Domoljub 4P V Cfublfani 14. januar fa 1942-XX 55 " s,ev- 3 oranje JVC I JOŽB RAZOR azaj več ne gremo »Stoj, tovariš!« je zavpil Vagner in se pognal med Grašiča in miličnika. Bilo je prepozno. Miličnik je sunil na vso moč z bajonetom in prebodel Vagnerja, ki je tako prestregel sunek, namenjen Grašiču. Vagner je padel kakor snop na tla. Ko je miličnik videl, da je prebodel lastnega oficirja, je v zadregi obstal, kar je izrabi) Grašič in ga raz orozil. Z ostalimi je medtem končal že Torres. Vagiier je bi! 6mrtno zadet. »Prijatelj, žrtvoval si se zame!« «e mu je gi njen zahvaljeval Grašič. »Nič zato! Ti mi odpusti!« 2e j« izgubljaj zavest Torres mu je vtaknil križ med prete. Močno ga ie stisnil in pogledal Grašiča: »Vrni se v Rožni dol! Popravi zlo, In 6ein ga povzročil. Prosi Marijo za odpuščanje. Povej materi, da sem imel križ v rokah, ko sem umiral.« Izdihnil je. GraSič je zamišljeno gledal v negibni izraz njegovih oči. Pred njim je ležal mrtev 6iini človek, ki je žrtvoval vse svoje življenje ideji komunizma, nazdnje pa je razočaran nad njim stisnil spet v roke rešilno znamenje križa m 6topil z njim pred sodbo. Velik je bil v svoji zakrknjenosti in v svojem sovraštvu, velikega se je izkazal tudi v svojem spreobrnjenju m v svoji hvaležnosti. Zdaj je vse končano. Vagner jt končal, dobro končal. V Španijo je bilo treba iti, da 6e ga je dotaknil prst božji. Kdo ve, kaj ga je sprHeteki, ali se ni Bog prav njega, Grašiča posJužil, da je omehčal trdo in zakrknjeno srcel Spomnil se je onega srečanja v Bohinju. Ze takrat mu je Vagner napovedal, da se bosta pri delu srečala! Kako se j« to uresničilo! Toda tudi on sam je končal. Z Vagnerjem je končno zaključena vsa igra, ki se je tako srečno začela v Rožnem dolu, a Uko žalostno zaključila. Zdaj je padlo zadnje, kar ga je vezalo na Rožni dol, na domovino. Obrnil se je k Toresu, ga prijel za roko in rekel: »Gremo v boj, do končal« .. mu je stisnil Torres roko in stopil z njun na ulico, odkoder je bi! sovražnik že pregnan. Legionarji so se vsuki skupaj a prostovoljci že izven mesta in preganjali čete, ki so oblegale grad. Orašič se |« boril kot vojak med vojaki. Skupno z drugimi je vkorakal dn« 26. septembra 1936 preko razvalin v notranjost gradu, kjer so se odigravat nepopislnvi prizori veselega snidenja. Od trpljenja izmučeni poveljnik gradu, polkovnik Moscardo, je v znamenitih besedah poročal generalu Yagueju v Alkazarju: K »V Alkazarju nič novega, gospod general!« i- «o ležati kupi razdrtin in razva- rov&^S} U teža" JS"*1*' ™ botnilfi.od vse-P?^ ?°1J1e požar sam povzročil 2. naročniku, ki mu pogore samo gospodarska poslopja: hlev, skedeni, svinjaki, stelnik, kolnica, kozolec itd.; 3. stanovanjskim podnajemnikom ; 4. lastniku dveh ali več stanovanjskih hiš, ako mu pogori hiša, v kateri redno ne stanuje. Ce pogon hiša možu, čigar žen» je naročena na „Domoljuba", ali hiša očeta, čigar sin ali hči preiema „Domoljuba", pogorelec nima pravice do podpore. Uprava „Domoljuba" se bo lega pravilnika točno držala in prošenj ne-upravičencev ne bo uvaževala. „Nesreča nikdar ne počiva .. salo poravnajte takoj naročnino ia „Domoljuba ! Zastopniki J Obiščite vsako hišo še ta meseciD pazite da bo vsaka družina v Vaši fari imela „Domoljuba*, Rešujte bogato nagradno kriianko v novoletni Številki .Domoljuba*. Vsak kdor bo plačal v naprej celoletno naročnino za „Domoljuba" do konca januarja 1942 bo lahko deležen ene natjrad, ki jih bo žreb razdelil med one redne naročnike, ki bodo pravilno rešili novoletno križanko. — Itešenje križanke je treba poslati na Upravo „Domoljuba", Kopitarjeva 6, Ljubljana, vsaj do 31. januarja 1942. Vsaki rešitvi priložite Vaš točen naslov! Vsaki rešitvi priložite tudi znamko za 50 centesimov. Nagrad te 220 in te so: I. 20 Zblrli po 12 lepih hnllg (druga polovica „Slovenčeve knjižnice"). 2, io „Slovencev" zo 3 mesece zasloni. 3.10 „Slov. domov" za 3 mesece zasloni. 4. 30 „Domollubov" za celo leto zastonj. 3.100 „Domollubov" ia pol lela zasloni. 6. 30 „Dogollubov" za celo leto zasloni. «« Domoljuba" v vsako slovensko hiSo! Starši zavedajte s< Letošnje božične počitnice trajajo izredno 'dolgo. Okoli vas so zbrani od Jutra do večera vsi vaši otroci, ki hodijo v šolo v domačem kraja ali pa tudi v mestu, če |e sreča naklonila take pogoje, da ste jih lahko poslali v srednje ia višje iole. V današnjem času, ki kliče vsakega človeka k največji poštenosti, k največji pravičnosti do samega sebe in do bližnjega, do spoštovanja božjih in človeških zakonov, so te počitnice zanje še toliko večjega pomena, ko Je vendar Jasno, da toliko večjega pomena, ko morete starši v največji meri vplivati na svoje otroke. Ali ste pomislili kdaj na slino preprosto, že neštetokrat ponavljano primero, da mlado drevo tudi na itara leta ostane krivo, č« vrtnar nanj nI pazil ln skrbel za njegovo rast? Prav tako |e tudi * mladim človekom, 10 letnim, 14 letnim, 16 letnim, 18 in 20 letnim, če zanj nihče ne skrbi, da bi zrasel v ravnega, značajnega, poštenega človeka. Denei Je propadla marsikakšna vrednota. Vera V Boga jé mnogim slepilo. Komunizem na pri- svojih dolžnosti! mer dela največje zlo, ko uničuje vrednoto vseh vrednot — vero v Vsemogočnega, spoštovanje do cerkve, do družine, do staršev. Kaj je lepšega kakor če družina živi v slogi? Ta osnovna celica naie družbe, našega naroda, ta osnovna celica pravega človeškega reda na svetu, ki jo komunizem zanika, uničuje zato, da bi ustvaril nered — naia družina — more biti zadovoljna, srečna, če se vsi člani družine med seboj spoštujejo, spo-itujejo zlasti starie, ki jim Je Bog naložil veBke dolžoosti in pravice, ko jim Je dal otroke. Četrta zapoved Je velika zapoved za vse slovenske otroke, kajti lz nje bo izviralo vse dobro in vse zlo za nas same. Zato starii, sedaj ko imate ie nekaj dni otroke v svoji sredi, izpraiajte jih o vsem tem, da boste videli, aH so še vaši otroci, ali so Se taki, kakor si Jih želite Imeti, ali so tisti, ki bodo v božjem imenu ustvarjali sebi in naroda boljšo bodočnosti Poudarjamo v Božjem imenul Drugega Imena za slovenske starie ln njihove otroke, drugega gesla nikdar in nikoli ae more • biti, ker vse drugo je utopija, vse drugo Je propast. I Daues propadajo ie druge postave božje. Peta pravi, ne nbijajl Nai prevzviieni ikoi Je o te) stvari pregovoril tehtne besede: Kri tvojega brata kliče po maičevanju. Ubijte spoitovanje do te božja zapovedi v mladem človeku, pa ste poroiill temelj človeške družbe! Zamislite si sami, če ta postava propade v 14, 16, 18, 20 letnem otroka. Ali ne bodo to strašne posledice za ves narod, če bol v otrocih ubito spoitovanje do življenja lastnega brata? Ali to ne bo pomenilo bremena za vso. narodovo družino za desetletja) Straina Je odgovornost stariev v teh časih, zato pa črpajmo pomoči in blagoslova pri Bogo. Škofovo vabilo, njegov klic, njegov blagoslov nas Je obiskal pred dvema mesecema, ko nas Je povabil v okrilje Srca Jezusovega. All so vaii otroci tudi začeli pobožnost deveterih petkov? Dragi starili Potrkajte na srca svojih otrok, sedaj ko s o! ie pod valim vplivom, zaupajte Jih za nadaljnje) mesece presv. Srcu Jezusovemu, storite, da bodo! oni, ki ie niso, začeli opravljati pobožnost deveterih prvih petkov s prvim petkom v februarju! Ce uspete, ln uspeli boste z božjo pomočjo, ste opravili največje apostolsko delo, vieč Bogu, p« tudi najbolj koristno delo v vaio družino ln za vso človeško družbo1 K*//e NOVEGA ft^1--- d Posestva na Kočevskem. Ker bo v kratkem famčana selitev onih, ki so zaprosili za izselitev v Nemčijo 6 Kočevskega, je znatno zanimanje za prevzem tamošnjih posestev. Kot znano, se je ustanovila v Ljubljani z glavnico 30 milijonov lir družba »Emona«, ki bo kupovala, oziroma prodajala taka posestva. Kot sedaj poročajo, splošnih pogojev za interesente, ki se zanimajo za posestva, ni in bo zato vsaka prošnja, ki bo vložena za prevzem posestev, obravnavana od slučaja do 6hičaja. Prav tako naravno tudi pogoji ne bodo za vse enaki ter s« bodo ravnali po posameznikih Podatki se za vse dobe pri družbi »Emona« v Ljubljani, Gledališka ulica. d 70leinico rojstva je praznoval le dni Matija Jama, priznani slovenski slikar v Ljubljani. Na mnoga leta! d Iz lelošnjega koledarja. Novo leto 1942 6mo začeli s četrtkom in ga bomo ob koncu leta 6 četrtkom tudi končali. Pepelnica bo padla na 18. februar in bo zato predpust razmeroma dolg, kar pa je za sedanje resne in težavne čase ni nič kaj razveseljivega. Velika noč pade na 5. aprila. Sveto Rešnje Telo pa na 4. junij. Nedelj in zapovedanih praznikov bo to leto 61, nezapovedanih praznikov pa bo 6. d Brez velikih vremenskih nesreč. Leto 194! je bilo sicer razmeroma mokro, loda v Ljubljanski pokrajini ni bilo nikjer hujših vremenskih katastrof, niti ne pomladanskih in jesenskih povodnji. Leto je bilo za kmetijstvo toliko primerno mokro, da so dobro uspevali vsi poljski pridelki. Ob lepem vremenu so na primer spravljali 6cno in prav tako otavo. Tudi drugi pridelki so bili spravljeni brez hujših vremenskih ovir. d Slajmerjev sanatorij v Ljubljani je preteklo leto zdravil 1500 bolnikov in izvršil 800 operacij in poklical na 6vet 181 novorojenčkov. d Dvojni jubilej — dvajset let odkar je postal Zdravnik in deset let, odkar vodi svoj oddelek v Ljubljanski bolnišnici, — je obhajal te dni primari] dr. Robert Bhrmauer. Nešteto je ljudi, ki so uživali njegovo zdravniško pomoč. Bog ohrani g. primari ja v blagor našega ljudstva še mnoga leta! d Motorna vozila ljubljanskih gasilcev 60 preteklo leto prevozila skupaj več kot 2000 km in to na 200 vožnjah. Reševalni avtomobili pa so morali * '«Jeni času na pot 4450 krat in so prevozili do 35.000 km. d Razpisano je mcslo občinskega tajnika v Koprivniku pri Kočevju. d 21.000 malih živali rede v Zvezi društev »Mali gospodar« v Ljubljanski pokrajini. Vseh organiziranih rejcev malih živali je ta čas nad 1000. d Odcep na železniški progi Ljubljana-Postoj-ka. Uprava drž. železnic namerava kot nadomestilo za borovniški most zgraditi odcep, ki se bo ločil od sedanje proge Postojna-Ljubljana pri kretnicah sedanje postaje Borovnica ter bi se tvezal z obstoječo progo med postajališčem Presene in železnim mostom preko Ljubljanice. V tem »ostT {? °blC*na «rad"ia "«e železniške postaje Borovnica v dolini, n sicer v bližini starega viadukta (mostu). ' "" . .. h Brzovlak in tovorni vlak sta trčila na kolodvoru v Banjiluki; 7 oseb ubitih, 35 ranjeSlh .i. k°.r.uPm največjem mestu osvobojene Hrvat ■ke, v Osijeku, je bil imenovan za župana veK z apodžupana pa Nemec inž. Pen/8 "grebško predmestje Kustošija dobi •amoslojna lara^0 ^ 1 ŽUp"Um « ročiu ™ L™^r .n\_hrva,s)«™ državnem pod-h u nadaljnje tri mesece prepovedane.*^ « ,h N« Hrvatskem so imeli, vzdic vojni, v cerkvah običajne polnočne božje službe h Proti pijancem. Pristojna oblast v Jajcu v ? . 