naš tednik
LETO XXXIX. številka 26 Cena 8.— $11. (200 din) Četrtek, 2. julija 1987
PoStnlna plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštnl urad 9020 Celovec

Straža, ki opominja
V steno, desno od glavnega vhoda v stolnico sv. Štefana na Dunaju je vklesan znak 05 simbol avstrijskega upora. Od 8. junija naprej stojijo noč in dan ljudje na straži v znak opomina in spomina na to, da zgodovina ne zaleta, da se je ne znebimo, če jo zamolčimo, odrinemo v pozabo, na smetišče preteklosti.
Deloma je grozno, kako „pridni in pristni“ Avstrijci pojmujejo polpreteklo preteklost in koliko rasizma, antisemetiz-ma, brezbrižnosti in hlapčevstva je še med nami. Zato je ta častna straža, ki se točno zaveda, da bi odstop Waldheima problemov in gnojnih bul v avstrijski zavesti in zgodovini ne odpravil, tako potrebna in prav zato tudi je ta straža v bistvu tako žalostno dejstvo.
-wafra-

Predstavniki narodnih skupin pri anpleškem ambasadorju na Dunaju
Prejšnji četrtek, 25. Junija 1987, je delegacija avstrijskih narodnih skupin pod vodstvom drž, posl. Karla SmoHeta bila sprejeta od ambasadorja Velike Britanije, O’Neilla. Informirala ga je od dejanskem položaju narodnih manjšin v Avstriji ter je v tej zvezi mdr, poudarila, da člen 7 avstrijske državne pogodbe, katere sopodpisnica je tudi Velika
Britanija, po več kot 30 letih še vedno ni izpolnjen. Nadaljnja osrednja točka razgovora z britanskim veleposlanikom je bilo vprašanje dvojezičnega šolstva. Veleposlanik O’Neili je izvajanja predstavnikov avstrijskih narodnih skupin zabeležil z velikim zanimanjem in obljubil, da bo poslal vladi Velike Britanije poročilo o tem obisku.___________
Nekje simptomatično je že bilo, da je angleški ambasador imel pri pogovoru pred sabo besedilo avstrijske državne pogodbe. Očitno je hotel s tem izraziti, da je zanj avstrijska državna pogodba osnova
za reševanje manjšinskih pravic.
Kot že rečeno, je bilo vprašanje manjšinskega šolstva ena od osrednjih tem pri razgovoru z angleškim ambasadorjem. V zvezi z aktualno dis-
kusijo o skupni dvojezični šoli na Koroškem so predstavniki manjšin opozorili na poročilo avstrijske rektorske konference. Znano je, da je komisija avstrijske rektorske konference v posebnem poročilu pou-
darila, da je za obstoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem „pet pred dvanajsto“. Naj tudi omenimo, da je v času, ko so bili na Koroškem Angleži, bila ustanovljena obvezna dvojezična šola za vse otroke dvojezičnega ozemlja. Angleži, ki so tako obvezno dvojezično šolo aktivno podpirali, so s tem dokazali svoj pozitiven odnos do manjšinskega šolstva.
Po izjavi predsednika Informacijskega centra avstrijskih narodnih skupin na Dunaju, drž. posl. Karla SmoHeta, bo prišlo še pred poletnimi počitnicami do razgovora z ameriško ambasado. Znano je, da so biti predstavniki Informacijskega centra pred razgovorom z angleškim veleposlanikom tudi že pri sovjetskem, francoskem in jugoslovanskem veleposlaniku.
(Dalje na strani 3)
Z desne: mag. Filip Warasch, NSKS, Ivo Müller, predsednik Hrvatskega kulturnega društva, Andreas Szebe-renyi, preds. Madžarskega kult. društva, držav, poslanec, preds. informacijskega centra avstijskih narodnosti Karel Smolle In britanski poslanec O’Nelll
Politika
Tednikov
komentar
PIŠE JOŽE WAKOUNIG
Prejšnji teden je sprejel papež Janez Pavel II. avstrijskega zveznega predsednika Kurta Waldheima. Odmev je bil po večini odklonilen. Tudi marsikateremu visokemu predstavniku katoliške Cerkve, tako npr. škofom v Združenih državah Amerike, je bilo nerazumljivo, zakaj je sveti oče že zdaj ugodil avstrijski želji.
V zvezi z zadevo Waldheim je začela še predrzne-je vzdigovati svojo grozno glavo pošast antisemitizma. Ob sporih, ki so nastali ob protestnih korakih neka-
kom pri papežu je demonstriralo v Rimu nekaj sto (morda jih je bilo več) ljudi. Izrabili so svojo demokratično pravico. Imeli so svoje vzroke in so šli na cesto. Zasrbelo me je, ko se je predsednik Waldheim spet skliceval na to, da ni videl ničesar.
Istočasno so te dni svarili pred nevarnostjo antisemitizma v naši demokratični republiki Avstriji predsednik Waldheim, kancler Vranitzky in podkancler Mock. Napadi na Jude na Dunaju so kruto znamenje. Grozljivo svarilo mene tekel
Znamenja
terih judovskih ustanov, tako npr. Judovskega svetovnega kongresa, so se začeli oglašati krogi in osebe, ki so tudi v znamenju zlaganega avstrijskega patriotizma spustili in še nepre-nehno spuščajo v svet puščice najgnusnejšega sovraštva proti Judom.
Na žalost smo že otopeli ob prenekaterem pojavu rasnega in siceršnjega sovraštva. Smo gluhi, če kdo kakega oderuha zmerja z „judom“, svišne mimo naših ušes, če kdo kakega potepuha ali goljufa imenuje „cigana“. Morda niti ne vemo, da nemška beseda „Schlawiner“ (med drugim tudi premeten goljuf) ni nič drugega kakor nekoliko popačen „Slovenec".
Po mojem mnenju vsaj že meji na bogokletje, če Karl Hödl, ÖVP-jevski podžupan iz zgornjeavstrijske-ga glavnega mesta Linza, v pismu Judovskemu svetovnemu kongresu primerja „gonjo" proti predsedniku Waldheimu s sodnim postopkom proti Jezusu Kristusu. Bogokletna laž o Judih kot morilcih Jezusa Kristusa se znova uteleša v vsej svoji kruti krvavosti. Kje ostane tu, če že nič drugega ni, spoštovanje pred tistimi šestimi milijoni Judov, ki so jih pahnili v smrt nacisti in njihovi pomagači!
Med Waldheimovim obis-
ni več samo napis na steni. Zahteva po Waldheimovem odstopu je prazna. Važnejša je zahteva, naj bodimo budni.
V petek, 26. rožnika, so na Plešivcu (v nemščini so ga popačeno prevedli v Tanzenberg namesto v Kahlenberg) blagoslovili cerkev, ki jo je s svojim umetniškim navdihom obogatil naš slovenski koroški rojak Valentin Oman. Na Plešivcu sem preživel svoja gimnazijska leta. Plešivec je bil za nas, dečke iz nižjih slojev in zakotnih krajev, zlata lestvica, po kateri smo splezali do boljše izobrazbe. Bila je lepa slovesnost. Škof Kapellari je cerkev blagoslovil. V meni so se obujali bogati spomini.
A ni bilo niti ene slovenske besede. Na žalost niso opazili znamenja. So se zbali morda tistih političnih malikov, ki jih je zaneslo v plešivško baziliko, tja v prve vrste? Kot Slovenca me je zabolelo, kot Plešiv-čana, kot kristjana. Le zakaj odgovorni niso spoznali znamenja, sredi te hujskanje proti nam Slovencem! Le zakaj so nas izrinili! Kot kristjana me boli in peče, da je zadnji petek naša koroška Cerkev zamudila enkratno priložnost, da postavi v naš razkristjanjeni svet znamenje, znamenje krščanstva in s tem znamenje pravičnosti.
STRAN r\ četrtek,
^ 2. julija 1987
Simpozij o manjšinah v institutu Renner na Dunaju
Smolle: „Avstrija potrebuje promanišinske ukrepe“
Manjšinsko vprašanje postaja vse bolj zanimivo za avstrijsko javnost. Konsekvenca tega so številne prireditve, ki se ukvarjajo s položajem in problemi avstrijskih narodnih skupnosti.
Za zadnji konec tedna, od 26. do 28. junija 1987, je avstrijska družba za znanstveno politiko priredila tridnevni simpozij o manjšinski politiki in položaju inozemskih delojemalcev v Avstriji.
Iniclator simpozija Rainer Bau-böck je na petkovi predstavitveni tiskovni konferenci videl smisel simpozija v sensibilizaciji avstrijske javnosti za diskriminirane skupine kot so manjšine in ino-zemci. Avstrijski in mednarodni eksperti v narodnostnih vprašanjih so na tiskovni konferenci ostro obsodili avstrijsko manjšinsko politiko, ki „vidi svoj cilj v popolni asimilaciji“, kot je to definiral Tillmann ZOIch iz Göttinga. Romani Rose, zastopnik nemških Ciganov, dr. Andraš Hegeduš z budimpeške univerze, sta nakazala nečloveško diskriminacijo ciganske narodne skupnosti tako na vzhodu kakor na zahodu. Tako so v Nemčiji npr. šele 37 let po drugi svetovni vojni priznali narodnostni umor Ciganov v času hitlerfašizma
in še danes najdemo v publikacijah ministrstev Zvezne republike Nemčiji diskrimlnatorlčne do faši-stoidne izjave, kot da „je treba problem s podeželskimi nomadi (tako Imenujejo v Nemčiji cigane) Iztrebiti“.
Državni poslanec Karel Smolle je v svojih izvajanjih ostro napadel avstrijski način reševanja preteklosti in manjšinskih problemov.
„Posebni poslanci skušajo inozemstvo prepričati, da v Avstriji ni antisemitske, protimanjšinske drže kakor tudi diskriminacije tujih delavcev. S ponovnimi lažmi v inozemstvu ne bomo pridobili ugledu. Prav ukrepi, ki bi podpirali razvoj avstrijskih narodnih skupin, Judov ter omogočili enakopravno integracijo tujskih delavcev, bi lahko Avstrijo postavili na boljšo luč
v mednarodni javnosti,“ tako Smolle.
V referatih, diskusijah, delovnih skupinah so se v naslednjih treh dneh ukvarjali udeleženci simpozija z avstrijsko manjšinsko politiko, s socialnim položajem manjšin in tujskih delavcev, s položajem Ciganov, Južnotirolskim narodnim proporcem in protijudovs-kem vzdušju v Avstriji.
Na zaključni podijski diskusiji v Rennerinstitutu, katero je vodil dunajski znanstvenik Rudolf Tschögl, so sodelovali: drž. posl. Smolle, univ. prof. Hanns Haas, umetnica Ruth Beckermann, bivši zunanji in notranji minister Erwin Lane, zastopnik južnotirolske alternativne liste Alexander Langer in pisatelj Janko Messner.
„Manjšine ne smejo stati v muzejih. Okostenena drža manjšin in neko konzervirano zastarelo mišljenje je tudi važen nasprotnik avstrijskih narodnih skupin,“ je med drugim ugotovil Erwin Lane. Državni poslanec Smolle je dejal, da je manjšina skorajda prisiljena, da ima tradicionalno, konzervirano ali pa ofenzivno do agresivno držo.
„Tretjo — In to bi bila prava pot, enakopravno sodelovanje v avstrijski družbi — si lahko manjšina izbere šele tedaj, če bi demokratizacija avstrijske družbe bila
tako zrela, da bi avstrijsko prebivalstvo imelo pozitiven odnos do manjšin in drugih kultur. Vsaka emancipacija manjšin pa je doslej v „nezreli“ avstrijski družbi povzročila le protimanjšinski naval," je dejal Smolle.
Ruth Beckermann je ugotovila, da to nezrelost čutijo tudi umetniki, ki imajo kot manjšine, svoje nasprotnike v nedemokratičnih avstrijskih strukturah.
Medtem ko je Janko Messner ostro napadel protimanjšlnsko politiko deželnega glavarja Wagner-ja, je južnotirolec Alexander Langer videl vizijo v pozitivni oceni dvojezičnosti. „Dvojezičnost je osnova za dober odnos med sosednimi narodi.
V	času, ko govorijo o skupni Evropi, je treba pomen večjezičnosti dosti bolj pozitivno oceniti," tako Langer.
Avstrijske narodne skupnosti, združene v Informacijskem centru narodnih skupnosti, so udeležencem predložile tudi resolucijo, katero bo v nasledjih dneh vnesla Zelena alternativa v državni zbor.
V	resoluciji predvsem zahtevajo uvedbo dvojezičnih otroških vrtcev na selitvenem področju manjšin in manjšinskošolsko ureditev, ki bi omogočila razvoj avstrijskih narodnih skupnosti.
Rihard Grilc
V delu komisije se nakazujejo tri možne
smeri reševanja
V torek, 30. junija, je pod predsedstvom sekcijskega vodje v ministrstvu za pouk, umetnost in šport, mag. Leitnerja zasedala na Dunaju zvezna strokovna komisija. Pri tej seji je šlo za to, da člani komisije (uradniki zveznega ministrstva za pouk, zveznega kanclerstva, predstavniki koroških Slovencev in zastopniki koroške pedagoške komisije) pripravijo besedilo za vmesno poročilo o dosedanjem delu. To poročilo bi zvezna komisija naj predložila ministrici Hilde Havvličkovi.
Mišljeno je, da se pogovori jeseni nadaljujejo. Članom komisije je prosvetno ministrstvo predložilo punktaclje, ki naj bi služile kot smer za pripravo omenjenega vmesnega poročila. Izhodišče punktacij oz. osnovnih smernic za poročilo je bila izjava ministrice dr. Hawličkove na drugem posvetovanju komisije dne 22. 4. tega leta, da izdela komisija primerne podlage za izboljšanje pouka na področju manjšinskega šolstva.
Pri tem je treba v celoti ohraniti dosedanjo substanco oz. obseg manjšinskega šolstva na osnovi avstrijske ustave, avstrijske državne pogodbe in manjšinskega šolskega zakona iz leta 1959.
Na teh osnovah naj bi komisija prišla do primernih predlogov. Ker
je problematika zelo obsežna, komisija tokrat na posvetovanju ni bila v stanju pripraviti osnovnega besedila za vmesno poročilo in zaradi tega se bojo člani ponovno sestali 12. avgusta 1987.
