1J11I .............. 8 Naj re£ j i slovenski dnevnik i V Združenih državah I Vetfa za vse leto ... $6.00 a 1 Za pol leta.....$3.00 n | Za New York celo leto - $7.00 | 8 Za inozemstvo celo leto GLAS NARODA s List slovenskih delavcev y Ameriki The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelaea S-^3878 NO. 187. — ŠTEV. 187. Entered as Second Class Matter September 21t 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, MONDAY, AUGUST 12, 1935. — PONEDELJEK, 12. AVGUSTA 1935. VOLUME XLTTI. — LETNIK XTJTT. ABESINSKA ARMADA PRIPRAVLJENA NA VOJNO IZMED EVROPSKIH DRŽAV JE DOBILA POLJSKA NAJVEČ f NAROČIL ZA MASKE IN OROŽJE Sedem armad je pripravljenih, da gredo v boj. — Poljska je dobila naročilo za municijo. — Prebivalstvo se vežba v obrambi proti plinom. — Moderno orožje le malo primerno za guerilla vojno. — Italija kupuje meso v Braziliji. Hitler je napovedal cerkvi odločilen boj ADDIS ABABA, Abesinija, 10. avgusta. — V slučaju vojne z Italijo bo cesar Haile Selassie poslal v boj sedem armad z nad 600,000 vojaki. Dežela se tajno in naglo pripravlja na obrambo. Četrt milijona vojakov je dobilo orožje in drugo vojaško opremo od vlade, ostalo vojaštvo pa bo samo skrbelo za orožje. Prestolonaslednik bo na čelu ene armade šel v boj. V naslednjem so imena posameznih poveljnikov: Severna armada: Ras Sayoum, vnuk cesarja Jo-hannesa; južna armada: Ras Destazet, zet cesarja Haile Selassiea; vzhodna armada in centrum: Dedjasmač Macibou, bivši governer v Addis Ababa; zapadna armada: Ras Emerou; zapadna armada in centrum: Ras Kasa; vzhodna armada: prestolonaslednik princ Asfa Possen. Poveljnik še ni bil imenovan za centrum, čegar naloga bo paziti na varnost dežele in poslati armade na kraj, kjer bo največja potreba. Vsaka izmed sedmih armad je sestavljena iz 30 polkov, katerih vsak ima 3000 mož. Koliko pušk ima Abesinija, ni znano in opazo -valci cenijo njihovo število na 300,000 do enega miljona. Ima okoli 200 topov, toda njihova uporaba je dvomljivo, ker so nekateri še iz leta 1 860. Število strojnih pušk cenijo na 350 do 400 in enako število avtomatičnih brzostrelnih pušk. Abesinija ima 8 aeroplanov, toda samo 6 je u-porabnih. Moderno orožje, razen pušk, pri Abesincih ne pride mnogo v poštev, kajti večinoma se bodo posluževali guerilla vojne. Cesar stavi veliko upanje v svoje vojake, v njihovo vztrajnost in junaštvo. Njihovo rodoljubje bo nadomestilo organizacijo in moderno orožje. ZMRZNITI SE BO DAL ZA VEDO Štefan Simkovič se je ponudil zdravniku, da ga zmrzne. — Dr. Willard jo oživil zmrznjene opico. Hollywood, Cal., 10. avgusta. — Dr. Ralp Wlilard se jo že ve« lot bavil s tem, olju-bno dolgem času pa pusti, da se telo otaja in srce prične zopet delovati. Odkar je dr. Willard objavil svoje poskuse z opicami, se mu je prostovoljno prijavilo kakih h(K) ljudi. — Polovica toli je neozdravljivo bolnih, — je rekel dr. Willard, — in so bili pripravljeni izpostaviti se smrti, da bi bili mogoče ozdravljeni svoje bolezni. Simkoviča pa sem izbral, ker je močan in noče umreti. Simkovičov oče dr. V. G. SiinkoviČ je profesor za ekonomijo na Columbia vseučilišču v New Yorku. ATENTAT NA MEHIŠKEGA PREDSEDNIKA Cardenas je bil rešen pred petimi napadalci. En napadalec je priznal, da je- bil odposlan, da ustreli predsednika. Mexico, Mehika, 10. avgusta. — Iz vojaških virov prihaja poročilo, da je bil atentat na predsednika Lazaro Cardenasa preprečen, ko je bilo aretiranih pot osumljencev, ki so nahajajo v policijskih zaporih. Policija ne izda nikakili pojasnil, t«»da eden med aretiranimi, Reuben Gomez Prado. ki je doma iz Panlenasovega rojstnega mesta Jiquilpan v državi Michoacan, je imel pri sobi revolver in 11 nabojev. Vojaško oblasti pravijo, da je Prado priznal, da je nameraval umoriti predsednika in da je bil v ta namen poslan v glavno mesto. Imena ostalih policija ni izdala. Cardenas je v Patzcuare v državi Michoacan, kjer namerava ostati do konca avgusta. HRVATSKI AGITATOR OBSOJEN PRIPOVEST 0 ATLANTIDI NI IZMIŠLJENA Maribor, Jugoslavija, 10. av gusta. — Ivan Gabrič je bil obsojen na 4 leta joče, ker je agiti-ral, da bi se Hrvatska odločila od Jugoslavije ter se pridružila habsburški monarhiji. Gabrič, je bil v maju aretiran, ker je vtihotapljal orožje na Hrvatsko. — Če hočejo imeti boj — ga bodo imeli — je vzkliknil. — Ta- Pariz, Francija, 10. avgusta. — Da je v pradavnih časih biLa celina Atlantis, postaja tem bolj verjetno, ker je francoski parnik Ampere našel na kraju, kjer je po mnenju geologov nekdaj bila ta celina, pod morsko gladino vrh gore. Geolog Paul le Cour je že odpotoval na Azorske otoke, da natančno preišče to goro. Atlantis so jo nizprostiralu med ADDIS