Z VAM NUDI V VSEH ŽIVILSKIH	
poslovalnicah po zelo	
S Zadruga mozirje	UGOgIHIH CENAH |
U Sladkor 50/1 		04,80^ '
Garnitura skodelic za	/hi' * U
I belo kavo s podstavkom 6/1	869,00 / 1 / I p / ;]
Garnitura PVC doz s pokrovi 7/1 		.. _ A 1.549,00 U
D ZA BLIŽAJOČE ŠOLSKE DNI	^ \ j jf
U Otroški usnjeni športni copati (vel. 25-27)	2.069,00 1
Otroški usnjeni športni copati (vel. 28-34)	2.299.00 1
K Ženski usnjeni športni copati (vel. 35-39)	3.259,00 D
U Moški usnjeni športni copati (vel. 40-45)	3.519,00
A Prenosni dvojni radiokasetofon	>* |F
U TENSAI: samo 6.799,00	■
U MOŽNOST PLAČILA NA VEČ 03R0K0V 3REZ OBRESTI! ]	
	SE PRIPOROČAMO ]
/O	ljubljanska banka
	Splošna banka Velenje d. d.
	Velenje
HITRA IN KVALITETNA INFORMACIJA
Informacijski sistemi omogočajo hiter in kvaliteten prenos raznih informacij, ki imajo v sodobnem svetu neprecenljivo vrednost. LB Splošna banka Velenje d.d. je ena redkih slovenskih bank, ki svojim komitentom in tudi ostalim občanom ponuja kar dva sodobna info-sistema in sicer BBS in PHONEBANKING. Prvi sistem, BBS je zahtevnejši in posreduje informacije preko računalnikov, PHONE BANKING pa je enostavnejši in omogoča uporabnikom posredovanje informacij na dom preko telefonskega omrežja s pomočjo telefona. Na obeh sistemih so vam na razpolago različne informacije, kot so:
-	stanje na žiro ali tekočem računu
-	dnevni menjalniški tečaji
-	obrestne mere tolarskega in deviznega varčevanja
-	seznami menjalnic
-	odpiralni časi naših poslovnih enot...
-	kreditna ponudba za obrtnike in občane
BBS pa obrtnikom in podjetnikom omogoča tudi objavo raznih reklamnih sporočil.
Oba sistema sta uporabnikom na voljo 24 ur na dan, tudi ob nedeljah in praznikih.
Podrobnejše informacije o sistemu BBS dobite na tel. št. 859-106, interesenti za PHONEBANKING pa naj pokličejo na tel. št. 854-251 int. 221.
Savinjski Gaj
Veliko mednarodna roz/lovo
"CVETJE EVROPE"
z vrtnarskim sejmom I. 9. - 5. 9. 1995
* etnograf/ka roz/lovo / prikazom /torih obrti * roz/lovo in prodajo molih živoli * roz/lovo in prodajo čebelor/kih izdelkov v nedeljo ob 10. uri mo/o v kapelici /v. Valentino
N®slöVni@®
Puran
foto: Ante Blaževič
/Q
©
i)
11
Intervju: Mirko Zamernik, župan občine Luče
Lučki dan -
dnevi petja in sproščene domačnosti1
19. Ovčarski praznik v Šmihelu
nad Mozirjem
Savinjski gaj
pričakuje največjo razstavo v zadnjem desetletju
Gostja meseca:
Meta Malus - najbolj znana slovenska astrologinja
“b
Tri nove smrtne žrtve
v Zgornji Savinjski dolini
Urednikov k\a, ki
CÄ. .,
Tik pred koncem avgusta se vam, spoštovane bralke in bralci, oglašamo z zadnjo tako imenovano poletno številko. V mesecu septembru bomo vsebinsko zasnovo znova "naredili resno", kar pomeni, da bo čtiva za razvedrilo malo manj, nekaj več pa tekoče problematike, kateri pa se tudi julija in avgusta nismo mogli povsem izogniti.
Pravzaprav sem vas hotel na iztekajoče poletje opozoriti zaradi zaključka naše nagradne igre, ki vas je spremljala vse od 13- številke dalje. Vsak, kdor si želi preživeti čudovit vikend z najdražjo osebo v Vilah Terme v Zrečah ali v hotelu Planja B na Rogli, naj na dopisnico nalepi vseh pet delov fotograßje z zadnje strani Savinjskih novic in do 1. septembra pošlje na naš naslov. Nikoli se ne ve, morda bo sreča naklonjena prav vam! Ne verjamete? Poglejte, tudi za izlet zvestih naročnikov je bilo izžrebanih nekaj takih, ki so zatrjevali, da se jim je sreča na tak način nasmehnila prvič v življenju. In konec koncev je nagrad pet, zakaj ne bi bila ena vaša?
Z začetkom septembra pa se, kot vsako leto znova, začenja tudi šola. Otrok, ki bodo spet v vlogi šolarjev, bo na cesti več kot med počitnicami, kar terja od voznikov dodatno previdnost. Te res ni nikoli preveč. Zato naj tudi s tega mesta naslovimo apel na vse udeležence v prometu: pazite na najmlajše! Kajti še kako hitro lahko pride do tragedij, o katerih smo sicer poročali že v prejšnji številki, smrtni žrtvi pa sta terjali s časovno zamak nitvijo. Za nameček so svojo novo žrtev terjale še gore, kar je pomenilo, da so ugasnila tri mlada življenja.
Policisti stalno opozarjajo na potrebo po upoštevanju cestno prometnih predpisov, čestokrat pa to tudi preverjajo. Tako bo tudi prihodnji teden, ko se začne šola, kot zanimivost pa lahko povemo, da je bil medtem v dolini, "na obisku" tudi že laserski radar. Zapis o njegovi uporabi vam bomo posredovali v prihodnji številki, policisti pa bodo imeli do takrat obilo dela tudi z urejanjem prometa v času razstave v Savinjskem gaju. Organizatorji pripravljajo namreč največjo tovrstno razstavo v zadnjem dese tietju in ob lepem vremenu pričakujejo množičen obisk. Kaj vse si boste lahko ogledali, preberite v tej številki, besede pa so v primerjavi z lepoto cvetja seveda brez moči.
Torej, veselo na branje! Ne bom vam našteval, kaj vse smo vam tokrat pripravili, saj boste itak sami videli. Trudili smo se po svojih močeh, oceno pa nam boste prisodili sami.
Lep pozdrav v imenu celotne ekipe do naslednje številke!

cJ.
IMPRESUM
Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje.
GOSPODARSTVO
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje
Kaže na solidno
letino hmelja
V Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi so minuli ponedeljek pričeli z obiranjem hmelja. Obiranje bo trajalo predvidoma 20 dni, je pa čas obiranja odvisen predvsem od vremenskih razmer in od morebitnih tehničnih okvar na mehanizaciji.
Kot nam je povedal Primož Budna, vodja zadružne kmetijske proizvodnje, so letos posadili hmelj na 57 hektarjih v Moziiju, Spodnjih Po-brežjih, na Rečici ob Savinji in v Radmirju. Odločili so se za štiri sorte: aurora, savinjski golding, celeia in blisk. Za zdaj vse kaže, da bo letina solidna, čeprav tudi letos razmere niso bile najbolj idealne. Pomlad je bila namreč sorazmerno hladna, v juniju je sledil še en hladen šok, nato pa je bilo zgodnje poletje precej deževno. V drugi polovici poletja se je slika spremenila, nastopila je rahla suša, zato je bilo potrebno nekatere komplekse namakati. Sedaj je zaradi deževnega vremena možna okužba s peronosporo, kar bi
lahko povzročilo veliko škodo.
Precej težav so imeli letos v zadrugi tudi z obiralci hmelja, katerih mora biti za nemoten proces 78. Odziv z zavoda za zaposlovanje je bil izjemno slab, saj so za omenjeno delo od preko sto obveščenih brezposelnih zainteresirani vsega štirje. Nekaj obiralcev je seveda stalnih, nekaj je tudi domačinov, najbolj negotov pa je bil prihod obiralcev iz hrvaškega Zagorja zaradi znanih vojaških razmer.
Cene hmelja letos ne odstopajo bistveno od dosedanje ravni, zadružni pridelek “zelenega zlata" pa bo v celoti odkupilo podjetje Hmezad Export Import iz Žalca.
Franci Kotnik
1.	Obveščamo vas, da bo v okviru predstavitve dežele Bavarske v Sloveniji 28. in 29. septembra 1995 zasedala tudi Mešana komisija za sodelovanje med Republiko Slovenijo in Bavarsko. Program dela Mešane komisije za sodelovanje je na razpolago na Območni gospodarski zbornici Velenje.
2.	V Uradnem listu RS 42/95 je bila objavljena Odredba o določitvi carinskih izpostav, ki so pristojne za carinjenje kmetijskih proizvodov in živil. Odredba začne veljati 1. avgusta 1995.
3.	Območna zbornica za Pomurje organizira v sodelovanju s Trgovinskimi in industrijskimi zbornicami iz šestih madžarskih župnij (Pest, Csongrad, Baranya, Zala, Vas in Gyor megye) poslovno srečanje s poslovno borzo, ki bo v četrtek, 31. avgusta 1995 v Radencih.
4.	Poslovno srečanje z avstrijskimi podjetji bo 3. oktobra 1995 v okviru graškega jesenskega sejma.
5.	Gostinsko turistični zbor bo 24. in 25. oktobra v Radencih. V tem okviru bo 20 različnih tekmovanj in razstav.
Vse informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2 (Zavod za urbanizem Velenje). Telefon: 063/856-920 Telefax: 063/855-645.
Koliko "zelenega zlata" bodo letos obrodila zgornjesavinjska hmeljišča?
Adaptacya Ljubljanske banke v Moziiju
Za pogovor o adaptaciji prostorov Ljubljanske banke, Splošne banke Velenje smo zaprosili vodjo tehničnih poslov Franca Odra.
Projekt za prenovitev bančnih prostorov je bil izdelan že v juliju 94. Z izvajanjem gradbenih del so pričeli junija letos, ko so lahko odkupili še zgornje prostore poslopja. Dokončanje gradbenih del je predvideno za konec avgusta, v septembru pa se bo vršila montaža notranje opreme. Izvajalec gradbenih del je podjetje Cimperman d.o.o. iz Mozirja, notranjo opremo pa bodo nameščali delavci Stola iz Kamnika
■I



:



Dela na zgradbi Ljubljanske banke v Mozirju se počasi približujejo zaključku
in Primata iz Maribora. V začetku oktobra se bodo odprla vrata poslopja tudi za stranke Ljubljanske banke. Bančni prostori bodo varovani z najsodobnejšimi alarmnimi napravami z video opazovanjem, klimatizirani in opremljeni z agregatom za primer izpada električne energije.
Dvajset let stari bančni prostori so bili potrebni temeljite prenove, prav tako pa bo potrebno v skladu z zakonom urediti tudi parkirne prostore v bližini poslovne zgradbe.
Predhodno preselitev banke s komunikacijami in telefonijo v dvorano TVD Partizan so, kot je povedal Oder, izvedli v rekordnem času. To je v pičlih dveh dneh tako, da stranke niso občutile.
Renoviranje bančnih prostor-
ov je investicija v vrednosti 80 milijonov tolarjev, investitor pa je že omenjena Splošna banka Velenje.
Franc Oder je v nadaljnjem pogovoru obljubil, da bomo Zgomjesavinjčani še letos dobili v uporabo težko pričakovani bankomat. V septembru naj bi jih namestili v Lučah, Ljubnem, Rečici, Naz-arjah, Mozirju in Šmartnem ob Paki. V prvi polovici oktobra se bo vzpostavila komunikacija bankomatov. To predstavlja dokaj zahtevno nalogo, saj so telefonske linije slabe, vsak bankomat pa potrebuje svojo linijo povezano z Ljubljano.
Splošna banka Velenje bo v sodelovanju s Telekomom iz Celja poiskala tehnične rešitve za izpeljavo tudi tega projekta.
Slavica Slapnik, foto: TOP
utečenih kolesnicah. O vsem tem smo se je z nami pogovarjal prvi človek občine, župan Mirko Zamernik.
SN: Gospod župan, v bivši skupščini ste veljali za nekakšnega jastreba, z izredno kritičnim pogledom na delo tedanje občinske vlade. Kako se počutite v koži župana, torej v situaciji, ko sami predstavljate izvršno oblast, seveda v novih in drugačnih pogojih?
Zamernik: V bivši skupščini sem pripadal opoziciji in v tem kontekstu je potrebno razumeti moje delovanje. Moram pa jasno povedati, da smo v odnosu do države še vedno opozicija. V politiki je že tako, da včasih preprosto moraš biti jastreb, če seveda ostaneva pri vašem izrazu.
volji ljudi. Država bo morala svoj odnos spremeniti in prisluhniti predstavnikom ljudi, v kolikor ni njena tako pogosto poudarjena skrb za ljudi čista demagogija.
SN: Kaj pa cesta Ljubno -Luče? Pred kratkim je direktor Agencije Republike Slovenije najavil nov razpis za oddajo del na omenjeni trasi.
Zamernik: Res je in resnici na ljubo moram povedati, da mene osebno direktor Šajna ni ravno prepričal. Preveč tega je že bilo v preteklem obdobju obljubljenega in nazadnje beseda prelomljena. Iskreno upam, da misli država z javnim razpisom, ki je bil objavljen v 47. številki Uradnega lista (11.8.1995), resno. Gre za rekonstrukcijo ceste Ljubno -
Občina Nazaije
obvešča zainteresirane občane, da prijavijo ali pa potrdijo že oddano prijavo za:
1.	nakup telefonskega priključka (KS Nazarje na občini, KS Šmartno na sedežu KS Šmartno ob Dreti);
2.	nakup gredbene parcele - planirane potrebe za pet let (vse prijave oddajte na občini Nazarje);
3.	prodajo zemljišča za stanovanjsko gradnjo (ponudbe zbiramo na občini Nazarje).
Prijave oddajte do 11.9.1995.
Podrobnejše informacije lahko dobite na občini Nazarje - telefon: 831-411 ali 831-988.
Mirko Zamernik, župan občine Luče
Dvigniti kvaliteto življenja
Občina Luče, geografsko ne pa tudi statusno pretežno gorska lokalna skupnost, se mora od vsega začetka poleg tekočih vprašanj spopadati s kopico problemov, ki vendarle neposredno ne sovpadajo v občinske pristojnosti.
Tu gre prvenstveno za znan problem ceste Ljubno - Luče, nadalje nerešeno vprašanje Solčave, da ne omenjamo še vedno odprte postavke sanacije določenih predelov po poplavi. Vsemu navkljub se zdi, da teče življenje nekako, ali vedno bolj zopet po
Sami veste, da v tej naši pravni državi ni možno vedno s pravnimi sredstvi urejati nujno potrebnih stvari. Žal. Neki visok državni funkcionar je nedavno javno izjavil, da je županov preveč in ob tem očigledno prezrl, da smo, če nič drugega, župani voljeni po
Mirko Zamernik: "V politiki včasih preprosto moraš biti jastreb."
OBVESTILO VSEM ZAVEZANCEM ZA PLAČILO KRAJEVNE (TURISTIČNE TAKSE)
Vse zavezance obveščamo, da morajo nakazovati krajevno (turistično) takso na žiro račun občine, kjer imajo sedež svojih prenočitvenih zmogljivosti in sicer: MOZIRJE: 52810-840-079-32062 NAZARJE: 52810-840-083-32062 GORNJI GRAD: 52810-840-030-32062 LJUBNO: 52810-840-062-32062 LUČE: 52810-840-067-32062
V imenu županov: Jakob PRESEČNIK
Luče od km 4.240 do 7.000, v ta namen naj bi država namenila 300.000.000 SIT. Ob tem je potrebno poudariti, da bo javno odpiranje ponudb v septembru, ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 45 dneh po odpiranju ponudb, kar enostavno pomeni, da se letos na trasi ne bo premaknilo nič. Govorim s predpostavko, da bo pri razpisu tudi ostalo. Ob vsem tem se mi postavlja resno vprašanje, v kakšni državi živimo, da ni pet let po poplavah v stanju sanirati nekaj bornih kilometrov.
SN: Kaj pa delitvena bilanca premoženja skupne občine? Zamernik: Bojim se, da smo v preteklosti delali z javnimi financami kot svinja z mehom in da sploh ne bo kaj deliti. Poglejte samo sredstva solidarnosti, je sploh komu jasno, kje in kam so se porabila? Terjatve po podjetjih znašajo 91 milijonov. Ta denar je po mojem mnenju posojen za vedno. Če že vztrajate, moram reči, da ključ delitve še ni znan. Zagotovo pa rešitev delitve na podlagi števila prebivalcev ni realna in ne vzdrži. Kje so tu prevozi šolarjev, kje gozdne ceste in še vse ostalo. V primeru uveljvitve takšne politike se bojim, da se bodo začeli ljudje, tu mislim predvsem na mlade in perspektivne družine, odseljevati.
SN: Vprašanje zvez in zavodov.
Zamernik: Luče se vidijo v dejavnosti računalniškega centra za informacije. Dejstvo je, da Zgornjesavinjska turistična zveza dela slabo in da je prav na področju turizma vrzel največja. Sicer pa nameravamo financirati izključno lastna društva in to na vseh področjih. Le-ta naj po lastni presoji in potrebi povezujejo dejavnost navzven. Predvsem pa je potrebno stremeti za dvig kvalitete življenja. Za konkretno plačane zadeve bo pač potrebno zagotoviti tudi usluge, kar v preteklosti ni bilo vedno tako.
SN: Krajani Solčave so zadnje volitve bojkotirali in ostali brez predstavnikov v občinskih organih. Skratka -zahtevajo svojo občino. Zamernik: Vedeti je treba, da je zakon o ustanovitvah občin, katerega, mimogrede, podpira tudi opozicija v državnem
zboru, za formiranje samostojne občine Solčava ni ugoden. Ta trenutek je Solčava sestavni del občine Luče, zato je normalno, da razmišljamo tudi o njihovih problemih. Tako smo letos uspeli od države zagotoviti 21 milijonov za sanacijo Macesnikovega plazu, v prihodnjem pa je načrtovanih še dodatnih 67 milijonov za dokončno sanacijo tega plazu.
SN:	Kako	ocenjujete	poli-
tično situacijo v občini? Zamernik:	Prednost majhnih
občin je v tem, da se vsi dobro poznamo. Strankarstvo ni toliko prisotno v smislu operativnega reševanja zadev, zato tudi razna nesoglasja do sedaj niso bila prisotna. To velja tako za seje občinskega sveta kot za delo v sami upravi.
SN:	Kako	ocenjujete	prvo
polovico leta?
Zamernik: Vseskozi sem bil prepričan, da je ustanovitev novih občin nujno in kot tako pozitivno dejanje. Samo teh 90 milijonov proračunskih sredstev poglejte, pa boste videli, da v drugačnih razmerah in pogojih toliko denarja Lučam ne bi namenili. Da ob tem ne omenjam denarja za investicije, katerega do sedaj ni bilo v tolikšni meri.
SN: Številne obveznosti vam prav gotovo poberejo veliko tako imenovanega prostega časa. Kako gleda na vaše županovanje družina? Zamernik: Po izvolitvi sem še dva meseca opravljal službo v MGA-ju, vendar sem ocenil, da zaradi številnih obveznosti županovanja in službe ni mogoče uskladiti. Res je, da sem še relativno mlad, mlada je tudi družina, ki mojo odsotnost še kako čuti. Vendar, o tem bi moral razmišljati prej. Kljub vsemu naporu mi ni žal, se pa zavedam, da ni mogoče vedno in povsod vsem ustreči. Tudi sebi ne. Vidim pa ljudi, ki so globoko hvaležni za vsako pomoč in dejanje, ki jim lajša in pre-mošča njihove težave. S tem so poplačani tudi moji napori, ob takšnih trenutkih vem, da je vendarle vredna tudi ta žrtev.
SN:	Gospod župan, obilo
sreče pri vodenju občine in v zasebnem življenju vam želimo. Hvala za razgovor.
Edi Mavrič, foto: C. Sem
26.	Lučki dan
Dnevi petja in sproščene domačnosti
Nedeljska izdaja Lučkih dnevov je številnim obiskovalcem, ki so se, resnici na ljubo, nekateri tudi rahlo v dvomih, zbrali v idiličnem kraju Zgornje Savinjske doline, postregla z novo kvaliteto prireditve, ki je njega dni veljala za upravičeno vodilno tovrstnih prireditev v Sloveniji.
Lučani so dokazali, da znajo in zmorejo tudi pozabljati in iz negativnih izkušenj preteklih let graditi vrednote, na katere so lahko in upravičeno morajo biti ponosni.
Vsi, ki Luče poznajo tudi v dneh vsakdana, morajo potrditi, da je urejenost kraja zagotova ena njihovih prednosti, ki se je v dneh praznovanja samo še dodatno potrdila. Polni štanti raznolike ponudbe, vrhunska gostinska ponudba, neprisiljena prijaznost in narodopisni del, v katerem so se predstavili številni mojstri starih opravil, so pritegnili pozornost številnih obiskovalcev. Kot veliko mravljišče, kljub zgodnji opoldanski uri so bile Luče predpreteklo nedeljo. Od štanta do štanta si je bilo moč ogledati poučnost predenja volne, pletenja košev, vrtanja lesenih cevi, mlatenja
Pavlič mlajši je samo eden izmed "vlcarjev", ki so sodelovali, opremljeni kot v starih časih, v tem res enkratnem prikazu. Je eden redkih, ki še zna delati rižo. Kako tudi ne, saj je vsa leta delovne dobe "prigospodaril" pri GG Nazarje. Sedaj je invalidno upokojen, vendar bo pomagal, da se bo stari običaj ohranil in prenesel na mladi rod. Ponosen je tako kot njegovi kolegi, da je prav njim namenjena tako velika pozornost. Včasih, ko je šlo zares, ni bilo vedno tako.
Župan Mirko Zamernik je skupaj s sodelavci kazal resnično zadovoljstvo. Kako tudi ne, miselni zasuk, ena najtežje izvedljivih človekovih lastnosti, je za njimi. Ob bok zapisanemu velja postaviti vse ostale prireditve, ki so se v teh dneh zvrstile. Tako ne gre prezreti odprtega prvenstva
Prikaz plavljenja lesa po Savinji
žita, žganjekuho in še bi morali naštevati, v kolikor bi hoteli odtehtati trud in pripravljenost doprinosa slehernega k skupnemu uspehu. Vse skupaj so na pristen, tako doživeto lučki način popestrili godci s frajtonaricami in ostalimi instrumenti.
Ob vsem pa vendarle kaže postati pri izdelovalcih riže in plavljenju lesa - “vlcarskemu" običaju, katerega so stari lučki gozdarji na tako doživeto neposreden način zopet obudili v življenje. Resnično doživetje in največja zanimivost dne. Anton
Luč v tenisu, lučke karaoke so dokazale, da so Lučani res dobri pevci, pa turnir v malem nogometu, odbojka na mivki in še kaj se je odvijalo v tistih dneh. Seveda ne gre prezreti članov godbe iz Zabukovice in vokalni kvintet Svit iz Bevč pri Velenju. Vsi ti so v svojem delu poskrbeli, da je bilo v Lučah resnično prijetno. Pa še nekaj so Lučani dokazali, to pot predvsem sebi. Takšne in podobne prireditve so prvenstvo ljudje sami.
Edi Mavrič, foto: Ciril Sem
ih\	Tl-Uti,	/
,.l t ! i	4-UW	V
V Lučah so se zgodile
Luče
Prav lahko bi se zgodilo, pa se ven dai le ni. Namreč to, da bi po lanski resnični polomljeni predstavi LuČkega
dne, vsi, ki imajo ob tem kaj za poškiliti \r I:	naimliiMio puško v koui/o
Kdor pozna včerajšnjo zgodovino lega kraja in odnose, ki so po vodni katas-trofi zavladali med ljudmi, bi gotovo brez presenečenja sprejel tudi to dejstvo. Vendarle gre pri tem za zgolj površno oceno mentalitete prebivalcev Luč, ki se znajo dvigovati in padali samo in zgolj v lastni režiji. Seveda velja tudi obratno. Nihče jim namreč' ne more biti večji izziv kot sami sebi. Ob tem velja v pozitivnem kontekstu izpostaviti trmo župana, ki se je s svojimi sodelavci jasno zavedal, da je letošnje leto prelomnica. Gotovo ni pretirano lazmišljanjc. da se je prav na tej, včasih tako odmevni prireditvi, lomila v veliki meri nadaljnja usoda razvojnih lierspektiv in sposobnost medsebojno usklajenega sožitja, /.lipan Mirko Zamernik je bil uspešen, čeprav bo to nekoliko vnaprej lansirano tiditev dokazal prihodnji čas, predvsem pa Lučani sami.
i
globalno gledano (še) ni dosegel nivoja izpred nekaj let. Tudi v prihodnje ga bo težko. Vendarle je pri vsem tem ■ ■ i	;o-c se-
menje /a tem ponoven začetek stagnacije. To nenezadnje dokazuje Gornji Grad, ki je po letih silovitega vz|iona ostal čez noč brez narodopisne pri-reditve. Na videz, nepotrebna in zgolj za razvedrilo prireditev nosi v sebi globoke korenine in povezanost, ki postajajo očitne ravno ob neizvedbi. Razpoka 7a razpoko v medsebojnih odnosih.
' ■! ’	n ra:	j
kraj, v lem primeru pač govorimo o Lučah, malodane življenjskega pomena, da se je vsa zadeva ohranila pri življenju. Upravičenost razmišljanja o Lučah po Lučah bo tako kot vsako stvar postavil na svojo mesto čas, vendarle dosedanje izkušnje nakazujejo upravičenost takšnega razmišljanja.
F.di Mavric
Kako so v Lučah znova obudili "ofiranje"
Lučani so znani po tem, da znajo še kako nazorno in
doživeto v prikazni obliki običaje.
Ena teh je zagotovo "ofiranje", katerega so pripravili v sklopu kulturnih prireditev ob lučkih dnevih. Že skoraj pozabljen običaj "ohranja" je po besedah Valerije Robnik samo ena izmed mnogih možnosti iz bogate zakladnice ljudske in narodopisne zakladnice. Ponavadi so "ofirali" na predvečer go-dovnega dne in sicer z glasnim ropotom in truščem.
oblajati nekdanje šege in
jutru. Precejšnje število obiskovalcev si je z zanimanjem ogledalo lučke "ofi-ralce", predstavljali so jih pevci moškega pevskega zbora iz Luč. Svoje sta doprinesla še godovnika in sploh je bilo razpoloženje takšno, kot v najboljših izdajah Lučkega dne. Seveda pa ne kaže spregledati harmonikarjev in godcev, ki so s svojim nastopom dodatno razvedrili veselo razpoloženje. Tudi po zas-
Ofiranje po lučko
Po navadi je godovnik ta ropot pogasil, saj jih je poškropil z vodo. Vse skupaj je bilo podkrepljeno s pesmijo, vedrim razpoloženjem in rujno kapljico, saj se je druščina ponavadi razšla šele proti
lugi neutrudnega "kapelnika" Breznikovega Guština, ki je svojo vlogo odigral več kot odlično.
Edi Mavrič, foto: Ciril Sem
IZ OBČIN IN UPRAVNE ENOTE_______
Računalniški informator predan namenu
Gotovo najpomembnejši do- priložnostnem skeču, vendar godek v dneh praznovanja velikokrat brez pravega učin-Lučkega dne, še posebej v ka. Sam računalnik je prire-smislu nove pridobitve, po- jen’ tako, da bo lahko slemeni otvoritev računalniškega hemi, tudi tehnično manj informatoija pred stavbo lu- vešč obiskovalec, na preprost čke občinske uprave. Številni način prišel do vseh podat-obiskovalci "se kljub slabi kov in željenih informacij, cesti vračajo nazaj v Luče. Pomembno pridobitev je pre-Lučani smo dokazali, da dala svojemu namenu dol-nismo nergači, ki samo tar- goletna turistična delavka najo in ne znajo ničesar sto- Jožica Bezovnik, v priložnost-riti. Pred nami je prva nem kulturnem programu pa pomembna pridobitev, sledile so se predstavili mešani pev-bodo še druge", je zbranim ski zbor Viva la muzica, ka-obljubil župan Mirko Zame- terega vodi Simona Moličnik, mik. Turistično društvo si je skupina Zlati klas iz Gornje
Informator je predala namenu Jožica Bezovnik
dolga leta prizadevalo turis- Radgone, ter plesalci folk-tom nuditi kvalitetne in vses- lome skupine Koledo iz Ve-transke informacije, kar so lenja.
zelo nazorno prikazali v Edi Mavrič, foto: C. Sem
Začetki informacgske dejavnosti pri TD Luče
Pred mnogimi leti, več kot 30-imi, je naš kraj turistično životaril, ostali sosednji turistični kraji pa so želi kar dobre uspehe. Nismo bili deležni kakšne posebne pomoči. Prišli smo do spoznanja, da si moramo sami pomagati.
V grobem bi povedali, da smo na predlog Olge Šiljar pri društvu ustanovili "svojo informacijsko službo", ki jo je dolga leta tudi uspešno vodila. Že prvo leto je bil uspeh. Tako se je to delo pričelo. Luče so bile vnesene v razne časopise, v radijske in TV oddaje, v prospekte in ponudbe, tudi v mednarodni cenik. Postale so zanimive. Bilo je veliko dela in truda, vendar uspeli smo. Razna priznanja - vse je arhivsko dokazano - so nam še danes v ponos.
Po raznih dogodkih je vse nekako zastalo. V letošnjem letu pa so skupaj z županom občine Luče začeli razmišljati o nabavi računalnika, v katerega bi vnesli vse informacije o kraju, ki so potrebne gostom, turistom, kar želijo vedeti. To jim je uspelo in v okviru Lučkega dne je bila v nedeljo slavnostna otvoritev.	OŠ
Obisk direktorice uprave za delovanje državne uprave
V minulem tednu se je na delovnem obisku v Upravni enoti Mozirje mudila državna podsekretarka, direktorica Uprave za sistem in delovanje državne uprave v Ministrstvu za notranje zadeve, Štefka Korade Purg. Kot je znano, upravne enote organizacijsko sodijo pod okrilje navedene uprave, sicer pa strokovno po oddelkih na lokalni ravni pokrivajo področja resornih ministrstev oziroma opravljajo naloge s pristojnosti devetih ministrstev.
Gostitelj, načelnik Upravne enote Mozirje Darko Re-penšek, je državni podsekretarki predstavil delo upravne enote, seznanila se je z zaposlenimi in pogoji njihovega dela ter si ogledala poročni dvorani v Gradu Vrbovec v Nazarjah in Lučah, kjer se v Zgornji Savinjski dolini sklepajo zakonske zveze.
V razgovoru je Purgova poudarila, da je bil prehod ob reformi državne uprave in delitev pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi, kljub vsem "porodnim" težavam v začetku leta tudi v mozirski upravni enoti izjemno dobro in strokovno izveden. Tako ocenjujejo tako v Vladi Republike Slovenije, kot na Ministrstvu za notranje zadeve, kar sta nenazad-Bočna
nje poudarila tako predsednik Vlade dr. Janez Drnovšek, kot minister Šter ob sprejemu in slovesni vročitvi odločb o imenovanjih prvim načelnikom in načelnicam upravnih enot v državi Sloveniji, konec junija letos.
V tem smislu se je za opravljeno delo podsekretarka Purgova ponovno zahvalila tako načelniku Repenšku kot vsem zaposlenim v Upravni enoti Mozirje.
Svoj prvi delovni obisk v Zgornji Savinjski dolini je državna podsekretarka izkoristila tudi za ogled doline in njenih lepot. Z vodstvom upravne enote je obiskala Savinjski gaj, ki ravno v tem času cveti v vsej svoji lepoti, in Logarsko dolino.
Franci Kotnik
Regulacija Bočrnce
V Bočni so krajani z lastnimi sredstvi in delom ter ob pomoči krajevne skupnosti v spodnjem delu vasi regulirali potok Bočnico. Potreba je
nastala predvsem zaradi udora ceste v potok.
Edi Mavrič, foto: Ciril Sem
19. Ovčarski praznik v Šmihelu
nad Mozirjem
Smihelski krajevni odbor Društva podeželske mladine Zgornje Savinjske doline je v soboto, 19. avgusta pripravil devetnajsto izdajo Ovčarskega praznika. Letošnji program prireditve je bil skoraj natančno tak kot pred letom dni, dodatno pa so vanj uvrstili šaljive igre, katerih zadnjih nekaj let ni bilo.
V slabo uro trajajočem prikazu ovčarskih opravil v lepem in skrbno pripravljenem ambientu ob smihelski cerkvi so obiskovalci videli nekaj najbolj tipičnih postopkov. Med njimi je bilo gotovo zelo zanimivo striženje ovac, ki pride na vrsto običajno po povratku drobnice s planine v dolino. Pred striženjem je treba ovco umiti. Ko se posuši, je pripravljena za striženje, saj se s tem volna očisti in je za striženje bolj voljna. Tako pranje kot striženje so smihelski fantje pokazali na nazoren način.
Pri nadaljnji predelavi volne so lahko sodelovali vsi člani družine od najmlajšega dalje. Volno je bilo treba najprej "scufati", da so se izločile smeti. To je bilo največkrat delo otrok, saj ni bilo niti pretežko niti prezahtevno. Pri krtačenju volne pa je že bilo potrebno več znanja in natančnosti, ker se je s tem volna pripravila za prejo. Preja je bila večinoma žensko delo. Volno so predice navile na vretena, z vreten pa so jo namotale na mo-tovila. Z motovila se volna nato zvije v klobčiče, tako
imenovane klančiče, tako zvita pa je pripravljena za pletenje. Ob tem delu je bila zvesta spremljevalka domača pesem, ki se je marsikdaj zavlekla pozno v noč. Da bi imeli obiskovalci Ovčarskega praznika o domačem petju kar najbolj pristno podobo, so poskrbeli šmihelski pevci pod vodstvom Antona Acmana starejšega.
V prehrani pastirjev v planini sta bili največji specialiteti masovnik in obmenik. Recepta zanju je predstavila pastirica Ančka, ki je tudi pojasnila glavno razliko med njima. Kdor je želel, je lahko okusni pastirski jedi tudi poskusil.
Na planini je bilo seveda treba poskrbeti tudi za varno pašo drobnice. To je bilo opravilo gospodarjev, ki so postavili tako imenovani turški plot, in je moralo biti gotovo pred odhodom drobnice v planino, torej zgodaj spomladi. Ograja je morala biti dovolj gosta, da ovce niso mogle na sosedov pašnik.
Tudi sekanje smrečja je bilo pomembno opravilo. Smrečje so pastirji namreč potre-
Delovni čas občine Luče
ponedeljek, torek 7. -15. ure sredo 7.-17. ure četrtek, petek 7.-14. ure
Cepljenje hloda za skodle
Plezanje po drogu
bovali za ureditev ležišča svoje drobnice, s čimer so dali svoji čredi neke vrste ugled. Seveda pa so pastirji morali poskrbeti tudi za lastno streho nad glavo. Za kritje so bile najboljše skodle oziroma "šiklni", ki so jih cepili iz najbolj kvalitetnega smrekovega lesa. Smreka za skodle mora biti gostorastna in ravna, torej ne zavita. Hlodi morajo biti narezani na metre, nakar se cepijo na osem delov. Kako to gre v praksi, je pokazal mojster Pavel Goličnik.
Na prizorišču prireditve, kjer je bila postavljena tudi lepa skorjevka - pastirska koča obdana z drevesno skorjo, se je bilo mogoče okrepčati tudi z domačimi jedmi. Poleg ovčetine iz krušne peči so kmečke gospodinje ponujale domači kruh, maslene zvitke, medeno pecivo, krofe, flancate, pečene štruklje, upognjence, borovničeve pite, sestrce in pet vrst
potice:	Ocvirkovo, orehovo,
pehtranovo, ajdovo in vlečeno. Takšna izbira, da se človek kar težko odloči.
V drugem delu prireditve, ki je bil bolj šaljivega in manj etnografskega značaja, so se med sabo pomerile ekipe Društva podeželske mladine iz Lepe njive, Dol Suhe, Šmihela, Brezja in jamarji iz Kamnika. Po plezanju po drogu, hoji s hoduljami, napajanju ovac, iskanju ovac, metanju sekire in vlečenju vrvi je bila najboljša ekipa iz Dol Suhe.
Tokrat organizatorji niso imeli ravno sreče z vremenom, zato je bil obisk skromnejši, kot bi bil sicer. Kljub temu pa se je 19. Ovčarski praznik iztekel vsem v zadovoljstvo, kar naj bi bilo najboljše zagotovilo, da ga bomo vsaj v takšni obliki, če ne še bolj razkošni, videli naslednje leto.
Franci Kotnik, foto: Ciril Sem
Ovčarski
Strela uničila hlev
Nad Solčavo se je 9. avgusta v popoldanskih urah razbesnelo neurje. Okrog 16. ure je strela treščila v hlev pri Tostovršniku.
praznik -status quo
Nič pretresljivo novega ni bilo videti na letošnjem, sicer 19. po vrsti, Ovčarskem prazniku v Šmihelu, zato zgornji naslov nedvomno drži. Drži pa tudi to, da je treba krajevni odbor Društva podeželske mladine iz Šmihela za organizacijo prireditve pohvaliti.
Jasno nam namreč mora biti. da bolj kot vse druge turistično etnografske prireditve v dolini Ovčarski praznik nastaja v okvirih popolne ljubiteljske or-ganizacije. kes je dolgoletna praksa po svoje že tudi postala prednost in kvaliteta, toda kljub ostaja dejstvo, da je prireditev pripravljena predvsem z dobro voljo in šele potem z vsemi ostalimi mehanizmi, ki so za to potre-
Prav zaradi tega velja organizatorjem, tako smo zapisali lani, mirne duše odpustiti manjše spodrsljaje, kar velja še vedno. Vendar ne povsem, sai omembe vrednih spodrsljajev letos tako rekoč ni bilo. Organizatorji so se oklenili prever-jene vsebinske zasnove praznika, kar je po eni strani igranje na zanesljive karte, po drugi strani pa pomeni tudi možnost, da se bo redni obiskovalec vsaj rahlo dolgočasil. No, v programu 19. Ovčarskega praznika je bilo vendarle zasledili manjše novosti (na primer prikaz izdelovanja "šiklnov"). ki pa v celoti niso: spremenile njegove celostne podobe. Tudi tekmovanje v šaljivih igrali ni zmoglo le vloge, se posebej zato ne, ker so tekmovalci nastopili v navadnih majicah, ne pa v ovčarskih oblačilih.
Zaresne kritike torej ni in tudi upravičena ne bi bila povsem. Je pa predlog, da se navkljub vsej omejenosti ljubiteljskega pristopa k organizaciji prireditve poskuša naslednje leto z malce drugačnim prijemom. To je izvedljivo in nenazadnje tudi dobrodošlo. Pa še jubilej bi s tem pridobil na svoji
Franci Kotnik
Zgornji del hleva, poln sena je v trenutku zgorel. Gospodar Kristjan Plesnik in sin Mirko sta se pognala v hlev, da rešita, kar je mogoče. Izvlekla sta dva telička in nekaj strojev (ostala živina je bila na paši). Za traktor, večino strojev in orodja, ki se uporablja na gorski kmetiji, pa so bili ognjeni zublji prehitri. V bližini gorečega poslopja je bil še en • hlev in že goreča kašča, ki so jo domači polivali z vodo in tako zadržali ogenj do prihoda gasilcev. Vodni rezervoar se je izpraznil in še kako prav so prišle cisterne z vodo, ki so jih pripeljali gasilci in solčavski kmetje. Gasilci so zadrževali ogenj in obvarovali ostala poslopja. Gorečega
hleva pa žal ni bilo mogoče več rešiti.
Domači so se ob pomoči sosedov, čeprav utrujeni in neprespani, takoj naslednji dan lotili polega najnujnejših opravil tudi saniranja pogorišča.
V naslednjih dneh so si nastalo škodo ogledali predstavniki kmetijske zadruge in gozdarjev in se dogovorili o poteku sanacije. Solčavani so se organizirali za pomoč pri zbiranju materiala, finančnih sredstev in pomoč pri delu.
Tostovrški se najlepše zahvaljujejo gasilcem iz vse doline, Solčavanom in vsem, ki so jim pomagali v teh težkih trenutkih.
Marko Slapnik
Tukaj je nekoč stal hlev...
Mojstri končno na malih ekranih
Serija TV oddaj Mojstri, v kateri je, kot smo poročali, nastopila tudi ekipa Nazarij (in celo zmagala), se bo začela v nedeljo, 10. septembra ob 18. uri na prvem programu TV Slovenija. Vabljeni k ogledu!
OBVESTILO
Organizator razstave v Savinjskem gaju naproša krajane Lok pri Mozirju, da se v času razstave ceste v Mozirje poslužijo v jutranjem času, v soboto in v nedeljo pa v nujnih primerih uporabljajo cesto na desnem bregu Savinje proti Nazarjam. Hvala za razumevanje.
ORGANIZACIJSKI ODBOR
Savinjski gaj
Največja tovrstna razstava v zadnjem desetletju
V Savinjskem gaju v teh dneh potekajo še zadnje priprave pred začetkom letošnje razstave cvetja, za katero v mozirskem Ekološko hortikulturnem društvu Savinjski gaj zatrju-
jejo, da bo bržkone največja zadnjih desetih letih.
V gaju v tem času cvetijo milijoni cvetov letnega cvetja, vrtnarji in cvetličarji pa bodo s tisoči cvetov rezanega cvetja opremili razstavne paviljone in tako naredili park še veliko zanimivejši. Že sam podatek, da bo na razstavi sodelovalo preko 100 razstavljavcev iz devetih evropskih držav in Izraela, dovolj zgovorno priča o obsegu in nivoju prireditve. Ob tem je treba dodati, da pri urejanju gaja znova sodeluje Društvo vrtnarjev Slovenije, sceno celotne postavitve razstave pa so izdelali nemški aranžerji.
Poleg same razstave cvetja bo v gaju tudi etnografska raz-
tovrstna razstava v Sloveniji v
gajem bo pokrit, tam pa se bo odvijal vrtnarski sejem. Na ogled bo vrtnarska in kmetijska mehanizacija ter vrtnarski izdelki.
Kot je to že v navadi, bo v nedeljo ob 10. uri v kapelici sv. Valentina tudi maša.
Zaradi obsega razstave, upajo pa seveda tudi na lepo vreme, organizatorji letos pričakujejo zelo velik obisk parka. Zaradi tega bo v Mozirju delno spremenjen prometni režim. Obvoznica bo v smeri proti Celju enosmerna, promet iz celjske smeri pa bo usmerjen skozi trg. Vse obiskovalce in tudi domačine prosijo za strpnost in razumevanje ter upoštevanje
Namakalni sistem je za Savinjski gaj velika pridobitev
stava s prikazom starih obrti, razstava in prodaja malih živali ter razstava in prodaja čebelarskih izdelkov.
Velika pridobitev za Savinjski gaj je obnovljeni mlin, o tem smo poročali v zadnji številki, ki bo v času razstave že deloval v vsej svoji prvobitni funkciji.
Celoten parkirni prostor pred
cestno prometne signalizacije in redarjev.
Obiskovalcem iz Zgornje Savinjske doline priporočajo, da si ogledajo razstavo že v petek ali pa potem v ponedeljek, saj bo gneča v soboto in nedeljo gotovo največja.
Franci Kotnik, foto: Ciril Sem
Savinjski gaj • danes že, kaj pa jutri?
Park ‘cvetja, kasneje Savinjski gaj imenovan, je nastal na obronku Mozirja leta 1978. Na mestu, kjer se danes razprostira čudovit nasad cvetja in drugih rastlin, se je le«Li| bohotila /ai ašcena gmajna, "oplemenitena” s krajevnim smetiščem.
Na tisoče in tisoče prostovoljnih ur dela domačinov in slovenskih vrtnarjev, sto tisoč in več kubikov zemlje je bilo potrebno, da je park po sedemnajstih letih obstoja tak. kakršen je: v spomlad,inskem času posajen s 60 ti soč čebulicami tulipanov, narcis in hijacint iz Nizozemske, in s 60 tisoč sadikami v Sloveniji vzgojenega cvetja -mačeh, spominčic, marjetic in drugih, v poletnem času pa posajen s 100 tisoč sadikami letnega cvetja. V' gaju je tudi lepo število etnografskih objektov, ki na svojstven način pričajo o delu in življenju naših prednikov.
V	Savinjskem gaju v začetku septembru že nekaj let zapovrstjo pripravijo slikovito razstavo cvetja, ki privabi v njegovo vzorno urejeno okolje številne ljubitelje lepega od blizu in daleč.
Do tukaj je (z vmesnimi odkloni v pozitivno in negativno smer) vse lepo in prav. Druga plat medalje pa se začne pri upravljanju s parkom, kjer so zadeve dejansko zelo neurejene. Park po vrtnarski plati ureja Jože Skomšek s sodelavci, ne gre pa prezreti tudi uspešnih prostovoljnih delovnih akcij.
V	parku ima svoje grede preko 40 vrtnarjev, ki so organizirani v Društvu slovenskih vrtnarjev in brez katerih park ne bi bil tak kot
HM«
Ekološko hortikulturno društvo Savinjski gaj iz Mozirja
si že več kot leto dni kljub
velikim naporom brez uspeha prizadeva pridobiti upravljavsko koncesijo za park s spremljajočimi infrastrukturnimi objekti. Zemljišče, na katerem park leži, gre za okrog 8 hektarjev, ima namreč pravno formalno popolnoma neurejen lastninski status, ureditev teh zadev pa je nujno potrebna zaradi nadaljnjih vlaganj vanj, kar je v smislu večje privlačnosti za obisk-ovalu,- neobhodno. V društvu HUD Savinjski gaj gredo zaradi razočaranja spričo naštetih zadev v svojih razmišljanjih celo tako daleč, da v jesenskem času ne bi več posadili sadik pomladnega cu’tj.i in tako praw.apini prepustili park stihiji in "tis tim, ki mislijo, da je park le sebi v namen", kot so zapisali v izjavi za javnost. Posledice si lahko samo zamislimo.
Nenazadnje je v zvezi s tem potrebno opozoriti tudi ha m lu/.uniliii nat m delitve sredstev iz naslova turistične takse, saj omenjen denar dobi mozirsko turistično društvo, ki pa ž.e nekaj čas; ne naredi ničesar konkretnega. Gluhi za kakršnokoli sofinanciranje so menda tudi okoliški gostinci, ki se baje obnašajo ignorantsko, kot da ni prav Savinjski gaj tisti, ki jim pripelje goste skoraj dobesedno za mizo. In "gajevo" so trdno odločeni, da temu storijo konec. Bobu je treba reči bob in tovrstnega mnenja je bil tudi državni sekretar za turizem, ko je slišal za naštete probleme. “Zaprite gaj. pa boste videli, da se bo stvar uredila!“ je svetoval. Bo res potrebna tako 'trda varianta ali pa bo vendarle prevladal razum?
Franci Kotnik
n
S kakšnimi avtomobili se vozimo
Mozirjani in Rečičani jih imajo največ in najmlajše
V	Sloveniji je bilo konec lanskega več kot konec leta 1993.
Največ avtomobilov je bilo seveda prijavljenih v občini Ljubljana 106.937, sledi Maribor 44.059, občina Celje je peta s 17.968 avtomobili, sedma je občina Žalec 12.084, 9. Velenje 10.271, 10. Kamnik 9.893 itd. Na 65. mestu najdemo občino Šoštanj 2.468, prva med zgornjesavinjskimi občinami pa je občina Moziije na 75. mestu z 2.085 prijavljenimi avtomobili. Sledijo:	132.
Šmartno ob Paki 856, 135. Ljubno 772, 137. Nazarje 754, 138. Gornji Grad 731, 141. Luče 635 itd.
Konec lanskega leta je prišel v Sloveniji osebni avto povprečno na vsake 3 prebivalce. Največjo opremljenost so imeli prebivalci občin Sežana in Nova Gorica, kjer je bil avto že na vsaka 2,2 prebivalca.
V	Ljubljani, na primer, so imeli avto na 2,6 prebivalca, naše občine pa so večinoma spet v drugi polovici lestvice. Moziije je z enim avtomobilom na tri prebivalce na nivoju državnega povprečja, ostale občine pa so že bistveno nižje: Nazarje 3,4, Ljubno in Luče 3,6 ter Gornji Grad 3,7.
Če je po nakupih avtomobilov soditi kupno moč, potem lahko ugotovimo, da gre (še kar) najbolje Ljubljančanom. Med njimi je namreč skoraj polovica (49,3 %) takih, ki so si kupili nov avto v minulih treh letih. Celjani jim sledijo z 48,2 odstotka avtomobili mlajšimi od treh let, po lestvici pa so v nadaljevanju občine razporejene takole: 19. Velenje
leta (prijavljenih) 657.502 avtomobilov, kar je za slabe štiri odstotke
42, 50. Mozirje 38,1, 54. Žalec 37,9, 57. Kamnik 37,5, 61. Šoštanj 37,2, 78. Šmartno ob Paki 34,8, 87. Nazarje 34,1,
119. Gornji Grad 31,2,
28,8,	134. Luče 28,5.
133.
Ljubno
KF
Poletne počitnice so pri koncu
Sedaj, ko manjka le še nekaj dni in bomo spet obrnili nov list na koledarju, se izteka tudi čas poletnih počitnic. Le malo je tistih, ki se odločijo za letni dopust v septembru, še posebej če gre za počitnice ob morju.
Po podatkih, ki nam jih je posredovala Sonja Bitenc, lastnica zasebne turistične agencije v Nazarjah, je večina tistih, ki so sklepali aranžmaje preko njene agencije, letos letovala v Sloveniji. Na drugem mestu so počitniški aranžmaji v tujini in na tretjem mestu Hrvaška. Največ tistih, ki so letovali na domači obali, se je odločilo za Ankaran, v tujini sta bili najbolj privlačni Španija in Grčija, tudi Tunis, hrvaško primorje pa je največ dopustnikov privabilo v Rabac in Umag.
Turisti so se ne glede na kraj letovanja največkrat odločili za polne penzione, saj so apartmaji postali relativno dragi. Povečali so se popusti za otroke, privlačno pa je tudi plačevanje na obroke. Sonja Bitenc ob tem .poudarja, da aranžmajev najnižjega cenovnega razreda ni bilo prav veliko, kgr kaže na to, da so ljudje začeli svoj dopust bolj ceniti oziroma mu dajejo večji poudarek. Seveda pa je važno, da je odločitev glede dopusta pravočasna, ko je še na voljo dovolj možnosti izbire in ko imajo v agenciji tudi čas za svetovanje.
Ob koncu avgusta že napoči čas, ko se
začne prodajati "zima", smučanje predvsem, vsi jesenski programi, med katerimi so na prvem mestu razni izleti, pa so že na razpolago. V Turist biroju Sonja pripravljajo tudi nekaj lastnih programov, kot je na primer smučanje na Češkem in Poljskem ter v Franciji. Veliko manj jasna je slika glede turistične sezone v dolini. Dejstvo je, da kljub slabim cestnim povezavam dolina postaja vedno bolj turistično interesantna, zato je toliko bolj nelogično, da nima svojega prospekta. Takšnega prospekta, ki bi ga lahko turistu, ki se pride v agencijo pozanimati glede možnosti oddiha, podarili. Po neuradnih podatkih je zasedenost kmečkih turi-zmov, ki se resno ukvarjajo s to dejavnostjo, zelo dobra, še posebej v Lučah. Tudi dnevnih obiskovalcev doline, ki si ogledajo Savinjski gaj ali Logarsko dolino, je letos nedvomno več kot lani, vprašanje, na katerega odgovor je znan, pa seveda ostaja, koliko znamo turistu, ki je že v dolini, poleg lepot narave še ponuditi. Organiziranost turizma v dolini, s tem se strinja tudi Sonja Bitenc, je še vedno na (pre)nizkem nivoju.
Franci Kotnik
VOZNIKI!
Pazite na šolarje!
ORGANIZACIJE
Luče ob Savinji
Gašenje v težko dostopnem kraju
Operativna desetina matičnega gasilskega društva je s pomočjo alpinistične desetine, v sklopu praznovanja lučkega dneva, izvedla prikazno vajo gašenja v težko dostopnem kraju.
Gasilci so ob tem dokazali visoko stopnjo pripravljenosti in znanja, sama demonstracija pa je preventivni ukrep iz izkušnje, ki so jo ob podobnem a resničnem slučaju doživeli v Logarski dolini. Pri tem bi kazalo razmisliti o vlogi alpinistične desetine, mimogrede, na vaji se je pokazala kot sestavni in nepogrešljivi člen v intervencijski verigi, katera s
nosti, ki je bila ob tej vaji očitna, razmišljajo lučki gasilci o adaptaciji doma in ureditvi kompleksa pred njim. To naj bi se po županu uredilo še v njegovem mandatu. Gasilci so torej pripravljeni in se odgovorno zavedajo nevarnosti, ki v pretežno gorskem svetu v slučaju požara pomeni dodatno nevarnost in potrebo po tehnični opremljenosti. S
PGD Mozirje
4. Lukšetov memorial
V soboto, 12. avgusta je prostovoljno gasilsko društvo iz Mozirja organiziralo tradicionalni Lukšetov memorial, ki je bil tokrat četrti po vrsti, tekmovanje veteranov, ki ga je "postavil na noge" prav pokojni Viktor Lukše, pa sicer poteka že deset let. Tekmovanja se je letos udeležilo 13 gasilskih desetin, potekalo pa je na nogometnem igrišču v Lokah.
V	kategoriji moških se je pomerilo 10 desetin, med katerimi je največ znanja in spretnosti pokazala desetina PGD Šalek, ki je zbrala 952,1 točke. Na drugo mesto so se uvrstili veterani PGD Pobrežje, ki so zbrali 935 točk, tretje mesto pa je pripadlo veteranom PGD Skale, ki so zbrali 928 točk.
V	ženski kategoriji je bila konkurenca manj huda, saj so nastopile le tri desetine. Zvrstile so se takole: 1. PGD Šmartno ob Paki 943,5, 2. PGD Pobrežje 930,6, 3. PGD
Lokovica 920,8 točke.
Med veterani, ki so nastopili na tekmovanju, je bil najstarejši 85-letni Bogomir Supin iz gasilskega društva Luče, med veterankami je pa naslov najstarejše pripadel 62-letni Ivanki Drev iz gasilskega društva Lokovica. Najstarejša desetina je prišla iz Luč (skupna starost 513 let). Po razglasitvi rezultatov je bila v Mozirju pred gasilskim domom	še "nepogrešljiva"
vrtna veselica.
Franci Kotnik, foto: Ciril Sem
V neverjetnih zgodbah smo na TV ekranih videli marsikaj nenavadnega, že kar čudežnega, kaj takega pa še ne. Pred približno 18-imi leti je Icmankov Rok v bližini doma izgubil poročni prstan. Po krajšem iskanju so na prstan pozabili tako Icmankovi, kot tudi njihovi najboljši prijatelji Reberški. Rok je nekaj let zatem umrl, druženje njegove žene Nežke z Reber-skimi pa se je nadaljevalo.
Pred nedavnim je Nežka nabrala šopek travniških rož in ga podarila Reberški Tinki. Ta je šopek prinesla domov in ga dala v vazo. Ko je čez nekaj dni rožam menjala vodo, je na steblu modrega osata zagledala nekaj svetlečega.
Izgubljeni prstan se je po 18-ih letih z rožo dvignil s tal in bil podarjen prijateljem...
Slavica Slapnik
nastopom
Zgodilo se je v Solčavi...