'e Prepovedala obiskovati gostilne vsem ki «e niso dopolnili 17. leta starosti. Kdor b0 na redbo prekrši!, bo poslan na prisilno delo h Zmanjšane količine kruha v zaerebških <« I« v nedeljo 18 janu- Cani drn5uP?ldne'n,a-k-melijski n" Grmu. Se živ inorile iD J?'-' k-\Jim je do napredka na-i>e živinoreje, vabljeni! onimC"k"'"- Vlada je razpisala nagrade vsem onim obdelovalcem žitnih polj ki bodo Doseial ' DŠeVntoZTlie' Za vsak ha Posejane zem?je Mlo prejel 200 r?ÌV" ™^či«>, bo lastnik £,.2!! ■ nagrade. Kdor torej računa na na- ■ IZ ROŽNIH KRAJEV^ St. Rupert na Dob. V letu 1941. je bilo v naši župniji, ki šteje 4000 duš, 100 rojenih, umrlo pa jih 67. Večina (45) je odšla v večnost v 6tarosii od 70—90 let. Dva velika dobrotnika revežev in cerkve, Fani Peric in Daničkov oče sta dočakala 93 H Zadnja v tem letu umrla Uhanova mama iz Rav-nika, zgledna krščanska žena in mati številne družine. Veže n.16 tudi dolžnost, da se spomnimo utnr. lega vrlega katoliškega moža, bivšega šentjanškeg» župana Al. Ermana, Ei je v mesecu decembru svojo veliko in plemenito dušo izročil Bogu. Pobo/nost 9. prvih petkov, je zajela V6e sloje prebivalstva. Samo na prvi petek v januarju je bilo nad 1900 obhajancev. V novem letu smo. Naj ne bo zavedne slovenske hiše, v kateri ne bi bil katoliški časopisi + Jože Zajec. V, Vel. Račni pri Grosupljem je po daljši bolezni umrl v visoki starosti 83 lei. na prvi petek, 2. jan., g. Jože Zajec p. d. Zrn-čev oče. Pokojnik js bil zelo skrben go. spodnr, ki je vse svoje moči jiosvetil za povzdigo svojega posestva in v dobrobit bližnjega. V zakonu se mu je rodilo dvanajst otrok, od katerih jih živi še devet. Pokojni oče je bil odločen mož v verskem in narodnem oziru. Svoj čas je bil večletni župan očine Kačna in predsednik kraj. šoL sveta. Rad je pomagal e svetom in tudi drugače vsem, ki so bili pomoči potrebni. Reveži so imeli pri njem vedno gostoljubno streho. Ni ga bilo berača, da mu ne bil dal prenočišča. Nadvse pa mu je bilo pri srcu Apostolstvo mož in fantov za Župnijo Kopanj. Zelo rad se je udeleževal mesečnih sestankov. Kako Je bil priljubljen pri vseh faranih, je pričal njegov nadvse lep [>ogreb. Prišli so trije gos|Kxlje duhovniki in mnogo občinstva iz bližnje okolice. Pokojniku naj sveti večna luč! München (Nemčija). Srečno novo leto 1942 želim vsem čitnteljem in čitoteliicam »Domoljuba«, posebno pa mojim Belokranjcem pri kapljici pristnega cvička. — Skube. Ježlca pri Ljubljani. Ker je zdaj čas kolin, utegne katerega izmed bralcev zanimati, koliko ščetinarjev je v naši občini. Po podatkih' občinskegu preskrbovolnega urada je redilo, odnosno še redi prašiče v občini 242 gospodar-jev (Savlje 51, Jezica in Jomačevo po 45, Staži-ce 41. Kleče 26, Mala vàs IS, Jarše 16). Do 8 tednov starih prašičev je priglašenih 28; od 8 tednov starili do 30 ki; težkih je 36; od 30 do 70 kg 212; od 70—100 kg 54 in nad 100 kg težkih 5. Plemenskih svinj je v občini 23 ter 2 mrjasea. — Zanimivo je, da so redili odn. da še rede, kolikor jih je največ mogoče, to danes tako plemenito in cenjeno žival, ne samo kmetje, marveč tudi drugi stanovi, delavski in uradniški. Velja pa pripomniti, da zlosti v zadnjem času vsem rejcem hiulo primanjkuje močnih krmil, tako da živali ni mogoče tako opitati, kakor bi si to zlasti noše gospodinjo želele. Mirna peč Dne 24. januarja 1941 je umrla in na Štefanov dan smo v Mirni peči pokopali 83 let staro Marijo Rozman iz Gor. Podborita š-t. 8. Bila je dolga leta babica. Pred leti je de: lovala v Bršljinu pri Novem mestu. Zato je njeno ime zapisano v krstni knjigi v Prečni in neštetokrat v Mirni peči. Bila je zelo blagega značaja, glo-boko verna. Svoje otroke m vnuke ima v domači mirnopeéki župniji, v Novem mestu, Ljubljani in Ameriki. Ob lepi udeležbi jo je pokopal njen vmik Jožef Rozman, ekspozit v Velikem Gabru. Marija, počivaj v mirul DrugI dopisi na zadnji strani! Izak Samuelovič iz Tarnopola je zmerom redno plačeval davke, čeprav niso bili inajlini. Ono leto so mu jih odmerili kar 50.000 zlo-' tov. Izak jih je točno plačal. To ae je pa zazdelo gospodom na davkariji sumljivo. »Mož mora imeti več, kakor mislimo,« je dejal eden izmed njih. »Naračunajmo mu še 50.000 zlotov!« In res je dobil Izak nov davčni poziv. Cez tri dni so imeli na davkariji že denar. »Sumljivo,« je dejal spet isti uradnik. »Možakar mora biti težak milijonar. Se kaj več mu bo treba naračunati!« In Izak je drugi dan dobil spet davčni poziv za 100.000 zlotov. Ko pa je čez kakšen mesec davkarija zahtevala spet 100.000 zlotov, je prišel Izak sam v urad in privlekel s seboj velik zaboj. V njem jo bil stroj za ponarejanje bankovcev. »Tu ga imate,« je rekel. »Pri vas imate dovolj ljudi, pa si denar tiskajte samil Jaz vam ga ne morem dovolj hilrol« Njega so pustili. — Uradnik: »Gospod direktor, ponoči so tatovi vdrli v banko in odnesli ves denari« — Direktor: »Križ božji, kaj pa nočni čuvaj?« — Uradnik: »Nočni čuvaj? Njega so pustili.« Vsak po svoje. — Prosjak: »Prosim majhnega darila, če je mogoče?« — Zobar: »Denarja vam ne morem dati, prijatelj, ampak stopite le sem, vam vsaj izderem nekaj zob!« Po smrti je itak vseeno. — Zdravnik: »Prijatelj Tone, nujno ti svetujem, da pustiš pijačo. Vsak kozarec vina je žebelj več v tvojo krsto.« — Tone: »Prava reči Po smrti mi je pač vseeno, koliko žebljev bo zabitih v krsto.« Prcklic. — V neki gostilpi so imeli hlapca, ki le bil zelo 6irov, Neki gost pripomni nekoč: »Ta človek je surov kot naš župan.« Za to besedo je izvedel župan in zahteval od gosta, da trditev prekliče. Gost jo je preklical takole: »Ta hlapec ni tako surov kot naš župan.« Casa nima. — Ob tričetrt na osem zjutraj teče Jurij po cesti in pelje s seboj bicikelj. — »Jurij, kaj pa delaš? Ali ei znorel, da dirjaš poleg biciklja?« — »Tako se mi mudi, da še na kolo ne utegnem sesti I« odgovori strumni Jurij. Lepa tolažba. Mlada vdova je obupno jokala ob grobu svojega moža. Naenkrat se pa umiri in reče: »Eno tolažbo pa kljub vsemu imam: Sedaj vsaj vem, kje si ponoči.« Prenizka hiša. Dva skopa Škota sta prišla v london ter zvedela v hotelu, da so cene za sobe v prvem nadstropju 20 šilingov, v drugem 15, v tretjem 10 in in v četrtem nadstropju 8 šilingov. Eden Skolov je dejal hitro: »Ne, ne, ne, vaša hiša je zelo lepa, ampak za naju premalo visoka.« .V šoli. — »Koliko Je zakramentov?« vpraša katehet v šoli. — »Nobenega,« se odreže mala Minka. — »Kako nobenega?« — »Saj so naša mama rekli, da je naš sosed Matevž včeraj dobil prav ta zadnjega.« Zelo prijazno. — Gospod Petek: »Snoči sem v vaši gostilni izgubil stotak. Ce ga boste našli, prosim, mi ga vrnitel« — Natakar: »In če ga ne najdemo?« — »Potem ga pa obdržite!« Fotografija. Pavle se je dal za ženin god fotogratirati in ji je kot dar slovesno izročil svojo sliko. — »Toda, Pavle,« pravi ženica, »na suk-, njiču imaš en sam gumb.« — »Hvala Bogu, naposled si to vendar opazila,« je mirno odgovoril Pavle. Cesar Frane I. je poslal svojega knjižničarja Bautruja v Španijo, da bi študiral ondotne knjižnice. Knjižničar je bil iznenaden posebno v Escorialu. V ravnatelju knjižnice pa je spoznal moža, ki se je odlikoval po naravnost neverjetnem nepoznanju učenih stvari. Ko I» bil Bautru predstavljen španskemu kralju in ga je ta vprašal, kako mu je bila všeč knjižnica v Escorialu, je rekel: »Veličanstvo, to. je sijajna zbirka. Njen vodja pa je poseben mož, ki gotovo zasluži, da ga napravite za finančnega ministta.« — »Kako to menite?« je začudeno menil španski kralj. »Tako,« je odvrnil Bautru, »ker si ni prilastil nobenega zaklada iz neštevilnih knjig, ki so pod njegovim nadzorstvom, menim, da bi mu lahko z mirno vestjo zaupali državne finance.« Srečen lant. — Vajenec: »Prinesel sem vam račun. Gospodar mi je ukazal, da se ne smem vrniti domov prej, preden ml ne plačate.« — Gospod: »Fant, čestitam! Tako dolgega dopusta nikdar več v življenju ne boš deležen.« Kes velika učenost. Profesor: »Povejte mi, kdaj se je začela tridesetletna vojna?« — Dijak: »Gospod profesor, ne vem, pač pa lahko povem, koliko časa je trajaia.« KRATKE V 9 dneh je preplaval 900 km losos (riba), ki jo je ujel nedavno neki ribič pri Maa6ati na Norveškem. Sedanja Bolgarija ima nad 8,000.000 prebivalcev. Za doktorico je bila te dni proglašena na berlinski univerzi neka šele 19 letna visokošolka. 1000 novoporočencev je papež blagoslovil na zadnje Silvestrovo. V Firenci je pred kratkem umrl znani berlinski kipar in slikar profesor Ernest Geyer. Te dni je prejel vsak prebivalec pokrajine 2 decilitra olja, 150 gramov ma6la in 50 gramov svinjske masti. Minulo je 200 let, odkar je umrl Vitus Bering, slavni danski raziskovalec, ki je odkril po njem imenovano morsko ožino na skrajnem koncu severovzhodne Azije. 15 otrok, 50 vnukov in 34 pravnukov je zapustil 85 letni Ferdinand Schwarz, ki je pred kratkim preminul v nemškem Aspachu v okraju Kufstein. Osebni vlak je zavozil v tovornega blizu angleškega Manchestra; 16 potnikov mrtvih, 18 ranjenih. 1400 km dolgo telefonsko progo, ki veže kitajski Peking s Šanghajem pteko Tientsina 60 zgradili japonski tehniki. Ves ladijski promet v gibraltarski ožini je bil te dni ustavljen zaradi silnega viharja. 78 ladij s 293.000 tonami je v tej vojni doslej izgubila Danska; torej skoraj 20 odstotkov. Hud mraz vlada po vsej Turčiji; v prestolnici Ankari je 10 stopinj pod ničlo. V Severni Afriki je padel Roger Keyes, štiriindvajseti sin angleškega admirala istega imena. Posojila novoporočencem je uvedla po zgledu Italije tudi madžarska vlada. Majhno posodico za šminkanje so med izkopaninami nedavno našli v Praju, glavnem me6tu južnobabiloneke države, ki je ostajala 3000 let pred Kristosom. Pol milijona lir je zapustil svojemu psu nedavno umrli 87 letni milijonar Andrej Dadič v Trstu.' Ura, ki kaže točen čas za 9 različnih mest na svetu je razstavljena pred neko izložbo Unter den Linden v Berlinu. 30.750 divjih svinj so po6trelili nemški lovci v letu 1940. Na ruskem bojišču je padel vojaški duhovnik p. Ivan Mazzoni, ki se je udeležil že prejšnje svetovne vojne. Se vedno raste 29 letna in 2.10 m visoka Suzana Tegucigalpa iz Argentine. 750 mladih Bolgarov bo spet odpotovalo v Nemčijo, da se izurijo v letalski industriji. Ledene plošče so se začele pojavljati v vedno vetjem obsegu na Sp. Donavi. Trši od demanta je zlitina silno drobnih de-mantovih kristalčkov, pomešanih z zlitino jekla in kroma, je te dni ugotovil neki norveški kemik iz Bergena. 450 dolarjev je doslel veljala sedanja vojna vsakega ameriškega državljana. Na ruskem bojišču je padel zadnje dni decembra zelo sposobni nemški general Jurij Braun. 388 milijonov znaša 6edaj število prebivalcev Indije: od 1. 