ABABA, Abesinija, 1 0. avg. — Abe-sinska vlada je pričela veliko kampanjo za obrambo proti plinom ter je poslala Poljski veliko naročilo za maske in orožje. Poglavarjem raznih plemen so bila razposlana navodila, k?.ko rabiti maske in kako se je drugače mogoče zavarovati proti napadu s plini. Orijemalci, ki žive v Abesiniji, so sklenili, da pomagajo Abesiniji. če treba, tudi s svojim življenjem. Organizacija je bila dovršena na banke-J Kvr"P° in Ameriko ter so je v . . .. i t« i . • 1-1- c- • I pradavnim norrrzniui v Atlan- tu arabskih poglavarjev. Med gosti so bih Sirci. | ££ p<> ^ ^ ^ ^^ Kv_ Sudanci. Indijci. Egipčani in Libijci. |mpejci zanesli svoj« kulturo v Ameriko, kar j«* roogoir skic SUEZ, Egipt. 10. avgusta. — Italijanske ladje z vojaki in municijo nepresrtano vozijo skozi Sueški kanal. Do sedaj se je izkrcalo v Eritreji okoli 250,000 vojakov. V velikem nasprotju z navdušenjem vojakov, ki gredo na "fronto", pa je poročilo, da neki parnik pelje v Italijo 1 500 vojakov, ki so zboleli na malarijo in grižo. METEOR ZGREŠIL FARMERJA RIO DI JANEIRO, Brazilija, 10. avgusta. — Poročila iz Porto Alegro naznanjajo, da je Italija kupila 310,000 meterskih ton brazilske govedine za svojo vojsko v Vzhodni Afriki. Italija se ni mogla pogoditi z argentinsko vlado glede cene mesa, vsled česar se je obrnila na Brazilijo. I mi t i tudi po velikih zgradtiah v Južni Ameriki, ki so slična egiptovskim. Kot pravi le Conr, so stari pisatelji <»značevali prebivalce Atlantide kot Etijoj>ijce in rimski pisatelj Plinij je Atlantido omenjal z imenom Rti jopi ja. OTROŠKA PARALIZA T VRGDOJI Va., 9. avgusta.— Državni department objavlja, da se je pojavilo v državi šest novih Blueajev otroške parali ze. Vseh slučajev te bolezni je ' v državi 357. Brigg-sdale, Colo., 10. avgusta. — Ko jo farmer Tom Eve-rot okopaval fižol, jo mimo njega švignil meteor in jo skoro zadel njegovo roko. Ko Everet J »ogled a. je opazil samo oblak prahu. Nekaj jar-dov vstran zagleda razstoplje-no tvarino. Ko se je ohladila, je imela ubliko jajea in je tehtala |m»1 funta. MANČUKU0 JE OGROŽEN OD ROPARJEV Roparji postajajo vedno krvolo^nejži. — Slaba letina vzrok ropanja. 600 roparjev je že bilo ubitih. Mukden, Mandžurija, 10. av- gusta. — Roparstvo v Manču-kuo se je tako razpaslo, da se jo vlada odločila, da z vso od-1 ko jih bomo spravili na kolena, loč m ostjo nastopi proti ropar-|da jim nadaljnih štirinajst let jem. Kako drzni so roparji, je niti na um no bo prišlo, da bi se nam protivili. — Onim, ki mislijo, da imajo patent na božji blagoslov, pravim: — Prod petnajstimi leti nisem imel ničesar drugega kot mojo vero in voljo, danes jo pa nazijsko gibanje prevzelo vso Nemčijo. Vprašam vas, oe bi bilo to mogoče brez blagoslova vsemogočnega Boga ? Poslušalci so mu navdušeno pritrjevali. — Prepričan som, — jo nadaljeval — da nihče no more us-j>ešno napasti Nemčije. Mi hočemo mir, kajti svojo deželo hočemo nanovo urediti. Oni, ki bo skušal kaliti naš mir, no bo naletel na narod pacifistov, pač pa na narod mož. Po vsoj Nemčiji so vrši veliko preganjanje katoličanov in Židov.' Katoliškim duhovnikom očita vlada, da tihotapijo denar iz dežele in da jih bo za to zadela zaslužena kazen. V Paderbornu so oblasti zatrle katoliški dnevnik "Leo." V Kirchonblacliii na Bavarskem je bil neki katoliški duhoven poslan za sto dni v ječo, ker ni hotel pozdraviti nazijske zastave. KAKOR NEK0C KAJZER, SE TUDI SEDAJ HITLER BRATI Z BOGOM ROSENHEIM, Nemčija, 1 1. avgusta. — Na tukajšnjem zborovanju nazijev je govoril danes A. Hitler ter'rekel, da ima nazijska Nemčija isto tako pravico trditi, da je od Boga blagoslovljena kot to trdi katoliška cerkev. Odločno je napadal politični katolicizem ter grozil z uničenjem vseh sovražnikov narodnega socijalizma. GOZDNI POŽARI NA SEVBOZAFADU 11. avgusta. — Veliki gozdni požari so izbruhnili v Glacier National Parku v Montani. Ogenj je povzročila strela, in zgorelo je več kot dvajset tis<»č a k rov gozda. PREVELIKA RADOVEDNOST ŠKODUJE Patu, Francija, 11. avgusta. — Danes so aretirali nekega Jacoba Sehmidta, ki je v bližni Longuvon fotografiral obmejne utrdbe. Rekel je, da ni imel namena špijonirati, pač ga je pa k temu dovedla radovednost. razvidno iz toga, da je bilo ubitih že okoli 200 policistov in civilistov, pa tudi roparji imajo žo 600 izgub, okoli HM) ljudi pa drže za odkupnino. Sedanje roparstvo j«' na pol politično, kajti roparji dobivajo orožje na mejah tor kažejo posebno sovraštvo proti Japoncem, toda poglavitni povod je gospodarski. Mančukuaiiske oblasti mogoč«' imajo prav s svojo trditvijo, da s«' je število političnih iiezadovoljncžcv znatno zmanjšalo. Toda revščina in lakota hodi