Operativci in alpinisti GD Luče
svojo opremljenostjo resnično ni in biti ne more to, za kar so sicer fantje visoko in kvalitetno usposobljeni. Gre za to, da vsa njihova oprema šteje vsega sto metrov vrvi, kljub obljubam finančne pomoči, katera je bila ob ustanovitvi še kako jasno poudarjena. Župan Mirko Zamernik pravi, da se problema zaveda in da bodo storili vse, kar je v občinski moči, da se to stanje popravi. Poleg operativne usposoblje-
takšno neopremljenostjo, predvsem alpinistične desetine bo v slučaju resne intervencije ogrožena ne samo materialna oziroma naravna danost ampak in predvsem človek.
V celoti uspela vaja je to možnost nakazala, ne sicer neposredno, ampak predvsem v izkazanem naporu akterjev vaje. Sicer pa, tega so menda gasilci navajeni.
Edi Mavrič, foto: Ciril Sem
Tedenski horoskop Mete Malus in Rože Kačič na odzivniku Telekoma:
VODNAR, DVOJČKA, TEHTNICA (065) 9830 RIBI, RAK, ŠKORPIJON (065) 9831 OVEN, LEV, STRELEC (065) 9832 BIK, DEVICA, KOZOROG (065) 9833 SETVENI KOLEDAR (065) 9834 Cena enega klica je 6,00 (šest) tolarjev.
ORGANIZE :iJE
Feministični tabor Nilski konj
Uspešen zaključek tabora
Kot smo pisali v zadnji številki, je bil kamp Savinja na Pobrežjih gostitelj mednarodnega feminističnega tabora, ki se je sam poimenoval Nilski konj. Sodelovalo je preko 200 žensk in 60 otrok iz štirinajstih držav.
V	dnevih druženja so ženske vsaj malo spoznale Slovenijo na izletih v Logarsko dolino, Ljubljano in Postojnsko jamo. Delček naših krajev jim bo ostal v spominu z nakupovanj v bližnjih trgovinah. Večerne predstavitve naše dežele pa jim bodo ohranile okvirno sliko Slovenije.
Z organizacijo so bile udeleženke tabora zelo zadovoljne. Njihov odziv je bil dober. Pri druženju niso imele težav, čeprav je najmlajša udeleženka štela štiri leta, najstarejša pa okrog šestdeset - pravi ženski svet v malem.
Udeleženka tabora iz Gruzije je izjavila, da se že petnajst let ni tako odpočila in poleg tega še toliko- novega naučila. Kazahstanka pa je po obisku zdravnika pred čakalnico malo pred polnočjo skupaj z njim recitirala Puškina. Tudi njej bo ostal dogodek v lepem spominu. Umetnica iz Nemčije je v enem izmed šotorov zmodelirala in postavila ogromno konstrukcijo nilskega konja. Pri ustvarjanju so ji pomagali tudi otroci. Konstrukcija bo ostala v kampu kot obeležje štirinajstdnevnega druženja. V tem času se je rodil tudi internacionalni pevski zbor, ki gotovo spada med redkosti.
V	tem velikem projektu so sodelovali naslednji ženski projekti: ADL iz Moskve, Aspekt iz Bratislave, Babaylan Center for Gonder Issues iz Sant Petersburga, eFKA iz Krakova, Femina iz Varšave, Frauen Anstiftung iz Hamburga, Frauen Anstiftung iz Miinchna, Gender Studius Center iz Prage, IG Mediji - ženske mreže iz Miinchna, Lola Press - mednarodni feministični časopis, Nila - skupina za organizacijo Nilskega konja iz Ljubljane, Pazart-esi ženski časopis iz Istambula, Pro Fern iz Prage, "Sowieso" iz Dresdena, Women’s Studies Center iz Beograda, ženska in-foteka iz Zagreba in ŽhlF iz Moskve.
Za uspešno izpeljan projekt gre zahvala predvsem trem organizatorkam iz Slovenije in sedmim iz tujine. Za tehnično izvedbo tabora se organizatorke zahvaljujejo družini Petrin iz Pobrežij, podjetju Glin Gostinstvo iz Nazarij, podjetju Petre iz Žalca, OS Mozirje, Turistični agenciji Sonja Bitenc iz Nazarij in vsem drugim, ki so jim tako ali drugače pomagali oz. pomagale.
Slavica Slapnik
Planinske poti morajo biti vame
Velenjski markacisti v dveh izmenah prenavljajo pot z Okrešlja čez Križ proti Ledinam in Ravnem nad Jezerskim. Prva izmena je delala od 29. julija do 5. avgusta, druga izmena pa je bila na delovišču od 5. do 12. avgusta. Dve skupini po šest markacistov, natančneje, članov tehnične ekipe markacis-tov. Vsi so člani markacijskega odseka pri Planinskem društvu Velenje, njihovo delo pa poteka prek meddruštvenega odbora planinskih društev Savinjske. Eden od markacistov je kmet, ostali so v službah.
Markacisti po prihodu z delovišča
Pot z Okrešlja do Češke koče na Ravneh so markacisti nadelali že leta 1954. Ker pa je pot čez 2433 metrov visoki Križ, znan tudi z imenom Koroška Rinka, na nekaterih mestih, zlasti proti vrhu Križa, zelo izpostavljena, pa tudi jeklenice in vrvi so ponekod že zdavnaj izginile, sta se vladi Republike Avstrije in tedanje Jugoslavije leta 1980 dogovorili, da smejo državljani tedanje Jugoslavije hoditi samo z osebno in planinsko izkaznico tudi čez avstrijsko ozemlje z Okrešlja do Češke koče, in sicer čez Savinjsko in Jezersko sedlo. Planinci so smeli hoditi tudi skozi Mrzli dol na Mrzlo goro. Vse naštete poti so tekle po stometrskem obmejnem pasu ali prav po meji, pot od Savinjskega do Jezerskega sedla pa sploh po avstrijskem ozemlju.
Z osamosvojitvijo Slovenije se je gibanje popolnoma sprostilo, tako, da državljani obeh držav lahko povsem svobodno hodijo prav po mejni črti in tudi po ozemlju sosednje države. Kljub temu je izredno zanimiva težja pot, namreč tista čez Križ, saj ponuja planincu s Križa imeniten razgled na Okrešelj, Ravensko Kočno in celo v Belsko Kočno na avstrijski strani. Planincem se v neposredni bližini kot mogočne kulise rišejo vrhovi Štajerske ali Velike Rinke, Male Rinke, Kranjske Rinke, nazaj proti Okrešlju Turska gora, košček Brane, pa Planjava, Ojstrica in Krofička, na jug in jugozahod pa Skuta, izza nje Grintovec, najvišji vrh Savinjskih in Kamniških Alp, in nato Kočna.
Ni torej presenečenje, da so se velenjski markacisti odločili temeljito prenoviti pot
čez Križ, ki teče naprej proti Jezerskemu oziroma proti Kranjski koči na Ledinah in dalje proti Češki koči na Ravneh.
Tone Žižmont, tehnični vodja akcije na Križu je poudaril, da so markacisti nenehno v nevarnosti, da bi jih oplazila strela ali da bi se jim pripetila kakšna druga nezgoda. Pri svojem delu uporabljajo opremo, ki je last Komisije za pota pri Planinski zvezi Slovenije: bencinski agregat, ki jim daje energijo, nadalje vrtalne stroje, sponke, male plezalne vrvi in čelade. Orodje, agregat in vrtalne stroje ter nove vrvi in kline markacisti po delu skrijejo in pokrijejo, da je vse to primerno zaščiteno. Ker porabijo dnevno tri ure za hojo, za pot tja in nazaj, traja njihov efektivni delovni čas osem ur, saj se morajo med delom tudi spočiti, da zaužijejo obrok hrane, ki si ga seveda prinesejo s seboj na teren.
Povprečni planinci si morda mislijo, da so markacisti pač tisti ljudje, ki hodijo po gorah z ročko, v kateri so lončki z rdečo in belo barvo in čopiči, in slikajo na drevesa in skale markacije. Že res, da je tudi to njihovo delo, toda naloge markacistov so tudi nadelava in obnova planinskih poti. Planinec, ki ne pozna njihovega težkega in zelo nevarnega dela, se seveda namrdne, če naleti ria potrgano jekleno pletenico, izruvani klin, slabo nadelane stope v skalovju itd. Vsak, ki bi na račun teh plemenitih mož najraje izrekel kako nespodobno besedo, naj pomisli, da opravljajo ti ljudje delo brezplačno, zares in samo iz planinskega entuziazma.
Milan Cilenšek
ORGANIZACIJE
Demonstracija vodnikov in psov
Preteklo soboto so na poligonu v Varpolju ljubitelji in rejci psov Kinološkega društva Zgornje-savinjske doline pripravili sklepno predstavitev ob okroglem desetletnem jubileju.
Številnim gledalcem so se najprej predstavili z nastopom šolanih psov predstavniki domačega kinološkega društva iz Mozirja. Med samo vajo je bilo čutiti tesno medsebojno povezanost vodnikov in psov. Iz različnih prikaznih elementov je bil razviden trud in potrpežljivost vodnikov, ki ga vlagajo v vzgojo in šolanje svojih ljubljencov.
V nadaljevanju programa so se predstavili člani Kinološkega društva Pluton iz Prebolda in sicer s prikazom ubogljivosti in markiranja tekmovalnih psov. Kinologi iz Tržiča pa so s svojimi psi
demonstrirali reševanje in premagovanje ovir. Za konec programa so se s svojimi psi različnih pasem predstavili člani Kinološkega društva Zgornjesavinjske doline ter lovci iz Rečice ob Savinji in Gornjega Gradu. Skupno se je predstavilo gledalcem 37 različnih pasem. Dobro izpeljan program priča o kvalitetnem in strokovnem delu zgornjesavinjskih kinologov. Število gledalcev pa dokazuje priljubljenost štirinožnih človekovih prijateljev med ljudmi. Škoda, ker je celotno dobro zastavljeno program in izvedba motilo slabo vreme.
Edi Mavrič
Mladi Savinjčani v Belgiji
Verjetno se še spominjate, da smo lani v Zgornji Savinjski dolini gostili mlade iz Belgije. Lanskoletno delo in trud in nadaljnja prizadevanja niso bila zaman.
Letos smo Zgornjesavinjčani: Franc, Lovro in Cvetka iz Šmihela, Jože, Lili, Andrej, Marjan, Urša in Saša iz Bočne, Miha in Mateja iz Gornjega Grada ter Lovrenc, Klemen, Rok in Mateja iz Logarske doline, preživeli poučnih in zabavnih deset dni v Belgiji - na Flamskem. Sporazumevali smo se v najmanj petih jezikih, spali nismo nič, stanovali smo pri družinah, prehranjevali smo se na vse mogoče načine (v parku na tleh, božanske večerje s čudovitimi pogrinjki, v Grški restavraciji, na avtobusni postaji). Pri preko tristo vrstah piva, ki ga proizvajajo v Belgiji, tudi Savinjčani nismo bili žejni. Domotožja ni bilo, saj smo pili pivo iz savinjskega hmelja (na embalaži zelo poznan znak Hmezad Žalec, Slovenija). Prve tri dni smo preživeli v Kleine Brogelu v vasi s pet tisoč prebivalci. Tu je tudi evropski šolski center Nata, vojaško letališče. En dan smo namenili ogledu Bruslja - "prestolnice Evrope". Bili smo gostje Evropskega parlamenta, ogledali smo si
dvorec belgijskega kralja, žal ga ni bilo doma. Naš obisk smo nadaljevali v zahodni Flamski. Nastanjeni smo bili v vasici Zoonebeeke, v neposredni bližini mesta leper. Tu je bil v prvi svetovni vojni prvič uporabljen bojni strup iperit. Zadnji dan smo se odpeljali še štirideset kilome trov severno na morje, v Weisenberg, kjer smo preživeli dan skupaj z našimi gostitelji brez obveznosti po programu.
Prav posebno svečani so bili občutki, nekje na severu Starega sveta, kolona avtomobilov s slovenskimi in belgijskimi registracijami, v njih pa ljudje, ki se z veliko entuzijazma in optimizma počasi pomika jo proti, kljub različnosti, zelo podobno zastavljenim ciljem. Zvečer smo se ponovno obrnili proti jugu, proti domu, na pot v Slovenijo, katera bo odslej bogatejša za nekaj mladih ljudi z novimi doživetji, znanjem, izkušnjami. Veselje in žalost hkrati. Gremo domov v hribovito deželico, živo nasprotje ravninske Belgije. Gremo v Slovenijo, za katero mi ni
vseeno, kaj je in kaj bo z njo. Srečali smo ljudi, videli deželo, način dela in življenja. Spoznali smo delo mladinske organizacije, katere gosti smo bili. Obiskali smo tabor, organiziran za otroke od šestega leta naprej. Vso organizacijo imajo mladi iz KLJ. Med udeleženci tabora vladata red in disciplina, ki pripomoreta k prijetnejšemu vzdušju življenja mladih v taboru. Naš obisk smo v Belgiji zaključili s pogostitvijo. Med pripravami na ta zaključni večer je bilo čutiti zelo dobro organizacijo in predvsem samodisciplino posameznikov iz KLJ. KLJ je uveljavljena organizacija s sedemdesetletno tradicijo. Ogledali smo si nekaj kmetij, mlekarno in borzo sadja in zelenjave. Vse lepo in prav. Vse zelo sodobno, vse mehanizirano, poenostavljeno, intenzivno.
Vendar, če vprašate mene, za tak način dela in kmetovanja -hvala lepa. Kmetija s 60 glavami živine je majhna. Kmetija s 400 teleti, krmljenimi z mlečnim nadomestkom, od katerih ima vsak najmanj štiri žige v različnih barvah, ni nič posebnega. Vonj po plastičnih teletih in pitna voda v plastenkah. Ali je to sožitje človeka in narave? Skratka, nekaj vprašanj, ki so se mi porodila ob tej priložnosti. Zaradi vsega zgoraj naštetega bo naslednjo sezono v Sloveniji kar nekaj več gostov iz Belgije. Upam, da med drugim tudi naši mladi prijatelji. Ob tej priložnosti se že zdaj obračam na vas, Savinjčane:	ste zato, da smo
ponovno leta 1996 gostitelji selgijske mladine?
Mateja Suhodolnik
Pekel pri Nazarjah
Srečanje upokojencev
Kotlinica pri naselju Žlabor, imenujejo jo Pekel, je v poletnem času priljubljena točka raznovrstnih družabnih srečanj. Tako so se na tem mestu prvo avgustovsko nedeljo zbrali tudi nazarski upokojenci.
Pod vodstvom svojega novega predsednika Staneta Žviplja so-si pripravili čisto pravo veselico, na kateri niso manjkali niti muzikantje, da o jedači in pijači sploh ne govorimo. Predvsem pa je bila to priložnost za sproščen klepet, besedo ali dve o zdravstvenih tegobah, ki so v tem obdobju življenja praviloma pač že nujno zlo. A kaj bi to, dobra volja je najbolja in stari rek se je znova
potrdil tudi tokrat. Roke in noge, sicer utrujene od naporov dolge delovne dobe, so se prepustile taktom veselih viž, zadonela pa je tudi domača pesem. Tista prava, neizumetničena.
Poletno popoldne se je hitro prevešilo v večer in prijetnih uric je bilo prekmalu konec. Vsem pa je ostal spomin na lepo srečanje, katerega sta se na prijazno povabilo udeležila tudi župan občine Nazarje Ivan Purnat in predsednik občinskega sveta Pavel Bitenc. In da je ob tem padla tudi kakšna beseda na temo razvoja občine, tudi ne gre dvomiti.
Na svidenje prihodnje leto!
Franci Kotnik
Unikati na tekstilu
Zgodi se, da človek dolgo ne ve, kaj bi v življenju počel v svojem poklicnem ustvarjanju. Uganko lahko reši le ideja. Lucija Urbanc, sedaj še tekstilno mehanski tehnik pletilske smeri, je odkrila prav zanimivo delo, ki ji zapolnjuje čas, ki ji je poleg študija na razpolago. Ne le to, njena želja po uporabni ustvarjalnosti se na ta način izpolnjuje. Poslikava tekstila z unikatnimi zamislimi je Luciji razširila življenjska obzorja. Vsak začetek je trd, tak je bil tudi Lucijin, a sposobnost in volja do dela bosta gotovo obrodili sadove.
Poslikava tekstila je zelo zahtevno in natančno delo. Lahko bi se reklo, da zahteva za izvršitev roko umetnika. Prav zaradi te zahtevnosti ni mogoče najti številnih ustvarjalcev na tem področju. Vemo pa, da vse več ljudi hoče imeti unikate, takšne ali drugačne. Nekako tako je razmišljala Lucija, ki se je zavedala, da ji je to delo všeč in da lahko z malo barve in s čopičem da mamini stari enolični bluzi novo podobo. Pred tem je poslikala že nekaj papirja, gline in stekla. Bombažna tkan-
Lucija Urbanc
ina, pa je tista, kar je iskala. Zakaj ravno bombaž?	Ustvarjalka	zanimivih	dek-
oracij pravi, da smo ljudje v sedanjem času najbolj navajeni na bombaž. Niti ni preobčutljiv za vzdrževanje niti predrag. Včasih poslika tudi svileno ruto, kravato, a več dela z bombažnimi bluzami, srajcami, majicami, puloverji in krili. Barve nanaša na tkane tekstile in na pletenine (jersey). Sicer pa je Lucija študentka geografije	in	biologije	na pedagoški
fakulteti	v	Mariboru.	Zato ni	nič
nenavadnega, da zna odlično in z občutkom upodabljati tudi razne živali na tekstil. Predvsem so ji pri srcu velike mačke in ptice. Res, da takšna umetnina	ni	dokončana	v treh	urah,
ampak mora vložiti mnogo več časa in truda, a kdor si jo zaželi, mu jo ustvari na željeno mesto, kot da bi bila živa. Sicer pa dela veliko na fantazijskem motivu, včasih jo pritegne tudi abstrak-
tna poslikava. Pri svojem delu uporablja vodotopne barve Javana za tekstil. Posuše se na zraku ali s fenom, fiksirajo pa z likalnikom. Ko so utrjene, so zelo obstojne. Razen pri živalih si pred pričetkom ne dela skice na papir. Risanje poteka neposredno na blago, ne obstaja radirka za napake in ne svinčnik za skico na blagu. Zato je potrebna visoka koncentracija pri delu. Če ni posebnih želja glede barv, jih izbere po lastni presoji človeka, ki mu je izdelek namenjen. Lucija pogreša literaturo iz te stroke. Kot samouk v risanju bi rada
izpopolnila tudi svojo risarsko sposobnost z učenjem. Zelo ji je všeč japonska umetnost. Žal je literatura zelo težko dosegljiva in je je nasploh malo. Mlada umetnica si želi sodelovanja z butiki ali šiviljami. Do sedaj je večino izdelkov podarila najdražjim in prijateljem. Želja, narediti mami veselje s prenovljeno bluzo, je dobila nove razsežnosti ustvarjanja. Lucijini načrti so resni in gotovo bo poleg poslikave večerne obleke za mamo ustvarila še mnogo lepih oblačit.
Slavica Slapnik, foto: ToP
Mož, ki je pozabil na leta
Skoraj neverjetna je radodarnost narave, kadar se ji zahoče, seveda. Veliko večino smrtnikov obdari s svojimi darovi komajda za kaj več, kot mogoče nekajletno zasluženo uživanje jeseni življenja, kot se nekoliko žlahtneje imenuje starost.
Pa vendar so izjeme in mož, o katerem teče beseda, je že eden tistih, ki se lahko tako za šalo pohvali, da je ugnal v kozji rog vse zakonitosti sveta. Na samem začetku stoletja, točneje 1901. leta se je rodil Matevž Poličnik iz Solčave, domačini ga kličejo Gambel, tako se mu reče po domače. Pa še sam je poskrbel za to ime. Nič posebnega, bi se lahko čudili nejeverni Tomaži, saj takih korenin je vendarle še nekaj na tem svetu, če ne bi vsega občudovanja in spoštovanja vreden možakar še pri teh letih opravljal vsa hišna opravila, ki jih je potrebno opraviti po moški strani. Celo delo z motorno žago mu ne dela preglavic, samo vžge jo menda težko sam. Pa kaj bi tisto, celo veliko mlajši ne zmorejo takšnega opravila. Gambel zase pravi, da mu ni bilo nikoli v življenju prav z rožicami postlano. S petnajstimi leti je že moral služiti po kmetih, za ta večjega hlapca je bil, kot se nadrobno spominja. Pozneje je služil kruh na žagi, pa pri tesaijih je bil in na cestni upravi. S ceste je šel v pokoj, že kar davnega leta 1961 je bilo to. Sedaj največ prostega časa, kako čudno se sliši, posveti pletenju košaric za otroke, drugače pa je kar zdrav. K zdravniku ga pot zanese dvakrat na leto ali pa še to ne. Nekoliko se jezi na slušni aparat, brez njega namreč nekoliko slabše sliši, pa se bo po njegovem mnenju potrebno navaditi tudi na to nadlego. Vse to pač pride z leti, doda nejevoljno sam zase, in se
Matevž Poličnik na kolesu
prešerno nasmeji kot kakšen mladenič. Saj, Matevž Poličnik tudi je mladenič, samo potrebno ga je videti, s kako elegantno držo se še vedno skoraj vsak dan s kolesom pelje v slab kilometer oddaljeno Solčavo. No, in seveda tudi nazaj. Samo, čez cesto se ne pelje rad, ker se težko ozre nazaj. Vozniki avtomobilov pa so v današnjem času tako neprevidni, vsem se nekam mudi, doda Gambel. Pa še prav ima, kleni možakar na "poni" kolesu. Skoraj bi stavili, da je najstarejši še aktivni kolesar daleč naokoli, mogoče celo v državi. Če še ni je pa Matevž Poličnik iz Solčave na najboljši poti, da to postane.
Edi Mavrič, foto: Ciril Sem
Utrinki z raziskovalnega tabora v Ankaranu
Društvo prijateljev mladine Slovenije vsako leto organizira državni naravoslovni raziskovalni tabor, ki se ga udeležijo mladi raziskovalci iz vse Slovenije.
Letos se je priložnost sodelovati na taboru ponudila tudi mozirski šoli. Ker sva bila izmed učencev, ki so na različnih tekmovanjih in pri raziskovalnih nalogah dosegli vidnejše rezultate, izbrana midva s Tomažem Cajnerjem, sva 29. junija odšla v Ankaran, kjer je letos potekal tabor.
V izmeni je letovalo 27 učencev in 7 mentorjev, največ iz celjske regije. Tabor je trajal 10 dni in v tem času smo spoznali ogromno novega, obenem pa postali dobri prijatelji.
In kaj smo počeli? Dopoldanski čas je bil namenjen pouku, ki je potekal v dveh sklopih. Učenci smo bili razdeljeni v 5 skupin, ker pa smo obravnavali zelo različna področja, je vsaka
skupina prebila dopoldanska sklopa pri različnih mentorjih. Vendar se je ta pouk precej razlikoval od šolskega, saj je potekal na prostem, ni bilo ocenjevanja, predvsem pa je prevladovalo praktično delo. Skoraj vse teme pouka so bile povezane z morjem. Proučevali smo obmorske rastline in alge ter izdelali algarije, lovili in preparirali smo metulje ter druge žuželke, se spoznali z mikroskopsko majhnim planktonom in si pod mikroskopom ogledali zgradbo rastlin. Učili smo se tudi potapljanja in lovili ter spoznavali morske živali, od katerih smo nekatere v živo videli prvič.
Druge teme pa so bile malo manj povezane z morjem. Tako smo sami opravili
vrsto kemijskih in fizikalnih poskusov, ukvarjali smo se z astronomijo, fotografirali in nato razvijali naše posnetke in še bi lahko naštevala.
Pouk je bil izredno zanimiv, saj smo vse praktično delo opravili sami in obenem spoznali mnogo sodobnih naprav (mikroskopi, računalnik, teleskop...) Velika atrakcija pa je bil tudi naš mali čoln, ki smo ga rabili za pouk potapljanja in za lovljenje planktona.
Približno tako so izgledale dopoldanske ure v družbi učiteljev - mentorjev, ki so nam delo prikazali na zelo zanimiv način in hkrati bili do nas odprti in prijateljski. Popoldne je bilo na vrsti vsakodnevno kopanje, zatem pa razne zanimive igre,
tekmovanja, smučanje po travi, igre brez meja, kvizi in ob večerih odbojkarski turnirji. Seveda so bile vse zmage pa tudi porazi primemo nagrajeni.
V nasprotju s prvim dnem je vsak naslednji minil hitreje in ravno ko smo dodobra	postali	prijatelji,
smo se	morali	posloviti.
Pripravili	smo	poslovilno
valeto, si obljubili, da se bomo še srečali.
Zagotovo mi bodo ti dnevi ostali v najlepšem spominu, zato naj se na koncu kar najlepše	zahvalim občini
Mozirje in Osnovni šoli Mozirje, ki sta nama omogočili to prijetno letovanje.
Alenka Goličnik,
8.a Mozirje
Cm* E^rasfo~£kkHM?j«t
vVV<
0	s
SCUu.%.	~ °" ^
n	*
i—)	Ih
□
GOST MESIČA
Pogovor z Meto Malus o tem, zakaj in kako se je začela ukvarjati z mejnimi vedami, kaj meni o človeški sreči, o reinkarnaciji, o napovedovanju prihodnosti in nenazadnje tudi o Savinjčanih
"Najraje rečem, da sem čarovnica."