1931 se je dvignilo za 50 milijonov. Ker se je utrgal oblak, je doživel Rio de Janeiro, prestolnica Brazilije, t» dni veliko poplavo. ČLOVEK IN ZDRAVJE Koristi razvedrila Za zdravje naših živcev je predvsem potrebno, da si dan pravilno razdelimo. Ne moremo sicer postavljati pravil, ki bi bila veljavna za vse ljudi, vendar pa so neke točke, ki jih mora vsakdo upoštevati. Kakor ne more biti brezdelno življenje n. pr. nikoli zdravo in srečno, tako ne smemo niti z delom pretiravati, posebno ne v poklicih, ki so zvezani z močnimi telesnimi ali duševnimi napori. Dalj nego deset ur na dan ni priporočljivo delati in še tu je potrebno, da si privoščimo odmore, ki jih združimo najbolje z urami obedov. Ure, ko ne delamo, posvetimo razvedrilu, najbolj sprehodom v prosti naravi, telovadbi, plavanju, veslanju, smučanju in drugim športom. A tudi tu ne smemo pretiravati, ker nam postane to lahko nevarno. Zadostno spanje nam najbolje ohrani zdravje živčnega sistema. Odrasel človek nai spi povprečno osem ur, mladina devet do deset ur. Redno gibanje nam je tudi prav tako potrebno, čuvati pa se moramo zlorab z alkoholnimi pijačami, kavo in tobakom. Pametna nega kože in utrjevanje telesa spadata poleg smiselne prehrane med najvažnejše pripomočke, da se ohranimo zdrave. Telesna velikost in hrana. V skandinavskih deželah so v zadnjih letih proučevali telesno velikost povprečno na 20 letnih vojnih obveznikih. Telesna višina obveznikov je po podatkih iz leta 1915 do 1938 stalno naraščala in sicer na Švedskem od 1718 do 1742 mm, na Norveškem od 1706 do 1736 mm, na Danskem od 1688 do 1712 milimetrov. V tem času je bilo opaziti zastoj le v letih od 1930 do 1933, torej v dobi gospodarske krize, medtem ko se je krivulja v naslednjih letih spet strmo dvigala. Iz številk je razvidno, da je telesna višina neposredno v zvezi z načinom prehrane. Razlika je največja na Norveškem, kjer je bila prehrana zavoljo majhnega poljedelstva prej težavna, v poznejših letih pa se je z olajšanim uvozom zelo izboljšala. Polagati na rano pajfevino je nevarno praznoverje. Poleg vsakovrstp umazanije in prahu je namreč mogoče, da so v pajčevini tudi bolezenske klice tetana, ki povzročajo strašni mrtvični krč. Kako počivajo ljudje. Kadar smo utrujeni, se vsedemo na stol ali pa vležemo na posteljo. Na svetu pa so narodi, ki si odpočijejo na druge načine. Zene rodu Hameg v Afriki se vsedejo na izdolbeno kamenje, kadar se hočejo odpočiti. Nas bi gotovo bolele kosti, če bi storili tako. Papuan-ci počepnejo tako, da leži vsa teža telesa v, prstih na nogah. Mnogi narodi pa počivajo tako, da sedejo na tla in prekrižajo noge. V južni Afriki počivajo domačini na ta način, da se postavijo na eno nogo, meid tem ko imajo drugo v kolenu upognjeno. Kdor jih vidi, se nehote spomni na štorklje. Hipokrat je od svojih učencev zahteval prisego, da svojim bolnikom ne bodo dajali smrtnih' sredstev, tudi če bi jih bolniki sami zahtevali. Proti žolčnim napadom pomaga, če vzame} dvakrat dnevno po 200 g olja, bodisi olivnega ali drugega. Kdor ima otroke, pomni! Ne dovoli vsem mo. gočim ljudem, da bi tvoje otroke poljubljali, kajti nič ne veš, kdo jih lahko okuži s kakšno boleznijo. Pestunje in dojilje naj se ne nagibajo z otrokom skozi okno — nesreča se zgodi kaj kmalu, Ne zaprite nikoli kakšnih vrat, ne da bi pogledali, ali ni otrok za njimi. V trenutku mu lahko s svojo nepremišljenostjo zmečkate prstke. Otrokom ne dajajte nikoli fižolovih zrn, kroglic, denarja in drugih majhnih predmetov, da jim ne zdrknejo v grlo. V prostoru, kjer je ogenj, ne pustite otroka nikoli samega. Studiti se mora vsaka nesnaga; luksuz snaž-nosti spada med dovoljene luksuze. Otroška usta. »Saj niti ni6i tako utrujena, ka» kor sem mislil,« je rekel Jožek svoji sestri, ko.se je vrnila od poroke domov. — »Zakaj pa na) bi bila utrujena?« — »Saj je vendar hišnica rekla, da si letala polnih šest mesecev za ženinom.« 5l 2alostno so peli zvonovi v jutro sv. Tomaža, Ljudje so sklanjali glave pod močjo njih pesmi lu vsak se je zamislil v težko misel. Kako bi se tuili ne zamislil, ob spominu na pelerò otrok, ki go jokali za mrtvo materjo in jo zaman klicali. Zvonovi pa so peli, peli in peli, kot da ne bodo nikoli več umolknili. Peli so pogrebno pesem materi peli so pesem sočutja petim otrokom sirotam, klicali so usmiljenim: »Pomagajte-pomagajte-poma-gajte!« Snežilo je kar v kosmih kot da še nebo sočustvuje z nesrečno družino, ali kot da hoče pokriti in zabrisati veliko gorje majhnih otrok. Vsi sneženi 60 6e zbirali pogrebci pred hišo. Novo-došli 60 otepali sneg s 6ebe in se 6tiekali v hišo, da zadnjič pokrope rajno. Ko so zmolili kratko: •Daj ji večni mir«, so 6e vračali ven in brisali solzne oči, ker je vsakega ganil pogled na otroke, ki so nemo. z groz* polnimi očmi 6trmeli vanje, kot da jih vprašujejo: »Cemu v6e to?« in kot da jih obsojajo in prosijo: >Pu6tite nam mater, vrnil« nam jo!« »Ubogi otroci,« so sočustvovali, »kaj bodo sedaj? Pojxilnoma sami so in največji je komaj deset let star. Ko bi še očeta imeli, bi že bilo, a umrl jim je pred dobrim letom dni in sedaj jih Je zapustila še mati. Pač je težko umrla, ko je vedela, da jih zapušča tujim ljudem in jo je skrbelo, kako bodo dorasli. Se mrtvi se bere ta skrb z obraza.« »Da, in najmanjši je star leto dni. Ta si bo pač najteže našel novo mater.« Iz hiše se je slišal jok. Otroci so se stiskali h krsti, ki so jo dvignili z odra in strmeli v materine spokojno zaprte oči in trpko stisnjene ustnice. Te ustnice 60 prosile krojiilce: »Usmilite se sirot, ne dajte, da ee zgtibe, ne dajte, da pozabijo na Boga. ki jim bo sladil težko pot njihove mladosti. Učite jih vere, upanja, ljubezni, učite jih dela, zvestobe, molitve.« Materina ljubezen je klicala z usten: >Ne sovražite jih. sirote sol Ne bodite jim krivični, sirote sol Brez opore in varstva so, usmilite se jih!« Sredi zasneženega polja se je pomikal sprevod v cerkev in na pokopališče. Prve grude prsti •o votlo zabobnele na rakev, da Je ljudi zamra-»ilp do mozga. Otroci so jokali in milo klicali: »Mama, mama, mama,..« Duhovnik je odmolil in odstopil od groba. «malu pa se je vrnil, prijel otioke za roke in Jih odvedel s »seboj. Nemo so mu sledili, njega se niso bali, on pa jih je peljal v župnišče, kjer jih je kuharica sprejela in pogostila. Župnik je prisedel k njim in govoril z njimi o mami, o oeelu In o tem. da bodo morali odslej k tujim da Pa 'o n« bo nič hudega. V preplašena otroška srca ee je začela počasi vračali jasna misel tt ni« posebno hudega se jim ni zdelo to, da bodo ^ri! .Priut;ii,h liudeh- tak0 i'm je znal župnik naslikati bodočnost. »na se boste počasi vživeli v novo življenje, £lavi7te,ki kar PrÌ M9- POmagaU 00816 I« iÌaiÌCel J?sl!c? v ferkTi in * župnlščul Ah, £ iL J1,ekaj 'ePe£a' Kar pozabili so na to Ä T1" in da nimajo očeta, ki b "iih dom prazen in da letos v njem ne bo jaslic. Zažarele so iim oči in niih ™je so splavale daleč proč od Ju innjego^ «.À,,fe ve,'lno meii]0- v'<> Poti In mehka^odef» v ^M" n,ovi >?rob ie P^Knla bodo morda oglasili sorodnii • in bodo vzeli koga od njih.« , ... , »SoroDa bi bilobi^ ( Use to ljubezen st'ri ^T) • Kdor Boga časti, srečno vsak živi« in ,Ct Bog dom varuje, 6reča v njem kraljuje« čita nad vratmi hiše Andreja Hribarja vsak, ki prihaja k njemu po opravkih ali na obisk. Je to ugleden in priljubljen goepodar v Hrastovem. Premožen, a pri lem tudi pošten, delaven in [pobožen človek, ki začne v Božjem imenu v6ako delo, in ki ga Nižji blagoslov tudi spremlja. Zdaj živi v blagostanju in skrbi le toliko, da svoje, z žuljavimi rokami pridobljeno imetje ohrani in lako tudi svojim otrokom preskrbi boljše življenje, kot ga je imel sam v mladih letih. Moral je namreč začeti svoje gosjx> daretvo >iz nič« kot 6e reče, to pa zaradi neuvidev. nos t i staršev ter zaradi njihove nezaupnosti in mržnje do njegove izvoljenke, 6edanje žene, spoštovane od V6eh občanov. Nihče ne bi verjel, da sta 6edanji resni in dostojanstveni Andrej Hribar in njegova žera Ana onadva živahna in vesela človeka, ki 6|a bila v mladih dneh zaradi svoje žive in ve6ele narave znana po vsej okolici. Ljudje so fiosebno Drobni-kovi Ančici zamerili, da je, čeprav sirota brez staršev, vedno dobre volje, da je je 6am 6meh in samo petje. Morda je tudi ta zavidljivoet poleg vsega drugega povzročala nenaklonjenost Andrejevih staršev napram Anici. Cela »žlahta« mi jo brani, ker je revnega stanu, o, le brani naj jo, brani: moja je in moja bo. Tako je bilo tudi pri naši dvojici. Andreju so starši prepovedali, da bi se shajal in razgovarja' z revno siroto Ančieo, toda Andrej se za to prepoved (ii zmenil, čeprav mu je vsa vas zamerila neposlušnost do 6taršev. On pa j« vedel, da so se 6tarši dali vplivati od ljudskih govoric in se niso potrudili, da bi se sami prepričali o Ančinem značaju. Andrej je mnogokrat poskušal staršem pripomoči do boljšega mnenja o Anici: «Glejte, oče, to vendar ni Ančici v sramoto, če je revna sirota brez staršev! In kaj je ona kriva, če ji ljudje zavidajo, ker je vkljub 6voji revščini vesela in zadovoljna? Ali naj bi jo samo zavoljo tega ne sm«\ vzeti? Revščina pač ni zadosten vzrok, da bi Ančka ne 6mela postati moja žena!« Stari Hribar pa 6e ni vdal ia je vedno trdil svoje: «Naš grunt nima para v celi vasi, vsega imamo dovolj, pa bi jemal tako deklino?! Za tebe je dovolj izbire med najbogatejšimi dekleti v devetih vaéeh naokoli! Zato pa ne uganjaj neumnosti, da ti ne bo žal! Povem ti, da je ne smeš vzeti! Ce ne boš, kakor jaz hočem, te spodim zdoma in ne dobiš ne grunta, ne dote!« _ Vendar pri Andreju niso zalegle niti prošnje, niti grožnje. Niti to, da je zaradi svoje ljubezni do Ančice končno re6 moral zdoma, ga n! odvrnilo od nje. Čeprav že osemnajst let star, je vstopil kot vajenec k nekemu mizarju — Ančice pa ni pustni. Poznal je njeno zlato dušo in plemenito naravo ter vedel, da so vse govorice o njej le izmišljotine par zlobnih ljudi v vasi. Vedel je tudi lo, da mu njegova dobra mati naskrivaj prav daje in da ga, če tudi je od doma, vedno spremlja njena ljubezen in niena molitev. Položil fe torej 6vojo asodo v božje roke. pa se ni razburjal niti takrat, ko gaje oče razdedinil za slučaj, če 6e poroti z Anico. Ostal ji je kljub tej grožnji zveßt in ji je večkrat >ravil, kadar sta se videla: »Vidiš. Ančica moia, koliko sem žrtvoval za tebe! A ker vem, da nič od tega, kar pravijo ljudje, o tebi ni res, te imam še veliko rajši in hočem tudi ljudem to pokazati!« Ančica pa mu je odgovarjala: »Čeprav naju vsi ljudje zapustijo, Bog naju ne bo, če bova pošteno živela. In čeprav nimava nič, 6e bova mogla pošteno preživljati. Bog bo gotovo najino delo blagoslovil, če pa bova prosila za njegov blagoslov. Andrej je odšel k vojakom. Njegova Anica pa e enako marljivo kot prej šivala vsak večer pozno v noč in skrbno ter vztrajno varčevali. Po poldrugem letu se je Andrej vrnil in se kmalu odločil, da se vzameta z Anico, čeprav se njegov oče ni dal omajati od svojega sklepa. Zato se je Andrejeva svatba z Anico izvršila povsem skromno, čeprav je bil doma z velikega grunta m bi morala svatba takega fanta trajati več oni z godbo in vsemi slovesnostmi, ki priličejo ženitovaniu tako bogatega kmečkega sina. (Dalie prihodnjič.) »TI pa tudi vse uganeä no,« je odgovoril Mala] v zadregi. »Pa sem bil res neumen.