po deželi in je vsled tega spoštovanj«* do |>o-stav prišlo od veljavo. Po uradni cenitvi bo letošnja letina znašala komaj 40 odstotkov, ravno tako je nazadovala reja živine. Mnogi okraji sploh nimajo živeža in ljudje se hranijo s koreninami in drevesno skorjo. Mnogo kmetov se s«'li v mesta in nekateri celo na Kitajsko, drugi pa. se oprimejo ropanja. Roparska nadloga je prišla celo v kraje, ki so bili do sedaj varni in položaj bo še mnogo slabši, ko pritisen zima. Mukden, Mandžurija, 10. avgusta. — Kmetje v Mančukuo imajo najslabše leto v zgodovini dežele. Povodnji lanskega leta, suša letošnjo pomlad, naraščajoče roparstvo — vse to na poveduje veliko pomanjka-i nje, ako ne lakoto. Cena poljskim pridelkom je že |>oskočila za 100 odstotkov. Nekateri okraji sploh ni maj«) več živeža. Mandžurija je ponajvee po-lj«*deljska dežela. .Te sicer nekaj ru«lnikov in tovarn, toda 80 od>totkov prebivalstva se preživlja s pol jedel jstvoni. Železnice. industrija in celo vlada je odvisna od pol jedeljstva. Vsled te;ra pomeni slaba letina v Mandžuriji hujšv gorje kot |ta v katerikoli ilrugi deželi. Mandžurija ima dva poglavitna pridelka — soja fižol in kaoliang. Soja fižol ima različno vporabo: iz njega izdelujejo umetni gnoj, industrijsko olje in druge izdelke in ga v veliki množini izvažajo. Vsako leto izvozijo okoli 5.000.000 ton tega fižola ali njegovih izdelkov na Japonsko, Kitajsko, na otoke Južnega morja in v Evropo. Ta izvoz plačuje uvoz petroleja. bombažnih izdelkov in pše-nične moke. Poglavitno žito dežele pa je kaoliang, katerega HOOVER SE JE OGLASIL Narod ima provico izvedeti, na kakšen način namerava vlada iz-premenfti ustavo." — Hoover bo kandidiral. STAVKA OVIRA KANADSKO BRODARSTVO Montreal, Kanada, 10. avgusta. — Okoli 7000 članov National Seamen's Association je zastavkalo in na kanadski strani Velikih j«*zer je vstavljeno vse brodarstvo. Samo v Mon-trealu je obstalo 12 tovornih la-dij. IVlavri zahtevajo višje plače. trd«*«", da imajo njihovi tovariši v Združenih državah mnogo večje plače. Ta stavka |ta tudi zelo ovira brodarstvo Združenih držav na Velikih jezerih. Chicago, HL, 11. avgusta. — Herbert Hoover je dolgo molčal glede političnih razvojev in vladnega programa svojega naslednika v Beli hiši. včeraj je pa prekinil svoj molk ter rekel, da ima ameriški nnro«! Še pred o«lgoditvijo kongresa pravico izvedeti, na kakšen način namerava vlada izpremeniti ustavo. Hoover se je ustavil tukaj na svojem potovanju proti New Yorku ter pri tej priliki ostro napadel Rooseveltovo vlado. Njegova izvajanja smatrajo v Washingtonu za dokaz, da namerava TToover leta 1936 nastopiti kot predsedniški kandidat republikancev, ter da je že sedaj zavzel svoje stališče v bodočem volilnem boju. — Izza časa — je nadaljeval Hoover, — ko je najvišje zvezno sodišče ovrglo NBA — skušajo odgovorni člani vlade ameriško ustavo tako izpremeniti, da bo omogočena močnejša koncentracija vladne sile. S tem bi prisilila vlada ameriški narod k tako težki odločitvi, kakor-šne Še ni bilo izza državljanske vojne. Na vprašanje, kaj misli o zmagi republikanskega kongresnega kandidata v državi Rhode Island. Hoover ni odgovoril. Itorahijo doma. Na leto ga pridelajo okoli 4.001X000 ton. Pri-»lelujejo tudi nekaj riža in koruze. tinla kaoliang hrani deželo. Letošnji pridelek bo znašal komaj HO odstotkov, posebni, kaoliang I »o zelo slabo obrodil. Pa če bi tudi pridelek soja fižola bil izdaten, prebivalstvu ne bo mnogo pomagano, ker tuja naročila izostajajo, domačini pa ga za hrano zelo malo rabi-večinoma jo. ^__ VNUK BIVŠEGA KAJZERJA BO MORAL PLAČATI London, Anglija, 11. avgusta-— l*rinc Krast August, vnuk bivšega nemškega kajzerja, je bil danes v Winchester policijskem sodišču obsojen zaradi neprevidne vožnje na 88 dolarjev globe. Princ je prišel osebno na sodišče, ampak va je zastopal njegov odvetnik. SDiiE POVODNJI NA JAPONSKE« Tokio, Japonsko, 11. avgusta. — V okrajih Kioto in Osaka je vsled silnih nalivov vodovje tako narasl«>. da je poškodovalo nad 40.000 poslopij. 20 oseb je utonilo. r 4 *lQLrA8 ■i V 'A R O D A 99 NEW YORK, MONDAY, AUGUST 12, 1935. THE LARGEST SLOVENE DAILY JN U. S. X L* £ Glas Naroda" ud patUM ly BLOVKNIC PUBLISHING COMPANY IA Oonmttaa). L. Benedtk, Treu. of ibm d(Dem: Mew Y«tk City. N, X. ALA8 NARODA (TfliM 9i UM i*Mpie> P*7 Except gildw and Holiday ••■■■•••■••■•^nHM 98-00 ir««t•••• Za New Ink mm. ealo lato |TJI Za pol leta ........................