SN: Gospa Meta, v naši rubriki smo doslej gostili ljudi različnih profdov. Vi ste kot astrologinja gotovo nekaj posebnega, specifičnega. Zaradi tega bi vas najprej prosili za pojasnilo, kakšna veda astrologija sploh je, s čim se ukvarja.
META: Ne morem se omejiti zgolj na astrologijo, ampak moram govoriti na splošno o mejnih vedah. Astrologija namreč spada bolj na področje znanosti, saj smo v zadnjem času dobili nekaj zelo točnih pripomočkov in računalniških programov za natančen izračun poti vseh planetov. Ne moreš se ukvarjati z astrologijo, če nimaš vsaj malo jasnih filozofskih pojmov in znanja drugih mejnih ved, ezoteričnih. To je potrebno, da lahko interpretiraš določen nebesni dogodek, ki ga astrologija obravnava na astrološki način, ljudem pa ga je treba predstaviti na razumljiv način. Astrologija ni napovedovanje prihodnosti!
Če človek nima širšega znanja o ezoteričnih vedah, o parapsiholögiji, o filozofiji, enostavno ne gre. Vse skupaj je neke vrste 'Večni krog", zato sem tako dala naslov tudi oddaji, ki jo imam na Kanalu A. Vse naštete vede se med sabo povezujejo, zato tesno sodelujem z Rožo Kačič, ker je ena od faz sam izračun stanja na nebesnem svodu oziroma pregled semeridov. Podatek, da je Luna v znamenju Vodnarja, laiku nič ne pove. Če pa veš, to pa je že interpretacija, da je Vodnar revolucionarno znamenje, da je to človek, ki je 50 let pred časom, ki ga drugi ljudje ne dohajajo v razmišljanju, da Luna v znamenju Vodnarja podpira elektroniko, računalništvo, prijateljstva, posebne načrte, revolucionarne ideje in da je Vodnarjev planet vladar Uran, ki še podpira revolucionarne stvari, potem je to treba interpretirati na način, da ljudje razumejo, za kaj gre. Tega pa ne moreš, če ne znaš izračunati pozicije planetov. Poznati moraš celotno astromitološko zgodbo o Vodnarju, če govorimo o njem, ne moremo tudi mimo astro medicine, na katere dele telesa vpliva in kako vpliva, ne gre tudi brez parapsihologije, ki obravnava življenje pred življenjem in po življenju, ne gre brez ezoterike, ker Uran vpliva na določene kamnine, minerale, tekočine v naravi. Skratka - ni mogoče biti uspešen samo na področju ene od naštetih ved.
Če me kdo vpraša, kaj sem, najraje rečem, da sem čarovnica. Ogromno se ukvarjam tudi z živalmi, ki igrajo pomembno vlogo v življenju človeka.
SN: Astrologija torej ni čarovnija? META: Ne. Astrologija na čarovnija, ni vedeževanje. Ljudje me marsikdaj zmotno sprašujejo, če bodo srečni, kakšni bodo njihovi življenjski partnerji, koliko otrok bodo imeli itd. Ob takih vprašanjih kar "ošpice dobim". Astrologija analizira človekov značaj. Oziroma drugače: človek se rodi z značajem, ki se ga ne da več spreminjati. To je neke vrste usoda. Tisti trenutek, ko se je človek rodil, so planeti stali tako in tako. S tem so določene predispozicije za človekovo življenje. Potek dogodkov v bodočnosti pa je odvisen od tega, v kakšnem aspektu bodo planeti za tega človeka. S pomočjo tega se da napovedati prihodnost.
SN: Sami ste rekli, da ste čarovnica. Večina ljudi ima o čarovnicah na podlagi podobe iz preteklosti slabo sliko. Morda pa ni tako čudno, da vam ljudje postavljajo vprašanja, ob katerih, kot pravite, dobite ošpice?
Meta Malus: "Marsikdaj imam preroške sanje, ki se naslednji dan uresničijo."
META: Rada bi dopovedala ljudem, da niso bile čarovnice nič drugega kot zelo parasenzitivni ljudje, ki so bile v najtesnejšem stiku z naravo in so preko intuicije dobivale sporočila iz ezoteričnega sveta. To se dogaja tudi meni. Marsikdaj imam preroške sanje, ki se naslednji dan uresničijo. Takšna sporočila dobivajo tudi živali. In jaz tega nimam	za nič
čarovniškega ampak povsem nekaj
naravnega. Če se človek prepusti naravi, da mu dopove, kar mu želi, se obnaša prvinsko. Zato so nepotrebna vprašanja: kdaj se bom zaljubil in podobno, ko pa vendar vsak sam to najbolje občuti. Seveda pa to izkoriščajo vedeževalci, ble-ferji, ki za drag denar prodajajo povsem izmišljene stvari. Pred njimi bi rada ljudi opozorila.
SN: Tiči v tem tudi vzrok, da v različnih časopisih preberemo za isto znamenje za isto obdobje različne napovedi?
META: Glejte, horoskop nastane tako, da se najprej pogledajo aspekti za vsak dan posebej po astralnih znamenjih. Potem je treba vse te pojave spraviti v literarno obliko.
SN: Z astrologijo pa se vendarle ne ukvarjate od samega začetka. Kdaj se začeli, kako in zakaj?
META: To je v zvezi z intuicijo, da človek podzavestno sprejema takšne informacije. Meni se je to začelo dogajati v trenutku, ko sem v Bologni v Italiji sedela v krznenem plašču pred nekim bifejem. Vse mi je šlo narobe, nisem namreč dobila dovoljenja za delo, mimo pa je prišel nek gospod in me vprašal: "Zakaj pa tako lepe oči tako žalostno zrejo v ta svet?" Odgovorila sem: "Vi bi tudi na mojem mestu, če bi vam šlo vse narobe." In je rekel: “Saj ni čudno, ko pa imate celo pokopališče na sebi!" To je bil profesor Inardi, ki predava na centru za parapsiholške vede v Bologni. Povabil me je k eksperimentalni uri in takrat sem se odločila, da bom začela raziskovati ta področja. Na tem centru smo se prvi dve leti učili naravoslovje in filozofijo in take čisto posvetne stvari. Začeli smo ceniti tudi ostala živa bitja. Ljudje vsak dan razmišljajo samo o tem, kako bodo preživeli, kako bodo čimveč zaslužili, pozabljajo pa na odnos do narave. To je bil mejnik v mojem življenju, saj sem takrat začela	ra-
zumevati stvari, ki sem jih do takrat samo zaznavala.
SN: Katerega leta se je to zgodilo? META: Triinsedemdesetega.
SN:	Pred več kot dvajsetimi leti
torej?
META: Da. Do takrat sem to jemala na način kot večina ljudi, ki nekaj čutijo in nekaj obvladujejo, pa sami ne vedo, kaj bi s tem počeli.
SN:	Sedaj	ste po svojem delu
poznani. Se je odnos ljudi do vas zaradi tega kaj spremenil?
META: Spremenil se je. Zelo. In to mi
GOST MESECA
sploh ni všeč. Sošolke in sošolci iz internata me sedaj najprej vprašajo: "Kaj mi kažejo zvezde?" Včasih so rekli: "Daj, kaj zaigraj na kitaro, bomo kakšno skupaj zapeli!" Tudi to mi ni všeč, da sem postala medijsko znana osebnost na način, da me uvrščajo na področja, ki me sploh ne zanimajo. V politiko, na primer. Odnos pa se ni spremenil pri tistih, ki sem jih spoznala kasneje. Ni mi všeč, da se mi ljudje v obraz samo prilizujejo, saj ko gledam človeka v obraz, sproti simultano prevajam, kaj si misli o meni. Moti me hinavščina. Znorim, če se mi človek zlaže. Ne prenesem laži in sploh ne razumem, zakaj se ljudje lažejo. Nobena situacija ni takšna, da bi se bilo potrebno lagati. Zelo me moti tudi to, da ljudje mislijo, da zaslužim blazen denar. Živim od pisanja in vi sami najbolje veste, koliko mora človek napisati, da zasluži eno solidno mesečno plačo.
SN: Vseeno pa ima človek občutek, da je naš narod sprenevedanju vse bolj podvržen...
META: Morda je to zato, ker je bil skok iz preteklosti v prihodnost tako sunkovit. Nismo zreli za takšen politični in gospodarski preskok! Vsi še kar pričakujemo nek kapitalizem, nek idealen zahod, ki pa ga ni.
SN:	Kakšno pa je vaše mnenje o
Zgornji Savinjski in o Savinjčanih? META:	Savinjčani imajo vse, kar je
potrebno za trdnega, zaokroženega človeka. Nacionalno identiteto imajo razčiščeno, poleg tega pa na tem področju ni bilo nikoli hude revščine. Tukaj je bil hmelj, les. Kajti revščina naredi ljudi hinavske, zahrbtne, histerične. Take, da so pripravljeni čez noč zamenjati vse, kot veter zapiha. Geografska lega doline je taka, da kakšne posebne vihre niso šle tu skozi.
SN: Kaj pa "svetovno" znana savinjska "foušija"?
META: Mislim, da je savinjska "foušija" konstruktivna, saj so si Savinjčani v oči "foušljivi". "Foušija" je lahko tudi destruktivna, če se dela za hrbtom.
SN: Videvali smo vas tudi v pevskih vrstah. Še posebej z Dovžanom pa tudi z drugimi...
META: To je za dušo. S tem nič ne zaslužim. Z Miho sodelujeva na tak način, da jaz pišem tekste, on pa jih uglasbi. Potem imam še zasedbo, Kakor kdaj se imenuje, saj nas je včasih pet, včasih trije, včasih dva. Z njimi igramo jazz in stare lepe evergrine. Potem je še ena večja zasedba, ansambel Amadeus, ki igra samo jazz. Skratka - na treh straneh. Če sem nervozna in živčna, ko imam vsega "poln kufer", grem sadit rože brez rokavic, da gre negativna energija v zemljo, ali pa skličem vajo z ansamblom,
kjer se do onemoglosti zderem v obliki pesmi.
SN: Prej ste omenili, da se veliko ukvarjate tudi z živalmi. Na kakšen način?
META: Kar se na zunaj vidi v zvezi s tem, so prizadevanja, da bi v Ljubljani končno naredili zavetišče za živali. Ljudje so bili o tem žal obveščeni na dokaj neprimeren način. Sama pa zdravim živali oziroma se ukvarjam z zdraviteljstvom s prana terapijo. Verjamem, da je vsaka žival, ki pride v naše življenje nenapovedano, preizkušnja. Nekdo nas preizkuša iz onostranstva, kako se bomo odzvali. Če se človek izobrazi do te mere, jaz temu pravim izobrazba, dobi možnost telepatskega oziroma podzavestnega kontakta z živaljo. Na ta način lahko žival tudi pozdravi. Imam mačka, ki je imel trikrat zlomljeno hrbtenico, in je čez štiri mesece plezal po drevju. Pa še več takšnih dogodkov imam. In če me vprašate, zakaj tega ne poskusim na ljudeh, je to zato, ker ljudje težke bolezni in težke poškodbe prinesejo na svet iz prejšnjega življenja. Nimam te pravice, da bi odrejala, ali se ta in ta človek lahko pozdravi ali ne. O tem odloča višja sila.
SN: Mislite, da to ne velja za vsa živa bitja?
META: Velja za vsa živa bitja, vendar je
razlika v tem, da človek uporablja svoj razum, živali pa delujejo po nagonu, poslušajo samo intuicijo. In če sem tega muca našla na svojem pragu, to pomeni, da sem se zanj morala zavzeti, nisem imela kaj razmišljati.
SN: Verjamete v življenje po smrti? META: Absolutno.
SN: Verjamete tudi v reinkarnacijo? META: Ne samo da verjamem, to je moja filozofija. S tem je pogojeno vse moje delo.
SN: Mislite, da ste sedaj prvič na
svetu?
META: Ne, sem že bila, pa tudi vidim, da nisem zadnjič. Kar mi sploh ni všeč. Jaz bi bila raje zadnjič. Ampak o tem ne moremo odločati sami. Ostalo mi je še nekaj negativne primesi, posesivna sem, vendar ne do materialnih dobrin ampak do ljudi, ne znam odpuščati. Nad tem se ljudje nikoli ne zamislijo, še posebej verniki, ki molijo, da naj jim bog odpusti, tako kot sami odpuščajo svojim dolžnikom.
SN: Ali to pomeni, da se mora človek vračati na ta svet v taki ali drugačni obliki toliko časa, da postane očiščen?
META: Točno to.
SN: Pa bo za to dovolj časa?
META: Na tem svetu nikoli ne učakamo čiste sreče, po kateri tako hlepimo. Enostavno nismo zato tukaj. To je neke vrste šola. Odvisno od tega, s kakšnim uspehom jo zaključimo, se vračamo nazaj, zato je absurdno iskati popolno srečo. Ljudje niti ne vedo, kaj je to sreča. Da imaš nekoga, ki te ima rad? To je egoizem. Da imaš nekoga, ki ga boš imel rad? To je spet egoizem. Da boš imel hišo? Ko imaš hišo, želiš dve hiši. Potem želiš odpreti lokal, nato tovornjak za dostavo. In to je potem eno samo nadaljevanje brez konca.
SN: Kaj pa je torej po vašem treba
storiti za “biti srečen"?
META: Zavedati se sreče. Tiste sreče, ki jo imaš. Predvsem je največja sreča sposobnost, da lahko sam uravnavaš tok življenja. To je fizično zdravje, umsko in duhovno. To je edini recept za srečo -da se je zavedaš. Vsi, ki so zdravi oziroma mobilni, imajo to srečo, pa se je ne zavedajo.
Pogovarjala sta se Edi Mavrič in Franci Kotnik, foto: Ciril Sem
Pogovor z Meto Malus, ki nas je obiskala v družbi z Rožo Kačič, smo opravili v gostišču Grad Vrbovec
Piše: Aleksander Videčnik
In spet nekaj štorij po Kocbeku.
Mati božja v Novi Štifti
V teh krajih so bile pred več stoletji grozne goščave. Pravi pragozdovi, le redko kje jasa ali ledina, da bi na njej lahko pasli ovce. Nekoč je, blizu mesta, na katerem stoji sedaj mogočna cerkev Matere božje, pasla mutasta pastirica nekaj ovac. Pa se je pripetilo, da se ji je nekega dne prikazala zelo lepa gospa v belem oblačilu. Deklico je prijazno nagovorila in jo povprašala ali bi ji dala ovco. Pa je deklica, doslej mutasta, spregovorila in dejala gospe, da mora prej vprašati starše. Seveda so starši vsi veseli, da je deklica spregovorila, tekli na mesto, ki ga je opisala pastirica, da bi lepi gospe v zahvalo podarili kar vse ovce, toda gospe ni bilo nikjer več. Starši so dogodek ocenili kot čudež in menili, da je gospa zagotovo nebeška pojava. Ta zgodba se je seveda zelo hitro širila med prebivalci, saj so vsi poznali deklico kot mutasto, poslej pa je povsem normalno govorila.... Vendar čudežev še ni konec! Ljudje so opazovali na istem mestu tri žareče plamene, ki so se pojavljali skoraj vsak večer. Sčasoma so vendarle dojeli, da gre pri tem za nenavaden pojav. Seveda so menili, da je to božje znamenje, ki naj bi predstavljalo sveto Trojico. Kmalu so tam prirejali množične molitve v čast svete Trojice. Veliko se je o tem govorilo in tako so za prikazovanje izvedeli tudi duhovniki v Gornjem Gradu. Seveda so o tem obvestili
škofa, ta pa naprej svetega Očeta v Rimu. Kot je bilo v navadi, so cerkveni krogi podobne pojave preverjali. Zanesljive priče so prikazovanja potrdile in tako je sam škof želel na kraju samem ugotoviti, za kaj sploh gre. Toda že dolgo je hudo bolehal na nogi, zato je lahko potoval le na konju. Ceste pa še ni bilo, da bi se do kraja pripeljal. Škof je prijahal na grič. Tam pa konj nenadoma obstoji in se ne gane z mesta. S sprednjima nogama se je kar zakopal v zemljo. Tudi škof začuti ob tem neko čudno moč in ozdravi. Vse to je v škofu utrdilo prepričanje, da želi Bog na tem mestu imeti hram, v katerem bodo častili njegovo vsemogočnost. Ljudem je škof naročil, da na tem mestu postavijo kapelico, v kateri bi se opravljala cerkvena opravila. Kmalu je postala to daleč znana božja pot. Sem so romali ljudje iz vseh takratnih avstrijskih dežel. Ko je cerkev pogorela, so postavili še večjo na istem mestu. Še danes je mogočna cerkvena stavba v ponos kraju.
Zidanje cerkve v Solčavi.
V Solčavi pred davnimi leti ni bilo cerkve. Ko je nekoč Štiftarjev hlapec oral njivo na Vidmu (zemljišče za nekdanjo šolo) je doživel, da sta se vola nenadoma ustavila in pričela s sprednjimi nogami kopati v zemljo. Kljub prizadevanju, da bi vola pognal naprej, nista, tudi ne zgrda, krenila v brazdo. Hlapec je le stopil pred njiju in videl v zemlji kip Matere božje. Previdno ga je izkopal in odnesel z njive. Nato pa mirno nadaljeval oranje. Hlapec je seveda o dogodku obvestil sosede, zato so pričeli ljudje govoriti, da je Marija dala znak kje hoče imeti svojo
cerkev. Sklenili so na tem mestu postaviti kapelo, toda kar so podnevi pozidali, je ponoči bilo na hribu, kjer stoji sedanja farna cerkev. Uvideli so, da morajo z gradnjo na hribu nadaljevati. Ko so cerkev dogradili so peljali tja tudi najdeni kip, ki je bil tako težak, da so ga komaj postavili v oltar. Ljudje so želeli imeti Marijo, prikazano v kipu, lepše oblečeno in so poskušali najti primerno oblačilo. Toda če so jo oblekli, so potem kmalu našli ob kipu vso raztrgano obleko. Pozneje so uvideli, da je njihovo prizadevanje zaman in niso več poskušali. Na mestu, kjer je bil najden kip, pa so postavili malo kapelo v spomin.
Rojenice
Že ob rojstvu Judeža Iškar-jota so rojenice napovedale, da bo, ko bo odrasel, ubil očeta, mater svojo pa vzel za ženo. Povrhu vsega pa bo izdal Jezusa Odrešenika. Mati je bila nad to prerokbo tako prestrašena, da je otroka vrgla v vodo. Mlinar pa je zagledal otroka in ga
Naš znani zbiralec ljudskega izročila in publicist, Janez Mavrič iz Gornjega Grada, ima v svoji bogati zbirki tudi knjigo Zgodovina štajerskih Slovencev. Napisal jo je Ivan Lapajne, izdana pa je bila leta 1884 v Ljubljani. Morda najprej nekaj besed o piscu. Ivan Lapajne je bil zelo znan zadružni pobudnik. Tesno je sodeloval z Mihaelom Vošnjakom pri ustanavljanju slovenskih zadružnih denarnih zavodov. Nekaj časa je bil tudi revizor Zadružne zveze v Celju. Napisal je ugledno knjigo o slovenskem zadružništvu in veliko pisal v časopise z namenom, predstaviti Slovencem prednosti zadružnega
rešil. Judež je že v mladosti kazal znake hudobnega človeka. Mlinarjevega sina je stalno pretepal. Tako ga je sovražil, da ga je na paši ubil, potem pa zbežal k drugemu gospodarju. Ta pa je bil njegov oče. Judež tega ni vedel. Ker se z gospoda-jem ni mogel pogoditi o plačilu, ga je ubil. Spet je bežal in se znašel pri neki vdovi. Ta pa mu je povedala, kako ji je pred leti mož ušel in se ni več vrnil. Ponudila se mu je za ženo. Toda ta vdova je bila njegova mati. Ko je opazila neko znano znamenje na Judeževem telesu, je spoznala v njem svojega sina. V pogovoru mu je mati pripovedovala, kako so rojenice prerokovale bodočnost dojenčku, ki je bil Judež sam. Fant se je hudih besed zelo prestrašil in se podal na pot, da bi našel "tistega", ki grehe odpušča. Res je Judež našel Jezusa in hodil za njim. Nazadnje pa ga je izdal Rimljanom. Rojenice so torej pravilno prerokovale...
povezovanja. Upokojen je bil kot ravnatelj meščanske šole v Krškem.
Kaj vse je napisal o naših krajih in dogajanjih v njih, ni mogoče napisati, ker je tega preveč. Toda zanimivi so nekateri izvlečki.
Navaja, da je v Gornjem Gradu med letom 1140 in 1175 že bila cerkev. V letu 1323 je spadala gornjegrajska cerkev pod Savinjski arhidiakonat. Med pesniki
13.	stoletja se je znašel tudi neki "Gornjegradski". Med dobrotnike Gornjega Grada spada v 13. stoletju tudi Otokar češki, ki je naklonil samostanu benediktincev precej denarja. Leta 1137 je
Nekaj zgodovinskih
ZGODOVINA IN NARODOPISJE
Zoboderi na vasi
bil v Gornjem Gradu cerkveni zbor, tega se je med drugimi udeležil tudi Gebhard Savinjski. Leta 1278 izroči Leopold Savinjski patronat nad bras-lovško cerkvijo gornjegrajskemu samostanu. Krenil je namreč v boj zoper češkega Otokarja. V letu 1332 se imenuje Friderik Savinjski, ki je priznal benediktinskemu samostanu v Gornjem Gradu patronat nad Braslovčami. Grad Gornji Grad je Friderik Celjski pridobil od Vrbovških v letu 1350. Med vpadom Turkov v naše kraje, leta 1471, so njihove horde porušile Gornji Grad. Kmečki upori v letu 1635 niso prizanesli Gornjemu Gradu, samostan so izropali in deloma poškodovali.
Rečica ob Savinji se navaja leta 1247. Domneva pisca je, da je tod tedaj že stala hiša oglejskega patriarha Bertolda. V letu 1528 sta bila v kraju že vikar in kaplan. Tu je bila tudi hiša ljubljanskega škofa Tavčarja (Ivan). Baje je Tavčar poskrbel za trške pravice kraja. Velik požar, leta 1799, je opus-tošil trg. Baje obstaja župnišče že od leta 1231, verjetno misli pisec na prvotno župnišče. Prvi župnik je bil Matija (1247).
Ljubno ob Savinji: prvotna cerkev je bila v gotskem slogu. Prenovljena pa leta 1834. Kuga je v kraju razsajala najhuje leta 1682. Ljubno se je leta 1308 imenovalo "Lovnen".
O Gornjem Gradu je bilo že precej napisanega. Vendar pa bi le omenili podatek, da je leta 1786 tedanji cesar Jožef II., župnijo priključil Lavan tinski škofiji. Leta 1646 je razsajala kuga, graščina pa je imela škode na desetini in drugih dajatvah podložnikov za 3147 gld.
Mozirje naj bi se nekoč imenovalo "Mohirje". Tega podatka sicer ni zaslediti. V 16. stoletju so zgradili obzidje okoli cerkve kot obrambo zoper Turke. Sprednji del utrdbe so podrli leta 1833, ko so pričeli graditi novo šolo in kaplanijo. Župnišče je moralo pogoreti, saj navaja pisec, da je župnik Usar leta 1660 zgradbo obnovil. Verjetno gre za požar, v katerem je večji del trga pogorel.
Nanizali smo nekaj podatkov iz knjige Ivana Lapajne. Očitno je uporabil kot glavni vir za svoja razglabljanja zapise Ignaca Orožna. Na nekaterih mestih to tudi navaja, denimo Orožnovo Celjsko kroniko.
Še pred prvo svetovno vojno ni bilo v naših krajih zobozdravnikov. Ljudje so hodili k njim zelo daleč, če sploh so, saj so bile njihove usluge zelo drage. Tako so se pač zatekali k starim pripomočkom, največkrat je to bilo žganje. Držali so ga v ustni votlini, da je nekoliko omililo bolečino. Tudi po vojni ni bilo kaj bolje. Šele po drugi svetovni vojni so postali zobozdravniki bolj pogosti.
Že smo opisovali, kakšna čudna sredstva so ljudje vse uporabljali, da bi se znebili zobobola. Tudi čarovnije so bile uporabljene proti zobobolu. Največkrat pa so po dolgotrajnih bolečinah menili, da je treba k zoboderu. Povsod se je kdo našel, ki je opravljal to mučno delo. O občinskem slugi na občini Bočna smo že pisali. No, on je rabil za izdiranje vendarle neko orodje, ljudje pa ne vedo povedati, kakšno.
Še ni tako dolgo, ko mi je Ana Hudej-Kadunčeva povedala, da je zobe izdiral tudi njihov sosed Tostovršnik. Postopek je bil že utečen. Bolnik je moral najprej izpiti kozarec žganja, nato sta dva "zoboderska" pomočnika zagrabila bolnika in ga krepko držala, da ni pobegnil s stola. Kaj lahko si predstavljamo, kako je bilo potem...
Zelo znan zoboder je bil Ravnički Janez v Juvanju. Ta je baje imel kar stalno pripravljen stol, zunaj na dvorišču. Tudi tu sta vrla pomočnika opravila svoj posel krepko in trdo! Toda, Janez ni "ordiniral" kar tjavendan. Vsakomur je rekel, naj počaka, da se bo nabralo več bolnikov, tedaj bo pristopil in izdiral. Na sploh pa je bil Janez v svojem dodatnem delu zelo dosleden in je jemal "prakso" dokaj resno. Baje se je temu primerno tudi vedel. Ja, saj vsakdo res ne more biti zoboder...
KRESNIČKE i
:	j
j Absolutizem in primitivizem zastirata resnico v intimnost notranjega j
I razodetja, ter rojevata življenja brez osebnosti.
!
Edi Mavrič - Savinjčan j