« Spomnil ee je Dimke, ji postregel s klajo, jo pomolzel in napojil. Po večerji je sedel z beračem zopet na klopco. Stemnilo se je popolnoma. Bledoiolta luna, napol skrita za podolgastim oblakom, je čarobno obsevala njegove robove in del neba okoli sebe. Na sosednem bolmu so kurili Telebanovci kres. V trepetavem svitu velikega ognja so se premikale bajno ožarjene posta vice. Včasih je gost dim takrll zubelj, kmalu pa je živi plamen zopet visoko Švignil kvišku; razsvetljeni kolobar se je iiril, kresale so se iskre in letele na vbo strani. Telobanovci so ukall in vriskali ln skakali preko ognja. Daleč v temnem gorovju sta gorela dva druga kresa kakor sveči. Mataj in Hudopisk sta dolgo gledala, kako kresujejo Telebanovci. »Matija — zdaj boš moral pa iti,« je spomnil Andrai zehajočega prijatelja. »Nocoj stoji luna opolnoči tako, da jo raz kriipot nad Golo jamo vidiš ravno nad Kačjo akalo,« je pripomnil berač. »Le pazi, da boš takrat gotovo v risu I« Mataj je ukresal ogenj in prižgal lojenko. Oblekel je kamižolo, snel podobico svojega preljubega patrona in materin molek z utipanimi jagodami in velikim križem raz steno in spravil oboje v žep. Vzel je mačjo kost in leskovke, si oprtal koš in se poslovil od Andraža, ki mu je fcelel obilo sreče. Počasi se je gugal po griču doli, prebredel potok in zavil v goro. Zdaj glasneje, zdaj tiše je luborcia voda v temni strugi. Nočni metulji so se vozili na izprehod, kresnice pa so jim prijazno svetile po grmovju in visoki travi. V dolini spodaj je petpedikala prepelica. »Hudič ima rogove in kremplje, jaz pa molek in patrona,« je modroval Mataj sam pri sebi. Utopljen v svoje misli, se ni oziral in ni opazil, da mu sledi navihani Andraž z vilami. Pot je vodila Mataja na osojno stran gorovja. Skrit vir je curljal med skalovjem. Iz prepada, iz globokih rup je donašala vlažna sapica vonjavo po gobah, trohlem lesu ln gozdni smoli. Naredil je ris, hitro stopil vanj in postavil kol poleg sebe. Truden po dolgi hoji je dospel Mataj na krl-ži&če nad dolo jamo. Naredil je ris, hitro stopil vanj ln postavil koš poleg sebe. Zdaj, ko je bil sam in domala utrezvan, se mu je zdela stvar zopet vsa drugačna. Nebo je bilo osuto z drobno zlatnino. Izza razkopanega oblaka je lila luna medle žarke na stoletne smreke ln hraste in skozi vejevje tkala srebrne niti na visoko praprot, lešje, resnjak in mah. Kakor okamenele so stale cvetoče rumeno-bele kresnice. Nobena vejica, nobeno peresce, nobena bilka se ni ganila Siroma naokoli. Gozdne sence so si podajale črne roke kakor roj prežečih, pretečih strahov Komaj streljaj od Matajevega risa se je zadovoljno muzal Andraž Hudopisk za gostim leščev-jem in preobračal Devetakovega Pavla zimski kožuh, ki si ga je bil prinesel popoldne semkaj iz Zaplane. Iz njega je izvlekel črno kučmo, dva kravja rogova, rep, verigo in oglje in se jel preoblačiti v strašnega vraga. »Zdaj sem pa sam, kakor stare babe zob,« Je tarnal Mataj na tihem. »Ce bi imel vsaj kaj druščine v nevarnosti, potem bi že bilo. Pa mi ni Sridlo na mar, da bi bil povabil Andraža s sabol pehomalh bi bil pa res lahko Sel z mano in so skril kje blizu mene, da bi ga poklical na poma-ganje, kadar bi ml bila sila. Pa me je pustil sa- ilataju se kostrečijo lasje, osak mu stoji po-koncu kakor žebelj. mega, izkuSnjava grda, zapeljivec nemarni, ki je že vajen peklenščka in ve bolje od mene, kako je ravnati s hudobo. O preklicano žganje, ki si me zmotilo, da sem Sel v past, ko sem vendar že rekel, da ostanem rajši doma. Ali me niso učili moj oča, Bog jim daj vse dobro, ali me niso svarili: Matija, ne preklinjaj, pameten bodi, hudiča pa le pusti pri miru, pa bo on tebe tudi I Oh, da se nisem Jaz prej spomnil tega — zdaj je že prepozno, zdaj ne smem iz risal Kaj sem silil v ris, kakor cigan v pekel I Zakaj nisem dejal, da me boli glava, kakor je zjutraj berača! Tako je, če se človek ne domisli pravega o pravem času. Ohl da bi bilo le že Jutro! Bog ve, če ga Se dočakam! Ljuba rajnlca mati. ki ste gotovo v nebesih, prosite Boga za svojega nesrečnega sina I In Bog daj, da bi se zamudil hudobec s prav nujnim opravkom kodersibodi drugod, prav daleč odtod, na drugem koncu sveta in da ne bi mogel nocoj semkaj! Oh, ali bi se jokala in tresla Anka, revica, če bi vedela, v kakšno nevarnost sem za-gazil jaz, sirota I Nič mu ne bom žvižgal, satanu. In ni« ga ne bom klicali Saj nisem tako neumenl Kar lepo tiho in pohlevno bom čepel tukaj v risu pa molil prav pobožno rožni venec in Vse molitvice, kolikor jih znam. Ko se ozorl, Jo pa lepo tiho ln naglo popiham domov — ln razpotje nad Golo jamo me ne vidi nikdar več, ponoči že nel — Kaj je to? Nekaj poka tam zdolaj...« Mraz ga izpreleti po vsem životu. Srce mu Jame utripati hitreje, burneje. Plaho gleda tod in tamkaj, kdaj pride kaj ln ga pogoltne. »OjeJ, čebule tudi nimam nič s sabo, čebule!« vzdihne obupan. »Pomeni je,če se prlpode veSčel« Zdajci se pojavi izza starega hrasta kosmata, črna prikazen z rogovoma, verigo ln vilami. Mateju se kostrečijo lasje, vsak mu stoji pokoncu kakor žebelj. »Je ie tukaj... hudič... četudi ga nisem klicali« si misli prestraSen in se prekriža na dolgo in Široko. Obliva ga kurja polt, kolena se mu Šibe, šklepetajo mu zobje. »Kaj bo z manol — Oče naš.. .< Tedaj pa se dogodi nekaj takega, da se začm dita obadva, zdvajajoči Mataj in naSemljeni An« draž. Nad križempot priprha črna poèast z žar», čimi očmi, počastila velika — sova. »To je drugi hudič!« se zdrzne Mataj in takoj upogne glavo, ko zagleda peklensko 6trašilo. »Tepla se bosta za mojo ubogo dušo! Bog mi pomaga/ in ti, sveti Matija 1« Popusti svoj koi v risu in se nemudoma zadrvf po gozdu doli, kar ga neso noge. Tako dirja po lozi, da ne ve, ali leti po glavi aH po nogah. Vrhu lesne drče počene in se kar po hlačah jadrno po< pelje v dolino. Globok vzdthljaj se mu izvije iz lzmučeniS prsi, ko prisopiha na Matajevino. Skoči v bajto, sai zaklene, prižge lojenko, poklekne ic jame zvesta moliti na glas. Dobre pol ure pozneje je potrkal na okenca berač, zdaj zopet umit, brez kožuha, brez rogov in repa. Nanovo se je zganil Mataj; vendar je Sel odpirat takoj, ko je spoznal glas Hudopiskov. »Jaz te iSčem po gozdu, da bi ti pomagal no« siti koS, ti pa čepiš doma!« je godrnjal Andraži »Kje imaS cekine?« »Nikjer,« je klavrno za javkal Mataj. »Pomisli — dva hudobca sta silila proti mojemu risu, kat dva I Tako so se mi ježill lasje, da mi je klobuU padel z glave 1 Oh, strah me je bilo pa že tako, da se mi še zdaj tresejo hlače. Bal sem se, da ne pride še tretji zlodej nadme ali pa kar pol pekla — in pobrisal sem jo, pa Se prav srečno.« »Tako?« je zarentačil berač. »Saj sem si pra« cej mislil, da ne bo nič, strahopetec I Zdaj se pai le obriši za gospoda in župana 1 In pa sram t« bodi, sram! Lahko bi bil dobil zlata — od obehl< »Nič za to, Andražek, ne bodi no teko hud,4 mu je prigovarjal Matej, odpravljaje se spat« »Jutri, v četrtek, pojdem pa v Ljubljano in prU nesem tudi tebi kaj lepega s sabo!« »Lahko noč, bojazljivec!« se mu je rogai prosjak. »Ležat grem v seno, da ne bom poslušal tvojega hrkanjal« Mataj je zaklenil za njim, upihnil svečo, zlezel v posteljo in si mislil: »Jezi se ali ne jezi, meni vseenol Le hvala Bogu in mojemu preljubemu pa« tronu, da sem o pravem času odnesel ubogo dušo v zdravi koži, he he! Ali bi se bila jokala Anka — če bi me bil vzel hudiči« 7. Uhaja« »Velik dan je žel« je budil drugo jutro Andrai Mataja in ga miketal za ramo. »Lepo vreme je. Ca res hočeš dp.nes v Ljubljano, le pokonci, zaspane !e Matej je zazehal, si mei oči, se dvignil v škri-i pajoči postelji in zagotavljal prijazno: »Kajpada! pojdem in takoj vstanem, če tudi bi rajši spal da opoldne. Kaj bi vedno pustoval tukaj? V Ljubljana moram, vsaj kaj svete vidim in izkusim!« Bosopetil je v vežo, si prinesel vedrico vod« iz potoka in se jel umivati. Obrisal se Je s postelj« no rjuho in šel kurit, da bi skuhal mlečne kašei, Andraž mu Je pomagal pri ognjišču, on pa si Jst poiskal izpod postelje svoje nakovane škornja, odrgnil letošnje in lansko blato s trsko z njih ini jih namazal z janjčevim lojem. Vzel je iz miznice počeno o glodalce in se čohal a glavnikom, ki mu je upadla malone polovica zob.« (Nadalievanie prih.j/ 7 »7 ■ > l'lHl. m ■ " * ! i*- ■ ^ * i"■■-*><* i i ix ~,r l odmornica v ladjedelnici. Podmornica je incelila torpedo. Poveljnik opasuje it notranjosti podmornice sovraino ladjo. v slutaju potopitve podmornice pride vode. Strojni oddelek v podmornici. Kukalo na podmornici, ki kaže zadetek na sovražni ladji. lahko žvižgajoč. Takoj za njim je izletel ša drugi... »Spustite periskopi Oha motorja s polno brzino! še nižje v desno!« Podmornica je dvig. lilla rep in globoko potonila. Silna eksplozija: prvi torpedo je udaril v cilj. Nekaj članov posadke je pokazalo zobe, eden pa 6e je celo nasmejal... čeprav so bili globoko pod vodo, so slišali nad seboj rušilčev propeler. Hotel jih je ujeti, pa so ušli. Toda rušilec ima globinske bombe. Takrat pa se je podmornica nagnila v stran zaradi silne eksplozije. Elektrika je ugasnila, varovalke so zgorele. Podvodno bombe so bile že blizu. Z žepnimi lučmi so stekli mornarji k aparatom. — Druga, tretja bomba, toda ta je že dalje. Kazalci kažejo 100 stopinj globine. >150 stopinj! !200 stopinj ji dajte!« Kapitan govori mirno, kakor da je na manevrih v domačih vodah... »Številka ena! Poglejte, kakšno škodo so nam napravili!» Podmornica je bila 200 stopinj globoko. »Voda vdira v podmornico na nekaterih mestih, a ni nevarnosti!« »Dobro!« Toda nova eksplozija v bližini je pokazala, da rušilci iščejo. »Položaj je resen — poslužimo se prevare!« 200 stopinj nad podmornico so rušilci opazili na površju zračne mehurčke, ki so prina-i Ì"ali iz podmornice. Čakali so in gledali. Tarai se je na površini pojavil še bencin iz re* zervnega tanka št. 6 in ie napravil masten ma« dež, ki se je stalno širil. Radijske postaje na iriišilcih so javljalo na vse strani novico... Rušilci so odpluli. V globini pa se je podmornica oddaljevala od kraja napada in se je namestila na morskem dnu, da si opomore. Pred mrakom se ne »me pojaviti na površini, da bi znova napolnila akumulatorje in sporočila svetu po radijskem brzoiavu, do ie potopila križarko. Mornarji so legali k počitku 200 stopinj ipod gladino. Podmornica s torpednim čolnom; z njim lahko na Nalaganje torpedov na podmornico. V oddelku za posadko je le nekaj zložljivih postelj, miza in stoli. Miza česlokrat nadomešča posteljo, kajti kdor nima posla, mora ležati, da porabi čim manj zraka. Nadaljna o/ka soba ima ponosen napis: soba za časlnikc. Na levi strani so spet pipe in ventili, na desni pa je nekaj zložljivih postelj. Dve, tri postelje so vedno pokrile z mapami in zemljevidi, 'ludi oficirji žive po načelu »tople postelje«, kar pomeni, da tisti, ki koga zamenja v službi, leže na toplu posteljo. To je tovariško. Se zelo važnega delo podmornice vam nisem opisal: to je oddelek za torpeda. Tu leže 4 torpeda v ceveh, katerih zadnji deli imajo komplicirane naprave za streljanje. Celokupna notranjost podmornice je lako komplicirana, da mora postati tudi mornar na podmornici stroj. Vsak član posadke pozna \se tajnosti podmornice, kajti to so izbrani ljudje. Poročnik, tretji oficir in neki mornnr so menda že stolič pregledali torpeda in cevi, saj iili bodo vsak Irenulek rabili. Velika nesreča bi bila. če bi torpedo zgrešil svoj cilj. lin sam torpedo velja 2000 funtov in tudi sovražnik bi podmornico odkril. Vse je v rodu. . 