Dopisi. Iz Ljubljane. (Slovenci!) Solze nam stopajo v oči, ko gledamo v podrtine naše Ijube prestolnice, bele Ljubljane. — Pomagajte, Slovenci, Ljubljani in ljubIjanski okolici, poginjajočima ob velikonočnem potresu letošnjega leta. Kolikor le morete, pomagajte; posebno sedaj, ko ni še minola prva doba silne bode in silnib potreb. — A po preteklih treh mesecib se polagoma vendar le že umirja zemlja pod nami, umirjate se torej sami. Zato je zopet došel čas, da se v obilneji meri spominjate družbe sv. Cirila in Metoda; saj je tudi njo do živa prctresla velikonoča narodna nesreča. — Skrčiti hočemo sicer za enkrat svoje potrebe. Toda svojega narodnega poslanja pa nočemo skrčiti niti za t?enotek. Pomnite, rojaki, da duševno ohranjamo tisli Vaš rod, kojemu prvostoluje za sedaj nesrečno slovensko sredotočje: naša Ljubljana. Zato požrtvujoč se in polno desnico darujoč ljubi Ljubljani in nje mili nam okolici delite ob enem vsaj svojo levico drobtinic družbi sv. Cirila in Metoda v pomoč. Slovenci! posebno Ve izvankranjske Slovenke in Vi izvankranjski Slovenci, tega si  bpdite svesti vsak čas, da kranjski potres naše vseslovenske d;-užbe za stalno zrahljati ne sme. — Vodstvo dru>be sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, dne 20. julija 1895. — Prvomestnik: T o m o Z u p a n. Podpredsednik: L. Svetec. Iz Petrovč. (Razburjenost) nekaterih naših občinskib odbornikov, ki se je polastila vsled dopisa iz Petrovč, je pač najboljši dokaz, da je dopisnik pravo zadel ter segel v sršenovo gnezdo. Pri zadnji odborovi seji, v kateri se je morala voliti reklamacijska komisija, se je tisti dopis glasno prebral. Ko bralec konča, nastane neka tajna tihota, na to mrmranje in ropot, zabavljanje in ugibanje, kdo da bi bil to pisal, in na lo sklep: — tisti, ki se je predrznil to pisati, mora priti pred porotnike! Tako jo je namreč stuhtala modra glavica tajnikova. Žalibog, da tudi nekateri narodni odborniki niso takoj spoznali, da je bil sklep umetno napravljen od nekoga, kateri sedaj na vse kriplje upije v gostilnah po Ž:ilcu, da se je s tein dopisom žalila čast vseh odbornikov in da se ne sme nehali, dokler se ne bo spričal pisatelj in zdihoval v težki ječi! Možje, ne dajle se ujeti v njegove zanjke! Mož ta bi rad igral imenitno ulogo; toda v Žalcu to ni mogoče — ker ga ne morejo rabiti v narodnem Žalcu, so ga izbacnili pri volitvah iz občinskega odbora — zato pa misli, da bode šlo v Petrovčah in da bodo tukaj vsi tako plesali, kakor bode on piskal. Ne, tak človek, kateri dela v petroški občini razpor, mora se tudi tukaj odstraniti! Kajti kdo drug je kriv, da se je volitev tako dolgo zavlekla in da se še sedaj ne ve, kedaj bode nova volitev, kakor nevednost tajnikova? Ali ni postava jasna, kakor beli dan, da se mora voliti reklamacijska komisija, katera mora rcšiti reklamacije? Tajnik, zakaj pa takrat nisi pokazal svoje modre glavice? In na dalje, kje pa stoji v tislem dopisu, da so vsi dosedanji odborniki pijanci? V tistem dopisu zapisane so le te-le besede: »pri prihodnjih volitvah volite — može značaine (ne pa pijance)«. Kje stoii tukaj, da so vsi odborniki pijanci? Kaj takega si je raogla izmisliti le modra glavica tajnikova! In zakaj tako dela? To sam najboljše ve. Žato možje petrovške občine, ne dajte se ztnotiti! Ali že ne čivkajo vrabci po Petrovčah, da je tukaj veliko gnilega, ali že ni pred tremi meseci prinesla »Domovina« novice, da bode prihodaji župan petrovški