Ob dosedanjem delu je možno ugotoviti, da se nakazujejo v komisiji zaenkrat 3 smeri:
a)	: status quo — skupni pouk prijavljenih in neprijavljenih z enim učiteljem
b)	: ustvariti pogoje za vključitev drugega učitelja. Pri tem slovenske osrednje organizacije dosledno zavračajo njegovo nastavitev, a konstruktivno vnašajo svoja pedagoška gledanja v diskusijo
c)	: člani koroške pedagoške komisije zagovarjajo uresničitev koroškega pedagoškega modela.
Gospod, nai ne bom osramočena, ker sem se k Tebi zatekala. (Ps 24, 10)
Nepričakovano, a dobro pripravljena za pot k Njemu, je zapustila to solzno dolino draga mama, stara mama, prastara mama, tašča, svakinja in teta
Ana Tischler
roj. Podlipnik
v 87. letu starosti.
Pokojnica bo ležala od petka, 3. 7. 1987, od 18. ure naprej v mrtvaški vežici v Žrelcu.
Pogreb bo v soboto, 4. 7. 1987, ob 9. uri na tamkajšnjem pokopališču.
Celovec, Dunaj, Tinje, Sovče, dne 1. 7. 1987
ŽALUJOČI OTROCI IN OSTALO SORODSTVO
Prosim, da namesto rož darujete za sv. maše ali ustrezno vsoto za Dom v Tinjah.
Položnice:
Drage bralke, dragi bralci. Tej številki so priložene položnice šentjakobskega društva upokojencev, ki je pred nedavnim priredilo zelo uspelo kulturno prireditev (glej številka 21 NT). Upokojenci se že vnaprej zahvaljujejo za Vašo podporo.
Prenehajte podirati naše zadružništvo!
V	zadnjem času prihaja v našem zadružništvu do polarizacije, ki narekuje tudi s te strani jasno besedo. Do sedaj smo molčali, kajti znano je, da se gospodarstvo pozitivno razvija najbolje tam, kjer vplivajo na odločanje le gospodarski interesi in je dnevna politika izločena.
Da pri nas koroških Slovencih očitno ni tako, kažejo primeri, ki se dogajajo v zadnjem času.
V	primeru Posojilnice v Borovljah sicer raziskuje državni tožilec in ni naš namen, da bi s prenaglimi Izpovedmi motili potrebna razčiščevanja. Neprizadetemu opazovalcu pa je že danes jasno, da so imeli nekateri „botri“ še poseben interes „dokazati“ neljubim političnim nasprotnikom nesposobnost in jih povezati s kriminalnimi dejanji.
Kako lahko bi bilo s prsti kazati na poslovanje ljudi istega zornega kota, ko bi to le pomagalo našemu zadružništvu.
Loncu dno pa je izbil sklep treh članov nadzornega odbora naše zadružne organizacije s predsednikom vred, ki je tik pred bilančnim občnim zborom Zveze slovenskih zadrug začasno suspendiral prvega podpredsednika upravnega odbora Fridla Kapuna. Ali niso botrovale „sklepu“ bolezni, ki so se v našem narodu dokaj razpasle: zavist, škodoželjnost in oblastnost?
Človek z zdravo pametjo bo najprej razmislil o škodi, ki jo napravi z razdvajanjem, s črno-belim risanjem, z delitvijo funkcionarjev v naše in vaše in s tem dobre in slabe, s prisojo krivde brez slehernega dokaza, ne le slovenskemu zadružništvu, marveč celotni narodni skupnosti.
Ali morda mentorji tega početja res mislijo, da s tem koristijo akcijski enotnosti med koroškimi Slovenci? Kaj pomaga najlepši nedeljski govor na partizanskem slavju o skupni borbi in skupnem nasprotniku, ko pa isti govorniki vidijo le enega nasprotnika, in to v lastnem narodu . . .
Zadružništvu bomo koristili in pomagali s tem, da bomo maksimalno podprli težavno strokovno delo poslovodstva in demokratično izvoljenih funkcionarjev, ki delajo na prostovoljni bazi brez zaslužka.
Zavzemimo se za čim boljšo strokovno izpopolnjenost vseh delavcev v našem zadružništvu in bančništvu. Nehajmo končno podirati streho našemu avtohtonemu gospodarstvu.
Ne bodimo proti privilegijem in strankarsko pogojenim službam le tedaj, ko gre za večino v deželi in državi. Tudi pri nas mora priti do veljave strokovnost in mišljenje z lastno glavo. Če je kdo zaspal razvoj zadnjih štirideset let, naj neha učiti ostale o pravilnosti svoje poti.
(nadaljevanje s 1. strani)
Poleg Karla Smolleta so se udeležili razgovora z angleškim veleposlanikom mdr. še predsednik Hrvaškega kulturnega društva, dr. Ivo Müller, predsednik Gradiščansko-madžarskega kulturnega društva, prof. Ludvig Szebernyi,
podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, mag. Filip Warasch, Franc Bu-chal kot predstavnik Manjšinskega sveta češke in slovaške manjšine na Dunaju ter sekretar Hrvatskega akademskega kluba, Mate Klikovits.
Gospodarstvo/Politika
Občni zbor Posojilnice Železna Kapla
Pred kratkim je imela Poso-jilnica-Bank Železna Kapla svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu je bilo revizijsko poročilo 1985 ter odobritev bilance za leto 1986. Predsednik upravnega odbora, Andrej Rapold, je pozdravil poleg članov upravnega ter nadzornega odbora še mnogo zadružnikov iz Železne Kaple ter okolice. V imenu Zveze slovenskih zadrug je občni zbor pozdravil in se poslovodjem, upravnemu ter nadzornemu odboru za zgledno delovanje v letu 1986 zahvalil poslovodja zveze, dipl. trg. J. Haber-nlk.
Z zadovoljstvom je bilo ugotovljeno, da je rezultat Posojilnice za leto 1986 razveseljivo pozitiven in da Je bilančna vsota narasla že na 115 milij. šil. Posojilnica-Bank Železna Kapla uspešno posluje, kar se kaže nenazadnje tudi v tem, da se je lotila gradnje nove stavbe, ki bo kmalu tudi uradno odprta, čeprav že sedaj poslujejo v njej.
Tudi podružnica za Miklavčevem kaže razveseljiv porast varčevalcev, kreditov in posojil ter žiro-računov.
Predpisi zakona o kreditnem gospodarstvu glede jamstvenega kapitala kakor kaže, Posojilnici-Bank Železna Kapla ne bodo delali težav, ker je delež jamstvenega kapitala že v bilanci 1986 precej nad polovico zahtevanega.
Srečanje pri Peršmanu:
Informirajmo svetovno javnost o svojemu položaju
V nedeljo, 28. junija, je pri Peršmanu v Lepeni bilo veliko srečanje demokratov in antifašistov, ki so se ga udeležili tudi zastopniki antifašističnega upora Iz Štajerske, Slovenije in Furlanije — Julijske krajine. Udeležence je pozdravil predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc in napovedal, da bo zveza odslej še odločneje reagirala na vse klevete In grde napade na protifašistični upor. V imenu Zveze slovenskih organizacij je spregovoril tajnik SPZ dr. Janko Malle, ki je spomnil na doprinos koroških Slovencev k osvoboditvi Avstrije in je opomnil na nalogo in vlogo družbe, da za-branita širjenje neonacizma in vseh totalitarnih In nedemokratičnih ideologij. Dr. Luka Slenčnik pa Je pozval obe orednjl organizaciji, NSKS In ZSO, naj vso Javnost, tako avstrijsko kakor tudi Internacionalno, stalno obveščata in seznanjata o tem, kako Je protimanj-šinsko, nacistično in neonacistično mišljenje na Koroškem še živo In je zasidrano v družbi, in v kakem položaju Je naša narodna skupnost. Srečanje pri Peršmanu pa sta s petjem In godbo olepšala In uokvirila MePZ SPD „Zarja“ ter godba na pihala Iz Šmihela.
Občinska seja v mestni občini Pliberk:
Podžupan ÖVP odloča sam in ignorira gradbeni odbor
Na zadnji občinski seji v Pliberku je občinski svet soglasno sklenil sanacijo občinskih cest v višini 2,9 milij. šilingov. Dela, s katerimi bodo pričeli takoj, bo opravilo podjetje STUAG, ki bo občini del vsote kreditiralo do novembra 1988.
Občinski odbornik EL Jože Nachbar je zavzel k temu sklepu stališče in kritiziral postopanje podžupana ÖVP Friedricha Oschmaut-za, ki je samovoljno in brez podrobnega posvetovanja z gradbenim odborom predložil dokončni predlog občinskemu svetu. Jože Nachbar je opozoril občinski svet na dejstvo, da Oschmautz ni upošteval vrsto nujnih projektov in da se ni oziral na predloge Enotne liste.
Oschmautz na stvarno kritiko ni vedel pravega odgovora in je popolnoma de-magogično napadal Enotno listo in zastopal vrhu tega mnenje, da gradbeni odbor,
Odbornik EL Jožko Nachbar je stvarno kritizira! nenavadno in samovoljno postopanje Oseh-
mautza.
v kateremu so zastopane vse frakcije, itak ne bi bil zmožen sklepati sam o teh projektih.
Nastop Oschmautza je razburil v občinski sobi seveda duhove. Mestni svetnik Jože Partl je odločno zavrnil vse nestvarne napa-
de. Celo socialistični mandatar Karl Themel je reagiral ogorčeno in je pozval Oschmautza, naj bo v bodoče pri izbiri besed bolj previden.
Nadalje je občinski svet sklenil, da bodo poleti podrli staro klavnico (Schlachthof) v Pliberku in na tem mestu zgradili parkirišča. Proti temu predlogu so glasovali 4 mandatarji frakcije ÖVP, ki je na tej seji nastopala zelo neenotno in vrhu tega tudi ni bila vedno istega mnenja s koalicijskim partnerjem SPÖ.
Občinski svet je soglasno sklenil tudi gradnjo mrtvašnice v Šmihelu. Občini se ponujajo trenutno tri zemljišča: stari farovški hlev, zemljišče v prvem ovinku ceste na pokopališče in zemljišče Drobesch. Enotna lista se je zavzela za zadnjo rešitev, občinska odbornica Valentina Kušej pa je občinskem svetu utemeljila prednosti te rešitve.
Leta 1964 sta začeli občini Železna Kapla in Kranj uradno sodelovati. 20 let pozneje je prišlo med njima do pobratenja.
V soboto, 20., in v nedeljo, 21. junija 1987, pa je bilo v znamenju pobratenja med Kaplo in Kranjem prvo večje srečanje. Kot piše Slovenski vestnik, je bilo srečanje „v dobrem vzdušju“ ter „obetavno“.
Široko so razpravljali o vsestranski podpori za načrte tovarne celuloze
„Obir", beseda je tekla o kulturnem sodelovanju in o stikih med športniki.
Veliko je bilo tudi govora o krepitvi obmejnega prometa. Zato je kranjska delegacija izrazila pripravljenost, da postavi večje število kažipotov, ki bi opozorili na Železno Kaplo. S tem naj bi se zvečalo število obiskovalcev iz kranjske občine in ostale Slovenije v kapelški občini.
Predsednik pododbora za kulturo v kapelški občini, Mihi Kuchar, pa je izrazil
svoje „zadovoljstvo, da je bila v te stike vključena tudi slovenska narodna skupnost na Koroškem“, ki so jo zastopala „kulturna in športna društva iz občine Železna Kapla“.
Gotovo ni človeka, ki ne bi pozdravljal, da je po skoraj 25-letnem uradnem sodelovanju le prišlo do „prvega velikega koraka k intenzivnejšemu sodelovanju“ med občinskimi odborniki Kranja in Železne Kaple. Čimboljših stikov med
športniki in kulturniki obeh narodnih skupnosti — kdo jih ne bi zagovarjal? Tudi pripravljenost Kranjčanov, da postavijo čimveč kažipotov v smer Železna Kapla, je pozitivna, ker je izraz odprtosti in povezanosti.
Vendar: medtem, ko so Kranjčani Kapelčanom obljubili kažipote, pa od kapelške občine nismo zvedeli, da hoče vsaj svojim občanom poskrbeti vse kažipote in krajevne napise. Slovenski občani namreč še vedno čakamo na dvoje-
zične topografske napise, kakor jih predvideva zakon ter vrhu tega kapelška narodnostna stvarnost.
Predvsem pa: naravnost škandalozno je dejstvo, da se uradnega pogovora med kapelškimi in kranjskimi občinskimi odborniki nista smela udeležiti zastopnika slovenske občinske frakcije, Enotne liste. Župan dr. Haller ju kratkomalo ni povabil, Mihi Kuchar pa je zreduciral „vključitev slovenske narodne skupnosti v te stike“ na petje in športne tekme.
Očitno je pač dr. Haller-ja, Mihija Kucharja in druge bilo sram, da se bojo Lado Hajnžič, Franc Smtrnik in Jurij Pasterk na srečanju „bratstva in dobrega sosedstva“ zavzeli za pravice Slovencev prav tako dosledno kakor v občinskem svetu.
Očitno so se tudi bali, da bojo Kranjčanom povedali: eno so lepe besede, nekaj čisto drugega pa je izpolnitev pravic kapelški h Slovencev.
Zato se tudi čudimo, da so na Koroškem ljudje, ki še vedno govorijo (oz. pišejo) o „obetavnem srečanju“, ki zasluži vso „zadovoljstvo“...
Se bojijo slovenskih občinskih odbornikov?
Župnik Matej Igerc zlatomašnik
V nedeljo, 28. junija, je v krogu svojih sobratov, sorodnikov in faranov obhajal suški župnik Matej Igerc zlato mašo. Jubilant že od leta 1950 marljivo in vestno oskrbuje suško faro.
Slavnostni pridigar, šmihelski dekan Kristo Srienc, je uvodoma prebral čestitke škofa Egona Kapellarija, nato pa osvetlil bogate vrline jubilanta, ki je zelo skromen in ponižen, a je molilec-velikan med vso škofijsko duhovščino.