'Cevi in torpeda so v redu, gospod kapitan!« »Hvala! številka ena!« Kapitan je pogledal na svojo uro. »Da! Nekaj se čuje na hidron!« »Dvignite počasi podmornico na globino 70 stopinj!« Motorji so zarenčali, dolg, črn kazalec za merjenje globine se je vidoma pomikal nazaj b skrbjo so ga mornarji gletlali, toda brez strahu. Imeli so eno samo skrb; izognili so se morali usodni napaki, da se namreč sunkoma ne dvignejo na površino. »Trideset stopinj! Periskop gor!« Že se je približal periskop in odprtina za gledanje ie bila na desnem očesu. Sivozelena morska voda je postajala vedno svellejäa. »Stoj!« Vodene kapljice so se razredčile in kapitan je že gMal površino morja. Samo 2<) cm je bil periskop nad površino in podmornica je plula lako počasi, na je bila brazda na morju neopazna Samo nekaj sekund in padlo je povelje: »Spustite periskop!« Odmaknil se je os! periskopa in izdal nešteto povelj: »V desno za 40 stopinj! Desni motor z vso silo, levi počasi! Pripravite torpedo!« Vse se je v hipu izvršilo. »Križarka v spremstvu rušilcev. Nahnja-mo se v 20. oglu glede na njeno desno stran. Oddaljeni smo 6IKX) stopinj. Dajte jiodmornici brzino 18 vozlov!« Ponovno je prišel k periskopu in vse oči posadke so bile uprte vanj. V očeh se mil ie začrtala slika, ki jo je gledal le dve sekunui. Kuhinja v podmornici. Rad bi še gledal, toda podmornica hiti ln brazda bi se poznala. Brzina pa mora biti, zlasti brzina v odločnosti. »Ustavite oba motorja! Menjajte smer! Globina 30 stopinj!« Popoln molk, le motorji lajajo vedno počasneje... Potlmornicr. skoraj e to ji. »Dvignite počasi periskop!« Kapitan bulji v periskop. Posadka ga nemo gleda — odigrava s,e drama... »Ustavite periskop!« — le malo je gledal. »Spustite!« Velika bronasta cev je skoraj padla. Njen tanki rob je bil na površini le hip ln dovolj je bilo. Moralo je biti dovolj! »Poglejte k cevem!« še nekaj nemih pogledov, še malo razmišljanja. V duhu je že Štel sekunde: če vzdigne periskop prekasno, je zo vedno izgubljena prilika, če se prenagli, bo morda opaž.en in izgubljen. Odločil se je: »Počasi dvignite periskop!« Roke je vtaknil v žep, da ga skušnjava ne zmoti in ne «dvigne preveč. »Dovolj! Dol periskop!« Samo hiipec je gledal in dovolj je videl: kapitunski most sovražne križarke točno v središču periskopa! »Zožgi!« Povelje je odjeknilo po vsej podmornici, ki se je stresla, ko je prvi torpedo izlete!, na- Notranjosl jdmornice. Posest • kavkaSklb plani«. Spisal H. De Carnao. CDFRDNR >V tem primeru jo pošlji k meni. Ne manjka mi sredstev, da ustrahujem takšnega otroka... Poskrbel bom, da bo ubogljiva. .« Nato se je zasmejal in nadaljeval: »Za vse tukaj je ta deklica zamorka. Imenovala se bo kakor prejšnja: Kibišja iz Afrike, čistokrvna zamorka... Naj nihče o tem ne dvomi... Se enkrat ti ponavljam: Drži jezik za zobmi I« XVI. te pred nekaj dnevi je cirkus dospel v Smirno. Zgodaj zjutraj so se pričele vaje za večerno predstavo. Salastri je stal sredi arene in z bičem v roki nadzoroval posamezne vaje. Njegov glas je bil oster, ukazujoč. Črna Kibišja je že tretjič ponovila svojo vajo z izredno spretnostjo. Nazadnje pa je morala še plesati na konju. Videti je bilo, da je zelo utrujena. »Pogum, Kibišja!« jI je zaklical ravnatelj. »Začni s plesno vaio!« Toda Kibišja se ni počutila dobro. Proseče je pogledala proti stropu, kjer je visela vrv, za katero se je pri poskusnih vajah navadno oprijemala. >Ne čutim se varno,« je dejala, »potrebovala bi vrv.« »Ne boš je dobila!... Ali naj te vse življenje držimo na vrvi?... Sai delaš že več kot eno leto. Nobene pomoči ne potrebuješ več.« Kibišja je še vedno dedala vrv. Neštetokrat ji je ta vrv bila v pomoč. Konec vrvi je držal ravnatelj v roki, in če je jahalka omahnila, je zadostovalo, da je on potegnil za vrv in deklica se je zopet moela zravnati. Že sama zavest varnosti ji je zadostovala, da se je moela obdržati v ravnotežju. Danes pa je tako utrujena in boji se. »Kaj se obotavljaš 1 Začni že vendar I« ji je zaklical ravnatelj. Deklica se kar ni moela odločiti. Vedela le, da je vaja, katero mora izvršiti, zelo težka. Plesati mora na konju, medtem ko ta drvi v krogu po areni. Zelo nevaren je ta ples. Gorje, če le za hip izgubi prisotnost duha! »Zgani se vendar!« je ves besen zakričal Salastri. Kitajec se je postavil ob robu arene in s pogledom bodril malo jahalko. Kibišja je skočila na konja in začela plesati, medtem ko se je konj ob zvokih godbe spustil v dir. Mala jahalka je z veliko spretnostjo pripogl-bala kolena, se sklanjala in obračala. Nenadoma pa je Salastri počil z bičem. Deklica se je zbala, njeni gibi so postali negotovi... V glavi se ji je začelo vrteti... Padla je... Padla je t naro/je Kitajcu. Z bliskovito naglico je Kitajec planil proti jal naprej mU * V ^^ Konl pa * izhodi.13'" i0 1 dekUc<> * nar0iiu krenil proU »Kam greš, Kan-tun?« je zaklical Salastri. »Saj n, ranjena. Postavi jo nazaj v s<*ilol Zapom-mla s bo in bo prihodnjič bolj pazljiva.« ajeSi,.9e ie ustavil <■> «e okrenit proti go- » Nj°ÄOve o£i 50 80 divje bliskale. Z vt-Uko težavo se je premagal ln dejal: 2j ' st0 roklif Nisem vas razumel.« »Ukazujem ti. da jo zopet postaviš v sedlo!« je zakričal ravnatelj ves divji. »Postavi jo v sedlo!... Ali si razumel?« Kan-tun je hotel ugovarjati... Toda premislil se je. Pogledal je deklico, ki je brez moči ležala na njegovih rokah in dejal odločno: »Po tem pretresu naj še dela?... Tega nikakor ne zmore... Ce si zlomi vrat. bo konec s predstavami. Brez nje bo cirkus propadel. Paziti moramo nanjo.« Ne da bi čakal na gospodarjev odgovor, Je odnesel deklico iz arene. Mala jahalka ga je pogledala z objokanimi očmi in dejala: »Kako si dober... Samo ti si tukaj dober.« Kan-Iun je vztrepetal. Nagnil se je nad deklico in ji zašepetal: »Tiho! Tihol Ne veš, ka| 9em storil in kdo sem.r Nikoli še ni toliko govoril. Njegov glas je trepetal, njegov pogled je potemnel. Odkar je bila v Salastrijevi oblasti, ie mala zamorka nocoj prvič zaspala z nasmehom okoli usten. Molčeči igralec, ki se ni brigal za nikogar in ki je živel sam zase, je postal njen brattiteli. Cutila je, da ni več t.-vko sama in da je strašna "soda, ki jo je zadela pred enim letom in iz katere ni videla nobene rešitve, sodaj manj trda. XVII. V Salastrijevem cirkusu se pripravlja slavnostna predstava za prihodnji teden, tik pred odhodom. Ravnatelj hoče, da bi ta poslovilna predstava bila nekaj posebnega. Najel je izredno izurjenega žonglerja, čigar umetnijo naj bi predstavi dale še večjo veličastnost. Treba je bilo popraviti in prenoviti v» obleko z zlatimi našitki in zvončki, ki v blesku luči pritegujejo poglede in ki napravljajo predstave še boli učinkovite. »Kibišja,« je dejala Kornelija mali zamorki, medlem ko je pregledovala obleke artistov, »danes popoldne boš šla v mesto, da kupiS neka) malenkosti. Potrebujem zvončke in trakove za obleke ter zlate rese za konjske opreme. Preden odideš. pridi k meni po denar.« »Kdai nai grem?« »Ob estih. Do tedaj pripravi svojo obleko tn st osnuži čevlje. Toda predolgo se ne smeš muditi. 01) sedmih je skušnja in dobro veš, da gospodar ne trpi. da bi kdo zamujal.« Kibišja ie bila vsa srečna, kadar Je smela oditi v meslo. Ko je prišla iz cirkusa, se je vedno olajšano oddahnila. Vrvež na ulicah in izlofc. bena okna so jo raztresla, da je za hip pozabila na gorje, ki jo je zadelo. Kako slrašno je trpela, ko je spoznala, da se le liubka Nadgiè spremenila v zamorko Kiblšjo, kl je morala ohraniti svojo črno barvo in biti slepo pokorna nasilnemu gospodarju!... Večkrat je mislila na beg, toda Kornelija, kateri jo Je gospodar zaupal, je strogo pazila nanjo, tako da se skoraj ni mogla »"!'' mkamor. Vedela je, da če bi poskusila zbežati in bi se jI beg ponesrečil, bi življenje zanjo postalo še bolj neznosno. Zagrozili so jI da bi jo policija prav kmalu izsledila in privedla nazat. Ob sami misli na to io je prešinjala groza. Zato Kibišja ni niti malo mislila na beg, ko le popoldne korakala skozi mesto In nakupovala drobnarijo, katero JI Je naročila Kornelija. V mestu. kamor »o prihajali ljudje iz vseh delov sve-«n„?lena. .Erna1P?,t in "iena svilena progasta m, «e ll3[l "''"f nob2n? P^-ornosti. Kvečje- «e 1® k?mu čudno zdelo, kako da ima zamorka tako le,« modre oči. Toda saj se nikomur "'« rio». da ubo«o malo Nadglèvsak v1rrnomUJ^orsdkao9PremenÌi0 nieD° ^ bel° *>» _ "ala zamorka je nakupila vse, kar Ji je bilo se ^ Z ii, 80 ie, napoti,la protl c"> živce in ob nje pripravijo še moža. Navadno se pri vsem »blagostanju« še zadolže. Dokler je bila žena doma, so imele družine manj dolga. Gospa, potrudite se in napravite odkritosrčen obračun, koliko koristi in škode imate od vaše službe. Prepričan sem, da bo ško-la večja.' še večjo škodo sem opazila pri otrokih. Neki večer je vzel mož v naročje najmanjšega fantiča in se igral z njim. Otrok je naenkrat tako povedal, da nama je obema zaprlo sapo. ,Kje si to slišal?' ga je vprašal mož. Starejša dva sta mu pomagala: ,T»ko pravi naša gospodična in otroci na igrišču.' Mož me nejevoljno pogleda, da me oblije rdečica, on je bil vedno proti moji službi. Vest me je vznemirjala. Saj ne poznam več svojih otrok. Kdo ve, kakšno semo je nekdo zasejal v njihova čista otroška srca. Tisti večer sem prisedla k možu in ga pro-Sila odpuščanja. Nisva mnogo govorila. ,K«j praviš, ali naj pustim službo,' sem zašepelalu. ,Da, draga moja,' mi odgovori in me tesno objame, česar že dolgo ni storil. .Najini otroci morajo dobiti svojo mamico nazaj, tudi jaz bi spet rad zdravo in veselo ženico.' Pobožal me je z obema rokama in me poljubil na čelo. .Svečenica se vrača v svetišče," je rekel napol v šali, napol resno in oči so se mu za-solzile. .Spet bo v svojem domu varovala ogenj, ki ga je zanetil Bog. Naslednje jutro sem odpovedala službo. Odslovila sem tudi vzgojiteljico. K<) bi bile ve videle veselje otrok, ko sem prišla zadnjikrat iz pisarne. Mislila sem. da bodo kar iz kože skočili. .Mamica bo doma!' so vriskali v altih in sopranih od prevelike blaženosti. šele tedaj sem videla, kako zelo so me pogrešali.« Ta dogodek so poslušalke različno sprejele. Prva se oglasi teta Ana. »Tvoj mož ima čisto prav. Mati je čuvarica domačega ognjišča, zapustiti ga sme le v najskrajnejšem primeru.