Bočani so sloveli kot veseli in duhoviti ljudje. Na sliki vidimo prizor, kako so pripravili pustni gospodinjski tečaj. Sliko nam je poslal
Ivan Zagožen iz Bočne.
NASVETI
2dravnišhi
nasveti
Vprašanje:
Zanima me, koliko levkocitov mora biti normalno v krvi. Moja hčerka ima vedno, kadar jo peljem na pregled, povišane levkocite okrog 12.000. Naredili smo že mnogo preiskav, pa se ne da ugotoviti, zakaj so levkociti vedno povišani. Vsi ostali izvidi in pregledi so bili v redu. Bojim se, da ne bi imela kakšne levkemije. Tudi hčerka je že zelo preplašena, menda se je nalezla strahu od mene, ko vidi, da jo stalno vodim okrog zdravnikov. Stara je 10 let in drugače ni bolna, levkocite so ji ugotovili enkrat, ko je imela angino, potem pa je morala hoditi na kontrole. Prosim čimprej za odgovor.
Zaskrbljena mama
Odgovor:
Spoštovana!
Strah pred boleznijo je navadno hujši od bolezni, neglede kako huda je. Nihče ne zna biti bolj prestrašen od zaskrbljene mame. In nihče ne zazna tega strahu bolj kot njen otrok. Zato mislim, da je vaša ugotovitev, da se je deklica strahu nalezla od vas, še kako pravilna. Čeprav velja, da merimo število levkocitov na liter, se še vedno najpogosteje izražamo v številu v kubičnem milimetru krvi. Tudi jaz se bom danes držala teh merskih enot. Sicer pa pomeni npr. 5.000 levkocitov v kubičnem milimetru krvi isto kot 5x10 na deveto/liter.
Kot se razlikujejo mnenja strokovnjakov ali meritve v laboratorijih, tako se razlikujejo tudi normalne vrednosti za levkocite v periferni krvi (Periferna kri je kri, ki je "v obtoku11.) Vendar se pra-
viloma te vrednosti le malo razlikujejo. V glavnem velja, da je normalno pri odraslih
4.000	do 11.000 levkocitov v kubičnem milimetru krvi, pri novorojenčkih od 10.000 do
26.000	levkocitov v kubičnem milimetru krvi, pri otrocih od sedmega do desetega leta pa od 10.000 do
15.000	levkocitov v kubičnem milimetru krvi.
Normalno so levkociti povišani ob fizičnem naporu, ob čustveni napetosti, po obroku hrane ali v nosečnosti. Bolezenski razlogi za povišane levkocite v krvi so bakterijska vnetja, zastrupitve, komplikacije sladkorne bolezni, odpoved ledvic, alergije, maligne bolezni, močne krvavitve itd. Število levkocitov v periferni krvi je znižano pri nekaterih nalezljivih boleznih, najpogosteje pri virusnih okužbah. Tudi nekatera zdravila, strupi in sevanja lahko povzročijo znižano število levkocitov. Levkociti so znižani tudi pri nekaterih boleznih krvi in krvotvornih organov.
Vaša deklica ima vsaj dva razloga za to, da je vrednost levkovkocitov v nje-ni krvi normalna. Prvi razlog je njena starost (normalno bi lahko imela v svoji starosti do 15.000 levkocitov v kubičnem milimetru krvi) in drugi razlog je psihična preobremenitev zaradi svojega • in predvsem vašega strahu pred boleznijo.
Zato, draga mati, predvsem se umirite vi. Matere pri svojih otrocih bolezen vedno prve opazimo, vi pa vašo deklico opazujete še veliko bolj natančno, kot večina mam. Sami ugotavljate, da je deklica zdrava. In res je tako.
dr. Maja Natek,
spec. spl. med.
POSPEŠEVANJE
KM*** RAZVOJA LJUBENSKH1
SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE
O tej problematiki
HRIBOVSKIH KMETIJ
smo
razpravljali predstavniki kmetij vseh zaselkov ZE Ljubno in strokovnih služb M-ZKZ Mozirje, ZŽV Celje PE Mozirje in Kmetijske svetovalne službe. Povod za to razpravo so nam bili podatki o tržni proizvodnji, iz katerih je razvidno, da je v hribovitem predelu Ljubnega še precej kmetij, kjer bodisi zaradi oddaljenosti ali drugih vzrokov ni organizirane tržne proizvodnje. Čeprav so v preteklosti že bili poskusi organiziranja odkupa mleka v teh odročnih zaselkih, ta nekako ni zaživel, prav tako ne intenzivnejša pi-tovna proizvodnja. Finančne intervencije za investicije v kmetijstvo so bile v zadnjih letih usmerjene predvsem v koncentracijo tržne proizvodnje in niso upoštevale elementa ohranjanja hribovskih kmetij, ki z velikimi stroški pridelave ne morejo enakovredno konkurirati na tržišču. Prav tu bi morala s svojimi pozitivnimi ukrepi poseči država in pomagati tistim, ki želijo obdelovati zemljo in si s tem zagotavljajo eksistenco ter ohranjajo kulturno podobo krajine.
Predlaganih je bilo nekaj možnih usmeritev teh kmetij. Ena izmed možnosti bi bila vzreja plemenskih telic za nižinske kmetije, ki so usmerjene v intenzivno proizvodnjo mleka. Seveda tu nekega večjega obsega take vzreje ne moremo pričakovati, lahko pa bi bila to proizvodna usmeritev manjšega števila kmetij. Nova možnost, ki bi bila tudi dohodkovno zanimiva, se kaže v pitanju volov, saj je mesno - predelovalna industrija zainteresirana za to vrsto mesa.
V razpisu intervencij za leto 1995 je vrsta finančnih ukrepov namenjena prav za podporo povečani prireji mesa govedi in drobnice predvsem na travnatih površinah s poudarkom na težjih pridelovalnih pogojih. Te usmeritve so: osemenitve z biki mesnih pasem v mlečnih rejah, reja krav dojilj, pitanje telet na višjo težo, reja klavnih prvesnic, premija za nakup plemenskih telic ali krav mesnih pasem, program Pohorje Beef in pa reja drobnice. Vse te intervencije so vezane na vodenje hlevske knjige, vse živali mo-
rajo biti označene po predpisih, stalež se ne sme zmanjšati v roku, ki je objavljen v uradnem listu, osemenitev je potrebno dokumentirati s kopijo pripu-stnega lista. Uveljavljanje teh intervencij je torej vezano na urejeno selekcijo. Finančne intervencije za leto 95 predvidevajo tudi regresiranje obrestne mere za najete investicijske kredite v živinorejski proizvodnji.
V razpravi je bilo poudarjeno, da bi morala vsaka kmetija razmisliti o dodatnih dejavnostih. Vsak bi moral pri sebi razmisliti, kaj bi lahko proizvajal in ponudil na tržišče. Pri tem bi moralo biti nekaj več samoiniciative. Kmetije v alpskih državah, ki imajo podobne pridelovalne pogoje, imajo organizirano raznovrstno proizvodnjo - izdelovanje raznih predmetov, proizvodnja sadja in zelenjave v časovnem zamiku, ko v nižjih predelih že ni več te ponudbe, peko kruha, peciva, priprava testenin in še je veliko možnosti. V zadnjem času dajejo velik poudarek bio-proizvodnji, kjer ne uporabljajo kemičnih sredstev (gnojenje, zaščita) in skozi blagovno znamko to uspešno prodajajo. Po pridobitvi blagovne znamke pa se kažejo tudi večje možnosti prodaje kvalitetnih mesnih proizvodov - zgörnjesavinjskih želodcev. Tudi prodajo na domu bo v prihodnje kazalo razvijati.
Možnosti za dodaten dohodek se kažejo v bodočnosti tudi v koncesijah za gozdarska dela v družbenih gozdovih.
Dogovorili smo se, da bomo za hribovske kmetije ZE Ljubno organizirali poučno strokovno ekskurzijo, v zimskem času pa bomo pripravili nekaj predavanj v zaselkih, želimo pa tudi, da bi bila v okviru rednega zimskega izobraževalnega programa predavanja bolje obiskana in da bi se v večji meri posluževali strokovnih nasvetov. Vsi se moramo po najboljših močeh truditi za uspešno gospodarjenje naših kmetij. Tistim, ki so pripravljeni živeti in delati v težkih pridelovalnih pogojih, je potrebno dati vso podporo.
Bernarda Prodnik
NASVETI
ZAVOD ZA ^ GOZDOVE / SLOVENIJE
OBMOČNA ENOTA NAZARJE
Nega mladega gozda
Jutranji in večerni hlad nas opozarjata, da se poletje izteka. Glavno delo na poljih je opravljeno. Zdaj je primeren čas, da lastniki gozdov posvetite nekaj časa svojemu gozdu. Da sami ali skupaj z revirnim gozdarjem ugotovite, če so potrebna kakšna gojitvena dela. Zavod za gozdove bo v mesecu septembm in oktobru izdelal podroben program potrebnih gojitvenih del v zasebnih gozdovih za leto 1996. Kot že veste, se iz državnega proračuna zaradi splošnokoristnih funkcij gozda, ki jih uživamo vsi državljani, sofinancirajo gojitvena dela v zasebnih gozdovih lastnikov, ki imajo do 100 ha gozda. Nekatera dela so financirana v celoti, večinoma pa so sofinancirana z različno visokimi deleži (Odredba o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna Republike Slovenije, Ur. list, Št. 58, sept. 1994).
DELEŽ SOFINANCIRANJA poudarjenost funkcij
Vrsta del 1. Obnova gozdov:	L stopnja	2. stopnja	3. stopnja
-	umetna obnova -	naravna obnova:	sadike	sadike	sadike
priprava sestoja za naravno nasemenitev	50% str.	40% str.	30% stroškov
2. Obžetev	40%	30%	20%
3. Nega mladja	50%	40%	30%
4. Nega gošče	50%	40%	30%
5.	Prvo redčenje 6.	Varstvena dela:	60%	50%	40%
- izdelava lubadark : delež povečanih stroškov			v primerjavi z
redno sečnjo, ki nastanejo zaradi izvajanja zatiralnih ukrepov - zatiranje bolezni in škodljivcev gozdnega drevja in grmovja:			
potrebni material in	40%	30%	20%
- gradnja in vzdrževanje protipožarnih zidov	90%	80%	70%
- gradnja in vzdrževanje protipožarnih posek	90%	80%	70%
- premije za protipožarno zavarovanje gozdov 7. Zaščita ogroženih sadik	50%	40%	30%
gozdnega drevja in grmovja:			
potrebni material in	50%	40%	30%
8.	Vzdrževanje grmišč 9.	Vzdrževanje pašnikov in	90%	80%	70%
travnikov v gozdu	50%	40%	30%
10.	Vzdrževanje vodnih virov, kalov in luž v gozdu 11.	Sajenje sadik plodonosnega gozdnega drevja, pomembnega za prehranjevanje živali:	90%	80%	70%
sadike in	50%	40%	30%
Kako lahko lastnik gozda pridobi ta sredstva? Postopek je enostaven, vendar morate biti pravočasni. Za dela, ki jih boste naredili naslednje leto (1996), se morate že letos dogovoriti z revirnim gozdarjem, da jih bo uvrstil v program gojitvenih del. Kajti v tekočem letu so financirana le dela iz programa. In še na eno neprijetnost naj vas opozorim. Sredstev iz proračuna ne boste dobili takoj po opravljenem delu, ampak bo nanje treba počakati nekaj mesecev. Vendar naj vam to ne vzame poguma.
Na Zavodu za gozdove ugotavljamo, da je izvajanje gojitvenih del v zasebnih gozdovih zadnja leta močno zastalo. Vzrok so bile neurejene razmere v gozdarstvu in zlasti financiranju teh del. Zdaj je vzpostavljen nov sistem in želimo spodbuditi lastnike, da ne odlašajo s temi deli, saj z njimi povečujejo vrednost svojega gozda in sortimentov, ki jih bodo ob zrelosti gozda lahko posekali.
Skrben lastnik gozda dobro ve, da gozd, ki bo dajal kvaliteten les, ne zraste sam od sebe. Potrebno je načrtno delo pri sečnjah in potre-
bna so gojitvena dela. V vsakem gozdu si zastavimo dolgoročni gozdnogojitveni cilj. To je stanje gozda ob njegovi zrelosti. Ta nam je vodilo za etapne cilje, ki jih načrtujemo in dosegamo postopoma, odvisno od starosti in stanja gozda. Prva stopnja pri osnovanju mladega gozda je vznik semena gozdnega drevja. Pri obnovi po naravni poti vzkali seme v varstvu starega gozda. Mladica zraste le, če seme pade v pravem času na ugodno mesto. Če naravna nase-menitev ni uspešna, si pomagamo s sadnjo mladih drevesc.
Mladje je naslednja faza, ko mladice gozdnega drevja dosežejo višino zeliščnega in delno grmovnega sloja. V hudi medsebojni konkurenci propade veliko mladic, preživijo le najbolj vitalne na ugodnih mestih (prava mera svetlobe, toplote in vlage).
Ko mladje raste, pride do tesnega medsebojnega stika osebkov in hude borbe za prostor in svetlobo. Nastaja gošča, kjer zmagujejo življensko močnejši, šibkejši se v njej utapljajo. Značilno je naglo priraščanje v višino in razslojevanje v zgornji, srednji ter spodnji sloj. V obdobju mladja in gošče izvajamo negativno ali množično izbiro. Večina drevesc si je podobna, izstopajo le posamezni predrastki, silaki, ki kažejo slabe lastnosti in ovirajo ostalo mladje. Zato jih odstranjujemo. Oblikujemo tudi zaželeno zmes drevesnih vrst tako, da na račun vrst, ki jih je preveč, sproščamo tiste, ki jih manjka ali celo dodatno sadimo želene vrste v vrzelih.
Ko najvišji osebki presežejo tri metre višine, spodnje veje drevesc pa zaradi pomanjkanja svetlobe odmrejo do višine odraslega človeka, nastopi faza Ietvenjaka. Premeri dreves še niso dosegli 10 cm. Jasno so oblikovani zgornji, srednji in spodnji sloj. Osebki že jasno kažejo svoje lastnosti (zdrav ali napaden od bolezni, poškodovan, grčavost, napake v zgradbi debla, potek drevesnih vlaken, zgradba branik, enakomernost rasti). Na tej podlagi lahko v tej fazi začnemo izvajati pozitivno izbiro. Izbiramo osebke z zaželenimi lastnostmi in jim pomagamo tako, da odstranjujemo njihove konkurente.
Drogovnjak ima podobno zgradbo, drevesa so višja in debelejša, lastnosti posameznega drevesa pa bolj opazne. Socialna razslojitev na zgornji, srednji in spodnji položaj, je še bolj izrazita. V zgornjem vladajočem položaju so drevesa, ki s krošnjami tvorijo streho sestoja. Drevje srednjega položaja je malo nižje. Če dobi prostor, lahko dohiti zgornji sloj. Predstavlja rezervo, če se drevo zgornjega sloja poškoduje. V spodnjem sloju so ostala obvladana nižja drevesa s skromnimi krošnjami. V drogovnjake uvrščamo sestoje s srednjim prsnim premerom od 10 do 30 cm. Ločimo tanjše drogovnjake (srednji premer 10 do 20 cm) in debelejše drogovnjake (srednji premer 20 30 cm). Delitev je smiselna zato, ker sortimenti, ki jih pridobimo pri redčenjih v tanjših drogovnjakih praviloma ne pokrijejo stroškov.
Glavno gojitveno delo v fazi Ietvenjaka in drogovnjaka je pozitivna izbira - redčenje. Izberemo osebke - drevesa z najboljšimi lastnostmi (izbrance) in jim pomagamo pri njihovem nadaljnem razvoju tako, da odstranimo njihove konkurente. Paziti je treba, da so izbranci razporejeni enakomerno po vsej površini. S starostjo sestoja se število izbrancev zmanjšuje, v sestoju ob skrbnem redčenju ostajajo vedno kvalitetnejši osebki. V stopnji Ietvenjaka je število izbrancev krepko čez tisoč, od teh pa dočaka zrelost le 200 -400 dreves.
Skica opravljenega redčenja
L.Pred redčenjem
Marija Sodja Kladnik, dipl.ing.gozd.
MLADI BOBENCEK
Vsega lepega je enkrat konec. Tako se bo zgodilo tudi z letošnjimi počitnicami. Na žalost bo kmalu. Pa zakaj bi človek žaloval zato. Bo pač treba napeti možgančke, ki so bili celo poletje na paši in novim zmagam naproti! Za ogrevanje tvojega "pametnega mehanizma", bo morda ravno pravšnje premlevanje nekaterih po možnosti (če dovoliš) zanimivih dejstev. Poskusi! Če ti bo všeč, nadaljuj.
ALI VES...
"...KJE LAHKO OPOLNOČI VIDIŠ SONCE?
Blizu severnega in južnega tečaja se poleti nikoli ne stemni. Sonce lahko vidimo ves dan in vso noč - če le ni oblakov.
"...KJE JE NAJBOLJ SUH KRAJ NA ZEMLJI?
Fotografija ti kaže s^ernočilšftp puščavo Ataeamg, kjeT je leta 1971 pade! prvi dež po 40fT letiH:/V|e"jpuščave so^suhe, Atacama pa: je ott jbolj suha od vseh.