|UD Za laoMMTo aa ealo lala 97.09 Za pol leta .. Yearly 96.00 Ad *Qlaa Naroda** vmki daw IxftaM nedrij la pntsnlkor. podpise ta oaebBOtl ee ne priobčijo. Denar naj m blagovoli P—lljetl po Moaej Order. Pri epraaembl kraja naročnikor, prosimo, da ea todl prtjhje bivalliCe naananl, da Hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", XI« W. 18tb Street, New Yertu N. X. CHeleta t—991« AMERIŠKO DELAVSTVO PROTI VOJNI Izvršilni mllior Ameriške Delavske Federacije, ki je zfooroval prejšnji teden v Atlantic City, je zavzel stališče napram sedanjemu pretečemu svetovnemu položaju. Na predlog Williama (Jlreena je bilo sklenjeno, naj se opozori predsednika Roosevelta, naj zastavi ves svoj vpliv, *la odvrue pretečo vojno nevarnost med Italijo in Ab£> si ni jo- Green .se je .skliceval na dejstvo, da je Ameriška Delavska Federacija del nu*lnarodnega delavskega gibanja in da je vsledtega povsem naraivno, da se zanima zi medna rodne delavske zadeve. — Sedanji položaj, — je rečeno v izjavi, — ki je nastal vsled posredovanja Lige narodov, dokazuje, da je mogoče spor še danes uravnati na miroljuben način. In uravnati ga bo rtemlažje, če bo na svojem mestu dela v-.tvo vseh dežela, ki je že odnekdaj odločno proti reševanju sporov s pomočjo orožja. — Delavstvo vsega sveta mora protestirati proti od-~ edbam, ki se jih poslužuje Italija, da anektira dele svobodne in neodvisne države. Green poudarja, da razlogi, ki so napotili ameriško delavsko gibanje k ft emu protestu, niso le izključno člo-veeanski pač se pa tičejo tudi nevarnosti, ki utegnej > nastati iz take vojne. Sporu med Italijo in Abesinijo kaj lahko slede med-Jiarodni zapletijaji, ki bi ogi-ožali mir vsega sveta. Albesuici imajo pravico braniti svojo deželo, poleg tega imajo pa it udi pravico uživati neodvisnost kot katerikoli drugi narod na .svetu. Italija je kalilka miru, in vsled tega pozivajo ameriški delavci delavstvo vsega sveta, naj protestira proti vojnim pripravam Italije. Nevarnost, ki jo lahko povzročijo italijanske vojaic priprave, je Itako velika, da je posredovanje s strani a-merišlke zvezne vlade povsem upravičeno. Vprašanje, če bi tako posredovanje ne zapletlo Združenih drže v vojno, je Green zanikal, češ, da je dandanes pač tak položaj, da se z izjemo Italije vse države branijo vojne in da se poslužujejo vseh sredstev, samo da bi jc preprečile. Korak, ki ga je storila Ameriška Delavska Federacija s to izjavo, bo pozdravilo delavstvo vseh dežel z velikim navdušenjem, saj vendar dokazuje, da so tudi ame-litiki delavci navdani z željo, da se ohrani svetovni mir. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti bog* od tam, je potrebno, da te poučen v vseh stvareh. Vsled naie dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vte potrebno preskrbeti, da je potovanji udobno in hitro. Zato ee eaup*o obrnite na nae ea vsa pojasni*,. Mi preskrbimo vso, bodih prošnje ea povratna dovoljenja, potne liste, vieeje in sploh vse, bat je ea potovanje po-Irebrno v najhitrejšem času, in bar jo t/lavno, m najmanjše stroike, NodrŠavljanl naj ne odlašajo do eatofjege fr*M«ffcd, bor prodno ee dobi it Waskingtvna povratno dovoljenje, MS-ENTRY PXtiMIT, trpi najmanj en meseo. Fmtte torej Aakoj ea breeplačna navodilo 9n emootaVljams Vam, da boste poceni in udobno potoval, SLOVENIC PUBLISHING GO. P1AXEG BUREAU 216 NFert 18th Street New YorE, N. Y. ISU Maryland, N. Y. Nedavno sem prečital članek "Naročnina v ppletnih mesecih". To me je napotilo, da vam pošljem en dolar, ker ža-libog tie morem več. Mimogrede naj omenim, da sem invalid in se se živim skoro z milo-dari. Tukaj som med samimi tujci, do naših ljudi pa nt« morem, ker nimam kare. Peš hoditi pa tudi ne morem z zlomljeno nogo. Preživljam se s tcin, da poleti malo za živino jtogledam, pa tudi pozimi mi puste nekaj glav mlade živine, da jo krmim ter uličnem tudi sebe po pasje preživim. Sama sreča, da vzamete na račun naročnine tudi dolar od človeka, ki več ne premore. Pri desetih tisočakih, ki vam jih dolgujejo naročniki, je dolar seveda le kaplja v morje, nekaj pa vendarle koristi. Ne vem, kaj bi počel, če bi bil v teli krajih brez "Glasa Naroda". Pozdrav! A. J. ' S pota. I>ne 1., 2., 3. in 4. avgusta je bilo zelo praznično na Kly, Minn. Vršila seje namreč mladinska konvencija JSK.J. Dne 3. avgusta je ob priliki dvajsetletnice svojega obstanka priredilo banket*žensko društvo št v. ll!0 JSKJ. Vse je bilo v najlepšem redu, zlasti so mi pa ugajali govori starejših in nihelih članov JSK.J. Govori so bili kratki in jedrnati. Posebno dobro je povedal ustanovitelj društva sobrat h Slovenije. Smrtna kosa. Dne 24. julija ob pol 1 ponoči je umrl v ljubljanski bolnišnici Jože Primšar iz Cerknice. Pokojnik je bil star 41 let. Večino svojega življenja je preživel v Ameriki, kjer si je služil kruli in se pripravljal za čas, ko si bo ustanovil družino. Pred 5 leti je prišel domov. Za uboj 2 leti strogega