Prvo srečanje z zlatomašnikom g. Igercem
Dobro mi je v spominu in kot pred očmi: bilo je na petek pred Binkoštmi I. 1945. Z Jožetom Bavdažem sva se namenila, da se s kolesom peljeva preko Trga (Feld-kirchen) in preko hribov v Krko. Pred Trgom pa naju Je ujela huda nevihta, da sva morala dolgo čakati pod neko lopo in sl potem nisva upala preko neznanih krajev zvečer potovati v Krko. Kaj sedaj? Vedel sem, da je v Trgu neki slovenski kaplan. Torej k njemu, če bo sreča mila in dobiva prenočišče. Predstaviva se, on pa: Matevž Igerc. Poveva svoje težave. V župnišče si naju ni upal peljati, se je že bal župnika ali pa kuharice. Po-
kaže nama zapuščeni vojaški avto, v katerem je bila mala vojaška tiskarna. Vsaj streho imava. Toda on prinese še odeje, gotovo tudi s svoje postelje. Mislim, da je ponoči zmrzoval, ko je bil brez odej, midva pa sva dobro spala. Naj-brže Je tudi sam bil lačen, da je dal nama nekaj jesti.
Tako sem spoznal tistega pristnega Igerca, ki sem ga potem vsa leta doslej spoznaval kot vedno dobrega, prijaznega, vedno se razdajajočega, četudi bi ga kdo izrabljal in bi sam postal revež. Bog Tl poplačaj, dragi „suški flegar“, za tedaj in za vse naslednje!
Naslednji dan se srečno prlpe-
Izkupiček dražbe bo vsaj malo omilil težave
Ponedeljkova dražba slik na Dunaju v pomoč Glasbeni šoli in dvojezičnim otroškim vrtcem je, tako smo zvedeli, prinesla kar lep izkupiček. O vsoti sami nismo zvedeli točnejšega podatka, a zavedati se moramo, da je celoten izkupiček dražbe In prodajne razstave v bistvu samo kapljica na vroč kamen potreb Glasbene šole in dvojezičnih vrtcev.
Dražba in prosta prodaja umetnin sta bili uspešni tudi v smislu osveščanja javnosti o perečih in
življenjsko važnih vzgojnih problemih koroških Slovencev, ki so, kar zadeva Glasbeno šolo in dvojezične otroške vrtce, deželi in državi očitno samo še deveta briga.
Precejšen del slik so prodali že v prosti prodaji, pa tudi na dražbi je večina slik menjala lastnika. Kdor se zanima za to ali ono sliko oz. umetnino Iz tega fonda, jo lahko brez nadaljnjega kupi.
Dražbo v ponedeljek je vodil ravnatelj dunajskega Doroteuma dr. Hans Otto Ressler.
-wafra-
Na dražbi je slika Wernerja Berga, kl so jo darovali niegovi potomci, dosegla najvišjo ceno 35.000,— šilingov.
Ijeva v slavno Krko. Ko ogledujeva cerkev, se prikaže neki pater, se zanima za naju, prične se razgovor in ko izve, da sva Slovenca, reče: „Saj tukaj Imamo sedaj tudi Slovence! Sedem bogoslovcev iz Ljubljane in jutri bodo posvečeni." Zame veselo presenečenje! Seveda sem ostal kar tam, Bavdaž pa se je odpeljal naprej. Na Binkošti je sarajevski škof dr. Šartič posvetil naše bogoslovce In tako sem bil prav slučajno jaz edini Slovenec navzoč pri posvečenju.
Potem so imeli novomašnlki svoje „nove maše“ deloma v Krki, deloma v sosednih župnijah, povsod so jih prijazno sprejeli in jih
gostili. Sam sem pri novi maši na Heminem grobu asistiral g. Dušanu Česnu, ki je od sedmih edini še na Koroškem In sva pozneje mnogo let skupaj kaplanovala v Št. Jakobu v Rožu. Dva sta že umrla, ostali so po svetu, znana sta nam posebno g. Jože Guštin in g. Ludovik Ceglar kot pisatelj „Slemeniškega župnika".
Res čudna so božja ali Marijina pota, ki so me od prvega srečanja in preko Marijinega svetišča v Krki vodila do zlate maše velikega Marijinega častilca g. Mateja Igerca!
Vinko Zaletel
Podobe in slike viharjev Franca Šema
Franc SEM, likovnik Iz Žitare vasi, ki je na svoji dosedanji življenjski poti večinoma hodil v senci In hladu in le malokrat na soncu in vedrini, končno spet razstavlja. „Končno" zato, ker Je tik pred razstavo v Tinjah doživel hudo fizično mrcvarjenje, iz katerega se je le zelo počasi Izlizal, a je zapustilo težke duševne rane. Franc Sem še nikoli ni bil „prijeten" človek in slikar. Njegove slike odpirajo pogled v neznane globine duše in podzavesti posameznika, ki jih s čopičem in svinčnikom obrača navzven in gledalca postavlja pred dejstvo, da je to pač SEM, pa najsi je to prijetno ali ne. Ob SEM-u ne moreš biti ravnodušen, brezbrižen. Pritegne te ali pa ne.
Franc SEM od četrtka, 25. junija, naprej razstavlja v galeriji „am Lendhafen“ v Celovcu (Beljaška cesta 17).
Okoli 40 eksponatov iz različnih obdobij nudi edinstveno srečanje z delom, ustvarjanjem tega slikarja in z njegovo bor-
bo za obstoj, za preživetje, pa čeprav v najtežjih življenjskih razmerah.
Razstava, ki jo posebej oblikujejo avtoportreti Franca Šema, je odprta do 18. julija.
Franc Wakounig
Novoustanovljena import-eksport družba v Celovcu išče
tajnico z znanjem slovenščine In nemščine, po možnosti tudi angleščine. Prednosti imajo Interesentke s prakso v tajniških poslih. Prijave pošljite na upravo Našega tednika pod šifro „Import-eksport“, 9020 Viktrlnger Ring 26.
Rož, Podjuna, Žila
Kolesarjenje po sosednih obmejnih občinah
Na startu seveda niso smele manjkati mlade kolesarke, mimo katerih naš fotoreporter seveda ni mogel.
Nad 250 kolesarjev se je preteklo nedeljo zbralo na startu kolesarjenja po sosednih obmejnih občinah pred Zadrugo v Pliberku. Kolesarje sta pozdravila pokrovitelja prireditve, predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov mestni svetnik Fric Kumer in predsednik skupščine Ravne Maks Večko, ter župan občine Pliberk Franc Mikusch. Med kolesarji je prireditelj športno društvo Pliberk izžrebalo kolo, ki ga je letos dobila kolesarka iz občine Ravne.
Kolesarska pot je vodila mlado in staro od Pliberka na Suho in preko Labota v Dravo-
grad. Sicer so morali sodelujoči imeti s seboj potne liste, toda formalitete so vsaj na avstrijski strani mejnega prehoda odpadle. Na Ravnah so potem kolesarji iz Slovenije končali svojo pot.
Kolesarji s Koroškega pa so nadaljevali svojo pot preko Prevalj in Holmca nazaj v Pliberk. Za 53 km dolgo pot so sodelujoči potrebovali poprečno 3 ure.
Organizator Blaž Kordež je za naslednje leto napovedal še večjo prireditev, ki se bo končala na cilju z majhnim ljudskim praznikom.
Skorai 300 udeležencev je bilo letos na kolesarjenju, že za naslednje leto pa načrtujejo še večjo prireditev.
IŠČEMO
skrbno in vestno dekle z znanjem slovenščine kot
pomočnico v ordinaciji
Kogar zanima to mnogostran-sko delo, naj piše na naslov: dr. Franc Wuttl Unterbergnerstraße 19 9170 Borovlje
RACA 2 CV
obnovljen in pregledan 22.000,—
Tel.: 04273/21103
IŠČEMO SNAŽILKO Zagotovljena polna zaposlitev, plača po dogovoru. Prijave sprejme Zveza slovenskih zadrug v Celovcu, tel.: 04 63/51 23 65-12
Sveče — Škocijan:
Dominik Šmid obhaja 85-letnico
Spoznaš ga še zdaj lahko po pokončni, vzravnani postavi. Rad prihaja v Sveče, svojo rojstno vas. Tu se je rodil 6. julija 1902 pri Ostrancu. Oče Urban In mati Jula sta uživala v vasi veliko spoštovanje. Sina sta poslala študirat v celovško Marijanišče. Mama so mu napisali na leseni kovček: Največja je staršev bolečina, če jih mora sram biti svojega sina. Kadar je študent odprl kovček, Je to z notranje strani pokrova bral In mislil na očetove žulje In materine skrbi. V Celovcu je bil sošolec dr. Joška Tischlerja. Postal je že kmalu član dijaške Marijine družbe, ki so jo vodili tedaj Gregorij Rožman, Rudolf Blüml in Alojzij Jamnik. L. 1919 je nastopil davčno službo v Borovljah. Potem je sledil odhod od doma; v življenju je bilo še veliko odhodov, selitev In prihodov. Najprej je služboval v Slovenj Gradcu pri sedanji okrajni davčni oblasti. L. 1929 Je bil prestavljen v Šoštanj, 1935 pa v Maribor. Ker je bil zelo sposoben uradnik, so ga imeli povsod radi. V Mariboru je I. 1939 postal šef davčne uprave, to Je bil teritorialno največji davčni okoliš — za vso Spodnjo Štajersko.
Že I. 1927 je ustanovil družino. Poročil se je s Faniko Paril, Uštinovo na Mačah. Bila sta sošolca Iz stare sveške šole. Močan letnik je bil tedaj. Fani Beguš, Lipan Lindi, Hans Fertschnlg, Rok Welßitsch so že rajni. Sošolci Joža Ko-dritsch, Schaunlg Terezija (Ma-harica), Schwegl Konrad in Ti-
ni pa še živijo. Tudi žena Fanika je že pokojna. Umrla Je 19. 1. 1978 in počiva na sveškem pokopališču ob sinovih dvojčkih Zlatku (+ 1942) in Marjanu (1945). To veliko preizkušnjo v življenju sta sprejela kot voljo božjo.
Leta 1941 je bila tudi Spodnja Štajerska zasedena od Nemcev. Gospod Šmid je bil poslan oktobra v Velikovec, nato pa v Celovec na finančni urad. Po vojni je še delal nekaj časa v Celovcu, I. 1948 pa sta se z ženo vrnila v Maribor v svojo hišo. Po vojni Je delal do upokojitve v banki. Z ženo Fa-nijo sta se naselila nato v Ško-cljanu, kjer sta si postavila prijeten dom.
Dolgo, razgibano življenje! Ko je ostal sam, brez otrok in žene, je bilo težko. Pa Bog za svoje poskrbi. Dobil je spet ženo, Ančko roj. Ferčnik, ki je tudi rojakinja iz Roža, a je živela v Laškem pri Celju. Pred kratkim je obhajala 70-letnico.
Gospodu inšpektorju, ki Je še zmeraj Svečan, tudi častni član Kočne, želimo še dosti zdravih, zadovoljnih let. Pa še velikokrat nasvidenje v Svečah!
Pa tudi bratu, komercialnemu svetniku Urbanu Šmidu v Celovcu, želimo ob Izpolnjenih 80 letih zdravja in zadovoljstva. Kot mlad fant je šel v uk h Krainerju v Celovec. Izučil se je, poročil hčer Mijo in postal uspešen šef največje tekstilne trgovine Stuller v Celovcu. Na mnoga leta!
M. I.
Ruda — Rudija Haimburgerja ni več
Poslovili smo se od našega prijatelja Rudija Haimburgerja, po domače Kajšlarja s Kanar pri Rudi. Rajni Rudi, nam dobro znan «kot kmet, najemnik črpalke Shell v Velikovcu In nadzornik lovcev, nas je za vedno zapustil v starosti petdesetih let.
Zahrbtna in dolgotrajna bolezen ga je vzela iz kroga nje-
gove številne družine.
Domači župnik gospod Han-zej Dersula je ob slovesnih pogrebnih obredih orisal življenjsko pot rajnega Rudija. Priljubljenost rajnega se je pokazala ob ogromni udeležbi na njegovi zadnji poti. Rajni Rudi naj počiva v božjem miru. Naše iskreno sožalje pa izrekamo otrokom, ženi in mami.
Kotmara vas: izlet z najmlajšimi
Kakor nalašč za naš izlet se je sonce nasmejalo zadnjo nedeljo z vso prijaznostjo. Po drugi maši smo se zbrali pred kotmirško šolo. Pot, ki smo jo vzeli pod noge, nas je peljala najprej na Plešivec. Vodila nas je mimo Krznarja, Toplicarja in Žmuka — povsod se je še kdo ustavil — k Nemcu v Vožnico.
Precej se je nas nabralo. Nekatere je tudi malo mučila sončna pripeka. Ob dobri jedači in osvežilni pijači pa so si vsi spet pridobili potrebne moči. Bilo je prijetno, predvsem za najmlajše, ki so se lahko zdivjali, ko so se pojali za žogo, in ob drugih igrah.
Najlepša hvala Nemčevi družini za gostoljubje.
Čestitamo
Na Komelnu pri Pliberku praznuje svoj 85. življenjski Jubilej Pavl Stefan. Iskreno mu čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje tudi EL Pliberk.
*
Marija Mlinar iz Škocija-na praznuje svoj 65. rojstni dan. Iskreno ji čestitamo.
*
Abrahama je srečal v Do-linčičah Pavle Rink. Iskreno mu čestitamo in kličemo še na mnoga leta.
*
V Podgradu je praznovala pretekli teden svoj 84. življenjski jubilej gospa Marija Lamprecht. Jubilantki iskreno čestitamo in ji želimo vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva.
*
Prof. Toni Furtner iz La-din pri Bistrici v Rožu je bil te dni imenovan za višjega šolskega svetnika na celovški HTL.
Mnogim čestitkam se pridružujeta tudi SPD Kočna in uredništvo Našega tednika.
Profesor Slovenske gimnazije dr. Anton Feinig je bil imenovan za višjega študijskega svetnika. Številnim čestitkam se pridružujeta tudi Naš tednik in SPD „Kočna“ v Svečah.
*
V Pribli vasi praznuje v nedeljo, 5. julija, svoj 80. rojstni dan gospod Ulrich Dobnik, pd. Hermanov oče. Zvestemu bralcu Našega tednika čestitajo k temu jubileju sinova in hčerka z družinami in mu kličejo še na mnoga leta v zdravju in zadovoljstvu. Čestitkam se pridružuje seveda tudi uredništvo Našega tednika.
*
Helmutu Grilcu in Barbari se je rodil sinček. Mladima staršema k temu veselemu dogodku iskreno čestitamo, sinčku pa želimo vse najboljše na življenjski poti.
Marja Feinig je zaključila na deželnem konzervatoriju študij instrumentalne in pevske pedagogike.