« »To je obrabljene fraza, ižena, ki nima lastnega zaslužka, ni svečenica v svojem domu, ampak služkinja, v vsem odvisna od moža,« se vmeša Angela. Tela očitajoče zavrne govornico: »Imenuj mi poki ic, v katerem se ti ni treba podrediti. Ti si učiteljica, ali vedno soglašaš z načeli in načrti tvojih predstojnikov? Kolikokrat se moraš podrediti osebni volji in muham svojega ravnatelja. Seveda se ti zdi to samo po sebi umevno. V poklicu ;e človek vedno boli podrejen kot gospodinja, ki si svoje delo sama razdeli in ga opravlja z zavestjo da dela za svoje najdražje.« »Ljuba teta, gospodinjstvo danes ni več moderno,« jo prekine Angela. »Z modernimi pripravami za pospravljanje in 9 služkinjo se to igraje opravi. Seveda, če sta mož in žena tako razkošna, da hočeta imeti več otrok, je to že težje. NAŠI VELIKI MOZIE Oče Marko Pohlin Oče Marko Pohlin se je rodil leta 1735 v LJubljani in je vstopil dvanajstleten v samostansko šolo bosih avguštincev (diskalceatov) v Ma-riabrunnu pri Dunaju. Ko je dovršil bogoslovne nauke, se je vrnil leta 1763 v Ljubljano in tu deloval izprva kot prazniški, pozneje kot nedeljski pridigar in vikar diskalceatskega samostana, ki je 6tal v ljubljanskem predmestju >na Ajdov-ičini«, nasproti sedanje krčme pri »Figovcu«, tam, kjer je kavarna »Evropa«. Bosonogi avguštinci so Jmeli med tedanjimi ljubljanskimi redovniki naj-odličnejše ineslo ter so uživali zaupanje in naklonjenost ljubljanskega prebivalstva. Nato je Pohlin odšel na Dunaj, kjer je ostal šest let in je opravljal službo bogoslovnega učitelja v redovni šoli. V tem času si je Pohlin zelo razširil obzorje in poglobil izobrazbo. S številnimi učenjaki redovniki je navezal stike, tako da je kmalu postal v teh krogih zelo znana osebnost. Spomladi leta 1781 se je vrnil kot subprior rlnačelnik samostana) v ljubljanski samostan. isto leto je vnovič oživela akademija delovnih mož (academia operosorum) in videti je bilo, da bo na novo vzcvetelo slovstveno in znanstveno delo. Toda med Pohlinovo odsotnostjo so se razmere zelo spremenile. Med duhovščino se je za-2ela širiti kriva vera, janzenizem imenovana, ki je s svojo strogostjo dušila pravo ljudsko pobožnost, ki izvira iz zdravega verskega čustva. Jan-zenisti so skušali zatreti bratovščine, romanja, iaščenje farnih patronov. Nenaklonjeni so bili tudi redovom. Glava slovenskih janzenistov je bil ljubljanski škof Herberstein, ki je delal skupno s tedanjim avstrijskim cesarjem Jožefom II., ki je hotel uresničiti celo vrsto verskih novotarij. Janzenizem in jožefinizem (po Jožefu II.) sta pri nas čisto zatrla bogato kulturno delo slovenskih redovnikov. Mnogi samostani so bili razpu-Sčenl, tako tudi ljubljanski diskalceatski. Oče M. Pohlin, ki je bil eden izmed voditeljev proti-jožefiniBtičnega in protijanzenističnega duhovni-itva, se je dve leti pred razpustom ljubljanskega samostana umaknil na Dunaj (leta 1784), od tu pa v Mariabrunn, kjer je umrl leta 1801. Oče Marko Pohlin spada med naše najplodo-vitejše slovstvenike; pisal je v slovenskem, nem-ikem in latinskem jeziku, izdal je do 20 knjig ln mnogo jih je zapustil v rokopisu. Bil Je tudi eden naših največjih preporoditeljev in vse kaže, da je bil on začetnik mogočnega slovenskega narodnega preporoda, ki Je naše ljudstvo prebudil ln izoblikoval v zaveden in enoten narod. Oče Marko Pohlin je bil prepričan slovenski rodoljub, ki je vneto budil naša narodna čustva; bil je eden tistih, ki niso omejevali naše narodne kulture le na jezikoslovje in književnost, ampak je Stel k slovenski kulturni skupnosti tudi številne znanstvenike, modroslovce, bogoslovce, ki so — čeprav so pisali v tujem jeziku — izšli iz naše narodne srede in so to sredo tudi oblikovali. M. Pohlin je polagal temelje naši široki ljudski prosveti, našemu jezikoslovju in končno tudi našemu posvetnemu pesništvu. Napisal je 14 nabožnih knjig, nekatere so doživele po več izdaj, med molitve Je pogostoma vpletel pobožne pesmi, opisal Je življenje svetnikov, priredil katekizem in postne evangelije. Lotil se je poljudno-poučnega in kratkočas-nega slovstva. Da bi »kranjski otroci, ki drugega jezika kakor kranjskega govoriti ne znajo«, ne ostali brez uka v računstvu, je napisal prvo slovensko računsko kniižico. Zavedal se Je, »da ima vse svoj čas — tako je tudi čas smejati se in veselega srca ali dobre volje biti in imeti veselje z rečmi, ki ne žalijo ne Boga ne bližnjega«, — tako smo dobili drobno zbirko »Kratkočasnih ugank in čudnih kunštov«, »ki nas v eni ali drugi stvari poduče, tupastim zbrusijo in pamet Kupujte knjige »Slovenčeve knjižnice« po trafikah in kioskih, kamor smo jih poslali. ubrišejo«. Po nemških knjigah je priredil zbirko veselih, žalostnih in ukapolnik dogodkov »kmetom za potrebo in pomoč«. Pohlin je izdelal tudi slovnico in slovar slovenskega jezika. Ker je bil otrok svoje dobe, je kakor tudi drugi tedanji jezikoslovci bil mnenja, da jezikoslovec sam iz svojega razuma postavlja jeziku slovnične zakone. Zaradi tega ni upošteval dovolj čiste kmečke govorice in je delal jeziku silo, s tem da je umetno pačil besede in krojil slovnico. Vprav to je bil tudi vzrok, da niso v 19. stoletju Pohlina dovolj cenili, kajti tedaj so vsi naši kulturni delavci silno pazili na jezik in se je pol našega kulturnega življenja vrtelo okrog jezikoslovnih vprašanj. Velika zasluga Pohlinova je, da je pri nas vzbudil zanimanje za posvetno pesništvo. Prve slovenske pesniške zbirke »Pisanice« bo izšle trikrat. Iz »Pisanic« je izšel Valentin Vodnik, ki Je v njih objavil več pesmi, med njimi tudi »Zadovoljnega Kranjca«. Iz Pohlinovega kroga je izšla tudi prva slovenska opereta »Belin«, ki jo je napisal diskalceat oče Dev, uglasbil pa učitelj Zupan. Poleg Kastelčevih in Pagtavčevih knjig so tudi Pohlinove imele na slovensko ljudstvo izreden in zavidljiv vpliv. Kljub temu, da Pohlin z mnogimi vrstniki ni poznal nikakih slovničnih pravil, niti pravopisa, kvaril jezik s primešava-njem tujk in je pisal v ljubljanskem narečju, so ljudje te knjige silno radi brali. Rabili so jih kot molitvenike in nedeljsko berilo, jih pogosto čitali in si posamezne odstavke dobesedno zapomnili. Knjiga je potovala iz rok v roke in se podedovala od rodu do rodu. Ljudem se je tako priljubila, da so se v domači hiši drug od drugih učili čitati. Po mnogih krajih so duhovniki z veliko vnemo širili te kniige. Vodnik piše leta 1798 v »Lublanskih Novicah«: »Očetu Marku smo hvaležni za več reči. On' je spet branje med ljudmi razširil. Od trideset let sem se Je skoraj vsak pastir in pastirica brati naučila. Še tik pred prvo svetovno vojsko so nekateri okraji prava staroknjižna najdišča, tako loška okolica, žirov-ski hribi, nakelska, predvorska in kamniška okolica.« — Iz tega si tudi lahko razlagamo pojav, da so v začetku 19. stol. na Slovenskem po kmetih skoaj povsod znali čitati, dasiravno ni bilo šol. Vse to nam priča, s koliko radostjo Je sprejelo ljudstvo domaČe slovenske knjige. Cenili so Jih tem bolj, čim redkejše so bile. S spoštovanjem so jih hranili na polici blizu svetih podob, ki so druga tik druge segale tja do kola, kjer je viselo sv. razpelo. Rod za rodom le prebiral te častite stare knjige, zajemal iz njih pouka in ljubezni do slovenskega jezika. Znamenito Pohlinovo delo je »Kranjska knjižnica« (»Bibliotheca Carnoliae«), V predgovoru obžaluje, da delo ni popolno; pove, da se je trudil dokazati: tudi Slovenci imajo svoje slavne može; naj sinovi in vnuki čislajo in nadaljujejo delo svojih prednikov. Spočetka je hotel po tva-rini razvrstiti pisatelje, potem pa se je zadovoljil s tem, da jih Je naštel vse po abecednem redu; končno je rodoljubni Pohlin vzkliknil: »Noben domačin ni dovolj izobražen, ki ne ve teh reči I« Podatki niso sicer popolnoma zanesljivi, a knjigi daje vrednost goreče rodoljubje, ki jo pre-šinja od konca do kraja. Ko se vprašamo po zglobljem vzroku Pohlinovega bogatega delovanja, moramo reči, da je njegova narodnostna delavnost izvirala predvsem iz treh vrelcev. Prvi vrelec je bila krščanska potreba slovenskega redovništva, da ljudstvo versko izobrazi in mu nudi zdrave in domače duševne hrane v obliki poljubnega verskega slovstva. Drugi vrelec je bilo že čisto rodoljubje, ljubezen do slovenstva, za katero se je bil vnel Pohlin na Dunaju, ko je prišel v stik s češkimi narodno-prosvetnimi stremljenji. Tretji vrelec pa je, kot vse kaže, splošno zanimanje za kmetsko ljudstvo, ki se je širilo z Dunaja pod vplivom tedanjih gospodarskih naukov, ki so učili, da je zdrav kmetski stan edina gospodarska podlaga države. Pol skozi stoletiu -ls- Benedikt XV. in svetovna vojna Benedikt XV. je zasedel papeški prestol ob začetku svetovne vojne 3. septembra 1914, prenehal pa je vladati 22. januarja leta 1922, ko 6e je vojna sicer že končala, toda Evropa je bila še vsa pretresena zaradi političnih sprememb in je silno trpela zaradi gospodarske krize. Doba njegovega vladanja je bila za ves svet ena najbolj žalostnih in težkih. Toda Benedikt XV. je bil kos svoji nalogi. Z dostojanstvom je znal prenašati težave in jih premagati s pomočjo globoke žive vere. Zunanjoßt papeževa nikakor ni bila privlačna. Bil je majhen skrivljen, njegov obraz je čisto otroški. Po zunanjem videzu gotovo ni bil primeren za vojaka. Toda globoke in živahne oči so pričale o njegovi izredni bistroumnosti in prevdarne-n razumu, kakršnega je potrebovala doba, v kateri je vladal in proti kateri se je moral boriti z orožjem miru. Za 6vojo nalogo 6e je temeljito pripravil, ko je bil državni tajnik Leona XIII. Kot namestnik »Kneza miru« se je z vsemi silami trudil, da bi svetu priboril mir. jasno je mogoče to spoznati že iz njegove prve okrožnice, v kateri je točno pojasnil napake, ki 60 povzročile vojno. Pceebno nt 'dva načina se je trudil, da bi izvedel 6Voj program: s tem, da je skušal lajšati trpljenje, ki ga je povzročala vojska in s tem, da je skušal pospešiti zaključek krvavega obračunavanja med narodi. Prvi del papeževega dela je povsod žel odobravanje in priznanje. Delo, ki ga je izvršil vatikanski urad za vojne ujetnike, ki ga je ustanovil Benedikt XV. je bilo ogromno. Poleg tega se je papež osebno ali po svojih diplomatskih zastopnikih trudil za izmenjavo ujetnikov, za oprostitev talcev, za dopisovanje in preskrbo z živili v zasedenih pokrajinah, za pokopavanje padlih vojakov, za preprečitev bombardiranja mest, za božično premirje. Nobenega koraka ni opustil, ki se mu je zdel količkaj uspešen. Benediktovo prizadevanje, da bi pospešil sklenitev miru, je naletelo na huda nasprotovanja. Duhovi so bili preveč razburjeni, da bi papeževa prizadevanja mogla najti pravo razumevanje. Ena kakor druga bojujoča se 6kupina narodov je obtoževala papeža pristranosti, «prav se je trudil, da bi dejansko dokazal, da ni bolj naklonjen tej kakor oni skupini in da se dobro zaveda, da so njegovi 6inovi v obeh taborih. Vsak tabor je hotel, da bi papež obsodil nasprotnika in oba tabora sta se razburjala zaradi opominov, ki so veljali za obe strani. Sele nekaj let po vojni je bilo mogoče razumeti, kako nepristransko je bilo delo Benedikta XV. in da ga je pri njegovem delu vodila le ljubezen in čut za pravičnost. Neštevilna