"...KJE SO NAJBOLJ MRZLI KRAJI NA SVETU?
Najnižje temperature so izmerili pozimi na Antartiki. Julija 1983 so ruski znanstveniki zabeležili nov najnižji rekord (-89,2 stopinj C).
"...KJE SO NAJBOLJ VROČI KRAJI NA SVETU?
Najvišjo temperaturo v senci (58 stopinj C) so zabeležili septembra 1922 pri Al Aziziyahu v libijski Sahari. Skoraj enako vroče (56,7 stopinj C) je bilo julija 1913 v Dolini smrti v ZDA.

NAJBOLJ SLANO?
slano molje na svetu je Mrtvo morje na meji med Izraelom in Jor-bolj slano je od povprečnega morja. Slika pri-V Mrtvem morju.
"...KJE JE NAJVIŠJA PUMA NA SVETU?
Največjo plimo in oseko so zabeležili v zalivu Fundy med Novim Braunschweigom in Novo Škotsko v vzhodni Kanadi. Povprečna razlika med plimo in oseko je 14,5 metra, opazili pa so.razlike celo do 16,3 metra.
W'/S# L.' % ' , ^
" ■■■■:■ ................
"...KJE JE SNEG BLIZU EKVATORJA?
Sneg se obdrži vse leto tam, kjer je temperatura dovolj nizka, da se ne stopi do konca. Čeprav je v nižjih legah na Ekvatorju vroče, lahko na vrhu visokih gora pritisne pravi mraz. Nekaj ekvatorijalnih’ gora je dovolj visokih, da jih pokrivata večni sneg in led, na primer Kilimandžaro v vzhodni Afriki in;
"...KJE LAHKO ŠE VEDNO NAJDEMO LJUDI IZ KAMENE DOBE?
Nekaj ljudstev še danes živi tako kot v kameni dobi na najbolj nedostopnih delih sveta. Med temi so tudi afriška puščava Kalahari, Amazonski Brazilski pragozd in otok Nova Gvineja. Najprimitivnejše ljudstvo pa so Tasadaji iz Filipinskega otoka Mindanao. Znanstveniki so Tasadaje prvič obiskali leta 1971. Našli so 25 Tasadajev, ki so živeli v jami sredi hriba poraščenega z gozdom. Neki znanstvenik je izjavil, da so to najprijaznejši ljudje na svetu.
"...KJE JE NAJV1SJA STAVBA?
Najvišja poslovna stavba na svetu je Sears Tower družbe Sears v Chikagu, glavnem mestu ameriške države Illinois.
Ö ^ o C
IGRE?
so Grki na štiri leta prirejali in atleti so se zbirali, da bi Tekmovanja so bila v Olim-imenom Olimpijske igre.
"...KJE SO IMELI PRVE HIŠE S CENTRALNIM OGREVANJEM?
Do 20 stoletja se je večina ljudi v hladnih deželah ogrevala pri odprtih ognjiščih. Za centralno ogrevanje ponavadi mislimo, da je sodobna iznajdba. V resnici pa so ga ljani imeli že pred 2000 leti. ljani so bili odlični gradbeniki, hove hiše so imele prave mesta so bila dobro preskrbljena odo. Bogatejše rimske hiše tudi talno ogrevanje.
...KJE SO NAŠLI NAJSTAREJŠE ČLOVEŠKE STOPINJE?
Pred skoraj štirimi milijoni so po Zemlji hodila bitja, ki so nam bila zelo podobna. To vemo zato, ker so za sabo pustila stopinje. V soteski Olduvai v Tanzaniji so znanstveniki izkopali nekaj najstarejših človeških ostankov. Našli so kosti, kamnito orodje in celo sledove neobdelanega kamnitega zavetja. Še čudovitejša najdba pa so tri vrste stopinj, ohranjene v plasti ognjeniškega pepela.
%aj mi pomeni ßCasSa?
glasba mi pomeni srečo, zadovoljstvo, sprostitev, glasba je del mene. (Bolj Ig se ji posvečam, bolj mi postaja domača.
Vsak dan sem vesela •Ker je gl ji posvečam, zaigram pi Ifgsilg. 'Violina
Ibvir, če sem žalostna me pomiri, če pa še bolj Veselo.
jo spoštujem. Tudi v prostem času se pevskem zboru. ‘Med prostim časom si mi všeč. ‘Ponavadi je to jazz, včasih pa super. Zdaj mi še velilglrat Ipj zašle ripa, vendar vpaht, da bo čez rudjej let zvenela dotjaj čisto. Želim si in sem prepričana, da glasbe ne bom Igr talg zapustila.
Sara CHmtya, Rjazarje
V*
7
glasba je zame posebna govorica, latere ne more slišati vsak Če ji znaš prisluhniti, je ni težlg razumeti. splošno pa mi glasßa pomeni velilg. Življenje brez glasbe je prazno, žalostno, nerazigrano...
Že od devetega leta hodim p glasbeno šolo. Od vsega začetlg jo zelo rada obislujem, Igjti daje mi znanje, li ga sama ne morem pridobiti. Proti glasbeni šoli nimam nič. ‘Da bi znanje še izboljšata, hodim k pevslgmu zboru Mozirje.	/7lij.
“V prostem času, li ga pa nimam velilg, poslušam popevlje, pa tudi Ifasično glasbo imam radd Večlrat obiščem Igncerte, li jih prireja glasbena šola. Tudi v operi sem že bila in če bom še imela možnost, bom še šla. glasba me spremlja vsak dan, Ijerlgli sem, zato je ne bom Igialu zapustila. 5»* *
Liza Zavrsnifa, Moziije
Zame nasplošno pomeni glasba sprostitev po vsaldanjih napetostih. Je lot zdravilo v dneh, Ig si zamorjen. “V glasbeno šob hodim zato, ler bi rada še več zvedeb o glasbi in ler se tam srečam z enalg mislečimi učenci. “Rada hodim k poulg Ijtare, I naxilu o glasbi pa ne s talšnim veseljem, saj se mi zdi precej zahteven in se ga • včasih prav bojim. V glasbeni šoli se velilg naučim, Igr pa je dodatno učenje pobg šob. Rada obislujem pevslji zbor, saj samo petje velilg pove o človelg samem, o njegovem obnašanju in obdlgje človelgv značaj. V prostem času, Igblgr ga spbh imam, večlgat prižgem radb in poslušam tudi druge zvrsti glasbe, saj v glasbeni šob in v šob obravnavamo večinoma b Ifasično glasbo.
Suzana Debar, Jbjazarje
glasba je moje razvedrib, pa čeprav ne vadim rad, ler misbm, da bo pribteb znanje Igr samo od sehr Toda najraje poslušam glasbo, k jo razumem, glasba je zeb razširjen pojem. Res je, da je bistvo glasbe poslušanje, pomembno pa je tudi doživetje, občutje in premišljevanje o glasbi.
1> glasbeno šob pridan rad, če sem pripravljen na uro. V prostem času si Irajšam čas s poslušanjem glasbe. ‘Poslušam vse zvrsti glasbe. Če mi je pesem aß slfadba pri srcu, si jo zavrtim večlrat, če pa gre za opero ali Ibsilg pa ne. Omenil sem že, da ne vadim rad, toda ob glasbi si srečnejši in bogatejši.
‘Dominik Sienšak
5.	letnik harmonike
Prihajate iz različnih krajev Zg. Savinjske doline. Kje ste se pravzaprav našli?
Vsi smo že igrali pri različnih bendih v naši dolini. Tomaž in Rok pri GreiplinihHRdbii in Primož pri skupini Untericht in Bojan pp*'ii3j^^Swmg£ ;Poleg tega je Primož skrbel za dober riterinšeC'TMi |kWSt\8.20. Ko se je večina teh skupin razšla, |Sm©^|ajboij ^^sp^^^febrpa^Pstetps sestavili novo skupin|i.|
v naši dolini in Kakšne, težave pestijo tovrstne
Vx
dolim^^Xrnanjkh, srečevali. Dvorane7so
ni. Zato smo se/ sami in sicer v so|
bili predvsem mladi. Le-teh v naši iblem je prostor, kjer bi se lahko redrage, rock - koncertov v Savinjski iočili, da organiziramo takšen koncert 0, 26.8. v športnem parku na Rečici
ob Savinji. / t"
Bi lahko riiašimbralcem povedali kaj več v zvezi s tem koncertom?
Koncert je v pryi vrsti namenjen vsem tistim, ki preživljate zadnje dneve poletfflh "pdcitnic. Naši gostje bodo skupina Zmaji iz Solčave, ON-OFF iz Letuša in Unplugged iz Postojne. Kljub številnim stroškom vstopnine ne bo. Zahvala za naš prvi koncert velja našemu koordinatorju Slavku Bojnecu, soorganizatorju Toniju Tiršku in vsem, ki so nas že finančno podprli.
Kakšno glasbo lahko poslušalci na koncertu pričakujemo?
Slišali boste lahko predvsem stari rock in rock&roll. Igrali bomo komade naših vzornikov (Pink floyd, AC/DC, Black Sabath, CCR, Eric Clapton, Sokoli, Pankrti, Bijelo dugme...), pa tudi nekaj naših lastnih komadov.
Kaj bi povedali bralcem našega Mladega bobenčka?
Kot pristni rockerji menim, da se mladi preveč posvečajo TV in računalnikom. Na žurih svet stoji!	Katja
Kdo sestavlja skupino Black Summer?
Skupino sestavljamo: Tomaž Dobrovc (21) - solo kitara, Bojan Lamprečnik (22) - ritem kitara, Rok Bastl (23) - bas kitara, Primož Planovšek (22) - bobni. Poleg tega pa vsi poma-
ŠPORT
Začetek Zgomjesavinjske lige v malem nogometu
Danes se bo v organizaciji športnega društva Vrbovec Nazarje in pod pokroviteljstvom Savinjskih novic ob
17.30	uri na igrišču v Nazarjah začela Zgornjesavinjska liga v malem nogometu.
V ligi bodo sodelovale ekipe, ki so v minuli sezoni osvojile v svojih matičnih krajevnih ligah naslov prvaka. To so: Davidov hram (prvak lige v Gornjem Gradu), Kokarje (Nazarje), Razborje (Radmirje), BAG (Šmartno ob Dreti), Solčava (Luče), Policija (Mozirje), Bočnica (Bočna) in Foršt (Ljubno). Poleg naštetih osmih ekip bo v ligi sodelovala tudi ekipa organizatorja, to je ekipa Zgornje Nazarje, ki je bila v nazarski ligi med domačimi ekipami uvrščena najvišje.
Žreb za razpored tekem v letošnji ligi je bil opravljen v petek, 18. avgusta. Pari današnjega prvega kola:
17.30: Davidov hram : Foršt, 18.30: Kokarje : Bočnica, 19.30: Razborje : Policija, 20.30: BAG : Solčava, ekipa Zgornje Nazarje je v prvem kolu prosta. Jesenski del lige se bo torej pričel kar z dvobojem ekip, ki merita prav v vrh lestvice, dejstvo pa prav gotovo tudi je, da lahkih nasprotnikov v tej ligi ni.
O poteku lige bomo v Savinjskih novicah redno poročali, vsi ljubitelji nogometa pa so vabljeni na ogled zanimivih tekem.
Franci Kotnik
Super maraton
200 km alpskih cest tudi v Mozirju
Jutri se za ljubitelje kolesarstva obeta zanimiv dogodek. V Mozirju bo namreč etapni cilj ene največjih letošnjih kolesarskih prireditev v Sloveniji, ki nosi ime po alpskih cestah.
200 kilometrov dolg maraton se bo začel ob 8. uri pred gostiščem Dežman v Kranju, od koder se bodo kolesarji podali na zahtevno traso, ki bo vodila preko Črnivca proti Mozirju. V Savinjskem gaju bo namreč cilj predzadnje etape. Proga bo sicer razdeljena na pet etap, zadnja bo kolesarje popeljala iz Mozirja nazaj v Kamnik, kjer bo tudi cilj maratona.
Organizator maratona - Intersport iz Kranja, v sodelovanju z občinami Kranj, Tržič, Domžale, Kamnik in Mozirje -pričakuje številno, tudi mednarodno udeležbo kolesarjev starosti nad 14 let, namen prireditve pa je promoviranje regije Julijskega sveta, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp na turističnem, kulturnem in gospodarskem področju.
Poleg omenjene prireditve pripravlja turistična regijska skupnost Alpski svet Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp drugo soboto v septembru ogled naravnih znamenitosti Kamniško-Savinjskih Alp. V štiriurnem pohodu, ki se bo začel v Domu v Kamniški Bistrici, si bodo udeleženci ogledali 12 naravnih znamenitosti. Ob koncu septembra bo organiziran še dvodnevni pohod iz Mengša čez Kamnik in Tuhinj na Ljubno in od tam na Veliko planino, kjer bodo pohodniki prenočili, pohod pa nadaljevali naslednji dan v Kamniško Bistrico in nato v Terme Snovik.
Alpski svet Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp bo predstavljen tudi na oktobrskem sejmu Gastur v Mariboru.
Maratonski pohod Celje -Logarska dolina
Kot že deset let zapored bo tudi letos prvo soboto v septembru maratonski pohod iz Celja v Logarsko dolino. Po pričakovanjih se ga bo udeležilo več kot tisoč maratoncev.
Petič po vrsti bodo na maratonu sodelovale tudi ekipe Slovenske vojske, ki se bodo na 42 ali 78-kilometrski progi pomerile za pokal Slovenskega militaryja.
Tako kot lani bo tudi letos organiziran družabni pohod iz Luč do Logarske doline dolžine 15 kilometrov, ki se ga bodo udeležili najvidnejši predstavniki družbenega življenja, direktorji in najvišji predstavniki Slovenske vojske. Start tega dela pohoda bo ob 10. uri v Lučah. Svečana razglasitev vseh rezultatov bo predvidoma ob 14. uri v neokrnjenem biseru slovenske dežele, v Logarski dolini.
Franci Kotnik
Letna liga v košarki Mozirje 95
Začetek play offa
V mozirski letni košarkarski ligi so v soboto, 12. avgusta odigrali prve tekme play offa. Rezultati:
Garant : Vrbovec	23:42
Smreka : Mladi Mozirje	40:36
Pizzerija 902 : Prebold	52:51
Ciklo Sport : TVD MOzirje	67:58
Končni vrstni red lige po znan po jutrišnjem finalnem dnevu (minulo soboto je finale odpadlo zaradi slabega vremena). Razpored tekem:
18.00	za 7. mesto: Mladi Mozirje : Garant
19.00	za 5. mesto: Vrbovec : Smreka
20.00	za 3. mesto: TVD Mozirje : Prebold
21.00	za 1. mesto: Ciklo sport : Pizzerija 902 22.00: razglasitev rezultatov in podelitev priznanj.
Peter Goltnik
I. kolo nazarske lige
V	soboto, 19. avgusta se je na igrišču v Nazarjah začela tamkajšnja liga v malem nogometu. Rezultati prvega kola: Odpisani : Miš Maš 3:2, Polda’s club : Mladost 3:0 (b.b.), Mesarija Bogner : Pekel 7:0, Metka=Tragal : Markelj 5:2, Kokarje : Pizzerija Turky 3:2, Kokarje mladi : Zgornje Nazarje ERBO 3:1.
Po prvem kolu je tako na prvem mestu Mesarija Bogner, ki ji sledijo Polda’s club, Metka=Tragal, Kokarje mladi, Odpisani in Kokarje z dvema točkama, vsi ostali pa so pred drugim kolom še brez točk. Ekipa Mladost ima zaradi neudeležbe na tekmi celo tri negativne točke in je zato krepko zadnja.
Franjo Pukart
Polovičen uspeh veteranov
V	nedeljo, 6. avgusta se je nogometna ekipa Veteranov iz Gornjega Gradu udeležila turnirja v avstrijskem St. Michaelu. Sodelovalo je pet ekip, poleg Gornjegrajčanov, še dve moštvi iz Nemčije in Avstrije. V dokaj močni konkurenci so Veterani zasedli tretje mesto, kar se brez dvoma lahko šteje za uspeh. Gostovanje v Avstriji sodi v medsebojno sodelovanje nogometašev iz Gornjega Gradu in St. Michaela.
SPORT
Turnir teniških rekreativcev
Na igrišču Tonija Melavca v Mozirju je v času od 7. do 13. avgusta potekal teniški turnir, ki se ga je udeležilo kar 95 igralcev "belega športa". Turnir, ki je postal tradicionalen in se vedno igra v tednu po Flosarskem balu, je bil tokrat tretji po vrsti.
Glede na število udeležencev je bil turnir gotovo med večjimi v celjski regiji, tenisači pa so prišli ne samo iz Zgornje ampak tudi iz Spodnje Savinjske ter Šaleške doline. Edini kriterij za nastop na turnirju je bil ta, da se igralec ni nikoli aktivno ukvarjal s tenisom. Turnir je potekal v dnevnih in večernih urah, tudi pozno v noč, polfinalni in finalni obračun pa sta bila odigrana v nedeljo.
Nagradni sklad je znašal 2.500 nemških mark v obliki praktičnih nagrad. Vsi sodelujoči so dobili praktične nagrade, ki so bile za prvih 16 seveda bogatejše. Ti pa so bili:
1.	Zvone Hribernik (Rečica), 2. Jože Kolenc (Šoštanj), 3. Niko Banjevič (Rečica), 4. Tkalčič Bojan (Celje), 5. Franc Jamnik (Ljubno), 6. Jure Cirar (Velenje), 7. Rajko Lah (Velenje), 8. Marjan Knapič (Rečica), 9. Karlo Špegelj (Velenje), 10. Niko Tesovnik (Ljubno), 11. Lojze Urh (Letuš), 12. Miloš Skornšek (Mozirje), 13. Uroš Naraločnik (Ljubno), 14. Janez Anžin (Rečica), 15. Jure Marjanovič (Mozirje), 16. Jože Funtek (Luče). Zmagovalec Zvone Hribernik je poleg praktične nagrade dobil tudi nagrado v gotovini v vrednosti 200 nemških mark.
Franci Kotnik, foto: Vlado Lamut
Videti je bilo mogoče številne zanimive dvoboje teniških amaterjev
Turnir je spremljalo veliko število gledalcev
Organizator S. tradicionalnega teni/kega turnirja rekreativcev /e zahvaljuje /ponzorjem:
Otmar Kugovnik, MGA Nazarje, Zlatarstvo Rožič, Penzion Kozorog, Benda d.o.o., Sommy d.o.o., Karlo Špegel, Gostišče Majerhold, Lovski dvor Velenje, Šport center Prodnik, Davidov hram, Metod Tratnik, Cimperman d.o.o., Pizzerija 902, Cero d.o.o., Klasje Celje, Mizarstvo Selišnik, Gostilna Majerhold, Pizzerija Golobček, Mizarstvo in žagar-stvo Mikek Bočna, Gostišče Ranč Veniše, Gostišče Raj Braslovče, Gostišče Don Juan, Slapnik s.p., Agil d.n.o. Celje za pomoč pri organizaciji in izvedbi turnirja.
Mozirski lokostrelci
nadaljujejo serijo uspešnih nastopov
Zadnji nastopi mozirskih lokostrelcev dokazujejo, da sta oba tekmovalca, Dušan Perhač in Bernarda Zemljak, pred odhodom na evropsko prvenstvo na Norveško v vrhunski formi.
V Gorici v Italiji je bila 23. julija tekma FITA, ki so se je udeležili tudi lokostrelci mozirskega kluba. Med 55 tekmovalci je v disciplini compound Dušan Perhač osvojil 4. mesto, med tekmovalkami pa je v isti disciplini Bernarda Zemljak zmagala. Dosegla je celo drugi rezultat v skupni konkurenci, saj je italijanski tekmovalec, ki je zmagal med moškimi, dosegel vsega tri kroge boljši rezultat.
29.	in 30. julija je bila v Obergurglu v Avstriji tekma za evropski pokal v arrow headu na nadmorski višini 2 tisoč metrov. Sodelovalo je
72 tekmovalcev iz petih držav. Dušan Perhač je med posamezniki compound osvojil 9. mesto, ekipno pa skupaj z Mrakom in Kolmom 1. mesto. Bernarda Zemljak je med ženskami compound potrdila odlično formo in znova zmagala.
6.	avgusta so se mozirski lokostrelci udeležili tudi tekme FITA STAR na Dunaju. Nastopilo je 60 tekmovalcev. Med moškimi compound je Dušan Perhač s 1284 krogi zmagal, enak podvig pa je uspel tudi Bernardi Zemljak, ki je osvojila 1. mesto s 1279 krogi.
Franci Kotnik
Popravek
V zadnji številki SN je bil v prispevku z naslovom "Priprave na Golteh" na strani 27 med drugimi naveden tudi stavek: "Letos formirana repezentanca se bo prvič udeležila evropskega in mesec za tem še svetovnega prvenstva." Gre za delno nepravilno sporočilo, saj slo-
venska reprezentanca, o kateri je govora v omenjenem prispevku, nastopa na tovrstnih prvenstvih že od leta 1991 dalje. Res pa je, da se je pred nastopom na prvenstvu letos prvič zbrala na skupnih pripravah na Golteh.
Slavica Slapnik
OBVESTILO BRALCEM
Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja* povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo dosledno spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtoija, in originalno podpisani.
K^jje
Miro Zilnir iz Velenja se v Planinskih novicah sprašuje:
Ali prav se reče in piše Molička peč, Molička planina ali Molička gora?
Miro piše: "Novoustanovljeno PD Janko Mlakar ... je v Delu (6.7.1995) povabilo v soboto, 8. t.m. na Moličko goro, kjer bo ob 13. uri tudi maša. ... Tudi PD Integral je vabil v istem časopisu, na isti strani in na isti dan na Veliki vrh in Deske..."
Miro že sam odgovarja:
'V vodniku Kamniške in Savinjske Alpe P. Ficka je na zemljevidu IH-a označeno: MOLIČKA PEČ je vrh nad Robanovim kotom (2031 m) v grebenu Veliki vrh Poljske device. MOLIČKA PLANINA pa leži med Poljskimi devicami, Moličko pečjo, Velikim vrhom in Dleskovcem. Deska (1972 m) pa je vrh nad Vodotočnim jezerom. Kapela pa je v bližini stare koče v Molički peči!"
Tako v Vodniku. Kaj pa druga literatura, je kje zapisano MOLIČKA GORA? Krajevni leksikon Slovenije (DZS 1976) piše:	Molička
peč - 2029 m. Mogoče je zastarel? Poglejmo v Turistični vodnik Slovenije (MK 1995). Pri opisu dostopa na Kocbekov dom na Korošici najdemo:	Molička planina
(kapelica sv. Cirila in Metoda 1990).
Savinjske novice iz Mozirja so 11.2.1995 objavile sestavek: "Nova odkritja naravne dediščine - Tisočmeter-sko brezno v Molički peči". Pišejo o tem, da so jamarji Jamarskega kluba Siga iz Velenja prodrli 1050 m v brezna, ki so jih imenovali Sistem Moličke peči.
Franc Kocbek v “Savinjskih Alpah” (1926) piše, da je bila 5.9.1898 blagoslovljena kapelica Sv. Cirila in Me-
prav?
toda pod Ojstrico. Koledar Družbe Sv. Mohorja za L 1901 objavlja sestavek Ivana Planinca "Slovensko planinsko društvo". V sestavku avtor zapiše, da je mesec dni po otvoritvi Orožnove koče Savinjska podružnica otvorila svojo prvo kočo na Molički planini (1770	m).
Prof. Janko Orožen v "Kratki zgodovini SP SPD", piše, da je SP dobila od kmeta Jurija Moličnika v last košček Moličke planine. Tu je že L 1894 zraslo na mestu prejšnje pastirske koče lično zavetišče, ki se je na predlog Antona Aškerca imenovala Kocbekova koča. Prof. Orožen še piše, da je bila 1. 1898 v bližini zgrajena kapelica Sv. Cirila in Metoda.
Planinci smo že 1.	1982
dobili vodnik "Znamenja ob poti", ki nas je opozarjal na sakralne objekte ob Slovenski planinski poti. V njem avtor opisuje svet na Molički planini, spominja se kapelice Sv. Cirila in Metoda. Avtor povdarja pomen koče in kapelice, ki je posvečena slovenskima apostoloma, da bi se ta svet odvrnil od germanizacije. Vodnik "Zgornja Savinjska dolina" (Epsi d.o.o. 1990) pozna Moličko planino.
V knjigi "Zapiski o Solčavi" (Solčava 1982) najdemo zapis o otvoritvi koče na Molički planini. Mimogrede, zapisano, da so bili na otvoritvi med drugimi prof. Franc Orožen - predsednik SPD, Fran Kocbek, dr. J. Frischauf, Jakob Aljaž itd.
Že ti dokumenti povedo, da imamo samo Moličko planino, na kateri je nekoč stala Kocbekova koča in Moličko peč, na kateri je nekoč stala kapelica Sv. Cirila in Metoda, obnovljena L 1990.
Franc Ježovnik, Griže
Stvlhitk lahko naročite rW no toi • ms n«
KRONIKA
Bodo tatova 500 let stare ikone izsledili?
Na podlagi poziva v Savinjskih novicah so policisti v zvezi s tatvino 500 let stare in 10 tisoč dolarjev vredne ikone v Mozirju dobili nekaj novih informacij, ki jim bodo pomagale pri iskanju sledi za osumlieiuema.
Ukradel mu je kolo z motorjem
8. avgusta je ob 13.15 uri Konrad T. (541 iz Zgornjih Po-brežij sporočil na policijsko postajo, da je do Vranskega sledil Ivana M. (20) iz Apač pri Ptuju, ki mu je tege dne ob
12.30	uri ukradel kolo z motorjem in se z njim odpeljal proti Ljubljani. Ivan je pred tem približno tri tedne pomagal Konradu pri raznih delih, nakar mu je slednji izplačal nagrado. Ivan mu je kljub temu ukradel še kolo z motorjem, policisti pa ga zaenkrat še niso izsledili.
"Vlom" v Logarjevo žago
avgusta je Jože M. (43) iz Logarske doline obvestilo policiste o vlomu v Logarjevo žago v Logarski dolini. Ti so odšli na kraj dogodka in ugotovili, da ne gre za klasični vlom, ampak so v žagi poiskali zatočišče planinca in planinki, ki zaradi poznega prihoda v dolino niso nikjer dobili prenočišča. "Vlomilci" so se lastniku žage opravičili in poravnali nastalo škodo.
Požar v Robanovem kotu
0.	avgusta je ob 16.30 uri udarila strela v gospodarsko pos-lopje last Kristjana P. (60) iz Robanovega kota. Hlev je celoti zgorel, z njim pa tudi precej kmetijske mehanizacije vključno s traktorjem. Sprva so bili zaradi požara ogroženi tudi sosednji objekti, vendar so gasilci s hitrim posredovanjem uspeli lokalizirati ogenj. Pri gašenju je sodelovalo 45 gasilcev iz PGD Solčava. Luče, Ljubno ob Savinji in Radmirje ter
Umrla za posledicami prometne nezgode
K), avgusta je v celjski bolnišnici za posledicami prometne nezgode, ki sv je zgodila 28. julija v Spodnji Rečici, umrla voznica osebnega avtomobila. 22-letna Jožica Č. iz Homca. Voznica |e takrat zapeljala z vozišča, trčila v obcestni kamen m nato med prevračanjem vozila, ki ga je medtem odbilo nazaj na vozišče, padla iz njega ter se hudo poškodovala.
Vlom v bife Medvedjak na Golteh
12. avgusta je Aleksander K. (53) sporočil policiji, da mu je neznani storilec vlomil v bife Medvedjak na Golteh, ki ga ima v najemu, in iz njega odnesel barvni televizor tei nekaj drugih predmetov manjše vrednosti, /a neznancem še poiz-
IlllfcBI
Nesoliden dobavitelj ostrešja
13.	avgusta iv 31-letni Roman S. iz Ljubljane naznanil poluistinu, da mu 28-letni Janez P. iz Spodnjih Kras kljub predplačilu še vedno ni dostavil lesa za ostrešje. Kok za dobavo naj bi že zdavnaj potekel, zaradi tega pa naj bi mu nastala nuli večja materialna škoda.
Čudni nočni gostje
15. avgusta jv 62-letna Alenka K. iz Ljubljane sporočila na mozirsko policijsko postajo, da jv imela ponoči v bratovi hiši
v Rovtu pod Menino nenavaden obisk. Trije neznanci so namreč okrog 3. ure prišli v hišo skozi odprto okno, zbuditi stanovalce in zahtevali hrano rvr pijačo. V nasprotnem primeru so grozili s fizičnim obračunom, ker so bile grožnje resne, so domači zahtevo izpolnili. Neznanci so siti in odžejani odšli okrog 6. ure. Policisti so na podlagi zbranih obvestil za omenjeno dejanje osumili 23-letnega Bogdana P. in 22-letncga Milana K. iz Rovta ter neznanega storilca iz Otoka Pii Bočni, ker oškodovanka ni vztrajala pri pregonu, so bili osumljenci le opozorjeni.
Planincu je spodrsnilo v smrt
15. avgusta sv je 25-letni David Č. iz Velenja s prijateljem in prijateljico podal na planinsko turo proti Mrzli gori. Planinci so na poti zašli, zato ie skušal David poiskati pravo pot. Med iskanjem markirane poti mu ie okrog 11.30 ure na krušljivem terenu spodrsnilo. Po približno 100 metrih padanja in drsenja jv obležal mrtev na melišču. Gorski reševalci, katerih delo jv oviralo slabo vreme, so svoje delo končali v večernih urah, ko je helikopter pripeljal v Logarsko dolino truplo Davida C., njegova nepoškodovana tovariša in reševalce.
Umrl tudi mladi pešec
18.	avgusta je v kliničnem centru v Ljubljani umrl 5-letni Maks L), i/ Bočne, ki je bil 4. avgusta izven naselja Bočna kot pešec udeležen v prometni nezgodi. Otroka je po silovitem trčenju z osebnim avtomobilom, pred katerega je nenadoma stekel, vrglo kar 17 metrov daleč, kjer je obležal hudo poškodovan.
Neznanec razbil vetrobransko steklo na avtobusu
IS. avgusta je Viktor L. (45) iz Mozirja prijavil, da je neznanec razbil vetrobransko steklo na avtobusu, lasi pod jetja Izletnik Celje, ki ga sicer sam vozi. Avtobus jv bil parkiran pri avtobusni postaji v Mozirju. Neznanega storilca še niso odkrili.
Nenavadna izterjava dolgov
IV.	avgusta je ob 9.15 uri Janez L. (25) iz Gornjega ((.uda prijavil policiji, da mu je Roman T. iz Mozirja, s katerim sta prejšnjo noč skupaj popivala, odpeljal osebni avto. ko se je oglasil pn njemu, mu je le-ta povedal, da je avto odpeljal zato, ker mu Janez dolguje večjo vsoto denarja in da mn avtomobila ne bo vrnil tako dolgo, dokler ne poravna dolga. V tem primeru gre za kaznivo dejanje, ki je lahko predmet zasebne tožbe, v kolikor so prijavitelj za to odloči.
Pobegnil po prometni nezgodi
19.	avgusta je ob 20.45 uri v Soteski prišlo do oplaženja med osebnim avtomobilom, ki ga je vozila 52-letna Marija š. iz Vrbnega pri Šentjurju, in osebnim avtomobilom znamke VVV bele barve, ki ga je vozil neznani voznik. Slednji je namreč po nezgodi, katere povzročitelj je bil zaradi vožnje po sredini ceste, odpeljal naprej proti Mozirju. Neznancu sc niso pušli na sled
1.	septembru se začenja novo šolsko leto. V prvih šolskih dneh bodo policisti, ki v tein času opravljajo pregled cestne signalizcijc v bližini šol, da bi bile pomanjkljivosti pravočasno odpravljene, izvajali poostren nadzor prometa, istočasno pa opozarjajo tudi voznike, da so še posebej po/orm na mlajše udeležence v prometu.
/	(m)
PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE
STARŠI IN ŠOLARJI!
SAVINJA je v svojih poslovnih enotah pripravila veliko izbiro šolskih potrebščin.
UGODNI PLAČILNI POGOJI:
-	nad 5.000,00 SIT na 2 čeka
-	nad 9.000,00 SIT na 5 čeke
-	nad 16.000,00 SIT na 4 čeke
-	nad 25.000,00 SIT na 5 čekov
MAMA - HOJA TR.QCMNA
radie alfa
F>R\/I KOMERCIALNI RADIO F»F*I INIAS
radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO
Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244
radio alfa d.o.o. PROPAGANDNA AGENCIJA
Trg mladosti 6 63320 Velenje telefon (063) 851 788 telefax (063) 851 788
VAŠ SOPOTNI K \/ POSLOVNEM SVETU
1C7,$ Mhz
temperamentna tehnologija
&
Okonina 18, tel.fax: 841-173 YflBI Y POOBlAŠČCn AYTOfCRYIf, TRGOYIBO Z REZERYfllffll DEU TER ROY IlYTOffllOfl
NUDIJO UGODNE KREDITNE POGOJE, NAKUP PRODAJO STARO ZA NOVO, BREZPLAČNO STROKOVNO SVETOVANJE TER URADNI AVTOSERVIS ZA PRODAJNI PROGRAM.
Oglasite se osebno ali po telefonu (faks) 063 841 173!