K temu usposobljenost-nemu izpitu ji iskreno čestitamo.
Suho Blato — Grebinjski klošter
Zadnji teden smo položili v starosti 63 let na pokopališču v Grebinjskem kloštru k zadnjemu počitku našo zvesto in globoko verno faranko Olgo Walcher, rojeno Roskolodko s Suhega Blata. Kakor se že vidi iz rodnega imena, Ji je tekla zibel v obširni Ukrajini. Gospod župnik Hanzej Dersula je v ubranih besedah opisal njeno življenjsko pot.
Kot mlado dekle Jo je vojna vihra izruvala Iz domače hiše. Od delovnega mesta so jo hlt-lerjanski vojaki odgnali in nabasali na železnico kot živino. Peljali so jo v Rajh, v tlačanstvo. Imela je v nesreči še srečo. Prišla je v dobro kapelško kmečko hišo, pri kateri je preživela vojno in prva povojna leta. Delala je pri raznih podjetjih in v hotelih. Pridobila si je povsod priznanje m spoštovanje. Poročila se je z Južnotirol-cem Vilijem Walcherjem, s katerim sta si napravila lično hišico na Suhem Blatu pri Veli-
kovcu. Pri slovesni pogrebni sveti maši se je gospod župnik zahvalil tej dobrosrčni ženi za njeno zgledno sodelovanje v fari. Težka in dolgotrajna bolezen je izčrpala njeno telo, a ljubeznivost, prijaznost in boguvda-nost je izžarevala do zadnjega hipa svojega trudapolnega življenja.
Pri pogrebnih obredih se je še enkrat pokazala priljubljenost te preproste, a velike žene. Ni ostalo nobeno oko ogromne množice suho, ko se je gospod župnik poslovil od te velike prijateljice in dobrotnice cerkve in vsega lepega, ko so cerkveni pevci zapeli „Vigred se povrne“. Mi pa smo hvaležni, da smo jo smeli spremljati skozi večjo dobo njenega življenja, bodisi kot sodelavci, delodajalci, prijatelji in sosedje.
Izgubili smo Olgo. Naj počiva v božjem miru. Možu Viliju naše sožalje.
St. Peter na Vašinjah
Žalostna vest prihaja iz Lipove pri Št. Petru na Vašinjah. Zapustil nas je za vedno naš sosed in prijatelj, kmet in delavec „Peperle“ — Jožef Jellen, pd. Jaki.
Težka bolezen ga je vzela iz kroga njegove družine in sose-
dov. Domači župnik gospod Jože Valeško je opravil slovesne pogrebne obrede s sv. mašo.
Peperle naj počiva v miru. Naše sožalje izrekamo družini in očetu.
Mednarodni uspeh vogršltih gasilcev
V okviru uspešnega medsebojnega sodelovanja z mežiškim gasilskim društvom so bili vogrški gasilci že tretjič povabljeni na tekmovanje za pokal Mežiške doline.
Treba se je bilo dobro pripraviti, ker se je gasilski napad vršil po mednarodnih predpisih (CTIF), ki pri nas na Koroškem ni predviden v izobraževalnem načrtu.
Da je priprava bila zelo dobra, se je izkazalo v tem, da je vogrška desetica dosegla izvrstno drugo mesto. V moštvu, ki ga je vodil Štefan Visot-schnig, so še sodelovali: Heinz Kerbitz, Leopold Prutej, Herbert Slamanig, Fritz Nachbar, Hermann Enzi, Willi Tomič, Jo-
Št. Vid —
Čebelarsko društvo iz Št. Vida v Podjuni je priredilo preteklo nedeljo ob najlepšem poletnem vremenu ekskurzijo v Zagorje nad Št. Lipšem, da si ogleda čebelnjak stanovskega tovariša g. Hanka. Skoro vsi člani društva so se vabilu odzvali, celo s svojimi „maticami“. Tega tudi gotovo niso obžalovali, kajti družabno srečanje v prosti naravi je bilo tako prijetno domače, da je za najbolj vnete „ekskurzija“ trajala kar do večera. Saj so
hann Dobrounig in Christian Kerbitz.
To tekmovanje se dobro ujema s pripravo za avstrijsko državno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Feldkirchnu, na katerem bo tudi vogrška skupina zastopala Koroško.
Po razglasitvi zmagovalcev so Vogrčani povabili mežiško društvo k pokalnemu turnirju za okraj Velikovec, ki se bo vršil v nedeljo, 16. avgusta 1987, v Vogrčah. Na tem turnirju je mežiško društvo že enkrat uspešno sodelovalo.
Omenjeno naj bi bilo še, da je 8. skupina vogrškega gasilskega društva dosegla v okrajnem tekmovanju v Velikovcu že drugič prvo mesto.
Zagorje
funkcionarji društva — najbolj pa njegov predsednik Brijenc s svojo ženo — znali poskrbeti ne le za prijateljsko vzdušje, temveč tudi za jed In pijačo. Medtem, ko so moški „vahta-li“ sodček piva pred „roparicami“, so žene sledile z drhtečimi srci Erihovemu akrobatič-nemu podvigu v najvišjo smreko, kamor sta se vsedla kar dva roja.
Lepo je bilo in zahvala tudi po tej poti društvu in njegovemu predsedniku!
Bodimo otroci sonca
Za zaključno prireditev pod geslom „Bodimo otroci sonca“ so gojenke in gojenci Mladinskega doma SŠD v Celovcu pripravili pester večerni spored. S plesom, petjem in z odrskimi nastopi so mladi izrazili svoje veselje in svojo zaskrbljenost nad svetom, v katerem živijo.
Z ritmičnim plesom se je predstavila jazz-dance skupina, predvsem dekleta so posredovala svojo spretnost pred klavirjem in v samospevu Benjamina Ipavca, „Plešemo, pojemo, se igramo“ pa je bil recital mlajših. Vanj so vpletli tudi dosežke filmskega krožka, risanko „Peter se boji teme“ in druge (8mm film). Z odlomkom iz knjige Mali princ (Antoine de Saint-Exupery) v odrski priredbi in z enodejanko „Pogovor v maternici koroške Slovenke“ Janka Messnerja so mladi posredovali nekaj misli o medsebojnih odnosih do sveta, ki nas obdaja.
Za sprostitev so poskrbeli vokalno-instrumentalna skupi-
na in starši gojencev — Obir-ski vižarji. V slovenščini sta večer povezovali Sonja Marko in Astrid Hobel, v nemščini Walter Seiler. Globoka vsebina zaključne prireditve pa ni bila znak resignacije mladine, temveč spodbuda za premostitev vsakodnevnih težav, s katerimi se srečujejo mladi. Zato je večer izzvenel z besedami: „Bodimo otroci sonca, in ko gledamo, glejmo s srcem, kajti bistvo je očem nevidno.“ Obširen pregled iz življenja v domu in na raznih šolah, ki jih obiskujejo gojenke in gojenci Mladinskega doma SŠD, nudi „Prepih“, list mladine in vzgojiteljev, v katerem predstavljajo minulo šolsko leto. V prvem delu so razne statistike, pregledi in interesne dejavnosti, drugi del je posvečen ocenam, opisom in kritikam iz spisov višješolcev, tretji del pa zajame literarne poskuse mladih. Nadalje so v „Prepihu“ še prispevki nižješolcev in nekatere rubrike. Torej v celoti zelo informativen „Prepih“.
Reportaža
Pismo bralcev
Spoštovano uredništvo!
V	imenu združenja absolventov gimnazije za Slovence in sicer kot podpredsednik tega združenja vam smem podati naslednje stališče.
V	članku gospodične Heidi Stin-gler v Našem tedniku, št. 22, o šolski akademiji ob 30-letnici Slovenske gimnazije, je bilo zapisanih tudi še nekaj besed o Združenju absolventov „(tudi absolventk) Slovenske gimnazije: Zakaj v odboru ni zastopana niti ena ženska duša, saj je Slovensko gimnazijo zapustila tudi že lepa vrsta žensk, ki so danes zdravnice, juristke, učiteljice itd. Mislim, da Slovenska gimnazija ni fantovski konvikt.“
Tudi Slovenski vestnik je prišel v svoji št. 23 do kritične pripombe, da se je slišalo nelagodje nad dejstvom, da v odboru Zveze absolventov ni zastopana niti ena absolventka.
Edino „Nedelja“ je pač dala objektivno in tudi korektno sporočilo o našem združenju.
Niti Slovenski vestnik niti Naš tednik nista bila v stanju, da bi se morda povezala v smislu novinarske etike pred temi članki s kakšnim odbornikom našega združenja.
Če bi namreč gospe in gospodje novinarji vpraševali pri našem združenju, bi lahko izvedeli, da so zastopane tudi tri absolventke v našem odboru. To so za enkrat Milena Pipp, Irena Žele, kakor tudi sestra našega predsednika mag. Alenka Inzko, ki bo imela med drugim tudi nalogo, da bo vodila časopis, ki naj bi bil izšel v okviru našega združenja.
Pri ustanovnem občnem zboru sem predlagal kot odbornico tudi svojo sošolko dr. Silvijo Velik, pri čemer je treba ugotoviti, da pravzaprav še niti ni določenih vseh 15 odbornikov. Šlo nam je v prvi vrsti za to, da bomo lahko pravočasno ob takšnem lepem jubileju stopili v javnost in da bomo potem najkasneje do konca tega leta izvedli občni zbor v smislu člena 11 naših pravil. To se pravi, da bi imeli potemtakem takšen občni zbor, pri katerem se bojo izvolili odborniki. Da pa na začetku takšnih volitev ne more biti, ker tudi še ni nobenih članov, mora biti tudi povsem jasno in logično.
Zato pričakujemo, da bosta Slovenski vestnik in Naš tednik korigirala popolnoma nekorektno sporočilo glede tega z objavo tega pisma v naslednji številki.
Na koncu pa si dovoljujem še neko čisto osebno misel v svojem lastnem imenu.
Tako iz ene kakor tudi iz druge
pripombe izhaja za mene značajna miselnost naših rojakov, ki prihajajo iz organiziranega narodnega dela, da pač samo tisti nekaj velja, ki ima tudi vidno funkcijo. Važna je samo funkcija, ne pa tudi prizadevnost in izpolnitev te funkcije. Zato pa imamo najbrž toliko funkcionarjev, o katerih sploh ne vem, kaj počenjajo s svojimi funkcijami. Že nekaj let sem tudi odbornik pri domačem prosvetnem društvu SPD Jepa Baško jezero. Ker se nisem mogel udeležiti zadnjega občnega zbora, še dandanes ne vem, v katero funkcijo sem bil izvoljen pri tem občnem zboru. To tudi že zaradi tega ne, ker me sploh ne zanima, kakšno funkcijo imam, temveč zanima me samo to, koliko zmorem pomagati s svojimi idejnimi in materijelnimi močmi temu društvu, ne da bi zahteval potne stroške ali kakršnokoli drugo materijel-no plačilo.
Imamo pa v tem odboru tudi osebe, o katerih ni ne duha in ne sluha, pač pa je kljub temu bilo najbrž zelo „važno", da so prevzeli funkcije v odboru.
V upanju, da se bo morda spremenila miselnost naših slovenskih rojakov vsaj glede tega problema, ostanem
s slovenskim pozdravom dr. Janko Tischler ml.
BEKANNTMACHUNG
X. Anschlußpreise (Baukostenzuschüsse) für Tarifabnehmer der Kärntner Elektrizitäts-AG
gültig ab 1. Juli 1987
Soweit die Verordnung des Bundesministers für Handel, Gewerbe und Industrie vom 7. Oktober t986, ZI. 36.894/ 10-III-7/86, die Verrechnung von Pauschalbeträgen vorsieht, werden hlefür gemäß § 5 dieser Verordnung mit 1. Juli 1987 nachstehende Preisansätze (estgesetzt:
JOSEF ROBL - HAUPTSCHULE
HARMANNSDORF
PROJEKT
"MITEINANDER"
MINDERHEITEN IN ÖSTERREICH
V	Harmannsdorfu so ob obisku učencev in učiteljev GŠ Pliberk pripravili in izvedli celotedenski projekt „Miteinander“ — Manjšine v Avstriji, v katerem so zelo obširno prikazali življenje narodnostnih manjšin v naši domovini.
V	prostorih GŠ Harmanns-dorf so učitelji pripravili posrečeno razstavo o domala vseh v Avstriji živečih narodnih manjšinah. Sestavili so tudi informacijsko mapo o občini, v kateri že kar na drugi strani opisujejo slovansko preteklost korneuburškega okraja, ki je še danes vidna v nekaterih vaških imenih kot so: Würnitz (vrbica), Rotz (rečica) in Zissersdorf (čista).
	direkte Versorgung aus der Transformatorstation		Versorgung aus dem Niederspannungsnetz	
Tarife	ohne Umsatzsteuer S	mit Umsatzsteuer (20%) S	ohne Umsatzsteuer S	mit Umsatzsteuer (20%) S
Tarif 1 (für Haushaltstromverbrauch) je Wohnungseinheit bis zu fünf Tarifräumen	6167,80	7401,36	9801,30	11.761,56
je zusätzlichen Tarifraum	206,10	247,32	327,60	393,12
Tarif II (für gewerblichen und sonstigen Stromverbrauch) je angefangene 0.5 kW Summentarifanschlußwert	1028,00	1233,60	1633,50	* 1960,20
Tarif III (Landwirtschaftstarif) je angefangene 0,5 kW der einem Landwirt zustehenden Anschlußwert einheit	1028,00	1233,60	1633,50	1960,20
Tarif V (für elektrische Raumheizung) 1. Direktheizung einschließlich nicht gewerblich genützter Saunaöfen je angefangene 0,5 kW Anschlußwert	1028,00	1233,60	1633,50	1960,20
2. Nachtstromspeicherheizung je angefangene 0,5 kW Anschlußwert	1028,00	1233,60	1633,50	1960,20
3. Wärmepumpe je angefangene 0,5 kW Anschlußwert1	1028,00	1233,60	1633,50	1960,20
Tarif VI (Versuchstarif für Heißwasserspeicher in Verbindung mit Sonnenkollektoren und/oder Wärmepumpen zur Brauchwasserbereitung) je angefangene 0,5 kW Anschlußwert1	1028,00	1233,60	1633,50	1960,20
Tarif VII (Schwachlasttarif/Nachtstromtarif) je angefangene 0,5 kW AnschlußwerF	341,80	410,16	543,00	651,60
1	Je Abnehmeranlage werden bis insgesamt 2,5 kW Anschlußwerl dieser Geräte (Tarif V Pkt. 3 und Tarif VI) keine Pauschalbeträge verrechnet.