eo bila posredovanja in pozivi posameznim vladam in narodom. Najvažnejši je bil poziv z dne 28. julija 1915. poglavarjem bojujočih se držav in drugi z dne 1. avgusta 1917. Nobene prilike ni papež zamudil, da bi ne posredoval za sklenitev miru. Narodi so njegovo prizadevanje gledali z zadovoljstvom, politični voditelji pa neredko z nevoljo in nezaupanjem. Zato so 6e potrudili, da so izključili zastopnika Vatikana na mirovni konferenci. Tudi ko je bil mir že sklenjen, se Bened kt XV. ni nehal, truditi za blagor narodov. Zavedal se je, da mir, ki je bil sklenjen v Vereaillesu, ni imel dovolj trdne podlage, da bi mogel biti trajen. Ko je 22. januarja 1922 kardinal — penitenci-arij prosil umirajočega papeža Benedikta XV., naj blagoslovi svoje sorodnike se ta ni niti ganil; zdelo 6e je, da ga sploh ne sliši. Ko pa mu je dejal: »Svetost, blagoslovite narode, k' hrepenijo po miru,« je papež odprl oči, dvignil nekoliko roko in trikrat naredil znamenje križa. Bil je to zadnji blagoslov in zadnja zavedna kretnja. Kupite »Slovenčev koledar« ! Dobite ga po vseh knjigarnah in trafikah. Velika knjiga - polna zanimivosti -stane le 20 lir. U NASE MlAlSE PRIREJENO PO ITEVENSOfio Ko sa jo zdanilo, je Janko od daleč opazoval čudno sprehajanje »Lustavice«. Zdelo se mu je silno zabavno. Nenadoma pa jo je veter zanesel naravnost proti njemu. Komaj se mu je te posrečilo zgrabiti za vrv, po kateri je že ponoči plezal na ladjo. Valovi pa so zajeli njegov čolnič in ga prevrnili. Spretno jo splezal na krov in stekel k glavnemu jamboru ter snel z njega črno zastavo morskih razbojnikov Kako se je pa začudil, ko je nenadoma zagledal na krovu oba mornarja, ki 6ta se prejšnji večer borila v kabini, ležeča sedaj na krovu v mlaki krvi. Eden izmed obeh je bil mrtev, krmar pa je Se dajal znake življenja. Janko mu je takoj priskočil na pomoč in ni trajalo dolgo, ko se je ranjenec zavedel. Toda namesto, da bi bil dečku hvaležen za pomoč, je hotel zahrbtno planiti nanj in mu zasaditi nož v hrbet. Janko se mu je spretno izmaknil in stekel preko krova. Ker ga je pa krmar zasledoval, je splezal na glavni jambor. Krmar je skušal splezati za njim in v divji jezi zagnal svoj nož proti dečku. Zadel ga je v ramo. Janko pa je 6koraj nezavedno sprožil oba samokresa, katera je medtem potegnil iz žepa. Ena izmed krogel je smrtno zadela zasledovalca, ki je zakrilil i rokami in padel v morje. Snel le Irno zastavo.. Stekel le proti kraiu, kjer ,o se utaborlll nleoovt priiatelii . "M i® Janko nekoliko opomogel od strahu ! in bolečine v rami, je splezal z ladje, ki je zaradi ' oseke nased a v pesku In stekel pro 1 kraju kje prej sporočiti, da je ladja zopet v njihovih rokah. XV11I. Jetnik morskih razbojnikov i Njegovi prijatelji so se umaknili iz trdnjave, ko so se sporazumeli s Slivarjem. Zdravnik j« v goščavi našel Klaža Grma in je po daljšem razgovoru i njim ponudil upornikom premirje. Uporniki so se radi sporazumeli, ker so vsi zboleli za mrzlico in so se jezili na svojega poveljnika, ki jih je speljal na led. Očitali so mu, da jih je privedel na ta otok umirat, da jiui je obljubljal zaklad, katerega sploh ni ali, ki ga vsaj ni mogočo najti. Prav v trenutku, ko Je dospel Janko, so se posvetovali, da bodo Slivarju izročili »črno znamenje«. In res so mu ga kmalu potem dali. Bil je to običajni okrogel kos črnega papirja, na katerem je bila napisana ena sama beseda: »Odstavljen«. S tem so mu hoteli povedati, da ga ne smatrajo več za svojega poglavarja. Ubogega Janka pa so hoteli takoj umoriti in so ga obtoževali vseh mogočih spletk. Toda Slivar se je potegnil zanj Branil ga je, kakor d£ bi bil njegov lastni otrok. Njegovo posredovanje je uspelo, ko je tovarišem pokazal zemljevid otoka in sicer oni, na katerem so bila zaznamovana mesta, kjer je bil zaklad. Bil je to zemljevid, katerega je Janko našel v kapitanovem kovčku. Slivar Je povedai, da mu je ta zemljevid Ir-ročil doktor Kopač, ko sta sklenila premirje. Janko Je preživel mirno prvo noč med roparji. Zjutraj pa se Je pred ograjo pojavil doktor Kopač, ki je prišel obiskat bolnike in bi obenem rad govoril s Slivarjem. Jankotu se je posrečilo govoriti na samem t zdravnikom in povedal mu je, kje je ladja, o kateri so mislili vsi, da je za vedno izgubljena. »Hvala ti, Janko,« je dejal zdravnik, »že drugič si nam rešil življenje. Sedaj pa pridi z mano. Kapitan in graščak bosta zelo vesela, ko te bosta zopet videla. Vsi smo bili zelo v skrbeh zate, ko si tako skrivnostno izginil.« »Zelo rad bj šel z vainl, gospod doktor, toda dal sem častno besedo, da se ne l>om oddaljil in le s tem pogojem so mi dovolili govoriti z vami.« Zdravnik ga je pohvalil in mu zagotovil, da bo posredoval zanj. Sel Je k Slivarju in mu dejal: u *.V|' SteA.^odgovorni za življenje mojega mladega prijatelja. Ce boste pazili, da se mu ne zgodi nič zalega, bom poskrbel, ko se vrnemo v domovino, da vas ne bodo obesili.« »Hvala vam, gospod doktor,« Je dejal Slivar, vidno ganjen. »Lahko se zanesete name. Mnogo Ji 6 ml, Je- da se Izognem vislicam, kot pa da bi ves zaklad prišel v moje roke « „ ' ? arn 86 zaklada tiče, pa naj se vam ne mudi čenje | rlpravlieni morate biti tudi na preseno- Slivar Je zaman izpraševal zdravnika, o kakS- „n" ,Prern,e ?ni'h je e°voril 'n zakaj bi se jim ne smelo muditi, da bi odkrili zaklad. Povedal mu dà Uh JV^ofm tovarišem pokazal zemljevid in ,1 lÄl,"9,b0 Dlti dan več zadrže- zaklad " V"k r'*i-a aosne in gospodje, si ogledovali pri- Ìszne (obice na parniku ln se nato sprehajali po irovu sem in tja. Nekateri so stali ob ograji in mahali znancem, ki bo jih bili priSU spremit, v madnji pozdrav. Saj se odpravljajo na dolgo pot v llrni svet ln Bog ve. če se bodo Se kdaj vrnili. Med potniki, ki so stali na krovu in se ozirali na mesto, je bila tudi naga družlnica: Tonka, njen oče in mati. Nikogar niso imeli, ki bi jib bil spremil na ladjo, nikogar, ki bi Jim mahal v «adnji pozdrav. Vendar pa so tudi oni trije mahali a robci, ko se je začel parnik pomikati od obrežja, ln mati si je obrisala solze, ki so ji polzele po licu. Tako daleč v svet gredo in Bog ve, če se Se kdaj vrnejo. Tam zadaj je domača žemljica ln na njej majhna hišica, kjer so toliko časa tako srečno Uveli, čeprav so bili revni. Sirena je zatulila ln zdaj je tudi Tonka Jokala. Olej, že so na morju in veliko mesto Je le ie majhna lisa in obrežje Je Ie Se meglena črta. Zbogom, domovina! In veliki parnik Je na neizmernem morju le majhna neznatna lupina. IIL Deset dni so bili že na morju in bližali so se le ravniku. Enajstega dne pa se je veliki ocean, limo morje, prebudil iz spanja in se razjezil: »Kaj, še vedno ta umazana ladja pleše po meni. Kakor muha, ki se je vsedla velikanu na nos in ga zbudila iz lepih sanj. Čakaj, pokažem ti, lupinica, kdo sem Jaz! Zapojem ti pesem uspavanko, da jo boš za vedno pomnila 1« In veliki ocean se je penil jeze in začel grmeti z divjim glasom. Poklica! je grom, ki se je mahoma pripeljal na svojem vozu v oblakih. Poklical je bliske, ki so prižgali goreče bakle. Poklical Je vetrove, ki so napihnili Uca. Zgibal je »voje valove, da so se penili In se dvigali in w>pet padali v vodo. Mali valček se Je napihnil kot žaba v pravljici, postal |e velik kot vol. Se večji kot hiSa, večji kot najvišja gora. da se je takoj nato umiril ln napravil prostor novemu salu, ki se Je zopet napihoval in divj-l. Nastala Je nevihta na morju. Ladja je plesala na morju kakor neznatna lupinica. Zdaj jo je morje dvignilo visoko v zrak, zdj zopet jo je spustilo, da je padla v neizmerno globino in že je bilo videti, da je ne bo več na povräje. Pa se je zopet prikazala, se vedno znova dvigata in padala. Potniki na krovu so se opotekali kakor krogle, dokler ni prišlo kapitanovo povelje, da morajo vsi v ladjo, da jih valovi ne odnesejo. Tudi Tonka se je z očetom in materjo tiščala v mali kajuti in molila, naj jih Bog varuje v tej silni nevarnosti. Tedaj pa je mahoma zatulila 6irena in dala potnikom znamenje, da morajo vsi na krov. (Nadaljevanje prihodnjič.) Igrajmo se! Voščene lutke. Zimski večeri so dolgi in očka in mamica večkrat ne vesta, kaj bi z vami počela, ker ste tako nemirni. Starih iger se naveličate, novih pa ne znate. Zato vam boin danes povedala za novo igro, s katerO se boste lahko dolgo zamudili, zraven boste pa še prijetno urico pripravili vsem domačim. Mamo prosite, naj vam posodi staro rjuho ali odejo. Z njo si zagradite kak kot v sobi ali kuhinji; to je zdaj vaš kabinet. Vanj postavite stole, na te pa se vsedejo igralci. Vsakemu določite vnaprej njegovo vlogo. Prvi naj bo morda čevljar, ki v taktu vleče dreto in pri tem kima z glavo. Drugi naj bo požeruh, ki odpira usta in ckuša na povelje požreti krompir nasajen na vilice. Tretji naj predstavlja njuhajočega, ki v taktu nosi tobak v nos in pri tem vsakikrat povesi glavo kakor bi kihal. Drugi igralci bi bili še: bralec časopisa s papirnatimi očali, nočni čuvaj z rdečim nosom in s čepico s čopom, kuharica, ki melje kavo itd. Zelo dober je tudi mojster, ki vleče vajenca za ušesa, pri čemer se le-ta strahovito pači. Vse te voščene lutke morajo biti tako razvrščene, da se ne suvajo med seboj ali se ovirajo v kretnjah. Ko pozvoni zvonec, se zastor dvigne in vodja igre ima na zbrane približno takle nagovor: »Spoštovana gospoda, vstopite prosim! Videli boste prekrasne voščene lutke, ki na povelje kažejo svoje umetnije. Prosim pa, da ne delate medklicev, da ne motite te veličastne predstave !« Nato stopi vodja za sleherno lutko in jo »navijec. Nato zakliče: »Naredi« in voščene lutke pričnejo razkazovati svoje umetnije. Navzoči morajo zdaj uganiti, koga vsaka lutka predstavlja. Kdor najbolje zadene, dobi pripravljeno darilo, oreh, slaščico itd. Besedna uganka Z » znači pesek ali ribo, z I vsem nam ljubo je drevo, z i mraza nas in vetra brani, z p dim zdaj piha, zdaj vodo. •tsdtd 'Bdtg 'udn 'Bdiš :aa)t?«{f Morda še ne ves? Najbolj razširjen koledar na svetu je ki« tajski, ki ga tiska vsako leto državna tiskar» na v Pekingu v 18 milijonov izvodih Za Ki» tajce je ta koledar nezmotljiv vir in ljudstvo je zaverovano vanj kakor v čudeže, ki mu jih oznanjajo najstarejša ustna izročila. * Medved je edini sesalec, ki nima slepiča * Rokavski preliv so preleteli prvič 1. 