temperamentna tehnologija
UH
turist biro
Grad Vrbovec Razarje
S 1. SEPTEMBROM NOV DELOVNI ZIMSKI CAS - 9h - 15h, sreda 9h - 17h, sobota 9h - 12h tel . fax. 831-316, centrala 831-321
mobitel 0609/616-847__ _______
* POPUSTI NA MORJU * NIŽJE CENE V ZDRAVILIŠČIH * JESENSKA POTOVANJA Z AVTOBUSOM IN LETALOM
* EKSOTIČNA POTOVANJA - OKTOBERFEST enodnevni oz. dvodnevni za skupine ali posamezno V PRODAJI SMUČANJE 95/96 V PRIPRAVI PROGRAM NOVO LETQJ Kranjska gora Češka Poljska Rusija
AKTIVNI ODDIH Kranjska gora od 14. do 17. septembra
PLAČILO NA PET OBROKOV
vse klase
Nove višje odkupne cene plačilo takoj
-	ni potrebno žaganje
-	ugodni plačilni pogoji
-	dostavo no dom Informacije: 841-107

ermotehnika
Orla vas 27 BRASLOVČE,te!./fax.:063/701-247
KLIMATSKE NAPRAVE
Prodaja, montaža in servis klimatskih naprav najvišjega kakovostnega razreda (Samsung, Goldstar...).
Za hlajenje 50 nfprostora že od: 100.000S1r dalje!
AVTOMOBILSKE KLIME
Zt'r-j?
auto air conditioner
Vgradnja in servis najkvalitetnejših avtomobilskih klimatskih naprav DIAVIA z evropsko garancijo in priznavanjem s strani vseh proizvajalcev avtomobilov.
TOPLOTNE ČRPALKE
Nova generacija toplotnih črpalk lastne proizvodnje za segrevanje sanitarne vode (emajliran bojler)
Kot novost nudimo posebne izvedbe za ločeno montažo z atraktivnim designom in najugodnejšo ceno v Sloveniji
HLADILNO SUŠILNE NAPRAVE
Izdelava in montaža hladilnic, zmrzovalnic, in sušilnih naprav (za les...).
OBVESTILA
VETERINARSKO DEŽURSTVO
21.8.	do 27.8. Maijan LEŠNIK, DR. VET. MED., Mozirje, tel. 0609-633-419
28. do 3.9. Drago ZAGOŽEN, DR. VET. MED., Ljubno, tel. 0609-633-418
4.9.	do 10.9. Ciril KRALJ, DR. VET. MED., Ljubno, tel. 0609-633-417.
Veterinarska postaja Moziije, tel. 831-017, 831-418.
Izdaja zdravil: vsak dan od 7. do 8.30 ure.	4,