2	Je Abnehmeranlage werden für Heißwasserspeicher und Futterdämpfer bis insgesamt 2 kW Anschlußwert (bei achtstündiger Aufladedauer) keine Pauschalbeträge verrechnet.
rra pra tu
Kärntner
Elektrizitäts-Aktiengesellschaft
Reportaža
STRAN q Četrtek,
\7 2. julija 1987
Župan občine Leopold Steindl je sprejel pliberške šolarje na občinskem uradu, kjer je predstavil tudi občino Harmannsdorf.
Pretekli konec tedna je doživela lepa ideja partnerstva med glavnima šolama v Pliberku in Harmannsdorfu svoj začasni višek. Pliberški otroci so bili v gosteh pri svojih prijateljih v Nižji Avstriji. Že pred meseci je glavna šola Harmannsdorf in še posebno učiteljica 3. razreda Heidi Schmidt iskala partnerski razred na kaki dvojezični glavni šoli na južnem Koroškem. Pismonoša
V vasi Würnitz je tamkajšnji župnik razkazal moderno farno cerkev. PII-berčanl pa so zapeli slovensko pesem.
te ideje, Herbert Seher od Krščanske kulturne zveze, je kmalu našel navdušenje za ta projekt na glavni šoli v Pliberku. Učiteljica Marica Kušej in Mirko Kert sta nagovorila slovenske otroke iz tretjega in četrtega razreda, da so si začeli dopisovati s šolarji v Harmannsdorfu. Po mesecih medsebojnega dopisovanja je dozorela želja, da bi se vsi skupaj tudi osebno spoznali.
„Skupno — Miteinander“: Pliberški šolarji na obisku pri svojih prijateljih v Nižji Avstriji
14 učenk in učencev pliberške glavne šole, ki so prišli v Nižjo Avstrijo v spremstvu uči-
teljev Kušejeve in Kerta, je doživelo v Harmannsdorfu in okolici štiri nepopisno lepe
dneve, ki so bili polni doživetij, saj so gostitelji — starši, učitelji, učenci in v največji meri učiteljica Heidi Schmidt — pripravili obširen in pouč-Ijiv spored obiska.
Po skupnem pouku je bil na sporedu ogled vasi in čeprav je Harmannsdorf preprosta podeželska občina, ima vsaka vas svoje zanimivosti. Grof Wilczek je razkazal skupini svojo posest Seebarn in grad Kreuzenstein. V vasi Würnitz je župnik predstavil novo in moderno cerkev.
Sledil je še ogled konjušnice, kjer je posestnik predvajal skupini, kako dresirajo mladega turnirskega konja.
Nazadnje pa so pokazali otrokom še popolnoma avtomatizirano kmetijo, kjer računalnik pripravlja krmo za več ko 200 pujskov.
Zvečer pa je župan občine Harmannsdorf Leopold Steindl sprejel koroške šolarje na občinskem uradu na pogovor. Temu pa je sledil obisk v pristnem „Heurigen“.
Za soboto je šola pripravila slavnostno uro, pri kateri je sodelovala tudi tamburaška skupina glavne šole iz Velikega Borištofa, ki jo vodi učitelj
Mirko Berlakovich. Nastopili pa so tudi učenci pliberške glavne šole in vsem zbranim zapeli nekaj slovenskih pesmi. Herbert Seher pa je v svojem govoru predstavil slovensko manjšino na Koroškem in izrazil željo, da bi še večkrat uspelo realizirati podobna srečanja. Te prireditve so se udeležili vidni predstavniki občine, okrajnega šolskega glavarstva, bivši predsednik nižje-avstrijskega deželnega zbora itd.
Popoldan pa so se otroci lahko sprostili pri pešačenju skozi tako Imenovani „Rohrwald“, kjer so si ogledali tudi švedske votline, o katerih pripovedujejo domačini marsikatero skrivnostno zgodbo. Dan je izzvenel z zvoki mlade šolske pop-skupine „Section II“, ki je ob tej priložnosti prvič in zelo uspešno nastopila pred publiko.
Naslednji dan, v nedeljo, pa je bila v farni cerkvi sv. Vida zaključna sv. maša — in z obljubami, da si bodo šolarji tudi v bodoče pridno dopisovali, dokler ne bo prišlo prihodnje leto do ponovnega srečanja, tedaj v Pliberku — so se mladi iz Koroške poslovili.
Kultura
Srečanje gledaliških skupin na Radišah
KOROŠKA SCENA ’87
„Ko zaključujemo letošnje gledališko delo, je prav, da se v zboru gledaliških ljubiteljev tudi kritično ozremo na delo, ki smo ga opravili,“ je v uvodu svojega prispevka dejal režiser Franci Končan na srečanju gledaliških in lutkovnih skupin — KOROŠKA SCENA '87. Srečanje — priredili sta ga Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza — je bilo v soboto popoldan v kulturnem domu na Radišah. Čeprav je KOROŠKA SCENA ’87 zajela štirinajst predstav, se prijatelji koroškega gledališča niso zbrali, da bi samohvalno opozorili na opravljeno delo, temveč so z režiserjem Francijem Končanom in Petrom Militarovom še enkrat prerešetali uprizoritve zadnjega leta in presodili, kaj je bilo dobro, oziroma, kje so še pomanjkljivosti.
Uvodoma sta Peter Militarov in Franci Končan ocenila letošnje gledališke predstave, čeprav ne vseh, vendar se pojavljajo določeni problemi v vseh uprizoritvah. Tako je Peter Militarov v svojih opazovanjih zaznal, da „z odra še vedno preveč govori avtor, ne pa igralec“. Po nadaljnjih razčlembah letošnjih predstav pa je jasno razviden komedijski žanr repertoarja. Med štirinajstimi predstavami je bilo kar deset komedij, od tega sedem klasikov in tri sodobnikov. To sicer ni slabo, tako Militarov, vendar je opozoril, da so s tem dobre komedije že skorajda Izčrpane. Predlagal je, da bi društva skupaj krojila repertoarno politiko, se medseboj pogovarjala in posvetovala. Dober, zanimiv, aktualen repertoar je tudi dober motiv za zagnanost, ustvarjalnost In za daljši proces dela znotraj gledališke kulture. Militarov je menil, da na repertoar naj ne bi gledali s stališča ene predstave ali ene se-
zone, temveč v obsežnejšem razdobju, kajti repertoar se mora v odnosu med klasično, sodobno In domačo umetnostjo dopolnjevati. Po kratki oceni nekaterih predstav je strnil svoje misli v štirih točkah: — vzgoja lastnih režiserjev;
—	praktična dramaturgija (srečevanje in pogovor pred aranžerko);
—	transformacija in interpretacija z igralci (da ne bo govoril več avtor); — dogovor o repertoarju in usklajevanje.
Zaključil je z apelom na osrednje slovenske časopise, da bi bili kritiki z določenimi estetskimi merili, ne samo poročevalci, temveč ocenjevalci.
Režiser Franci Končan je v svoji oceni izrekel nekaj kritičnih misli o nastajanju odrskih predstav, ki jih je Imenoval „predstave po hitrem postopku“ — deset do dvanajst vaj, nato premiera. Odgovornost do dela bi morala biti v marsikaterih skupinah veliko večja. Igrati samo za premiero je po-
niževalno do teatra, do amaterizma. Že znana na Koroškem je krilatica, tako Končan: ko igralci znajo besedilo, je premira; v bistvu pa je to komaj začetek predstave. Deset vaj je občutno premalo za premiero, komajda dovolj za informativno branje. Končan je opozoril tudi na skrb za čistost govora pri odrskem ustvarjanju, kakor tudi na gledališko vzgojo otrok, otrok v predšolski dobi, ki bodo v nekaj letih nadaljevali gledališko dejavnost. Pri tem je nakazal možnosti ,ure pravljic' In podobno. Tiste, ki tožijo o pomanjkanju gledaliških besedil, je Končan opomnil na zbrana besedila pri obeh osrednjih kulturnih organizacijah. Pozornost je posvetil tudi drugim pomanjkljivostim koroškega gledališča — tehničnim Itn. Zaključil je z mislijo, da naj bi se posamezne skupine povezale s koroškimi avtorji, se z njimi posvetovale in morda bi kateri od njih napisal gledališki komad, primeren za skupino.
Besedi režiserjev je sledila diskusija, pri kateri je bil pravtako govor o pomanjkanju avtentičnih domačih besedil. Očitno je avtorjem .garanje' za vaško skupino le premalo. Marjan Belina, dober znanec koroških gledališčnikov, pa je menil, da je gledališče na Koroškem napravilo v zadnjih letih velik korak, vendar — uresničiti bo treba še vse to, kar je v zraku.
Pred družabnim delom srečanja je spregovoril še Jože Faganel, predavatelj na AGRFT v Ljubljani, ki se je posvetil odrskemu jeziku. V diskusiji so bili udeleženci srečanja različnega mnenja o razmerju med jezikom in igranjem na odru. Vendar, jezik in telesno izražanje sta tesno povezana. Faganel je tudi menil, da bomo na Koroškem počasi morali začeti razmišljati o profesionalnem gledališču, brez katerega da ne bo šlo.
Miha Pasterk
Razstava fotografij v Mohorjevi knjigarni
Bachmannova nagrada: politične odločitve
Ob preteklem koncu tedna so bili v koroškem deželnem studiu dnevi Bachmannove nagrade. Po mnenju literarnih kritikov tudi letošnji dnevi niso pomenili dviga slovstvene kakovosti. Zanimivo pa je vsekakor, da so odločitve o nagradah bile deloma politične. Tako je dobil pisatelj Uwe Saeger iz Nemške demokratične republike Bachmannovo nagrado. Nagrado partnerskega mesta Celovca, nemškega Dachaua — o podelitvi te nagrade določajo pisatelji sami — pa dobita judovski dokumentacijski center na Dunaju in Društvo zasledovanih fašizma. Avtorji so se zmenili, da nagrade ne dobi pisatelj, ampak obe društvi, in to „zaradi
preteklosti avstrijskega predsednika Waldheima“. Politiki črne barve so to odločitev že dan po branjih zavrnili, rdeči pa so izrazili razumevanje. Šef deželnega studia, Felsbach, se je držal tako rekoč nevtralno.
Sicer pa so nagrade dobili Irina Liebmann (nagrada Ernsta Willnerja), Werner Fritsch (nagrada dežele Koroške), štipendijo pa Anna Langhoff.
Zanimivo je, da letos ni bil nagrajen niti en avstrijski pisatelj, čeprav sta dva prišla v ožji izbor nagrajencev.
Tudi letos je bil slovenski pisatelj Florjan Lipuš eden najbolj zvestih spremljevalcev teh celovških literarnih dne-vov.
Svoje umetniške fotografije razstavlja v „Galeriji pod arkadami" 23-letni Jošt Rotar iz Ljubljane. Je študent Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, občasno sodeluje pri Zavodu za spomeniško varstvo v Ljubljani in pri nekaterih publikacijah. Sodeloval je na festivalu evropskih galerij D’Art Room 1986 v Bologni in na drugem bienalu mladih umetnikov evropskih sredozemskih držav 1986 v Solunu.
Otvoritveni večer, 22. junija 1987, so popestrili še trije pesniki. Jožef Rapoša, Esad Babačič in Jürgen Hachmann so bili zastopani z liriko. Jürgen Hachmann, ki piše v slovenščini in nemščini in ki živi v Münch-nu, ta večer ni mogel biti navzoč.
Razstava je odprta še do srede julija.

Kulturni
komentar
_________________
PIŠE JANKO FERK
Sehr geehrter Herr Bischof!
Sie haben am vergangenen Freitag die Stirn gehabt, in einer mehr als zweistündigen heiligen Messe in der Tanzen-berger Kirche, die nicht zuletzt auch zu Ehren des Meisters Valentin Oman und seines großartigen Werkes gefeiert wurde, Generationen Kärntner slowenischer Maturanten des Tanzenberger Gymnasiums zu desavouieren.
Sie haben — als katholischer Bischof eines zweisprachigen Landes — das Slowenische zur Gänze ausgespart. Diese Landessprache war weder Teil der Meßfeier noch wurde auf sie irgendwie hingewiesen. Bloßgestellt haben Sie damit aber nicht nur die Kärntner slowenischen Maturanten Tanzenberges, sondern auch anwesende slowenische Priester, Ordensschwestern, Kärntner Slowenen, die gut ein Drittel der freitägigen Besucher ausgemacht haben, ja, und auch Valentin Oman. Nicht vergessen darf man bei dieser Aufzählung deutschsprachige Kärntner, die für ein gleichberechtigtes Miteinander sind.
Wäre es wirklich nicht möglich gewesen, eine Lesung, einen Teil der Predigt oder ein Vaterunser in Slowenisch zu sprechen — als Dokument des „Gemeinsamen Kärnten“, der „Skupna Koroška“? Als ein Dokument vor allem für lene in der ersten und zweiten Reihe sitzenden und knienden Landespolitiker der Österreichischen Volkspartei, denen man, nein, denen wir immer wieder
vor Augen führen müssen, daß das Slowenische nicht nur seine Berechtigung hat in Kärnten, sondern Heimat. Es wäre nicht politisch gewesen, sondern christlich.
Damit nicht genug, haben Sie auch, bewußt oder unbewußt, die slowenische Kultur angegriffen, indem Sie abschätzig über die sogenannte Klosterschulen-Literatur, beileibe kein Begriff aus der Literaturwissenschaft, gepredigt haben. Der kundige Gläubige hat gewußt, daß Sie die Tanzenberger Maturanten Florjan Li-puš und Peter Handke maßregeln. Lipuš’ „Zögling Tjai“ und Handkes „Die Wiederholung“, ein großartiges Buch über die Kärntner Slowenen, eigentlich das erste große und zugleich geglückte Zeugnis über das slowenische Volk in unserem Land.
Ein Tanzenberger, und zwar Karel Smolle, der slowenische Abgeordnete zum Nationalrat, hat erst kürzlich gesagt, daß Tanzenberg lange Zeit das einzige slowenische Gymnasium war. Sie, sehr geehrter Herr Bischof, haben diese Tatsache ignoriert. Es könnte uns allen zum Verhängnis werden, wenn immer mehr Menschen dazu neigen, Geschichte und Vergangenheit einfach zu vergessen.