1785 z balonom. Komarjeva samica lahko leže jajca geta takrat, če se je napila človeške krvi. • Neki angleški kemik je pred leti izumil način izdelovanja stekla in šip iz sladkornega sirupa. Te šipe imajo posebno prednost v, tem, da skozi nje veliko bolj prodirajo ultra» violetni žarki sonca kakor skozi navadne šipe« • Ljudje niso edina bitja na naši zemlji, ki si znajo graditi umetna stanovanja. Tudi nekatere živali so v tem prave veščakinje. Po» sebno poljske miši, ki jih gotovo vsi poznate,, se odlikujejo v stavbni stroki po svoji iznajd» ljivosti in bistroumnosti. Te živalce žive vedno v družinah po več članov skupaj kakor mi ljudje. Vsaka družina si napravi pod zemlja ugodno stanovanje, ki je s hodniki in rovi zvezano s sosednjimi stanovanji. Preko poletja si poljske miši izkopljejo v bližini svo» jega stanovanja pravcata skladišča in jih na» polnijo z jabolki, klasjem, žitnimi zrni in dru» go hrano; posebno pa se založijo z orehi in lešniki, katere zelo ljubijo. V prostorih, v ka» terih prebivajo, si napravijo udobne posta» ljice iz volne ali iz perja in tu v miru priča» kujejo pomladi, ki jih zbudi k novemu živ» ljenju. * Včasih so mislili, da je kratkovidnost posledica obilnega duševnega dela omikanega človeka. Zdaj so pa dognali, da so tudi nekatere opice že od rojstva kratkovidne. • Bajna dežela je republika Honduras v, Srednji Ameriki. Tam imajo srebrn hrib, zlato reko in železno goro. Srebrn hrib se imenuje rudnik GÌ Rosario. Zlata reka je Guyape s pritoki, ležišča zlata se vlečejo ob obeh bregovih in daleč na obe strani. V osrčja dežele se dviga železna gora, ki daje magne-tično železo najboljše vrste. Dežela pa ima' poleg tega še 700 rudnikov, kjer pridobivajo svinec, železo, srebro, zlato, kaolin, cink, nikelj, marmor, sadro, premog in asfalt. Tujka »rubrika« prihaja od latinske besede »rubrica — rdečilo«, zakaj napise so v starih časih slikali izključno le z rdečo barvo. Tudi stari prepisovalci knjig so najrajši barvali »a-četne črke rožnih poglavij z rdečo barva Mail oglasnik Pristojbina ia male oglate te plaiuje naprej. Korenjevo seme konoplje, buine peska, satatno seme In vsakovrstna druga temena kupi vedno po naj-vUJl dnevni ceni tvrd-K» Fran P o g a 4 n 1 k, Ljubljana, Javna skia' dläfa. TyrSeva c. >1 Lastniki »Dwringt-kosilniel Izkoristite rimski čas ko Se nt dela na polju za ureditev svojih kosilnici Vsi nadomestni deli za »Deering.-kosilnice so dospeli ti tovarne ln Jih dobite v železnim Fr. Stupita, Ljubljana, Gosposvet-ska cesta 1. Prazne steklenice vinske, vseh vrst. vsako količino, plačamo najbolje. Rupena. Tavčarjeva 6. teL i8-47. Fige in brinje žganj ekuho ima stalno na zalogi tvrdka Ivan Jelačln v LJubljani. Aškerčeva 1 Krave tretjim teletom, ali brez. prodam. - Novak Jože, Ponova vas S, posta Grosuplje. ISO lir tedensko lahko vsak zasluži a prodajanjem atl Izdelovanjem. • Pošljite znamko za odgovor. Josip Batic, Ljubljana VII. K metko dekle do 1« let staro. Iščem k otroku in pomoč v gospodinjstvu. - Roža Kaplan, Br-g !. Ljublj. Robidav list lahko nastrate vso zimo la (toma sušita. Kupuje ln na;boi;te plača vedno Grom Jože. Ljubljana. Tr-ža.lka cesta II. Zdravilna zelišča vseh vrst kupuj« to plača najboljše Grom Jote, Ljubljana, Tržaška cesta 1L Leseni pod ln dve supi, v§« krito a opeko, prodam. Carin. Zg. Hrusica 1L Posta Dobrunje. Krojaški šivalni stroj »Singerc. z okroglim čolničkom, naprodaj. -Florijanska ulica 10. mlekarna. Robidovo listje 8e Je čas aa trganje robtdovega listja. Zeleno natrgano ji lepo sušeno ki pl vsako količino Fran Pogačnik, Ljubljana. Javna skladišča, TyrSeva e. II Šivalni stroj »PfafU ki Stika ln Ima tudi aparat za »Stofanje« nogavic, naprodaj. -Beethovnova ulica 11, II. nadstr levo. Kože domačih zajcev, veveric. liste, dihurjev, kun In vider, kupuje L. Rot krznarstvo, Ljubljana, Mestni trg S. Fige ca žganjekuho dobite najceneje pri Ant Kri-sper, Coloniale, LJubljana, TyrSeva c. SI Hlapca na kmetijo sprejmem. S lamo remico in gepelj v dobrem stanju, prodam. 2abjek Franc, Rudnik 1*. LJubljana. Dekle sprejmem na kmetijo. Gregorič, Sp. Hrusica Stev. 8. prt Ljubljani. Fanta ali dekle ISčem za kmečka dela. Babntk, česnjlce T, posta Dobrunje. Prašička 5 mesecev starega, za rejo. težkega 60 kg, v bllž. LJubljane prodam Naslov v upravi lista. čevljar, pomočnika sprejmem za staro ln novo delo. - Ponudbe na upravo Usta pod »Novo raestoc st. 227. Dinamo znamke »Siemens«. 115 Voltov, 1400 amper v dobrem stanju, ugod. proda jl Janes Smrtnik, Dragomer 17, p. Braso vi ca. Fanta S rsveil ti vin t. In de-kSa za rta blsna dela, - Ižanska Ita ur Kravo t teletom prodam. Naslov v upr. Domoljuba pod st. 258. Učenko takoj sprejmem v večjo kuhinjo v Ljubljani proU polletni učni dobi, brezplačni hrani In stanovanju. Ponudbe upravi tista pod : Kuh. učenka, it. 157. Javorjeve hlode in deske kupuje Krit Franc, mizarstvo, Vrhnika -idrijska cesta I. Pošteno dekle deta voljno, iščem za vsa gospod, opravila za boljšo hI So. - Ponudbe na upravo Domoljuba .Do 100 lir«. Zahvaljujemo so najiskreneje vsem, ki so izkazali našemu pokojnemu očetu Jožefu Zajcu zadnjo čast in spoštovanje. Posebno smo dolžni izreči prisrčno zahvalo domačemu g. iupniku za tolažilne obiske med boleznijo, vsem dragim vaščanom, ki so pokojnega očeta tako radi obiskovali in ga tolažili, r- Končno se zahva-Ijujeno vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so našega očeta v tako obilnem Številu kropili in molili za pokoj njegove duše. Naravnost ganila nas je tako lepa udeležba pri pogrebu. Pozabiti ne smemo zahvaliti se iskreno vsem udeležencem pogreba z Mlačevega in drugih vasi. ßog naj poplača vsem skupaj! — Spominjajte se našega dragega očeta v molitvi I Velika Rafna, 12. januarja 1942. Žalujoči otroci. Mokronog. Farno življenje v letu 1941 Je bilo sledeče: oklicanih je bilo 25 parov. Doma je bilo poročenih 17 parov, drugje pa 4 pari. Rojenih je bilo 43 otrok, doma 37, drugje pa 6. Od teb je bilo 23 moškega in 20 ženskega spola. Umrlo jih je v preteklem letu 30, doma 28, drugje 2. Od teh 14 moških in 16 žensk. Farni prirastek znaša torej 13 oseb. Sv. obhajil je bilo podeljenih Jedilno olje nadomestek si lahW> pripravite sami z na5im preizkušenim praškom „Amlsan". — 1 zavitek Amisana zadosiuje za I in pol litra oljnate mešanice in velja L. 1.50, po pošti L. 250. — Denar morate poslati v naprej. Navodilo je zraven. Prodaja drogerija Kait. ljubljaaa. hdovtka al. 1 Na deželi pa zabtevajte Amisan prašek pri Vašem trgovcu ali zadrugi. okrog 18.000, to je 4000 več kot v letu 1940. — Nedavno je preminila v 79. letu starosti vrla katoliška žena Ana Kumar, bivša dolgoletna babica. Bila je znana daleč naokrog, kar je najlepše pokazal njen pogreb, katerega se je udeležilo zelo veliko ljudi. — Na Logu pa je umrl tudi v 79. letu starosti znani katoliški mož Anton Kovačič, ki Je imel tudi zelo lep pogreb. Naj da Bog obema zasluženo plačilo in večni miri — Prišel je čas, ko se običajno naročajo novi časopisi. Naročite se po mogočnosti na naše časopise: »Slovenca«, »Slovenski dom«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« ter obnovite čimprej naročnino. To storite lahko tudi pri krajevnem zastopniku Antonu Strupku, ki ima v zalogi tudi knjige »Slovenčeve knjižnice«. Brzoparllnlke. gnojnUne Črpalke, Gama, z 10 letno garancijo nudi Podržaj Ciril. Ig 147 pri Ljubljani Novo m'-sto. V »Slovenčevi« podružnici v Novem mestu je bilo zadnje čase veliko povpraševanje po Jalnovi povesti »Trop brez zvoncev«, ki je izšla kot prvi zvezek Slovenčeve knjižnice. Vsem sporočamo, da je prvi zvezek spet dotiskan in da ga morejo dobiti v novomeški podružnici, kjer se dobijo tudi zadnji rije zvezki: Pravljice, Mož, ki je oropal mesto in Pokojni župnik Kampen«. Vsaka knjižica sta- c i i / ~ lz Sr.b.'Je se Je T Novo mesto preselil veterinar g. Milan Dolenc, ki bo izvrševal STOJO prakso. Stanuje na Glavnem trgu 13. ,. ^ ,Pri. Somberkn. Ono nedeljo smo pokopali najstarejšega tarana - Logarjevega očeta (Jožeta Kastel,ca) iz Uga. Bil je do zadnjih dni r'V1 ,Vlg°l> je svoje otroke v pravem kronskem duhu. katerih vsak zavzema sedaj v življenju važno stališče. Posebno njegov sin Anton, ki je župan v naši občini. Tudi na tem me- ' — Ji J/ Preiikušeo redilni prašek „Redin" za pratile Pri malih prašičkih pospešuje Redin prašen hitro rast, krepi kosti in |ih varuje raznih bo-lezni. Večji prašiči pa se čudovito hitro redito in do-bro prebavlja'o. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. L. 5-, po pošti L. », 3 zav. po pošti L. 19--, 4 zav. po pošti L. 24'-. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite piavi Redin se dobi samo z gornjo sliko. Prodala drogerija Ka«. Ljubljana. Židovska ul.t Na deželi pa zabtevaite Redin pri Vašem trgovcu ali zadrugi, ker si orihranite poštnino. Naročniki iz Tržaške in Goriške province morajo poslati denar vnaprej. stu izrekamo g. županu globoko sožalje. V drugič so zajokali zvonovi še isto nedeljo: Sajtalov oče je umrl. Dolgo je bolehal in trpol vdan v voljo božjo. — Vse pa je pretresla strašna novica, ki se je kot blisk raznesla na starega leta dan zjutraj, da je Anton Maver p. d. FarazeS Tone padel na podu in se ubil. Kar verjeti nismo mogli, saj je bil poln moči, zdravja in načrtov za življenje, pa je v najlepši tantovskl dobi cx'-šel tako nenadoma od nas. Kako priljubljen je bil daleč naokrog Se v drugih farah, ie pričat njegov pogreb, kakršnega ne pomnimo. Od vseh Slivovko, hniSevec, pelinkovec in rum al lahko prav poceni Minai napravit«. 1 steklenica naše umetne esence za napravo 5 litrov «li-vovke, bruševea, pelinkovca ali ruma stane L. 15 -, po pošti L. 21"—, 2 steklenici po pošti L. 86"—. 3 steklenice po pošti L. 51-—. Točna navodila na vsaki steklenici. Prodaja drogerija Kaac. Ljubljaaa. Židovska ai. 1 strani ao prihiteli prijatelji in znanci, da blagega Toneta spremijo na zadnji poti v boljše novo leto. Venec ze vencem se je pomikal na pokopališče za zastavo Marijine družbe. Štirinajst vencev so oskrbeli naii tantje. Prt odprtem grobu se je v imenu vseh poslovil od Toneta naš g. kaplan in v pretresljivih besedah očrtal Tonetovo življenjsko pot. naš odlični pevski zbor mu Je zapel trt presunljive pesmi. Nobeno oko ni ostalo suho ob izgubi tako zavednega Marijinega družbenika. — Naj mu bo žemljica lahka t Domačim pa iskreno sožaljel Črni gaber Kupim vsako množino do ugoini ceni Ponudbe Je potrebno poslati takoj na npravo «Domoljuba* pod številko 181B2. Zakai psi tuliio. Psi pričnejo poeostoma tuliti, če zasliši io glasbo. Neki pariški živino-zdravnik poiasniuje to s tem. da ni morda glasba pasjim ušesom neugodna, temveč da je samo pranagon. ki pripravlja pse do tega. da se oglašajo. Ko so bili psi še čredne živali, so imeli zelo razvit čut skupnosti in kadar se ie oglasil pes vodja, so zatulili in zalajali paC tudi vsi drugi. To ie pojav, ki ga opazujemo še danes pri vaških pseh. ki pričneio laiati vsi na mah. čim se eden med njimi oglasi. Glasba pa vzbuia v pseh na podoben način stari nagon skupnosti, ki se izraža s tuljenjem, JABLIN • Jabolčnih za izdelavo umetne domače pijače Vas alane za 50 litrov zavitek L. 11 40. po pošti L. 16'—, 2 zavitka po pošli L. 80 —, 8 zavitki po pošti L. 43 — Prodaja Drogerija Emana Ivan Kane • Lj.blj&nn • Nebotičnik »Domoljub« stane 20 lir za celo leto, za inozemstvo 3?Jlr- — :Dopise in spise sprejema urednštvo »Domoljuba«, naročnino, inserate in reklamacije pa uprava »Domoljuba«. — Oglasi se zaračunajo po posebnem ceniku. - Telefon uredništva in «prave t Stev. 40-04. - Izdajatelj: dr. Gregorij Pečjak, - Urednik: Jože KošUek. — Za Ljudsko tiskarno: Jože K ramarli.