nemčur?! Ali bi bilo to prav? Ne, to bi bila sramota za nas, da bi se tujci šopirili tam, kjer Se od nekdaj prebiva naš rod! In zato, da bode zmaga naša, da dobimo narodnega, poštenega župana, kateri bode tudi ob enem dober gospodar, zato se združite možje, kajti v združenju je moč in zmaga bo gotova! Udeležite se pa tudi v polnera številu volilnega shoda dne 11. avgusta, v nedeljo popoldne, kjer se Vam bode cela stvar še bolj pojasnila. Tedaj na svidenje! Od Sv. Marjete ob Pesnici. (Nove orglje.) Dne 21. julija smo obhajali god naše iarne patrone in ob jednom so se tudi blagoslovile nove, že dolgo zaželjene orgljo, kalere je izdelal orgljarski mojster g. J. Brandl v Mariboru. Do l/210 ure se cerkev napolni do zadnjega kotička. Najprej so preo. g. Bohinc blagoslovili z venci okinčane orglje. Zdaj nastane po cerkvi velika tihota, ko so orglje prvokrat javno zapele s svojim kaj milim glasom Nato so nam e. g. L. Hudovernik v Iepi pridigi razložili namen in pomen orgelj, potem so razlagali življenje sv. devicc Marjete in so posebno mladini na srce polagali najlepši dve čednosti naše patrone, sv. čistost in stanovitnost. Potem je bila velika peta sv. maša, pri katerej so pevci in pevke na koru častno svojo nalogo izvrSili. Popoldne so bile Iatinske večernice, in s tem je bila ta slavnost končana. Hvala vsem čč. gg. duhovnikom, kateri so s svojim prihodom pripomogli, da se je ta za nas nepozabni dan dostojno obhajati mogel. Ob jednem se izreka tudi č. g. župniku zahvala za skrb, in g. nadučitelju H. Kovačiču. ki se je kot organist sam potrudil in po fari darove za orglje nabiral. Daj Bog, da bi 6ez par let zamogli poročati o blagoslovljenju npvega velikega oltarja! Pesničan. S Polja pri Kozjem. (Petindvajsetletnica.) Za malo faro Sv. Miklavža v Polju je bil letošnji 24. jubj slovesen dan. Častiti g. župnik Martin Kragl so obhajali 25. leto, kar so za župnika v tej fari. Ker jih farani srčno ljubijo, so želeli, da se imenitni dan tudi prazniško obhaja v cerkvi. Zgodilo se je. Faranov se je zbralo v cerkvi zelo veliko, čeravno ima zdaj vsak dosli dela na polju. Močno so streljali prejšnji večer in na dan slovesnosti, šolska mladina se je zbrala pred farovžem in pozdravila g. župnika. Kaj lepo je bilo slišati, ko je pred opravilom povedalo neko dekle, po opravilu pa deček, da hočejo farani Boga prositi za zdravje in srečo g. župniku, v zahvalo za toliko dušnih in telesnih dobrot, ter da jira želijo, naj jim Bog po smrti dodeli največje plačilo, večho zveličanje. Tako govori hvaležno srce. V velečastni procesiji smo šli v cerkev. Ljudje so videli pri tej priliki toliko duhovnikov, kakor še nikoli v Polju, 28 gospodov, raed njirni dva preč. gospoda kanonika, kozjanskega in bistriškega. Zagorski g. župnik so v živih besedah razložili pomen slovesnosti. Radi smo pritrjevali govornikovim besedam, da je vladala ljubezen med gospodom in ljudmi, ker so naše oči gledale prelepo cerkev. Nagovarjali so Ijudi gotovo s prijazno besedo, in ljudje dajali s polnimi rokami, da se je prej mala in zaduhla cerkev prenaredila v tako veselo, svetlo in visoko hišo božjo. Zvonovi bi se prilegli mestnim velikim cerkvam. Sosedi naj hodijo sem gleda), kaj pomaga edinost, prijaznost in dobrotljivost! Ljubezen, katero so farani uživali 25 let, so tudi gosti poskusili po opravilu pri mizi. ObCudovali smo tam, da gospod župnik, ki bodo dne 1. novembra nastopili 70. leto, hodijo še tako