Ich habe nie vorher gesehen, daß so viele Menschen eine so schöne Kirche in Wut verlassen hätten.
Ich wünsche Ihnen, sehr geehrter Herr Bischof, alles Gute als Ihr Janko Ferk
Alojz REBULA v ognju vprašanj
Slovensko kulturno društvo v Celovcu je v ponedeljek, 22. junija, vabilo v Tischlerjevo dvorano v Slomškovem domu. Povabljen je bil slovenski pisatelj iz Tržaške Alojz Rebula, ki šteje v sam vrh slovenskega sodobnega slovstva. Srečanje s pisateljem Alojzem Rebulo Je bilo pod geslom OSEBA V ZLATEM REZU. Predvsem je hotel biti ta večer pogovor s pisateljem. Vinko Ošlak, Rebulov prijatelj, je vodil pogovor. Kratko, a jedrnato je Rebula odgovarjal na vprašanja, ki zadevajo njegovo življenje, glede umetniškega ustvarjanja in njegovega krščanskega pogleda na svet. Rebulove Izjave je podkrepilo njegovo literarno delo. Odlomke iz njegovih del je brala Evelin Sodja.
Poleg razgovora s pisate-
ljem je bilo možno kupiti tudi nekatera pisateljeva dela. Posebna razstava knjižnih del je prikazala tudi Rebulov literarni opus.
Presenetljiv in bogat večer je sklenila zakuska in sproščen pogovor s pisateljem.
Plešivec: Svečana posvetitev cerkve v
znamenju Omanovih slik in križa
Plešivška cerkev, zgradba ollve-tlncev, ki nikoli ni bila posvečena, a v kateri so stalno maše In so na primer med drugo svetovno vojno razgrajale esesovske tolpe, je v petek, 26. junija, končno bila kon-sakrirana. V spremstvu duhovščine in ob navzočnosti velike množice nekdanjih Plešivčanov, nadalje zastopnikov duhovnega, kulturnega In političnega življenja dežele Jo je slovesno blagoslovil škof dr. Egon Kapellarl. Praznični okvir temu svečanemu liturgičnemu dejanju pa so bile zootovljene Omanove freske In KRIZ za oltarjem. Te freske In križ bojo odslej dajale cerkvi na Plešivcu pečat in vzdušje.
V svojem nagovoru je škof dejal, da ima Omanov križ v tej cerkvi — ki bolj spominja na baziliko (op. ured.) — še poseben pomen:
to Je ena od redkih cerkva, ki je obrnjena proti zapadu, v smeri zatona, smrti, teme. Križ kot znamenje upanja pa tej smeri daje dimenzijo življenja in odrešenja.
Omanove freske in križ, ki Jih je mojster dokončal v enem letu, gledalca magično privlačujejo. Harmonija med KRIŽEM In freskami, te galerije podob, oseb, neznanih človeških mas, ta harmonija gledalca povede brez nasilja, a z neverjetno privlačnostjo v razmišljanje In v iskanje izpovedi In polnosti tega velikanskega opusa. Pri tem pozabiš na čas in na dogajanje okoli sebe.
Po otvoritvi Omanovega „stenskega cikla" je v cerkvi bila krstna predstava scenskega oratorija, ki je bil zložen prav za to svečanost.
Franc Wakounig
Iščemo
dekle ali ženo za trgovsko gospodinjstvo.
Nudimo dobro plačo In stanovanje.
Interesentka naj bi dobro obvladala slovenščino, da bi imeli trije otroci v družini možnost naučiti se slovenskega jezika. Interesentke naj se javijo na tel. štev.: 0 42 42 / 25 79 64 (Beljak).
Radio/Televizija
STRAN ^ f\ Četrtek, ___________2. Julija 1987
^T\J AVSTRIJA - 1. in 2. SPORED Tft/

1. SPORED
Petek, 3. julija:
16.30	Am, dam, des — 16.55 Mini-ZIB — 17.05 Kapetan Future — 17.30 Ana, Giro in Co. — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes
—	19.30 čas v sliki — 20.15 Derrick — 21.25 To so bili časi — 22.10 Umetnine —
1.55	Poročila
Sobota, 4. julija:
14.40 Kopalnica na skednju — 16.00 Pinoc-chlo — 16.25 Okoli sveta — 16.55 Mini-ZIB
—	17.05 Jack Holborn — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Fröhlich v soboto — 18.50 Vprašanja kristjana
—	19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki
—	20.15 Eden bo zmagal — 22.05 Če bi sl lahko kaj želel — 23.05 Checkpoint — 23.50 Poročila
Nedelja, 5. julija:
15.00 Blokada v Londonu — 16.20 Medvedki — 16.45 Florijan — 17.40 Klub seniorjev
—	18.30 Ml — 18.50 6 iz 45 — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Skrivnostni zakon — 22.15 Spomini — 23.15 Šport — 23.35 Jazz
—	0.30 Poročila
Ponedeljek, 6. julija:
14.20	Očarljiva Jeannle — 14.45 Colorado Saga — 15.30 Počitniški ekspres — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZIB — 17.05 V raju divjih živali — 17.30 Opica v hiši —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki
—	18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes —
19.30	čas v sliki — 20.15 šport v ponedeljek — 21.15 Nastop v Manhattenu — 22.05 Šport — 22.50 Arhitekture na razpotju —
23.20	Glasbeni prizori ’87 — 0.05 Poročila
mite — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Podeželski zdravnik — 21.15 čas v sliki — 21.45 Šiling — 22.05 Neverjetna zgodba gospe K.
—	23.30 FBI — 0.15 Poročila
Torek, 7. julija:
17.00	Šolska TV — 17.30 Orientacije —
18.00	Vroči ovitki — mrzli nalivi — 18.30 Kobra, prevzemite — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kaj sem? — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Club 2 — nato poročila
Sreda, 8. julija:
17.00	Graditi, stanovati, živeti — 17.30 Dežela In ljudje — 18.00 Billy Cosby — 18.30 Kobra prevzemite — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Peščica sladkorja in ščepec soli —
21.15	Čas v sliki — 21.45 Vietnam — samotni zmagovalec — 22.35 Austeria — hiša ob meji — 0.15 Poročila
Četrtek, 9. julija:
17.30	Pustolovščine tišine — 18.00 Pogled v lonček — 18.30 Kobra, prevzemite —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Tuzemski report
—	21.50 šport — 22.20 Club 2 — nato poročila
1. SPORED
Petek, 3. julija:
18.35 Poročila — 18.40 Dolga bela sled — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Lulu — 21.05 Zgodovina izumov — 22.00 Rezerviran čas — 22.15 TVD — 22.30 Poletna noč; Marie Octobre
•	Celovec
FOTO RAZSTAVA „GILKABA“ Antona Reichmanna Kraj: kulturna taberna Pri Jokl-nu
Prireditelj: Kulturno društvo Pri Joklnu
•	Sele Borovnica
PLES PRI TRKLNU
Čas: sobota, 18. julij 1987, ob 20.00 uri
Kraj: gostilna Trki v Selah Borovnica
Nastopajo: Ansambel „Fantje vseh vetrov", Helijev ansambel iz Sel, kvartet iz Slovenjega Plajberka, D Almrauschbu,am, humorist Alberto Gregori (Ar.: gentina)
Prireditelj: Alpski klub ,;Obir‘-f na Obirskem
be — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Čigav otrok — 20.55 Aktualno — 21.35 TVD — 21.50 Glasba Georga Gershwina — 22.50 Poletna noč
Torek, 7. Julija:
18.35 Poročila — 18.40 Znak — 19.10 Risanka — 19.30 TVD —- 20.00 Lovec proti trdnjavi — 22.00 Slovenci v zamejstvu — 22.30 TVD — 22.45 Poletna noč
Sreda, 8. julija:
W LJUBLJANA -1. SPORED IV
PRIRE
• Velikovec
SKLEPNA PRIREDITEV IN OGLED ŠOLSKIH IZDELKOV Čas: sobota, 4. julij 1987, ob 15.00 uri in nedelja, 5. julij 1987, ob 13.30 in 16.00 uri Kraj: Kmetijsko gospodinjska strokovna šola v Št. Rupertu pri Velikovcu
Kulturni spored: Igra: Kraljevi smetanovi kolački, režija: g. Peter Sticker; instrumentalna skupina iz Žvabeka, vodi Rozina Katz;
Prireditelj:	Kmetijsko gospo-
darska strokovna šola
• Železna Kapla
15. POLETNA NOČ
Čas: sobota, 11. julij 1987, ob 20.00 uri
Kraj: pri občinskem kopališču v Železni Kapli
Igra in zabava znani ansambel „Fantje treh dolin“
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Zarja“ v Železni Kapli
Torek, 7. julija:
14.20 Očarljiva Jeannie — 14.45 Colorado Saga — 15.30 Počitniški ekspres — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mlnl-ZIB — 17.05 čebelica Maja — 17.30 Tudi šala mora biti
—	17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v sliki — 20.15 Meč islama —
21.15	Dallas — 22.00 Posnetek od blizu — 22.45 Svinjak — 0.50 Poročila
Sreda, 8. julija:
14.20 Očarljiva Jeannle — 14.45 Colorado Saga — 15.30 Počitniški ekspres — 16.30 Kresnica — 16.55 Mlnl-ZIB — 17.05 Perrine
—	17.30 Obalni piloti — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Pisarniški svetnik — 21.50 Pravi Dunajčan se ne pogrezi — 22.35 Buddy v Hongkongu — 0.25 Poročila
Četrtek, 9. julija:
14.20 Očarljiva Jeannie — 14.45 Colorado Saga — 15.30 Počitniški ekspres — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Naša gospa učiteljica — 17.30 Lepi Črni — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki
—	18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Svoje dni —
21.15	Pripravljeno je — 21.50 Fina družba
—	omejeno Jamstvo — 23.30 Magnum — 0.15 Poročila
2. SPORED
Petek, 3. julija:
14.55	Šport — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Luknja v nebesu — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Šport — 22.15 Junior Bonner — 23.50 FBI — 0.35 Poročila
Sobota, 4. Julija:
14.00	Iz parlamenta — 15.00 šport — 19.30 Čas v sliki — 20.15 ... kakor sol v juhi —
21.50	šport — 22.25 Prijem Iz teme —
23.55	Magnum — 0.40 Poročila
Nedelja, 5. Julija:
12.50	športni popoldan — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Buona sera, mrs. Campbell — 22.15 Hotel — 23.00 Kraj storjenega dejanja — 0.30 Poročila
Ponedeljek, 6. julija:
18.00	Lipova cesta — 18.30 Kobra, prevze-
Sobota, 4. julija:
8.55	Festival kurirček — 9.20 Padlim, Bela Krajina — 9.50 Bratstvo in enotnost —
16.55	Nadia — 18.35 španska državljanska vojna — 19.00 Knjiga — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 19.50 Zrcalo tedna - 20.15 Vrnitev — 21.50 TVD — 22.05 Poletna noč
Nedelja, 5. julija:
9.55 Poročila — 10.00 Živ žav — 10.55 Dolga bela sled — 11.25 Alpski večer — 12.00 Kmetijska oddaja TV — 13.00 Kar znaš, to veljaš — 14.00 Sin, za kmeta se boš šolal — 14.20 Poročila — 16.15 Poročila — 16.20 Paganinl — 17.30 Sleparska delniška družba — 19.00 Kino — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Tretje obdobje — 20.55 Polenta noč — zdravo
Ponedeljek, 6. julija:
18.20 Poročila — 18.25 Šola tenisa — 18.35 Radovedni taček — 18.50 Pamet je boljša kot žamet — 18.55 Sedem stopnic do glas-
Petek, 3. 7.1987
Iz kulturnega življenja: Koroška scena '87 — pretres dela sloven-, skih gledaliških skupin na Koroškem v preteklih mesecih.
Sobota, 4. 7. 1987
Duhovni nagovor (mag. Mirko Isop).
Voščila (D. Urschitz).
Nedelja, 5. 7.1987
Ljudsko petje ob starih običajih pri Zilji.
18.35 Poročila — 18.40 Pravljice iz lutkarskega vozička — 19.10 Risanka — 19.30 TVD - 20.00 Unlverziada ’87 — 23.05 TVD — 23.20 Poletna noč
četrtek, 9. julija:
17.25 Poročila — 17.30 Unlverziada '87 —
19.00	Med ribiči — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Tednik — 21.05 Naraščajoče vode — 22.00 TVD — 22.15 Poletna noč
Petek, 10. Julija:
17.00	Dolga bela sled — 17.30 Unlverziada •87 — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Lulu — 20.55 Zgodovina izumov — 21.40 TVD —- 21.55 Poletna noč
Sobota, 11. julija:
14.55 Poročila — 15.00 Znak — 15.30 Pokonci delfina — 17.00 španska državljanska vojna — 17.30 Unlverziada '87 — 19.00 Knjiga — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 20.15 Igrani film — 21.55 TVD — 22.10 Poletna noč
Ponedeljek, 6. 7.1987 >
Ob koncu šolskega leta: pesmi in melodije mladih.
Torek, 7. 7.1987
Halo, prijatelji! Partnerski maga-cin.
Sreda, 8. 7. 1987
Narodno-zabavna glasba.
Četrtek, 9. 7.1987
Rož — Podjuna — Žila.
Petek, 10. 7. 1987
Koroški avtorji — poletni čas in poezija.
____________ J
• Škocijan
SREČANJE OB KRESU
Čas: sobota, 4. julij 1987, ob 20.00 uri
Kraj: na Žamanjah pri gostilni Picej
Prireditelj: SPD „Vinko Poljanec"
Za ples igrajo „Fantje iz Podjune"
Sodelujejo: Plazniška dekleta; MoPZ „Trta" iz Žitare vasi; MoPZ „Foltej Hartman"; MoPZ „Vinko Poljanec“; MoPZ „F. Leder Lesičjak"
• Nonča vas
SREČANJE V ROMARSKI CERKVI V NONČI VASI Čas: petek, 3. julij 1987, ob 19.00 url
Kraj: cerkev v Nonči vasi Mašo bo daroval Pepe Marketz ob asistenci Marija Tazmlnja, ki je na obisku iz Guayaquila v Ekvadorju in bo govoril in kazal DIA slike iz Ekvadorja, kjer se trenutno nahaja diakon Janko Krištof, domačin iz pliberške fare.