zapora. Bilo je :I0. junija letos okoli 2. zjutraj na Kalcili pri Dol. Logaleu. Meti fanti se je vnel prepir in pretep. Mladi France Kogoj je s polenom oplazil dva fanta, toda samo lahko. Nato pa je zamahnil s polenom po hrbtu Menarta Matevža s tako silo, da j«' Menartu počila velika jetrna žila-dovodnica. Menart se j«- nezavesten zgrudil na tla in čez nekaj časa umrl zaradi izkrvavitve. Državni tožilec je Kogoja obtožil uboja in lahke telesne poškodbe. Kogoj se je zagovarjal s silnbranoni. Ko se je Menart zgrudil na tla. jt* sam začel jokati in jt- skušal svojega prijatelja spraviti k zavesti. Kogoj je bil obsojen na 2 1«-ti in 15 dni strogega zapora. Branilec in državni tožilec sta se pritožila. S smrtno rano je prevozil poldrugi kilometer. Tr dni se je vračal na kolesu .*!4letni Kajnč Franc, trgovec z moko v Budini, iz Ptuja domov. Pred gostilno Brenčič na Ormoški cesti j«- liotel prehiteli voz, naložen s senom. Ko je pri vozil na levo stran voza, mu pridi rja nasproti dvopivžna kočija, ki se z vso silo zaleti v voje voza, CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo BNGLI8H SLOVENE maimer 8TANE BAMO $2 Peshel, ki je ponovil besede ki so Kajnča zadele v trebuh. danes onemoglega in v domovini bolehaj očega F r a n k a Sakserja, kateri je ob ustanovitvi JSK.J. bodril ustanovitelje z geslom: — Ne samo, kar veleva mu stan. kar mora, to mož je storiti dolžan! Mladina je prav storila, ko je prvega predsednika JSKJ., Sl - letnega starčka Josepha Agniča obdarovala z lepim darilom. Možak je do solz gin j en sprejel to znamenje hvaležnosti in vdanosti. Dne 4. avgusta je bil skupni piknik oli prijaznem jezeru. Samo s Chisholm, Minn., je bilo nad stopetdeset obiskovalcev, dosti pa tudi iz drugih krajev, kot naprimer s llib-bing, Keewatin, in Tower. Pozdrav! Matija Pogorele. faročite se na "GLA8NARODA", največji slovenski dnevnik t Združenih državah* Padel je na tla, pa kljub težki poškodbi sam vstal, sedel na kolo in se odpeljal proti domu, ki je oil kraja nesreče oddaljen pri lično 1 in pol km. Doma se je cul silnih bolečin zgrudil na tla. Poklicani zdravnik je odredil, da so ga odpeljali takoj v bolnišnico, kjer so ga operirali. Nesrečnež ima predrta čre-va in skoro ni upanja, da hi ostal pri življenju. Nesrečo je zakrivila prav za prav zla usoda, ker voznika nista mogla opaziti drug drugega, ker ji* bil med njima voz, visoko naložen s senom. 121etni požigalec. A' Smolincih pri Sv. Antonu v SI. Goricah je pred dnevi pogorelo posestvo Paluca Matije. Požigalec je 12Ietni Avgust Fras, viuičarski sin iz Zagor-cev, skrajno pokvarjen fant, k; je pred letom ušel svojim staršem in se od tedaj klati po oko- RUSKI POSLANIK V ZDRUZ. DRŽAVAH Aleksander Trojanovski (desni na sliki) je odpotoval v San Francisco v namenu, da pozdravi ruske letalee, ki so nameravali poleteti iz Moskve preko Severnega tečaja v Združene države. Polet zaradi slabega vremena ni uspeL Naročate ga pn . KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 WEST 18th STREKY New York City. Zagorski kaplan utonil. V Zagorju ob Savi se je ponesrečil pri kopanju v Savi ta-mošuji kaplan Filip Štular. Prijel ga je v hladni vodi krč, ki ga je potegnil na dno deroče reke. Ljudje, ki so nesrečo opazili, mu niso zaradi deroče reke mogli na, pomoč. Iskali so ga pa nad dve uri. dokler ga niso potegnili iz vode mrtvega. Pokojni je bil doma s Podbrezja na Gorenjskem in je služil kot kaplan tri leta v Zagorju. Kako je Braddocku pomagalo mleko do čamp-jonstva. J. Peter Zgaga lici, katero je ogrožal s svojimi tatvinami. Orožnikom se je zna! zelo spretno izmikati tako, tla ga niso mogli dohiti v roke. Priklatil se je k posestniku Palucu. Doma je bila 12letna Sirk Julijana sama. Zahteval je od nje jedi ill denarja. Ker pa njegovi želji ni ugodila, češ, da brez dovoljenja ne sme dati ničesar, jo je malopridnež pretepel, napodil iz hiše in nato podtaknil ogenj, ki se je razširil po vsem poslopju.. IiUstnik trpi veliko škodo, malopridnež pa je bil celo tako predrzen, da je iz bližnje okolice opazoval požar. Upati je, da bo oblast storila vse, da se okolica iznebi tega malopridneža. Svinjska knga v Medmurju. V vasi Mursko Središče v čakovskem srezu se je pojavila svinjska kuga. Nalezljiva bole-j zen se je naglo širila po okolici in je s reško načelstvo v Cakov-cu ukrenilo vse potrebno, da bi se lokalizirala m udušila. Sre-ski in mestni veterinar že nekaj dni cepita svinje, ministrstvo za poljedelstvo pa je dalo na razpolago 50.ete naj te bo sram. Ja, saj pravim, jaz sem pa zadela terno, ko sem te vzela ! I, za tx>žjo voljo, saj drugi ludi pijejo, pa vedo, kdaj inin-j<< dovolj. Ti pa na nič drugega ne porajtaš kot -amo: — \la, le dajmo ga: pozimi in poleti, v mrazu in v vročini, če zdrav ali bolan, če ti je vroče ali če te mrzlica stresa. Kar dajmo ga, kar dajmo ga! No, boš sedaj videl, kako boš stopical. zdihoval in cvirnal. Le samo skušaj mi reči, da te kuj boli. Jaz ti bom dala bolezen! Poznam jaz tiste tvoje bolezni! Od jutra do večera, ponoči in podnevi te bo po trebuhu zavijalo, pa boš hodil kakor mačka okoli mene in prosil: --Oli, tako mi je slabo, tak daj daj mi vendar malo pelinkov-ca. — K, ne boš ga dobil. Tako sem ga skrila, da ga niti sveti Peter ne najde. Ja, pa še kaj, z metlo ti bom dala po glavi, ne pa pelinkovca... In tako prijazno in Ijuliez-rjivo pripoveduje dolgo v noč. Nekaj časa jo moraš poslušati — to že uljudnost zahteva, nato pa lepo lezi, preko glave se odeni in dobro premisli te moje besede, besede iskrenega prijatelja: — Trta še vedno rodi po božji milosti in volji. Prijatelji mi poročajo iz Ca-lifornije, da bo letos grozdja na pretek. Trsje se šibi pod bogatim sadežem. Ponekod v Californiji ga že trgajo. Prve kare že dnlrajo proti vzlioilu. Letos ga bo na newvorskih trgih baje toliko, da ne bodo vedeli kam ž njim. Sode lepo omij in pripravi. Prešo in malin osnaži. Klet pospravi, in ko -bo vse pripravljeno, se vdaj v božjo voljo in čacga s svojimi zamazanimi rokavi, ki jih obdajajo tu kupi gramoza in smeti pa odprti kanali smrdeče brozge. Cesta, bela ce>ta, zatočišče (brezdomcev, sprehajališče t i -%>tih, ki brezdomstva ne pozua-jo. Na njej se sreča vajo ljudje, tuji si po obrazu, tuji po srcu. Bogati hodijo mimo revnih, srečni mimo zapuščenih koliko boli, koliko l>ede in koliko bogastva se molče srečava toil ixl zore do mraka, od mraka do due! Po gladkem asfaltu hodijo zaprta srca; brez besede, brez pogleda se •srečavajo potrta, žalostna življenja. Spominjam se človeka, ki hodil vsak dan po eni in isti cesti, da, po eni in isti strani ceste. Kadar je prišel do predmestja, je vselej obstal, gledal počrnele barake, rdeče fabri-ke, pa spet krenil nazaj, tako je hodil časih ves dan, kakor du išče nekoga. Bog ve koga, morda človeka, ki bi mu dal blago besedo v teh bridkih lirah, v teh težkih dneh.. . Časih pa je nenadoma stopil v vežo visoke hiše, se ozrl na to in na ono stran, potem pa boječe potrkal na vrata ii^ s sklonjeno glavo poprosil: 44Oprostite," tako je vselej začel, "brez doma sem in brez zaslužka.,." Časih so se vrata pred njim že v naslednjem hipu trdo zaprla, časih pa je prejel miloščino in še to tako hladno, prisiljeno, da ga je še bolj zabolelo, še bolj. Vsakikrat mu je bilo težje pri srcu, pro-jače-nja ni bil vajen in sram ga je bilo. Nazadnje je trkal na vrata le še ob večerih, pa še tedaj si je prikrival obraz z dlanjo. V hladnih nočeh se je zatekal v zakotne ulice, posedal po postajnih čakalnicah in je tam čakal dneva, tistega belega dneva, ko bo hodil spet med Ijiwhni po tisti široki, beli cesti. Tam ne bo nihče slutil o njegovi bedi, o njegovi zapu-ščenosti, nepoznan -e bo spet predal živemu toku življenja, CESTA kjer bo hodil molče med onimi, ki jim je cesta vse nekaj drugega ko—dom... Dom, da! Kadar se spomni nanj, mu je zmerom še težje, saj so noči zunaj tako dolge, tako lifeidnc, časih hodi ure in ure po mračnih cestah, šteje korake, minuti- in ure in misli na dan, ua solnčni dan... O da, o mraku pa pojde na mračna stopnišča, tam ho trkal pri dobrih ljudeh, da, da. Zadnjič je -tal na stopnišču pred vrati prvega nadstropja. Od spodaj je zaslišal hupa nje avtomobila, potem smeh po stopnicah. V rokah je držal skodelico po>tane jedi, pa ga je postalo sram. Obrnil se je k steni in čakal, da gredo mimo njega. Polahko je zajemal in roka mu je podrhtevala. Oni, ki so šli razigrani po stopnicah, pa so nenadno obstali za tujim človekom pred vratini. Kdo ju ta človek? Česa išče toil? On pa se je počasi obrnil k lijim, sram ga je bilo, pa si je z desnico prikrival obraz. "Oprostite," je rekel, "brez doma sem, brez zaslužka..." Gospod v belili rokavicah pa si mu je nasmehnil, stopil v predsobo in loputuil z vrati z >eboj. Človek pred vrati pa je sklonil glavo kakor jo skloni človek pod težkim udarcem. Potem je položil prazno skodelico na prag in si prikril oči z obema rokama. Hipoma se je za- KO KUPUJEŠ PIVO. GA MORAS NAROČITI PO IMENU Večina gostilničarjev, ki imajo pivo na pipi, je poštenih in res točijo tako pivo kot je označeno v točilnici z znamenji, ilo-čim je dosti takih, ki oznanjajo drugačno pivo kot ga pa v resni ci točijo. Ako zahtevate pivo po imenu, boste dobili tisto, ki ga zahtevate. Ako pa rečete samo "pivo," boste mogoče dobili cenejšo pijačo, ki ni tako dobra. Sčasoma bo uvedena postava, ki bo napravila temu konec, kar