RAVST VEN A POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
21.8.	do 27.8. Peter LEVER, Paška vas, tel. 885-150
28.8.	do 3.9. Franc TRATNIK, Pusto polje, tel. 831-263
4.9.	do 10.9. Marko MAROLT, Moziije, tel. 831-877
V primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441-242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije.	.
SINDIKALNA PRAVNA POMOČ
je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel.________________________________________^
NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE
I.	Mladinska literatura: Kodrič N.: Lov na zvezde * Najlepše zgodbe o mačkah * Najlepše zgodbe o psih * Hill L.: Španski ples * Hill L.: Drzna zamenjava * Slikanice: Bavbav, Oli, Medvedek, o čem sanjaš?, Levček Hugo, Hugo in njegov bratec, Poljub za princeso Kvakico, Krjavljeva zgodba, Božična zgodba, Dr. Hov.
II.	Strokovna literatura:
Flas T., Škoberne P.: Učbenik stabilnega življenja * Hudsen R.: Duša in čutnost * Lopes Z.: Ezoterično zdravljenje s kamni * Zgornja Savinjska dolina : vodnik * Renčelj S.: Siri -nekdaj in sedaj.
III.	Leposlovje: Carr P.: Prešuštnica * Waller J.: Mostovi Madi sona * Cato N.: Rjavi sladkor *
IV.	Videokasete: Odštevanje = Blown Away * Dvojčici = Double Vision * Divja vrtnica = Rombling * Maska = The Mask * Tombstone = Tombstone * Tri zaljubljena srca = Three of Hearts * Daleč od božje milosti = Falling from Grace * Zmenek na slepo = Blin Date
Prihova 36, NAZARJE, tel. 832498 Na trgu 1, MOZIRJE Steletova 25, KAMNIK
PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO VEČ VRST MESA IN IZDELKOV ZA ŽAR.
Se priporočamo!
KINO MOZIRJE
26727.8.1995
BUTEC	V	• :
Režija: PeLcr Fnrrdly
Vloge Jim Cii lev, Jell Daniels. Lauren llomly
Harry in Lloyd sta nekaj posebnega. Če bi imela vsak le polovico možganov, bi skupaj še vedno imela le polovico možganov.
Kaj vse se jima zgodi na poti v Aspcn, kjer živi damica, ki |c na letališču "izgubila’ kovček poln denarja .
2/3.9.1995
I.Q. - romantična komedija
Režija: Fred Schapisi Vloge: Meg Ryan. Tim Robbins
Lokalni avtomehanik se nesmrtno zaljubi v nečakinjo Alberta Einste-ma Ona pa živi le /a matematiko in fiziko. Einstein fantu pomaga tako. da ga nečakinja spozna kot genialnega amaterskega fizika.. Piedstave so oh sobotah ob 20.30 uri in nedeljah ob 19. uri, cena vstopnice je 400 SIT.
KINO NAZARJE
26/27.8.1995
HITRE 1AS.CE -ameriški akcijski film
Rezija: John lladinan
Igrajo: Wesley Snipes. Gary Busey
Suspendiran policaj se vpiše v padalsko šolo, da bi pušel na sled padalskim akiobatom, ki na višini 10000 metrov ugrabijo BOEING 747. rešijo kaznjenca in pustijo žrtve za seboj.
2/5.9.1995
ULIČNI BOJEVNIK - akcijski film
Režija: Steven E. De Souzlia
V oge: Jean-Glaude Van Damme, Raul Julia, Kylie Monogue Akcijska pustolovščina, ki govoii o junakih multimedijske zabave, elektronskih igel. Popularno igro Street Fighter so tako iz elektronskega medija (iz video iger) posneli na filmski trak V filmu so pomešam junaki večjih video iger.
Kihi diktator z.alua ljudi in pnpeljc planet na rob oboroženega spopada. Polkovnik Gide prevzame poveljstvo Združenih sil in skuša naredili red...
Predstave so ob sobotah ob 20. uri in nedeljah ob 17. uri.
KINO LJUBNO 01 SAUINJI
25/27.8.1995
UTEMELJENI SUM - ameriški film - psihološka kriminalka
Režija' Arne Glimbocher
Igrajo: Sean Connery, Laurence FLshbume
Napeta kriminalka o hardvarskem profesorju prava, ki pride v zakotni floridski kraj, da bi rešil mladega črnca, ki je obsojen posilstva in umora dvanajstletne deklice. Poleg težke uganke se mora soočiti z malomeščanstvom brutalnega črnskega policaja.
273.9.1995
MALI MILIJONAR
Režija:
Igrajo: Macauley Culkin. John larmquette
Rkhie se je rodil v svet nepredstavljivega razkošja. Kut edini dedič bo nekoč podedoval vse bogastvo. Ampak, vmes poseže m- nekdo drug...
Predstave so ob sobotah ob 20. uri in ob nedeljah ob 17.30 uri, cena vstopnice je 480 SIT.
KINO GORNJI GRAD
25.8.1995
UTEMELJENI SUM
2.9.1995
MALI MILIJONAR
Kinopredstave so ob sobotah ob 18. uri, cena kinovstopnice je 400 SIT.
m
rtSOVlNA ■ EN KRAJCau		
lull	ijübno ob SavUV	
	tel: 841-512	
pokrovčki za vlaganje		399,00
kis za vlaganje 3/1		289,00
kozarci za vlaganje		35,00
UGODNO: PAPRIKA ZA VLAGANJE		
KROMPIR ZA OZIMNICO		
	brez p.d.	s p.d.
JEČMEN	17,90	18,90
KRMILNA MOKA	15,90	16,90
MLEKOVIT	4	.290,00
KORUZNA KRMILNA	MOKA 23,65	24,90
(90% koruzni drobljenec		
+ 10% koruzna odpadna moka)		
JEČMENOVI BRIKETI	26,12	27,50
Mozirje in Ljubno ob Savinji tel: 832 011 in 841 267
Prodajna akcija v avgustu
-	velika izbira keramičnih ploščic
uvoz iz ITALIJE - od 899,00 dalje (I. klasa)
-	enoročne baterije - Italija - zelo ugodno
-	sanitarna keramika, galanterija za kopalnico
-	proizvodi HELIOSA še po starih cenah
GOTOVINSKI POPUST ali prodaja na več čekov.
Za nakup se priporoča
IZOLES MOZIRJE 832-011 ali HELKO IZOLES LJUBNO 841-267.
POGREBNA SLUŽBA CVETLIČARNA MORANA d.o.o.
Parižlie Il/c, Braslovče
|Tel. 063 720-003, 720-660
Kompletne pogrebne /toritve Izdelovo vencev in o/tolih cvetličnih aranžmajev ter dostava no dom Ureditev dokumentov Odštejemo pogrebnino
POSLUJEMO 24 UR NA DAN
0 1$
HLADILNIKI, ZAMRZOVALNIKI,
ŠTEDILNIKI, PRALNI STROJI REZERVNI DELI ZA BOJLERJE SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO, ZATO SE OBRNITE NA NASLOV:
TERGLAV MILAN, POLZELA l.r A DELOVNI ČAS TRGOVINE TEL. FAX: 063-720-138	8-12 IN 14 18
TEL 063-720-406	__________ SOBOTA 8-12
MMSfSTvo^ODrctH
Razrez, obdelava in vgraditev marmorja in granita
UGODNA PONUDBA:
- nagrobnih spomenikov, tudi obnova starih
■ okenskih polic, tudi pe naročilu
' ^0Pn'c	Valentin Podpečan, Balek 20
'	VELENJE, Tel. 063/B57-55S
Uradne ure za stranke: kuhinjskih pultov VSAKD sredo od 7.do do 17.do
V spomin na plemenito srce
Dolgost življenja našega je kratka kal’ znancev že zasula je lopata odprta noč in dan so groba vrata al’ dneva ne pove nobena prat’ka
V 92. letu starosti je prenehalo biti srce naše dobre tete
Amalije FRITZEL
rojene Ilovšek.
Kot mlado dekle je leta 1924 zapustila svojo rojstno hišo v Kokarjah in odšla v negotovi svet s trebuhom za kruhom. Njen korak se je ustavil v ZDA v mestu Milwaukee. Po nekaj letih zaposlitve se je poročila s Slovencem iz iste vasi. V zakonu sta se jima rodila hči in sin. Oba otroka je vzgojila kot slovenska rodoljuba.
Po drugi svetovni vojni je nesebično pomagala vsem sorodnikom in tudi drugim poznanim. Rada se je vračala k svojim sorodnikom na obisk. Veliko je potovala po domovini. Navdušena je bila nad ogromno pridobitvijo po vojni. Velikokrat je rekla: "Vi imate Ameriko! Vse je O.K.!" Zelo rada je bila v veseli družbi, poslušala slovenske pesmi (narodne ali partizanske).
Vkljub starosti je posebno rada prebirala Savinjske novice, ki smo ji jih mesečno pošiljali. Bila je po duši in srcu Slovenka, le njeno telo je stopicalo po ameriški zemlji, v katero so položili njene zemeljske ostanke.
Na njene dobrotne roke in plemenito srce se je bomo še dolgo hvaležno spominjali vsi njeni nečaki in nečakinje iz rodne domovine.
Naj ji bo lahka zemlja!
6vdk U
|Na zadnjem razgovoru z dvernal I pomembnima damama, temu se strok-1 lovno reče intervju, opravljen pa je bil vi Snazarski graščini, je v obdobju po urad-f j nem delu, ko so bile na vrsti dobrote! I tamkajšnje kuhinje, prišlo do manjšega! (incidenta. Zadrečki dopisnik Novic jej j namreč po zaslugi kelnerja dobil naj (mizo natančno tisto, kar ni naročil. Dal J bi bila zadrega še večja, je bilo tisto, o| (čemer govorimo, nič drugega kot zelen-[ ijava! Dragi nam kolega je zadevo sicer! I nekako le spravil vase, po povratku v| (matično občino pa je menda izjavil, dal jima zelenjave sedaj dovolj do novoletne! (zabave. (KAR SE SOLATE TIČE, IMA NA-j gJRAJE DUNAJSKE ZREZKE)
ITuristične prireditve pomembnejših kali-! ibrov širom po dolini so (hvala bogu)! j! pod streho. Se sreča, sicer bi naše novi-| (narje težko spravili nazaj v redakcijo,! (oziroma k pametnemu delu. Nažretig (raznoraznih dobrot in tekočih omam sol (skoraj zatajili lastnega boga (beri odgo-(vornega urednika) in se janičarsko pa-Ijdašili z organizatorji v obojestransko!
I zadovoljstvo. (ODGOVORNEGA SKRBI,!
KDO BO PLAČAL ZAPITEK) j Kvaliteta zgoraj omenjenih prireditev jel [bila letos v porastu, ali pa jih sploh nil j bilo. Tako na primer v Gornjem Gradu.1 [Pa ne da jim je veter, ki sicer v temi j kraju domuje, odnesel poslednjo zmo-1 Ižnost tozadevne organiziranosti. Saj sol [dobri ljudje, ti Za drečani v zgornjem! (toku, samo tega ne vedo, kar ve vsaki (pošten vandrovec. Konja, ki vleče pol j svoje, je potrebno zamenjati, pa bo! (mogoče spet nekoliko bolj mirno v štali, j pardon izrazu. (ORGANIZATORJEM GORN-i IJEGRAJSKEGA PRAZNIKA PEKOČA KO-| IPRIVA LETOŠNJE SEZONE)
I Na srečanju psov in vodnikov se je pred-1 [stavil (bolj inkognito, pa nič manj od-|
I mevno) bivše skupščine bivši (hvala! (nebu) poslanec. Pri vseh svojih državnih* lin še kakšnih funcijah, za katere pa j (menda ve samo on sam, se mu cedijol J sline po lepo urejenom poligonu, tratil S in livadi, skratka vsemu, kar se je šel [včeraj imenovalo navadna zapuščena! (gmajna. Prav takšna, kot je v neposredni! (okolici lepo urejenega prostora. Pa jel Ires čudno, vsi bi kar nekaj jemali, pobi l (rali davke in najemnine in to brezi j truda. Občutek imamo, da bo možakar! (celo uspel, iz enega preprostega razloga! [namreč. Bolj ko veš manj kot nič, lažje! i ti država prisluhne. (NAS PA ZANIMA,! (KAKO BI NJEGOVE IZMIŠIJENE FUNKCIJEj (KOMENTIRAL ARTHUR)
(Zvčtke itt kofmive p/tevenjew Kene&tiwe
Piše: astrologinja Milena Zakrajšek
d 21.3. do 20.4.
partneijem se bo kmalu uredilo, vi sami pa se boste še bolj potrudili kot običajno, zato srečno izteklo. Slaba volja bo izhajala iz tega, da ne gre vse po vašem načrtu. Če se vam resno, potrebuje več pozornosti, ne skoparite z njo. Očitali vam bodo egoizem, vendar se
koncu: las bodo celo pohvalili. Gre res samo za dokazovanje? Vprašajte se, zakaj je nekaj
pri tei$! ni p#nemben. Prednost dajte prijateljstvu.
ite novegl5 dela,
dobro;
BIK od 21 4. do _
Izbirati boste morali med dvema neenakovrednima možnostima. Ves naslednj^teden bos Končno se boste odločili za kompromis. Naredili boste, kar od vas pričakujejo, "vfndar boste sfcfpb ~tudi tisto, kar si sami želite. Časa boste imeli dovolj, četudi na začetku ne bo videti, dokler ne opravite s starimi posli. Pretirano dolgo ne boste mogli vztrajati, ker va? konic(rttt&eca naslednja naloga. Možnost zaslužka bo velika, če boste dovolj dobro pretehtali poi&dbo.
DVOJČKA od 21.5. do 21.6.
Prih^ja^^f kp^boste začeli svoje prihranke tudi porabljati, nekaj časa je šlo, da ste bili bolj predani službickot .prijateljem. Zdaj pa boste več denarja namenili družabnim srečanjem. In še prijetno se boste imeli. Piva reakcija vašega partnerja bo negativna, ko mu boste povedali, da drugače ne morete. Ker ste pač tafeefnarave, vas ne bo hotel izgubiti. Vaši otroci so nenadoma postali odrasli, tako jih tudi presojajte. Ge? vas vbolijo ramena in kolenski sklepi, pa le nekaj naredite zato. ^	^
'ŠIL F	RAK od ‘1^6? do 22.7.
Za dežjem vedno posije sonce, zato se vam v naslednjih dneh ni treba p^pejiStrel^eri^vzdeiiippa. Sledili bodo trenutki, ko se boste lahke res sproščeno pogovarjali in pri tem se boste tudi duhovne kot fizično sprostili. Pametno pa boste ravnali, če se boste ravnali po svoji^lk^^stah. Ne delajte.:;;i^ezilayo. Če se bost§Ä p£i delu vsaj malo poškodovali, se vprašajte, kam hitite| V^liko^^oste imeli:,^sitgij€i-. toda izrabljati jo mbfce s pametjo. Ste pomislili, da bi kdaj upoštevali nasvetpftjatelja* ki v^fn je*ze večkrat pomagal? ß ßf	ß*
LEV od 23.7. dp 23.8.
Nadzorujte se pri ljubezenskih zadevah, kajti polna Luna v vašem znamenju 23.8. vam lahko prekriža marsikateri .račun*'Če pa boste te stvari mešali s službo, boste postali precej nesposobni za delo in pretirano sanjavi. ££' vam partner pri delu lahko pomaga, boste dosegli pozitiven učinek in v delo boste vlagali več energiji kot-sicer. Čas p&fjorate pametno razporejati, da ne bi prišlo do zaostanka... da se ne bi potem jezili. Pö 526.8. boste v feii-;:želo jasno čutili, da se nekaj dogaja, nekaj pomembnega, spomnjte: .s<| svojih sanj in videli boste, da se počasi uresničujejo.	' ;
DEVICA od 24.8. do 23.9.
Malo več boste morali storiti za partnerja in ostalo družino. Saj tudi zdaj niste lenarilj, toda ob Obilici dela niste videli nekaterih stvari. Za vse se najde potreben čas, tudi vi ga boste imeli kmalij (Jovplj, zato se ne izgovarjajte, da ga ni, in se ne zapirajte vase. Morate slediti zvezdam... vsak trenutek ustyarjajo na novo, kar je veljalo tedne nazaj, je zdaj skorajda brez pomena. Pojdite na zrak, spoznali boste; dnigo plat medalje. Ejiiančne težave se bližajo koncu, navadite se na novo, prijetnejše obdobje.
TEHTNICA od 24.9. do 23.10.
Lepo b|j:ibil|, jČelbi svoje razmišljanje prelili na papir. Nastala bi čudovita izpoved. To bi bilo tudi olajšanj#; za 'ivaŠe |;raalo načete živce. Nervira vas partner, ker se mu preveč mudi in nima posluha za nekatere droSttfe^tvari, ki so vam tako pomembne. Upoštevajte pozitivno plat tega obnašanja, saj je tudi on|-sf*&iski. Vi pa se ne utapljajte v podrobnostih, saj vas bo euforija kmalu minila. Uredite si dom po svoj&fv okusu, nekaj sprememb vam bo dobro delo. Proti koncu meseca ne razmišljajte o svojih^ bolehnih, nihče ni krivičen do vas.	%	, x4
ŠKORPIJON od 24.10^ do 224>.
Zadnji dnevi so minili kot blisk in še naprej bo tako. Ljudje vas bodo obkrožali in vibi	|dneve
in skupaj boste zelo ustvarjalni. Ob koncu meseca bo prišel čas, ko boste ostali sami ir» delo 4>pste morali nadaljevati sami. Ne iščite pomoči, dokler jo res ne potrebujete. Stisnite zobe, ozrite se V točko, kjer vam ut®pa ¥srce in energija podzavesti bo privrela na dan. Bodite pozorni na sanje, ali so prijetne ali pa mo^ö* % ^vpenju nekaj spremeniti. Negativne misli so kot bumerang... nazaj prileti.
STRTLEC od 23.11. do 21.12.
Odprle se ip se pogovarjajte o svojem delu in o trenutnih prizadevanjih. Pri tem pa ni potrebno, da ste zadoVoljhi z razumplfp rešitvami, ki bodo rezultat golega presojanja možnosti, vsaj toliko, če ne še bolj
je pbmertfbftO; da ttsldasjite aktivnosti s tistim, kar čutite! Poslušajte svoje srce: ne boste čutili le srčnega utrip4#temveč iüdifciljef za katere se izplača prizadevati. Partner vam bo prisluhnil, če bo. imel čas... / *
V m S	KOZOROG od 22.12. do 20.1.
Zelo močno si prizadevate, da bi dosegli svoje cilje. Vse do naslednjega tedna boste potrpežljivo čakali na nove priložnosti. Zadeve ne boste rešili na hitro, saj ne smete pozabiti na ovire, ^čakainje je potrebno, če hočete izpeljati vse načrte, ki ste si jih zastavili. Pa boste zmogli? Poskušajte uskladit*Aktivnost,3.. tistim, kar čutite. Če ne gre, razmislite o sebi. Sprostitev v spolnosti bo dala samo kratkoro^e-Ttžulfate. Stopite tudi v sv<^/notranji svet in se vprašajte s svojo podzavestjo, ali vam je res potrebno to?
VODNAR od 21.1. do 20.2.
S partnerjem še skušajte povezati in narediti načrt za nov projekt, ki si ga oba že tako dolgo želita. Preveč boste razglabljali- o svojih zamislih, ki vam ne bodo dale prave osnove. Pustite, da spregovori tudi partner,' na koncu, ga Jahko le dopolnite. Vztrajni boste, potrebujete pa tudi potrpežljivost, ki vam bo prav prišla. Ko /bpfbolečina minila, bo za vas nastopilo obdobje, ko se bodo zvezde zopet smehljale. Ne zavrzite nasveta/ nekdo vam želi dobro.
4	RIBI od/21-2. tlöm3.
Stvari tečejo, kot morejo, če tega ne vidite, poglejte še enkrat. Po čustvčftf'pttl^o. hy^henj^^Stalo. toda spomin naj vam da vedeti, da je lažje živeti s spomini in željami kot brez njiRrpbfÄ^'pozornost na pozitivne stvari in obdarujte partnerja z ljubeznijo, saj ni tako slabo. Pomagal	novem^delu
in kmalu mu boste hvaležni za pomoč, ki vam jo nudi. Merkur vam trenölno^&e pomaga, zä?(^^^^pol-nite rdeče številke. Pri vseh obveznostih boste imeli novo delo, ki vas bo	foT^ŠBdar
vam bo dalo novega elana in samozavesti.	%*
:
POGOVOR Z NAŠIM STODESETLETNIKOM
Prav gotovo se čudite gornjemu naslovu, saj malokdo v dolini ve, da imamo med sabo še živečega moža, ki je te dni slavil svoje enajsto desetletje življenja. Točnega datuma svojega rojstva se niti ne spominja, zato je ta njegova obletnica le približek njegovih let. Podbregarjev Jožef pravi, da mu spomin ne služi več kot nekoč in ker mu je doktor prepovedal prevelika vznemirjenja, slavi svoj rojstni dan le na vsakih deset let. In še tu se včasih za kakšno leto zmoti. Tako se nam je zazdelo, da bi bila njegova obletnica pravšnji razlog za pogovor z njim. Kakopak smo ga najprej pobarali po čudežnemu receptu za dolgo življenje.
SN: Čemu se morate zahvaliti za tako dolgo življenje?
JOŽEF: Poglejte, največjo zahvalo za tako dolgo življenje dolgujem svoji prvi, žal pokojni ženi, ki me ni nikdar gnjavila in ki mi je dovolila, da sem delal, kar sem hotel.
SN: Koliko let je pa ona dočakala?
JOŽEF: Enaintrideset.
SN: Potem ste se v drugo poročili?
JOŽEF: Da, a mi je tudi ta umrla. Pa tako rad sem jo imel. Vam rečem, tako harmoničnega zakona pa še ne! V treh letih sva se samo enkrat sprla.
SN: Torej vam je ostala v najlepšem spominu, saj se z njo niste sprli več kot enkrat?
JOŽEF: Tako je. Res pa je, da potem zadnji dve leti nisva govorila. Eden zadnjih stavkov, ki mi jih je namenila, je bil: 'Dragi, če bi kateri od naju umrl, bi se jaz preselila v dolino.'
SN: Potem ste se v tretje poročili. Toda tudi ta žena vam je umrla. Kako da ste preživeli vse te tragične zakone?
JOŽEF: Gob ne jem.
SN: Hočete reči, da so se vse vaše žene zastrupile z gobami?!? JOŽEF: Prvi dve. Tretja je umrla zaradi počene lobanje.
SN: Kako? Umrla je zaradi poškodbe na glavi, zakaj pa?
JOŽEF: Gob ni hotela jesti!
SN: Khm. V teh letih vaše visoke starosti ste pogosto pri zdravniku?
JOŽEF: Niti ne. Le na občasne preglede hodim. Zadnjič sem bil pri zdravniku, leto dni bo od tega, ko mi je naredil temeljit pregled. Zelo natančno so me pregledali in naredili vse potrebne preiskave: kri, urin, EKG, pritisk in podobno.
SN: Pa je bilo vse v redu?
JOŽEF: Dokler niso gospod doktor zahtevali denarja, ja. Ko pa sem se oblekel, je dejal , da pride pregled pet tisoč tolarjev. In sem ga vprašal, če se šali. Pa je dejal, da ne, in da vsi natančni in temeljiti pregledi stanejo toliko. Jaz pa sem mu odvrnil, da bi videli, če bi me res natančno pregledali, da pet tisoč tolarjev sploh nimam.
SN: Kakšni so bili pa izvidi?
JOŽEF: Ne vem. Jaz se na te papirje ne spoznam. Vem le to, da mi je gospod doktor dejal, naj se bolj umivam in da naj vsak dan obujem sveže nogavice. Pa sem raje nehal, ker zdaj ne morem več obuti čevljev.
SN: Sedaj ste že v četrto poročeni?
JOŽEF: Motite se. Ana je moja šesta žena. Tudi z njo sem zadovoljen. Kako sva se ujela, se še najbolje vidi pri kosilu. Žena mi najprej prinese juho in ko jo jaz jem, ona ta čas poje prikuho. Nato pa še meni prinese glavno jed, sama pa poje juho, kar je je še.
SN: Oprostite, ne razumem, zakaj pa jesta v obratnem vrstnem redu?
JOŽEF: Ja, oba z ženo imava samo eno protezo.
SN: No, želim vam obilico zdravja in upam, da se ob vaši naslednji obletnici spet vidiva...
JOŽEF: Zakaj pa ne? Saj še kar dobro zgledate.
Hitro sem jo ucvrl nazaj v dolino. Jožefova šesta žena je ravno prinesla kosilo na mizo. Bila je gobova juha...
Dopisnik SN s terena
Šaljivi m a I i ocg lasi
IZGUBLJENI PREDMETI
Izgubil sem denarnico, v njej je pettisočak. Poštenega najditelja I naprošam, da izroči denarnico v uredništvo. Na bankovcu je slika I Ivane Kobilice - drag spomin.
PRODAM
Prodam psa. Žre vse. Posebno rad ima otroke.
OBVESTILO
Zaradi nepredvidenih razlogov je združenje jasnovidcev odložilo | nocojšnji sestanek.
IZGUBLJENO
Izgubil sem taščo. Kdor jo najde, naj jo obdrži. Zato tudi ne | sporočam svojega naslova.
STARO ZA NOVO
Zamenjam enkrat uporabljen počitniški šotor za otroški voziček.
NAŠU SMO
V SAVINJSKEM GAJU SEM PRED TEDNI NAŠEL OČALA Z MOČNE-1 JŠO DIOPTRIJO. KER SE DOSLEJ NA MOJ OGLAS NI JAVIL ŠE | NIHČE, GA TOKRAT OBJAVLJAM Z VEČJIMI ČRKAMI.
SERVIS
Mojster, ki nas je prejšnji teden zaman iskal, da bi nam popravil | hišni zvonec, naj naslednjič poskusi trkati. Bili smo doma.
USLUGE
Visoko kvalificiran čevljar izdeluje gojzarje, čevlje in sandale po I naročilu in po meri. Tudi iz kože cenjenih strank.
vici po gornjesaviifjfs
TURISTI PRI OBIRCEVIH
Primorci so letos kar pogosti gosti na kmečkem turizmu v naši dolini. Koprčan vpraša prvi dan dopusta: "Kako hodite pa pri vas spat?"
"S kurami."
"Ja, kakšno imate pa potem posteljnino?"
PRVI DELOVNI DNEVI
Marjan že kar prvi dan po dopustu zamudi v službo. Šef ga I pričaka v pisarni in ostro nagovori: 'V službo bi morali priti ob j sedmih!"
"Zakaj?" vpraša Marjan zaspano. "Se je kaj zgodilo?"
SPREJEM NOVEGA ŽUPNIKA
Okoli 15. avgusta, praznika Marijinega vnebovzetja ima škof navado presajevat svoje dušne pastirje iz fare v faro. Takrat se tudi vidi, če je to presajevanje prineslo kaj novih kali. V eno od teh župnij se je tudi sam podal, ko so sprejemali novega župnika. Slavnostni govorec, ki se je ponudil, da bo pozdravil škofa, je ob njegovem prihodu izdavil le: "Prečastiti..." nato pa sta ga izdala glas in spomin. Ko je bil molk že mučen, ga je škof dobrohotno potrepljal po rami in rekel: "Že dobro, že dobro..."
Tedaj je mož izbruhnil: "En drek je dobro, ko sem ga pa tako hudičevo posral."
iareruisha
KRIŽANIČA
VODORAVNO:
I. Glavno mesto Nigerije 6. Priljubljena popevka
12.	Zveza, združenje
13.	Glavno mesto Filipinov
14.	Tolkala
16.	Mestece v Furlaniji
17.	figura pri četvorki
18.	Potovanje polno dogodivščin, avantura
20.	Karlovac
22.	Element
23.	Lidija Osterc
24.	Rastlinoslovec
27.	Tanka, mrežasta bombažna ali sintetična tkanina
30.	Moško ime
31.	Očesna mrežnica
33.	Lepi mladenič v grški mitologiji
35.	Skupina devetih glasbenikov
36.	Izvleček iz starih spisov
37.	Začrtana smer ceste NAVPIČNO:
1.	Kraj v zgornjem delu naše doline
2.	Sokratov tožilec
3.	Specialist za ženske bolezni
4.	Del voza
5.	Odvečno maščobno tkivo pri človeku
6.	Šarič Mihaela
7.	Država v Indokini
8.	Nebeški sel v krščanski veri
9.	Naprava za obglavljanje obsojencev
10.	Antično mesto v Italiji, kjer je delovala grška filozofska šola
11.	Paradiž
15. Britanski zunanji minister (Anthony Robert, 1897-1977)
19.	Sodobnik Keltov
21.	Glavno mesto Grčije
24.	Izplakovalnik
25.	Latinsko ime za janež
26.	Grofija na jv. Anglije
28.	Žensko ime
29.	Ozka deska
30.	Himalajska koza
32.	Trenje
34.	Slavko Tihec
SESTAVIL: Metod Rose
SESTAVIL: METOD ROSC
SODIŠČE V STAREM RIMU
RIMSKA
BOGINJA
JUTRANJE
ZARJE
DANSK
NOGOMETAŠ
LAUDRUP
IZKRČEN SVET V GOZDU
VZDEVEK
ZEVSA
MESTO OB TISI V BAČKI
IZRAZ PRI ORIENTI* RANJU
MOŠKO
IME
VRSTA
LIKERJA
KAČA
VELIKANKA
■režiser I
KUROSAWA I
FILIPINSKI
OTOK
PARNA
KOPEL
TIP FIATOVIK AVTOMOBILA
DOMAČ
ANSAMBEL
POLICIJSKI
PREGON
ALDEHID
OCETNE
KISLINE
ŽENSKO
IME
HRVAŠKI
PUBUCIST
IVAN
(1881 -1968)
RENU
SHAKESPEA-ROV JUNAK
SVOJE-
GLAVOST
DEL
TELESA
UČENJE
OKVIR
GOLA
VERSKI UČITELJ PRI JUDIH
GOETHEJEVA ZORANA
ŠPORTNA
DVORANA
M mi
b'LOVAnCtK :
ETANAL : Aldehid ocetne kisline IRIZACIJA : Lesketanje v mavričnih barvah RETINAKULUM : Spojka, držalo (v medicini) RURALIZEM : Smer v literaturi s kmečko motiviko
REŠITEV
KRIŽANKE
IZ
PREJŠNJE
ŠTEVILKE:
Gilera,
emitor.
Larisa.
Times.
Mirko.
zona. luk,
Trojane,
gora. režim.
slogan.
onager.
Esino, ber.
rebeljon.
ES. Anka.
lasi.
Naibilie.
TNT.
kaskader, Asam. Messina. Čala. Ar, trak
Rešitev črk iz prejšnje številke: MOLIČKA PLANINA
Besede začnite vpisovati y polja s številkami in nadaljujte v smeri urinega kazalca.
j 1. Znak za sporazumevanje J 2. Kdor utira nova pota v znanosti 3. Bukva
I 4. Neprofesionalec j 5. Mesto v severovzhodni Ukrajini I 6. Javno preziranje, izobčenje
Na označenih poljih dobite dve naravni zanimivosti v zgornjem delu doline.
								
'A	A	A	2A	A	A	Ä	3A	A
O	O	O	O	O	O	O	O	O
4					5			6
OPEKE

OGLASI
MALI OGLASI
lifflorim gte tgfealt prab to«..
I
(ANTENE IN RTV SERVIS
(Nudimo antenske meritve, instalacije in montaže sistemov. «Vrtljivi satelitski sistemi in dekoderji. Popravilo TV Gorenje
[ter vgradnja teletekstov. Prašnikar s.p. 845-194.
SERVIS - ELEKTROINSTALACIJE
■Hladilniki, zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji, oljni gorii-Ici... Se priporoča Elektromehanika Černjavič Janko s.p., [Bočna 81, tel. 843-611.
| RTV SERVIS PURNAT
I Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio -(tudi na vašem domu. RTV Servis Purnat, tel. 843-424.
(TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN
(Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, jgumbi, pribor za šivanje. Odprto od 13.-18. ure, tel. 831-109.
KEMIČNA ČISTILNICA "NATAŠA" d.o.o. Šoštanj
I'Cenjene stranke obveščamo, da smo začeli s pobiranjem artiklov za kemično čiščenje v Mozirju pri Matjažu v trgovini IMVM. Pridite in se o kvaliteti prepričajte!
Ibaliranje sena
[ßaliramo in ovijamo seno v valjaste bale. Informacije na tel. j 831-470.
j ODDAMO LOKAL
|V centru Mozirja v poslovno - stanovanjski zgradbi (GRAB-(NERJEVA HIŠA) - PRITLIČJE, oddamo lokal v izmeri 38 m2, j Informacije zvečer po 19.00 uri na tel. 063 720-502.
L__________________________________________________

iJoifiJoillJo
f C .-_
Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah Vleka vozil Odkup poškodovanih vozil
Tel. 832-132, 832-822, 832-474
Kupim malo hišo ali vikend z nekaj zemlje. Tel. 831-962 dopoldan do 15.00 Andrej.
Kupim manjšo kmetijo ali hišo z zemljo. Korenjak, Ljubija 50 Mozirje.
Prodam APN 6S 1. 95\ tel. 0609-633-614.
Prodam osebni avtomobil Kadet po
ceni 7500 DEM, tel. 841-123.
• * *
Nedograjeno hišo na 1 ha zemlje prodam za 85.000 DEM, tel. 841-353.
Prodam malo rabljeno žensko kolo na pet prestav, tel. 832-369.
Prodam otroški voziček, zelo dobro ohranjen, rabljen 4 mesece, tel. 844-292.
Prodam preprogo iz ovčje volne velikosti 2,20 X 3 m, tel. 844-292
Iščem poš'eno plačano delo, vse razen akviziterstva, Mojca, Loke 29, Ljubno.
Prodam otroški ležalnik za 4.000 SIT, tel. 832-135.
Prodam video kamero Blaupunkt VHS-C z veliko dodatne opreme, tel. 721-543.
Prodam rolarje, kolo BMX - malo, tel. 832-610.
Prodam sivorjavega bikca, starega 8 tednov za rejo, tel. 831-256.
Prodam 25 kg težke pujske, tel. 832-874.
Prodam harmoniko Hohner kromatik amati III M 48 basov 3 registre, peč Feroterm 25.000 kalorij, harmoniko klavirsko Pasquale soprani 120 basov 9 registrov, tel. 831-645.
Markizo - zložljiv senčnik 3x3,5 m in enoosno traktorsko prikolico prodam, 831-415.
Prodam vzidani štedilnik, cel rosfraj 140 X 80 primeren za večje kuhinje, tel. 844-061.
Prodam 500 I hrastov sod dobro ohranjen, tel. 832-284.
Poceni prodam otroško sobo, inf. na tel/831-635.
Večje stanovanje ali hišo v Nazarjah ali
Mozirju vzamem v najem. Ponudbe pošljite v uredništvo.
Prodam nekaj učbenikov za 1. letnik srednje ekonomske šole, tel. 841-523.
V Mozirju oddam v najem adaptirano stanovanje za dobo 2 let. Hofbaueijeva 14, tel. 831-648.
Prodam Synthesizer Casio 110 na 4 oktave, tel. 831-501.
Prodam prašiče 4 - 6 kg, tel. 709-061.
Prodam večjo prikolico za osebni avto s teleskopskim priklopom, tel. 831-132.
Prodam knjige za 1. letnik elektrikar energetik, kupim 2. letnik, tel. 841-220.
Prodam tovorni avto Zastava, tel. 841-248.
Prodam knjige za 7. razred in ribiško palico, tel. 831-205.
Prodam 30 1 akvarij z opremo za 5000 SIT, tel. 831-563.
Prodam učbenike za 2. letnik srednje strojne šole - strojni tehnik - v Velenju, tel. 832-123.
Bikca cca 130 kg prodam, tel. 841-302.
Prodam bikca, tel. 831-269.
Prodam hladilni bazen za mleko 200 1, tel. 831-507.
* * *
Prodam Golf disel letnik 79’, karam-boliran, tel. 846-073.
Hondo civic HB 1.3 letnik 1990 prodam, ali menjam za novejšo, tel. 063/39-234.
Prodam stanovanje (50 m2) v bloku v Nazarjih, tel. 843-424.
Prodam dobro ohranjen yugo 45, obnovljen motor, tel. 841-137.
Daljinski telefon (20 km) prodam, tel. 841-008 ali 841-528.
Zastavo 101 1300, letnik 1978 prodam v celoti za dele, tel. 0602/32-866.
Opel kadett 1.6D, letnik 86’, dobro ohranjen, prodam, tel. 831-335.
CMunu
POGREBNE STORITVE
□ b boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah:
•	PREVOZ Z AUTOFURGONOM (VKLJUČNO NA UPEPELITEV)
•	DEKORACIJA SOBE, POSTAVITEV ODRA NA DOMU
•	IZKOP GROBNIH JAM
■	POSTAVITEV ŽARNIH NIŠ
■	UREDITEV KOMPLETNE DOKUMENTACIJE
■	odštejemo zakonsko pogrebnino	Štiglic Jožica
Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-029
SAVINJSKA trgovska družba Žalec
NOVO V SPORT SHOPU ŽALEC, CELJE IN MOZIRJE!
Dodatna kolesarska oprema!
Takšne v naših prodajalnah
/e ni/le kupovali
(barvasta platišča za holo - USR
barvna krmila barvni rogovi za krmila barvni krmilni ležaji plašči maxxis torbe in prtljažniki za treking
CRATONI	in ie ueCi&o cOiuyifa dacOzttzoo
SPORT SHOP ŽALEC tel. 715-184 SPORT SHOP CELJE tel. 442-335 SPORT SHOP MOZIRJE tel. 832-825	pooblaščeni prodajplec koles
DOBIMO SE V SPORT SHOPIH SM SAVINJSKE ŽALEC!
Š-- .4GURA',
issiiiiaiiiii
Parižlje 1, Braslovče
TEL. 063/720-181, 720-065, fax: 720-065 MOBITEL 0609-617-441
Po zelo ugodnih cenah nudimo peči no olje:
SIM€, KIV, eUROFIRe in radiatorje:
KORADO. VOG6L-NOOT, AKUMAT
Za reguliranje toplote v vašem domu priporočamo Firštove izdelke in obtočne črpalke GRUNDFOS.
Za kuhinje, kopalnice in umivalnice imamo lepe komplete armatur ARMAl in kopalniško opremo KOlPA*SAN.
ZELO UGODNO POSOJILO ZA NAKUP NOVIH IN RABLJENIH VOZIL:
- Obrestna mera R + 9,5% - Na 2-4 Leta Pestra izbira vozil
TAKOJŠNJA DOBAVA
R-5 ™ CLIO
STARO ZA NOVO PRAVI NASLOV ZA NAKUP
[BSEL , d. o. o.
Levec 54, 63301 Petrovče tel. 063 452-515
RENAULT
AVTO
ŽIVLJENJA
r
Celje - skladišče D-Per
17/1995
lil
5000002527,17
COBISS o
w
in si zagotovite -15% popusta pri naročnini, molih oglasih
in zahvalah - sodelovanje v nagradnih žrebanjih


...
ö|

Poletna naaradna isra
1. nagrada:
vikend paket za dve osebi v Vilah Terme v Zrečah
Z. nagrada:
vikend paket za dve osebi v hotelu Planja B na Rogli
3.	nagrada:
kopanje s kosilom v Termah Zreče za tri osebe
4.	nagrada:
kopanje s kosilom v Termah Zreče za dve osebi
5.	nagrada:
kopanje za dve osebi v Termah Zreče
V petih številkah Savinjskih novic bomo objavili pet delov fotografije Term Zreče. Vaša naloga, spoštovane bralke in bralci, pa je, da vseh pet delov na koncu sestavite v celoto, nalepite na dopisnico in najkasneje do 1. septembra 1995 pošljete na naslov našega uredništva. Med pravočasno prispelimi dopisnicami bomo izžrebali ’ pet zgoraj naštetih nagrad.



OSREDNJO KNJ. CELJE