Prireditelj: Katoliško žensko gibanje v Pliberku
• Žitara vas
VEČER SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORE
Čas: nedelja, 5. julij 1987, ob 20.00 uri
Kraj: ljudska šola v Žitari vasi Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Trta" v Žitari vasi Nastopajo domače skupine
O
RADIO CELOVEC
Slovenske oddaje _ 0d 18.10 do 19.00
STRAN ^ o Četrtek,
IO 2. julija 1987
Prireditve
•	Tinje
RAZSTAVA DEL GORAZDA ŽIV-KOVIČA — „slike“
Čas: do 26. julija 1987
Kraj: Katoliški dom prosvete v
Tinjah
Prireditelj: Katoliški dom prosvete v Tinjah
•	Rožek
JAKI IN GORAN HORVAT — „Slike“
Razstava je na ogled ob petkih, sobotah In nedeljah od 15.00 do
19.00	ure
Kraj: Galerija Rožek Prireditelj: Galerija Rožek
•	Bilčovs
RAZSTAVA DEL WALTERJA MISCHKULNIGA - „jeklene pločevine“
Čas: do 31. julija
Kraj: Galerija „Bi" v Posojilnici
Bilčovs
Prireditelj: Belerija „BI"
•	Bilčovs
SKLEPNI KONCERT GLASBENE ŠOLE, oddelek Bilčovs Čas: petek, 3. julij 1987, ob 19.30
Kraj: ljudska šola v Bilčovsu
•	Šmihel
SKLEPNI KONCERT GLASBENE ŠOLE IN ZBOROVODSKE-GA TEČAJA
Čas: nedelja, 5. julij 1987, ob
15.00	uri
Kraj: farna dvorana v Šmihelu Prireditelj: Glasbena šola na Koroškem in Katoliško prosvetno društvo Šmihel
topsport
Vaša športna trgovina za zimski in poletni šport tel.: (04235)2702
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izda-Jatel): društvo „Narodni svet koroških Slo-vencev“.
Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktrlnger Ring 26,9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak ćetrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktrlnger Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka In uprave: (0463)512528. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 223023.
NAUTIK KLUB KOROTAN prireja tudi letos od 23. 8.-4. 9. jadranje po Jadranu. Cena znaša po osebi za 1 teden 2800,—. Kot prijava velja vplačilo 500,— do 8. 8.1987 na kt. št. 3172 pri Posojilnici-Bank Celovec
SREČANJE PRI PERŠMANU
Čas: nedelja, 28. junij 1987, ob
14.00	uri
Kraj: pri Peršmanu Prireditelj: Zveza koroških partizanov
Sledil bo kulturni spored. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno.
•	Globasnica
VI. NOGOMETNI TURNIR IN PLES KATOLIŠKE MLADINE
Čas: sobota, 11. julij 1987 začetek nogometnega turnirja: ob 9.00 uri na športnem igrišču v Globasnici začetek plesa: ob 20.00 url pri Šoštarju v Globasnici Za ples igra znani ansambel „12. NADSTROPJE"; koncert Marjana Smodeta in polnočni vložek skupine Yeti.
•	Beljak
SREČANJE ZBOROV „ALPE JADRAN“
Čas: petek, 3. julij 1987, ob
20.00	url
Kraj: Kongresna hiša v Beljaku Sodelujejo:	Slovenski oktet,
MoPZ „Corale Aris", A capella Chor Villach, idr.
Prireditelj: Kulturni urad mesta Beljak
•	Sele
PONOVITEV SKLEPNE PRIREDITVE strokovne šole iz Št. Petra
Čas: nedelja, 12. Julij 1987, ob
20.00	uri
Kraj: farni dom v Selah Prireditelj: Katoliško prosvetno društvo „Planina" v Selah Nastopajo: gojenke strokovne šole iz Št. Petra pri Št. Jakobu
•	Košutica
Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi na TRADICIONALNI POLETNI IZLET na Košutlco v Karavankah Čas: nedelja, 5. julij 1987 Zbirališče: med 7.00 in 8.00 uro pod Žerjavom v Selah na Zgornjem Kotu (konec asfaltne ceste)
•	Št. Primož
KULTURNI VEČER
Čas: sobota, 11. julij 1987, ob
20.30
Kraj: Kulturni dom v Št. Primožu
Sodelujejo:	Mlajši mladinski
zbor SPD „Danica", mešani pevski zbor SPD „Danica", vokalni ansambel SPD „Danica“, trio Korotan s pevci ŠPD „Danica"
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Danica“
•	Komelj
V. SREČANJE PRI ŠTIBARJU Čas: nedelja, 12. Julij 1987, ob
11.00	uri
Kraj: pri Štibarju na Komlju Spored: sv. maša, nato družabno srečanje z domačimi vižarji, godba na pihala iz Šmihela in igre
Za jed in pijačo bo poskrbljeno Prireditelji: KPD „Drava", KOM Žvabek-Suha-Vogrče, Živinorejska zadruga in Krščanska kulturna zveza
•	Rebrca
TEDEN MLADIH UMETNIKOV
Čas: od ponedeljka, 3. avgusta 1987 do sobote, 8. avgusta 1987
Kraj: Mladinski center na Rebrci
•	Galicija
MISSA A QUATTRO (Claudio Monteverdi)
Komorni zbor „Anton Förster“ iz Ljubljane, vodi Jože Trošt
Čas: sobota, 4. julij 1987, ob
19.00	uri
Kraj: farna cerkev v Galiciji
•	Vogrče
VESELICA POŽARNE BRAMBE VOGRČE
Čas: v soboto, 4. julija, ob
20.00	uri in v nedeljo, 5. julija, ob 11.00 uri
Kraj: Vogrče
Prireditelj: požarna bramba Vogrče
•	Kresovanje
MoPZ „Kralj Matjaž“ vabi na KRESOVANJE ZA CIRILA IN METODA
Čas: sobota, 4. julij 1987, ob 20.00 uri
Kraj: v Podkraju, pri Hemi In na Peci
•	Komelj
PO POTEH DOMNOVE ČETE 8. spominski pohod na Komelj
Čas: nedelja, 19. julij 1987, ob 8.30
Zbirališče: od 8.30 do 9.00 ure pri Janku Apovniku na Borovju štev. 32. pri Pliberku Prireditelji: SPD „Edinost" v Pliberku, krajevno združenje ZSM Pliberk, krajevni odbor Zveze slovenskih organizacij in Zveze koroških partizanov Pohod in spominska slovesnost bosta ob vsakem vremenu!
•	Železna Kapla
80-let SPD „Zarja“ v Železni Kapli
TRADICIONALNI POHOD NA PECO
Čas: nedelja, 5. julij 1987 Zbirališče in odhod: ob 7.30 pri Rieplu v Lepeni/Podpeci Po vrnitvi družabnost Prireditev bo ob vsakem vremenu
•	Celovec
UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE — JOŠT ROTAR
Kraj: Mohorjeva knjigarna v Celovcu
Prireditelj: Mohorjeva družba v Celovcu
•	Dom v Tinjah
od ponedeljka, 13. julija, ob 18. uri do četrtka, 16. julija, do 13. ure
Duhovne vaje za duhovnike
TVOJA BESEDA - LUČ MOJIM NOGAM
Voditelj: mag. Stanko Hočevar, Celovec___________________
od petka, 17. julija, ob 18. uri do petka, 24. julija, ob 13. uri
FERIAE LATINAE - LATINSKE POČITNICE Voditelj: p. Suitbert H. Siedl, O.C.D., Graz______________
POTOVANJE NA SV. VIŠARJE!
bo preloženo na jesen, ker žičnica še zdaj ne dela. Bomo pravočasno objavili novi termin!_________________
od sobote, 25. julija, ob 18. uri do sobote, 15. avgusta, ob 13. uri
DUPUSTNIŠKI IN IZOBRAŽEVALNI TEDNI ZA DRUŽINE S POHABLJENIMI OTROKI Vodi: Elisabeth Szedlacek, Dunaj_______________________
Odprtje razstave del prof. dr. Joachima BREYERJA v ponedeljek, 27. julija, ob 20. uri: oljnate slike, risbe in monotipije
Napoved: od nedelje, 23. avgusta, ob 18. uri do sobote, 29. avgusta, ob 13. uri
SLOVENSKE POČITNICE Voditelj: Miha Vrbinc____
od četrtka, 27. avgusta 1987 do četrtka, 3. septembra 1987
SVETA DEŽELA — NJENE NARODNOSTNE TER VERSKE MANJŠINE
Vodita: Jože Kopelnig in Maria Halmer
• Zilska Bistrica
Krščanska kulturna zveza in Slovensko prosvetno društvo „Žila“ vabita na
DRUŽINSKO PETJE
Čas: nedelja, 12. julij 1987, ob 14.30 Kraj: za farovžem na Zilski Bistrici
STRAN ^ a Četrtek, ___________2. julija 1987
STRAN ^ rr četrtek, __________I0 2. Julija 1987
Sport
Šport
od 21. do 28. avgusta 1987
v OHRID
Prevoz iz Celovca/Cartrans do letališča Brnik in nazaj, polet Ljubljana—Ohrid—Ljubljana, transfer iz Ohrida do hotela GORICA in povratek. Polpenzion v 2-posteljnih apartmajih.
SAMO
4010,-



.'	T"
■mH....


v:
■ElSSiEafaiJh

ijHr' i—j “• j, ur	j Ji ■
II. IZMENA
od 26. septembra do 3. oktobra ’87
v PRIMOŠTEN
Prevoz iz Celovca/Cartrans do letališča Brnik in nazaj, polet Ljubljana—Split—Ljubljana, transfer iz Splita do hotelskega naselja ZORA/SLAVA in povratek.
Polni penzion v 2-posteljnih apartmajih.
3670,-
CARTRANS
+ NAŠ
Prijave sprejema turistična agencija Pavličeva 7, 9020 Celovec, tel. 0 «2 22 / 51 26 80 TEDNIK
Za podrobnejše Informacije Vam je na razpolago tudi uprava Našega tednika, tel.: 0 42 22 / 51 25 28 - 21
j Senzacionalni! transfer: Raczynsld h GAK!
•	j
Zdaj Austrija hoče Pihome rja in Velika
Stališče SAK: „Nimamo nič proti, toda Austrija postopa nekorektno“
V sredo zvečer je menežer GAK Boban prišel na Koroško in pridobil za svoje moštvo igralca SAK Romana Raczynskega, ki je dve leti zelo uspešno igral v I. ligi pri celovški Austriji. SAK je Raczynskega posodil GAK za eno leto, GAK pa ga po tej sezoni odkupi. Izkupiček tega transferja je za SAK lepa vsota.
SAK je bil pripravljen tudi letos se pogajati s celovško Austrijo, ki pa si je pustila letos izredno veliko časa, In se še sploh ni javila pri SAK.
Vrhu tega pa je bilo že slišati, da Austrija ne bi mogla plačati potrebne transferne vsote, kot smo zvedeli od enega Izmed odgovornih pri Austriji, je bilo za nakup Raczynskega na razpolago le 3d0.d00,— šilingov.
Roman Raczynski bo sedaj v Gradcu seveda profesionalec in se bo moral pustiti od svoje službe v Celovcu karencirati.
Zelo ogorčeni so bili pri SAK tudi zaradi postopanja Austrije pri igralcih Marijanu Veliku in Mariu Pihor-nerju. Kot znano, sta Velik in Pihor-ner že trenirala pri Austriji, ki pa še besedice prej ni govorila s SAK.
Dr. Roland Grilc: „Od prvoligaša bi na vsak način pričakoval drugo postopanje; Austrija bi nas morala prej informirati, zdaj pa bodo na-
daljnja pogajanja nedvomno trpela po tem nekorektnem ravnanju Ce-lovčanov.“
Ta teden je s celovško Austrijo podpisal pogodbo tudi že Jože Prelogar, ki bi lani moral priti k SAK. Tedaj je NK Maribor zahteval previsoko vsoto zanj, zato je Prelogar podpisal pogodbo, v kateri se je obvezal, da bo letos prišel k SAK. Austrija o tej pogodbi gotovo ni ničesar vedela, kljub temu pa za SAK tudi ta zadeva še ni zaključena.
Kako naprej pri SAK
Ivan Ramšak je odšel za gotovo že v Pliberk, čeprav bo SAK z izpisnico še nekoliko čakal, tako, da v Pliberku ne bodo skušali se vmešavati v transferna pogajanja SAK.
Pretekli torek je podpisal pogodbo za SAK Reinhold Schatz, ki je
odčakal karenčni rok. Schatz je pred enim letom igral za Pliberk, pride pa pravzaprav od nogometnega kluba Globasnica.
Karli Preschern se je pogovarjal že konkretno s trenerjem Jagodičem, bivši igralec SAK, ki je letos igral v Železni Kapli, pa bo po vsej verjetnosti jeseni pri SAK.
Ce bi res Pihorner odšel k Austriji, ima SAK že pripravljenega drugega napadalca, ki bi naj bil še boljši. Arthur Hanser je igral za ASK In ima vse kvalitete nevarnega napadalca. SAK ga je preizkusil pretekli teden na turnirju v Naklu, kjer je dal dva zadetka.
Na tem turnirju v Naklu je igral za SAK tudi Nantl Travnik, ki bo jeseni prav tako ojačil SAK. SAK se bo z njim in Selani pogajal ta teden.
Z mladim Ramuschem letos ne bo nič. Šmihelčana bi SAK sicer hotel, toda njegov oče in menežer Franc Ramusch ima popolnoma druge predstave, rad bi ga namreč dal v I. ligo.
Kako bo z Globašanom Dlop-stom še ni jasno. Jagodič ga hoče za vsako ceno, ker že dolgo išče Igralca tega značaja. Za Dlopsta pa se zanimata tudi Pliberk in Klopinj.
Srečanje slovenskih
športnikov iz obmejnih dežel
Letošnje srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel je bilo pretekli konec tedna na Ravnah na Koroškem. Mladi športniki iz Italije, Jugoslavije in Avstrije so se pomerili v nogometu, košarki, rokometu, šahu in namiznem tenisu.
V	nogometu so zmagali nogometaši, mladinci iz Italije (ZSŠDI), naši mladinci, ki so nastopili za SŠZ, pa so postali tretji. V šahu so bili najboljši domači Ravenčani, šahisti SŠZ so se uvrstili na tretje mesto.