bo v korist prodajalcu in pivcu. Zaenkrat pa ne preostaja nič drugega kot da greste v prostor, ki ima napis, kakšno pivo se toči in zahtevate to pivo po imenu. Vsak pošten prodajalec bo to odobraval, ker to zaščiti njega in vas. zdel še bolj zapuščen, postalo, ga je strah bodočnosti in sa-> mega sebe in ko je odhajal po stopnicah — si je nenadoma zaželel, da bi umrl... Oil tega večera ga res ni bilo več na tisto široko, belo cesto. Kam je odšel ? Kdo je bil. Bog ve! Bil je siromak — nikoli ni vprašal nihče zanj, nihče ga ni pogrešal... SKRIVNOST PIRAMID V London se je vrnil znani angleški arheolog Edward Armvtage, ki je s svojimi najnovejšimi odkritji zelo obogatil naše znanje o starem Egiptu. Nedaleč od velikih piramid je odkril v pe.-ek zakopano mesto, o katerem doslej nismo ničesar vedeli. Armvtage je hotel prav preiskati samo veiik kup kamna v bližini .piramid, ki so ga sni t-tiali za ostanek nedovršene piramide in mu niso posvečali posebne pozornosti. Pred nekim časom pa je izrekel egipet-ski arheolog Selim llasan doiu-l.cvo, da gre tu bržkone za o-> ta ne k grobnice ka kšnega vladarja. Armvtage je nato te o-stanke preiskal in odkril, da so bili nekoč res grob kraljice Kent - Kavese, prve vladarice v zgodovini človeštva, ki je vladala samostojno in jo omenjajo tudi napisi v poznejših pi-iamidah pete dinastije. Pri tem je Armvtage zadel v sosedstvu ua ostanki« pravdavnega mesta. To mesto se je ohranilo pod peskom s svojimi temeljnimi zidovi, cestami in podi, skoraj popolnoma. Kaže nam, da so graditelji tedanje dobe — o-stanki so stari okrog 4000 let — dosegli izredno visoko stopnjo tel mi i ke. lo tuje ekspedicije in odnašale iz nje vsakovrstne znanstvene zaklade. Major Iglcsias je na pr. po svoji prejšnji ekspediciji odnesel na špansko 581 predmetov velike znanstvene vrednosti, ki jih je razstavil v Madridu, a plen njegove nove ekspedicije, za katero ima na razpolago poseben parnik in letalo, bo še veliko večji. Društvo zahteva, naj oblasti tuje ekspedicije v Brazilijo zavrnejo ali jim vsaj onemogočijo, da bi odnašale iz nje kakršne koli znanstvene in etnografske dragocenosti. V zelo suhem predelu Severne Afrike imajo studence, ki izvirajo v zraka. V naglem prehodu iz vročega dne v mrzle noči, se nabira tam ro-a na velikih skriljastih ploščah in je je toliko, da ustvari cel studenec. VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno ds kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan tu tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo raepa> slali za Novo leto m ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškovt zato Fas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali ja pa plačajte našemu zastopnikn v Vašem kraju ali pa kateremn izmed zastopnikov, ko jih imeti« so tiskana e debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj na» št h rojakov naseljenih. ZAROČENCA . MILANSKA ZGODB/ iz 17. oTOLETJA " Spini: ALESSAHDRO MANZONI BRAZILCI SE BRANUO TUJIH EKSPEWCIJ Iz Rio de Janeira poročajo, da je brazilska vlada izdala slovitemu španskemu letalcu, majorju Iglesiasu dovoljenje, da sin«1 organizirati ekspedicijo v ozemlje reke Antaconkc. V zvezi s tem pa poročajo tudi to, da se je v Sao Paulu vršila seja tamošnjega zgodovinskega in zemljepisnega društva, ki je odločno nastopilo proti temu, da bi prihajale v deže- KONGRESNIK MARTIN DIES IZ TEXASA CALIFORNIA: San Francisco, Jacob COLORADO: Pueblo, Peter CoUg, A. Saftlt | Wa I sen burg, M. J. Bvuk I INDIANA: Indianapolis, Loots Banlcfe ILLINOIS: Chicago, J. BevčiC, J. Lnkanldi Cicero, J. Fabian (Chicago, Clears in Illinois) JoUet, Mary Bambk-b. Joseph Ffr* vat La Salle. J. Spellch Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Ma KANSAS: Girard, Agnes Močnik Kansas City, MARYLAND: Kitzmlller, Fi. Vodoptvec Steyer, J. Černe (za Panna. W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stolar MINNESOTA: Cbisholm, Yrank Gonfto Ely, Jos. j. Peahel E velet b, Louis Gouis Gilbert, Louis Vessel Hibbinfc. John Fovfle Virginia, Frank Hrratlck MONTANA: Roundup. M. M. Psnlan Washoe, L Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda. Karl Stradate Little Fans, Frank Masla OHIO: Barber t on, Frank Trahr Cleveland, Anton Bobek, linger. Jacob Resnlk. John Slapnik Girard. Anton Xagode Lorain. Louis Balant, John Vam-flft Warren, Mre, F. Racbat Youngstown. Anton Klkell OREGON: Oregon City, Ore., J. Kofetar PENNSYLVANIA: Bronghton, Anton Cla ridge, Anton J< Oonesaaugh, J. Exoort. Barrel, Jerry Okora Forest City, Qreensburg, Frank Johnstown, John Polaata Ant. TanM} Frank BaUoeb Manor, Frank Pi msbar Midway, John ftnot Plttsbargh, J. Presto, F. B. Stoeltao, A. Hren Turtle Creek, Fr. West Newton, Joneob Joraa WISCONSIN: MUwaukee, West Allls, Sheboygan, WYOMING: se je komodno zleknil po dveh stolih, ko so ga zasliševali člani posebnega kongresnega odbora v Washingtonu. Dies zagovarja predlogo, naj bi vlada deportirala več milijonov ino-zemcev, češ, da so oni varok- sedanje nezaposlenosti* , 48 "Ali je to tisti Ferrer, ki pomaga sestavljati razglase?" je vprašal novega soseda naš Ren-zo, spominjajo« se besed "videl Ferrer", ki mu je bil doktor zaklieal na uho tem mu jih pokazal na koneu onega razglasa. 