Politični ogled. Nova zveza jugoslovanskih, češko-veleposestniških in katoliških (iz nemške osrednje stranke) poslancev se je že popolnoma pravilno ustanovila. Načelništvo sestoji iz sedetn udov in se nahajajo v njem že grof Palfy, Povše, dr. Bulat (ki pa je med tem umrl,) Barvinski, opat Treunfels in dva se bosta še privzela. V tej zvezi so zastopani Cehi, Slovenci, Hrvati, Rusini in Nemci. Novi zvezi se pripisuje velika važnost. Poljaki so slavili zadnji četrtek v Krakovu 500 letnico iagelonskega vseučilišča. Od vseh strani so jim došle častitke. Poljaki imajo torej že petstolet svoje vseučilišče, a mi Slovenci? Nemški burši so hoteli s kapicami podražiti Cehe v Plznu. Mestna policija pa jih je odgnala na magistrat ter jim naredila pošteno pridigo. Hrvatski katoliški shod bode dne 3. septembra v Zagrebu. To bode prvi shod hrvatskih katolikov. Katoliška ljudska stranka na Ogerskem se neumorno giblje. Ceprav se bodo volitve v državni zbor vršile še komaj drugo poletje, vendar prireja stranka nedeljo za nedeljo shode. Katoliška zavest raste med ogerskim ljudstvom tako mogočno, da je liberalne politike, posebno luteranske postalo strah. Baron Banfy se trudi vsled tega ustanoviti organizacijo luteranov, ki bi se naj uprla katoliškim zahtevam. Nemško zvestobo je pokazal zopet enkrat poslanec Voll v Berolinu. Povedal je, da je njemu in njegovim privržencem Avstrija deveta briga in da upa, prusko-nemška država bo na korist nemških Avstrijeev posegla v notranje avstrijske homatije. In s takimi Nemci se v Avstriji mnogo lepSe ravna nego s Slovani. Volitve v italijanski državni zbor so se vršile binkoštno nedeljo, ker je bila vlada radi obstrukcije poslala zbornico domov. Vspeh volitev je tak, da si je vlada precej pomnožila svojo večino. Vladna večina bode Stela blizu 330 glasov, skrajna levica 84 glasov in ustavoverna opozicija 94 glasov. Vlada pa ni posebno zadovoljna z uspehom, ker se je število poslancev skrajne levice precej pomnožilo. Nizozemska kraljica Viljemina se te dni zaroči z 221etnim saksonsko-vaimarskim princem Bernardom. Upor na Kitajskem. V tej deželi je izbruhnila v zadnjem času velika revolucija. Ustaši so »bokseri«, to je tisti, kateri so se vedno ustavljali napredku in si želijo starih časov nazaj, ko ni smel stopiti na kitajska tla noben Evropejec. Upor velja torej največ tam naseljenim kupcem in misijonarjem iz Francije in Anglije. UstaSi so umorili že ranogo misijonarjev in kristjanov in se hočejo zdaj polastiti glavnega kitajskega mesta Peking. Amerika, Anglija, Francija, Nemčija in Avstrija so poslale v kitajsko morje vojne ladije in nekaj vojakov, ki bodo varovali svojih podanikov imetje in življenje. Rusija pa pošlje kmalu nekaj tisoč vojakov v Peking. Skupno postopanje velevlasti bo pač prisililo kitajsko vlado, da bo ustaše spravila k pameti. Kitajska vlada je vesela upora. Vojska v Jnžni AMki še ni končana, čeravno so glavna mesta Kronstadt, Johannesburg in Pretoria že v rokah Angležev. Nadaljuje se podroben boj; majhne burske čete neprestano nadlegujejo angleško armado. Da bi se bili Buri že naveličali vojske, ni res. Eden izmed burskih poveljnikov je rekel svojim vojakom, da lahko vsak gre domov, kdor hoče. Odšlo jih je samo 12.