. Hišo, hleve, kmete. "Zakaj dom, Juriša, desno krilo moje?" se je zasolzila mati. Mlad si, pripelješ nevesto, otroke vzgojiš Bogu in sebi v čast,stari materi v uteho. Bogat si — odkupiš se, če ti preti zlo." O mati!" Otožno je pogledal Juriša. I11 podpisal je listino, podpisal jo je Ivo, ki je bil prišel, da blagoslovi po starem običajo zaroko, podpisale so priče. Nihče ni vprašal neveste; Foscari, Cecilija sta gledala. I11 ko so zapeli junaki. "Zajdi vanka lepota devojko" — je stopila Zora v spremstvu svojih deklic, v zlati obleki, polna drugu-ljev, v rokah kite rožmarina, bo-siljaka, v sobo. Zastala je pred ženinom .... Širokopleč, velik, neroden, dolgih brk, strogega obličaja je stal Milanšič pred njo. Njegov pogled, kot da hoče prodreti v dno duše mlade deklice: Si se že ozirala za mladeničem — moreš li postati žena čestitega moža? Si deklica starega poštenja, starih običajev? (Dalje prihodnjič.) Frank Petkovšek 720 Market Street WAUKEGAN, ILLINOIS. Zastopnik raznih parobrodnih družb. Pošilja denarje v staro domovino in o-pravlja notarske posle. Se toplo priporoča Slovencem v Wau-kegan in okolici. DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA-LOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., ALLEGHENY, PA. Iznčena slovenska babica Re priporoča slovenskim ženam v La Salle, 111., in okolici; pomagam tudi slabokrvnim ženam. KATARINA TRLEP, 24 — 5th St. Telefon it. 452. ITI Ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 67 in Butler St.. Pittsburgh, Pa. Uradniki zrn leto 1916: Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trempush, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Nikolaj Prokšelj, 672 Butler St., Etna. Pa. Društ. zdravnik: Dr. C. J. Syber, 825 Lockal St., N. S. Pittsburgh, Pa. Člani so sprejemajo v društvo od IG. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Naše društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji. Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu, spadajoče h K. S. K. J. se uljudno vobijo pod zastavo zgoraj obenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slpčaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Josip Gangl, 4728 Plum alley, Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet do ozdravi. Stavbinsko in posojilno društvo SLOVENSKI DOM' Chicago, DI i Domače podjetje. Ustanovljeno in inkorporirano po zakonih države Illinois. Sprejema hranilne uloge in po-sojuje denar na posestva in na delnice tega društva. Delnice se plačujejo po 25c na teden in vrednost vsake delnice naraste y teku 6 let in 4 mesecev na $100.00 (sto) dolarjev.. Rojaki! Posluiite se tega izbor-nega načina pri hranjevanju! Rojaki izven Chicagal — Pilit* za pojasnila! Louis Duller, predsednik. Jos. Stebla?, tajnik, 1840 W. 23 «1 Martin Nemanich, blagajnik. Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno "Hotel Flajnik", 3329 Penn Avenue v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZ NOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobro-, došli t NA SVIDENJE l GEO. FLAJNIK, LASTNIK 3329 Penna Ave. Pittsburgh, Pa. Pošl|Ite sedal vaš denar v stari kra) brzojavnim potom Brzojavne poSiljatve so sledeče: za 100 K. $17 — K. .200 S31 — K. 300 $45 — K. 600 $73. —S tem so vsi stroški plačani.— Denar bode izplačan v 5 dneb. PoStna potrdila dospejo že 6. nedeljo. Za Vaš denar Vam jamčimo. PKODAJEMO PAROBRODNE LISTKE ZA VSE KRAJE. PiSite ali zglasite se pri: INTERNATIONAL EXCHANGE BANK 1334 W. 18th St., CHICAGO. ILLINOIS (Mednarodna menilnična banka) Dr. Martin J. Ivec Slovenski zdravnik PkytMan-S u r g • • n Vrhovni zdravnik K. S. K. J. 900 N. Chicago St. Corner Clay St., JOL1ET, ILL. Urad zraven slov. cerkve. Oradn« ure: 10—12; 2—ft; 7—S. Chicago telefon: 42M. Dom 2192 L. JOSIP R E R K O SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. WOOD STR. CHICAGO, ILLINOIS. Telefon Canal 298 Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. "Dobra postrežba in dobra pijača", to j« moje geslo. kWWWV vwwv Li veš? Li veš za prostor NEMANICH MARTINA, v Chicagu tam na 22. cesti? Goctilna znana in prodaja vina. Le tam najbolje boš dobil za jesti. Za žejo pivo dobro se prileže. Prižgeš če zraven fino si "cigaro". Želodček človek si lahko priveze s požirkom žgane kapljice za "baro". Martin Nemanich slovenski gostilničar, 1900 W. 22. St., vogal So. Lincoln St., Chicago. Na Ruskem se obhaja na leto o-koli 86 ljudskih, ali naro praznikov. Nek dunajski zdravnik je iznašel nedavno zelo uspešen pripomoček proti bolezni v črevesju. To zdravilo se izdeluje iz navadnega Važno naznanilo za podporna društva, trgovce in podjefnike ter sploh vse Slovence. Znano je nam, da imajo razna podporna društva več denarja naloženega na različnih bankah, ali pa na zemljiških uknjižlbah, (inortageges), kar jim žal donaša primeroma le malo obresti, morda samo po 2l/2 ali 3c/( ? Ta denar bi imela podporna društva, trgovci in drugi lahko bolje in tudi varno naložen, ki bi jim donašal OD 5%, 5^% DO 6'Z OBRESTI. Denar bi bil naložen tako varno, da je vsaka izguba izključena. To bi se doseglo z nakupom bondov električnih in plinarnih podjetij, šolskih, municipal-nih, okrajnih in državnih BONDOV ali OBVEZNIC, ki so istotako varne kot bi bil denar naložen v banki. Te bonde se lahko vsak čas proda ali zamenja za gotov denar. Obresti se dobiva vsakega pol leta s posebnimi kuponi v vsaki banki. Tvrdka ELSTON & CO, 39 So. La Salle St., Chicago, Ill- je ena kmed dobro znanih tvrdk, ki trguje z bondi in obveznicami. Mi smo prodali -zadnji čas K. S. K. Jednoti že za več kakor $100.000.00 raznih bondov in obveziic z visoko donašajočimi obrestmi; ti bondi so tako sigurni, kakor gotov di lar. Vsled tega se priporočamo toplo tudi društvenim uradnikom, osobito 1'agajnikom, ter tudi posameznikom, ki imajo denar naložen na nizke obresti, da se obrnite na nas za pojasnila pri nakupu bondov. Mi Vam bomo priporočili in preskrbeli bonde najboljše vrste, kar bo v vašo lastno korist. Pišite nam za pojasnila v slovenskem, ali angleškem jeziku, nakar Vara bomo dali takoj zastonj potrebne informacije. Bonde se kupi lahko že od $100.— naprej. Priporočamo se s spoštovanjem ELSTON & CO., 39 So. La Salle St., Chicago, III.