čvrsto. Služili so na težavnem Laškem, na visokem Kalobju, na še višjem Tinji in pri Sv. Martinu na Pohorju, in vendar so noge krepke. Držali so se dobrega sveta, ki so ga slišali od starega gospoda. Ko prideš s pota domov, se ne usedi, temuč hodi nekaj časa. Delali so tako in so trdni ostali. Tu v Polju smo se prepričali, da se od priletnega in krščansko modrega moža človek vsestransko nauči kaj poštenega, kako ravnati s podložnimi, z gosti, s premoženjem, v hiši, cerkvi in sploh. Bog daj, da se nad g. Kraglnom spolni, kar so hrvaški gospod dekan spregovorili v napitnici: Bog Vas živi, krepi in dolgo let ohrani!« Iz Slivnice pri Mariboru. (Srebrnasv. maSa.) Pri nas se je obhajala v nedeljo, dne 21. julija redka slovesnost. Že predvečer je pokanje topičev, vihranje mnogih zastav in vzbrano trijančenje naznanjalo, da tukaj nekaj bode. In res v nedeljo jutro je z ralaji praznično ozaljšani cerkveni prostor naznanjal na slavoloku pred župniščem pomen, glasečse: ->Vdani Vas pozdravljajo k srebrni maši vsi farani!« Ob 9. uri pa se je zbralo mnogo belooblečenih deklic raznih bratovščin, učencev in obilnega Ijudstva pred župniščem, od koder spremljajo vlč. g. srebrno-mašnika, med slovesnim zvonenjem, godbo, pokanjem topičev v krasno ozaljšano cerkev, ki jih je vsprejela na slavoloku s sledečitn pozdravom: rSre6na Vam bodi življenja pot, K zlati Vas maši pripelji Gospod!" Po procesiji s presvetim Rešnjim Telesom okoli cerkve stopijo č. g. J. Toman na leco, ter v lepem slavnostnem govoru prav prisrčno govore o imenitosti duhovskega stanu, posebno o č. g. srebrnomašniku, Francu Hirti-ju, tukajšnem župniku. Po slovesni sv. maši z zahvalnico »Te Deum* so srebrnomašnika slovesno zopet spremljali v župnišče. Tukaj so se sedaj najprej poklonili učenci. Učenka pozdravi v kratkem, a ganljivem nagovoru č. g. župnika kot kateheta, zahvaljujoč se jim, izroči šopek z napisom in deftek podari sliki vseh učencev in učenk slivniske Sole. Na to pozdravljajo in voščijo gg. učitelji iz raznih šol, dijaki, občinski predstojniki, krajni šolski svet, cerkvena kljuearja, cerkveni odbor in več drugih deputacij raznih družb svojemu izvrstnemu dušnemu pastirju k 251etnici duhovstva, izrazujoč njim udanost in hvaležnost za vso njihovo skrb in žrtvovanje, ter izročijo v spomin različna darila. Pri obedu so se vrstile še razne napitnice. V posebno veselje se še more omeniti, da so se te priproste, ali srčne slavnosti tudi udeležili preč. g. kancnik M. Stranjšak s svojim č. g. kaplanom in č. g. Jernej Ciringar. Bog nam daj zlato rnašo našega preljubljenega dušnega pastirja dočakati! Od Sv. Jurija pri Taboru. (Cepite na izabelo!) Povsod po Slovenskem imajo ljudje veliko izabele. Vino ni posebno dobro, a rod in rast vse hvale vredna. Bilo bi tedaj dobro cepiti na izabelo tam, kjer ni Se uši, našo domačo trto, da se dobi več vina. Cepljenje je pa težavno, ker je rozga predebela. Posrečilo se mi je iznajti način zelenega cepljenja drobnejo domačo (belo) rozgo na debelejo izabelino. To delo je pa tako priprosto, da to lahko izvrši vsak fantiček. Tudi črešnje, katere se ne dajo z uspehom okolirati, ker jih smola zalije, se dajo na ta način dobro požlahniti. Oboje se cepi y drugi polovici junija. Ge bodj SIovenci izabelo pridno cepili, bode marsikateri imel v malo letih več dobre kapljice, kakor je bode potreboval za koline. Še lepe nove krone bo lahko dobil zanj in še pil ga bode z veseljem. Fr. Šijanec.