V	namiznem tenisu so prav tako odnesli prvo mesto domačini, SŠZ je dosegla tretjo mesto. Le pri ženskah so naše zastopnice dosegle prvo mesto, kar je bil tudi največji uspeh naših športnikov.
V	košarki pa so naša dekleta dosegla za domačinkami z Raven drugo mesto.
Trener Lojze Jagodič si je preteklo soboto na nogometni tekmi strgal kito na nogi (Achillessehne) in je moral takoj na operacijo v bolnico. Naš tednik ga je obiskal, hitro okrevanje pa so mu želeli tudi sekcijski vodja Albin Waldhauser, Tone Hrovatič, Aleksander Čertov in novi igralec SAK Schatz
Tudi Marijan Velik in Mario Pihorner bi rada podpisala za Austrijo, toda zdaj so nastale težave. Avstrija se pogaja z igralci brez dovoljenja SAK, ki tega nekorektnega zadržanja noče akceptirati. Prva reakcija: SAK je prodal Raczynskega h GAK!
25. oktobra — veliki dvoboj
SAK: SVG Pliberk
Šele v predzadnjem kolu koroške lige bo prišlo do derbija med Slovenskim atletskim klubom in moštvom Ivana Ramšaka SV-Grenzland Pliberk. Prvič bo SAK igral prvo tekmo na domačih tleh.
SAK bo pričel prvenstvo doma proti Irschnu, Pliberčani pa zunaj v Magdalenu. Obe moštvi pravzaprav nista imeli veliko sreče pri žrebanju In imata že v prvih tekmah neprijetne nasprotnike.
1.	kolo (1.12. 8)
Matrei — Trg, Šmohor — VSV, Breže — WAC, SAK — Irschen, ATSV Wolfsberg — Št. Vid, Magdalen — Pliberk, Mölltal — Lienz;
2.	kolo (8./9. 8.)
Trg — Llenz, Pliberk — Mölltal, Št. Vid -2 Magdalen, Irschen — ATSV Wolfsberg, WAC SAK, VSV — Breže, Matrei — Šmohor;
PISMA BRALCEV
Oddaja v živo „Zadnji živžg“
Odborniki športnega društva DSG Sele-Zell, zbrani na seji odbora v Selah dne 28. 6. 1987 ostro protestirajo proti načinu, kako se je postopalo s predstavniki društva v zvezi z oddajo v živo „Zadnji živžg" v ponedeljek, 22. 6. 1987. Znano je, da so bili zastopniki drugih društev že davno prej obveščeni o tej oddaji. Našega predsednika je Mirko Bogataj klical v ponedeljek, 22. 6. 1987, ob 9.25 uri v gimnazijo, in ga vabil na oddajo v živo. Seveda predsednik tako kratkoročno ni mogel odpovedati vseh terminov tisti dan in ni mogel priti. Sekcijskega vodjo Nantija Otipa so klicali ob 16.30 uri na občino v Sele, kjer je imel ravno sejo. Zaradi nujne seje seveda
3.	kolo (15./16. 8.)
Šmohor - Trg, Breže - Matrei, SAK — VSV, ATSV Wolfsberg — WAC, Magdalen — Irschen, Mölltal — Št. Vid, Lienz — Pliberk;
4.	kolo (22./23. 8.)
Trg — Pliberk, St. Vid — Lienz, Irschen — Mölltal, WAC — Magdalen, VSV — ATSV Wolfsberg, Matrei — SAK, Šmohor — Breže;
5.	kolo (29./30. 8.)
Breže — Trg, SAK — Šmohor, ATSV Wolfsberg — Matrei, Magdalen — VSV, Mölltal — WAC, Llenz — Irschen, Pliberk — Št. Vid;
6.	kolo (12./13. 9.)
Trg — Št. Vid, Irschen — Pliberk, WAC — Lienz, VSV — Mölltal, Matrei — Magdalen, Šmohor — ATSV Wolfsberg, Breže — SAK;
7.	kolo (19./20. 9.)
SAK — Trg, ATSV Wolfsberg — Breže, Magdalen — Šmohor, Mölltal — Matrei, Llenz — VSV, Pliberk — WAC, Št. Vid — Irschen;
Nadaljnje tekme SAK: 8. kolo: SAK — ATSV Wolfsberg; 9. kolo: Magdalen — SAK; 10. kolo: SAK — Mölltal; 11. kolo: Llenz — SAK, 12. kolo: SAK — Pliberk; 13. kolo: Št. Vid - SAK
tudi ni mogel priti. Že večkrat smo na ta ali podoben način bili prikrajšani. Če ORF kako stvar oddaja v živo, bi bilo dobro, da bi že en mesec prej vedeli, kaj boš rekel, tukaj pa se kliče nekaj ur pred oddajo in dotični naj bi vse pustil in letel na ORF. To ni način postopanja. Zato proti temu tudi odločno protestiramo in upamo, da se v bodoče kaj takega ne bo več pripetilo.
Slovenski oddelek ORF je v zagovor svojemu početju izjavil, da je sekcijskega vodjo Nantija Olipa večkrat telefonično iskal, da ga pa ni našel. Dejstvo je, da nihče ni klical od ORF-a v Sele, ker je žena Nantija Olipa bila vedno doma oziroma on sam, in ni bilo nobenega telefonata.
Z odličnim spoštovanjem Odbor DSG Sele-Zell mag. Ivan Olip
Odobojka: SK Dob prvak in zmagovalec v pokalu
SK Aich/Dob je letos uspešno nadaljeval sezono. V prvenstvu moštvo pravzaprav nikoli ni imelo pravega nasprotnika v boju za koroškega prvaka in je na koncu jasno doseglo veliki cilj.
Tudi v koroškem pokalu so bili Dobijani kakovost zase. Pokal so dobili brez poraza.
Odbojkarji iz Doba pripravljajo zdaj športni ples, po tej veliki prireditvi pa se bodo počasi začeli pripravljati že na novo sezono, v kateri je jasen cilj 1. mesto v prvenstvu in v koroškem pokalu.
Boksarski miting v Mladinskem domu
V četrtek, 9. 7. 1987, bo v Mladinskem domu SŠD v Celovcu boksarsko srečanje med Koroško in Štajersko. Koroško bodo mrd. zastopali Franci Wieser, Marijan Oraže in Bani Radulovič.
Nastopila bosta tudi evropski prvak v kik-boksu Niki Gstettner in svetovni prvak Fellsberger.
Pretekli teden sta Wieser in Oraže boksala v Brau-nauu. Wieser je boksal proti profesionalcu 5 rund brez ocene, ker to med amaterji in profesionalci ni dovoljeno. Oraže pa je imel kot nasprotnika črnca iz Tunizije in je dosegel remi.
V četrtek, 9. 7. 1987, ob 19. uri
v Mladinskem domu SŠD boksarsko srečanje
Koroška — štajerska
Repi Thuller novi trener v Bilčovsu!
Za prvo sezono v podligi so pridoblili Bilčovščani zelo pro-mlnentnega in Izkušenega trenerja. Pepi Thuller, ki je lani treniral ASV in pred dvemi leti SVG Pliberk, bo vodil bilčovsko moštvo.
Bilčovščani se pogajajo tudi z vratarjem Kotmare vasi Begu-schem.
S kresom in kresovanjem so povezani starodavni običaji, miti in čari, ki koreninijo zvečine v sivi pradavnini naroda, v dobi mnogoboštva, besov in Črtov. 0 kresu sonce — nebeški ogenj — doseže svojo najvišjo točko in o kresi se po starem izročilu dan obesi. Čeprav se dan obesi 21. junija, velja, kot piše dr. Zablat-nik v svoji knjigi „Car letnih časov“, po starem predkrščanskem izročilu 24. junij za dan sončnega kresa, to je sončnega obrata, za najdaljši dan leta. S
kresom so ljudje božanskemu ognju na nebu, ki je vir življenja, pomagali ojačevati njegovo moč. Cerkev je poganskega Kresnika spretno izpodrinila s sv. Janezom Krstnikom, ki se je pri Slovencih tem laže uveljavil, ker sta si naziv „Krstnik“ in „Kresnik“ zelo podobna, kot piše dr. Zablatnik. Poleg Kresa na šentjanževo pa se je uveljavil in deloma ohranil tudi Ciril-Metodov kres na predvečer 4. julija.
Zbral in pripravil Franc Wakounig
Kresni običaji v okolici Borovelj in v Selah |
Kresni večer — večer skrivnosti
Kresovanje in običaji o kresu so zvečine izrinjeni iz današnjega tehniziranega sveta, ki je doba radikalne demitizacije. Zvečine se samo še starejši ljudje spominjajo na kres in njegove običaje. Zato smo pobarali Ferdinanda Turka, po domače Spodnjega Turka z Gorič, gospo Frančiško Mleč-nik z Loke pri Glinjah in gospo Justino Olip, nekdanjo Kriš-tanco v Selah, kako so svoj-čas obhajali v okolici Borovelj in v Selah kres.
Kot ve povedati gospod Turk, je v Goričah mladina že ves teden pred šentjanževim zbirala v gozdu „hrast“ (dračje), štore in vejevje in ga nosila na „kresišče", ki je bilo pri Ovalovi kajži. Ko se je zmračilo, se je zbrala vas in po utečeni navadi je stari Naber-žnjak, neke vrste vaški oča, zasmodil kres. S seboj je vselej imel dvonogi stol in kup „šaj-bic“, to je centimeter ali dva debele koleščke, ki jih je odrezal od borovega kola. Sajbice, v sredini so imele vrtino, so tako dolgo držali v ogenj, da so se vnele in jih potem, nataknjene na šibo, zagnali po stolu in v velikem loku sprožili v zrak.
Preden so v Goričah zasmodili kres, je Naberžnjak na kratko povedal nekaj besed o njegovem pomenu in se spomnil vseh vaščanov, ki so od lanskega kresa sem umrli. V Selah pa so pred kresovanjem požebrali ali zapeli Angelovo češčenje.
Kresni večer je bil poln skrivnosti in čarodejnih sil. Ta večer je odprl bežen pogled v bodočnost. Predvsem neporočenim, posebno dekletom, je bilo mogoče pogledati v prihodnost.
Bezovec — daj moža
Na Koroškem je bila znana navada, da so na kresni večer dekleta šla trest bezeg ali be-zovc, kot mu tu pravimo. Ko so ga tresle, so pravile v okolici Borovelj in v Selah: „Bz, beza, daj moža, nak stara, bolj mvada.“ In menda je včasih mož kar priletel z drevesa pred njo. Voda ima ta večer
posebno čarovno moč. Zato so se neporočena dekleta morala tudi v Selah umiti pod mostom, čez katerega so mrliče vozili. Potem pa je po najkrajši poti morala domov in v posteljo. Ni pa smela pogledati nazaj ali s kom spregovoriti. V Selah je isto veljalo za dekle, ki se je umilo v rosi na koncu votanjk. Ponoči pa se ji je sanjalo o možu. Gospa Justina Olip ve povedati, da je njena sestra, Pušlčinja v Selah, v sanjah spoznala svojega moža.
V Selah so tudi luštrek poslušali: odrezali so cvet in iz šumov, ki so jih čuli iz votlega debla, prerokovali prihodnost. Vlivanje svinca in prerokovanje iz njega je znano; manj pa morda običaj iz Sel, da so zve-
čer ubili jajce v pikej in zjutraj iz raznih podob v njem vede-ževali prihodnost.
Na kresni večer so metali tudi cokle čez glavo, in iz smeri, v katero je kazala, sklepali na to, kaj tistega čaka.
Gospa Frančiška Mlečnik se še spominja, da so v Hum-čah dekleta devale bezovc v čevlje, da bi fantje z njimi rajši plesali, v okna pa so postavljali kresne rože, za vsakega družinskega člana po eno.
Tisti, čigar roža je zjutraj bila najbolj ovedla, bo to leto umrl. V Selah pa so kresne rože položili na mizo.
V Goričah pa je med dekleti bil znan še ta običaj: v žitu si je vsako dekle zbralo nekaj enako velikih latov in jih ovilo s črno ali rdečo nitjo. Zjutraj pa je šla gledat, kateri lat je čez noč najbolj zrasel. Če je zrasel lat s črno nitjo, potem je to pomenilo, da bo tisti, kateremu je bil namenjen, to leto umrl. Če pa je zrasel lat z rdečo nitjo, potem je čakala poroka ali ljubezen.
CM — kresovi po Rožu
Ponekod, tudi v Selah, je bila navada, da so dekleta ob
polnoči nage pometala nišo (to je veliko sobo ali izbo). Ko je pometla do praga, je morala skozi koračo pogledati v kot za mizo in tam je sedel njen bodoči mož. Menda se je to v Selah res zgodilo z neko dekle, ki je potem kmalu postala gospodarjeva žena.
Veliko moči so ljudje pripisovali prav praproti. Kdor je v kresni noči dal pod blazino praprot, je sanjal svojo prihodnost, pa še bolezni kot skrni-no in druge je „praprot ven potegnil“. Kdor pa je kresni praprot nosil v žepu, je čul živino govoriti. V Selah pa so čez goreči kres metali „paceljne“, prekle.
Drugo kresovanje, ki je bilo svojčas zelo znano, je bilo Ciril-Metodovo kresovanje na predvečer 4. julija.
Gospod Turk ve povedati, da so v Goričah Turkovi in Krajevcevi skrbeli za ta kres. Ta večer so zagoreli kresovi pri Adlnu v Korači, na Žihpo-Ijah, na Rutah, na Plešivcu, na Golšovem in drugod. Leta 1919 je boroveljski Sokol pripravil Ciril-Metodovo kresovanje na Gradišču pri Šajdi nad Borovljami. Člani Krščansko-socialnega izobraževalnega društva za Podljubelj in okolico pa so šli kresit na skalo Ojstrovica na Žingar-ci. Nasprotnikom so Ciril-Me-todovi kresi bili hud trn v peti in so nekaj dni po kresovanju podtaknili na Ojstrovici požar, krivdo pa zvalili na Slovence, za kar so bili le-ti kaznovani.
Običaji kresovanja so v Borovljah in okolici zamrli v tridesetih letih. Sedaj pa SPD „Borovlje“ oživlja to izročilo — in kar s precejšnjim uspehom, kar je izdatno potrdila sobotna prireditev pri Cingelcu.
Pa še to: po drugi svetovni vojni so slovenski dijaki na Plešivcu imeli svoj list, ki so ga imenovali „KRES“.