44 Da, veliki kaneelar," je bil odgovor. "Poštenjak je, kajne?" "Oe je poštenjak? Pa še kakšen! To je tisti, ki je kruhu eeno znižal; drugi pa tega niso hoteli. In zdaj prihaja, da odvede v zapor namestnika, ki ni ravnal pravično." Tega ni treba praviti, da je bil Rengo brž na Ferrerja. Hotel mu je iti celo naproti. Stvar ni bila lahka, toda z nekaterimi hribovskimi sunk" in s komolei se mu je posrečilo, da si je odprl pot tor se prerinil v prvo vrsto prav tik kočije. "Živel Ferrer! Ne bojte se! Vi ste poštenjak. Kruha, kruha!" "Da, kruha, kruha," je odgovarjal Ferrer. "Izobilje: to vam jaz obljubljam," in je položil roko na prsi. "Malo prostora," je nato brž dostavil. "Prihajam, da ga odvedeni v zapor, da ga zadene pravična kazen, kakšno zasluži." In tiho je pristavil španski: "Če je kriv." Nato se je sklonil naprej h koeijažu ter mu prav tako rekel v naglici: "Dalje, Peter, če moreš." Tudi kočijaž se je smehljal množici s prisrčno ljubeznivostjo, prav kakor kakšni visoki osebnosti, in z nedopovedljivo vljudnostjo je prav polagoma mahljal z bičem na desno in levo, pro-see tako najbližje nadležneže, naj se malo stisnejo in umaknejo. "Prosim, gospoda," ji- govoril tudi on. "malo prostoraT samo malce, toliko da bo mogoče naprej." Ko je Renzo nekaj časa zaljubljeno gledal to ga častitljivega starca, ki je v njem povzročala nekaj zmede tesnoba in ga je težil napor, pri tem pa ga je oživljala skrb ter ga tako rekoč krasilo upanje, da reši nekoga iz smrtnega stra hu, Renzo, pravim, je tedaj opustil v>ako misel, da bi šel; sklenil je pomagati Ferrer ju ter ga ne zapustiti, dokler ne bi dosegel svojega namena. Rečeno — storjeno; začel je z drugimi odpirati kočiji pot in gotovo ni bil izmed najmanj delavnih. Pot se je odprla. "Le poženite, le!" •so mnogi govorili koeijažu, umikajoč se ali hitet* naprej, da mu pripravijo še nekaj poti. "Naprej, urno, a pametno!" mu je v španščini rekel tudi gospodar iu kočija se je zganila. Med pozdravi, ki jih je Ferrer brez števihi sipal v občinstvo, jih je bilo tudi nekaj posebnih, združenih s sporazumnim smehljajem, v zahvalo onim, ki je videl, da si prizadevajo zanj, in več nego eden izmed teh smehljajev ie veljal Renzu, ki jih je tudi v resnici zaslužil in je ta dan velikemu kancelarju bo"'je stregcl, nego bi mu bil mogel najboljši njegovi tajnik. Mlademu hribovcu, ki ga je taka ljubeznivost kar očarala, se je zdelo, da je sklenil prijateljstvo z Antonijem Ferrerjem. Ko je kočija končuo ubrala svojo pot, jo je nadaljevala z večjo ali manjšo počastuostjo in ne brez nekaterih postajic. Poti ni bilo več kot za streljaj, ali po času, ki ga je kočija porabila zanjo, »bi se bila morala zdeli že majhno potovanje tudi človeku, ki bi se mu ne bilo tako presneto mudilo ki'kor Ferrerju. Ljudje so se spredaj in zadaj, na desnr in na levi kočije premikali kakor razburkano valov -je okoli ladje, ki se v najhujši nevihti jjomi-ka naprej. Med takimi sunki in odgovori, med neprestanimi pozdravnimi klici, pa tudi med kakšnim nasprotovalnim hrmnenjem, ki se je tu in tam oglasilo, a jf bilo brž uduŠeno, je Ferrer končno dospel do hiše, največ po prizadevanju ouih dobrih pomočnikov. Namestnik je prihajal doli po stopnicah bled kakor oprana eunja; drugi njegovi služabniki so ga napol vlekli, nafpol uesli. Ko je ugledal svojega pomočnika, se je globoko oddahnil; ži -la mu j ©začel zapet biti, uoge so mu malo o živele, lica so se mu malo pobarvala in stekel je, kolikor je mogel, proti Ferrerju, rekoč: "V rokah božjih sem in v rokah Vaše Ekscelence. Ali kako pridem ven T Povsod je ljudstvo, ki hočejo mojo smrt." "Pridite z menoj, (je dejal Ferrer španski) ; pogum velja, zunaj Čaka moja kočija; hitro, hitro." Prijel ga je za roko ter ga odvedel proti vratom, osrčujoč ga še vedno; medtem pa je govoril sam pri sebi španski: — To je zdaj nevarno; Bog nas čuvaj! — Vrata se odpro, Ferrer stopi prvi ven. oni drugi za njim, sključen, privezan, prilepljen k rešilni togi kakor dete k materinemu krilu. Oni. ki so vzdrževali prazen prostor, napravijo sedaj z dvignjenimi rokami in klobuki nekakšno mrežo ali meglo, da hi namestnika odtegnili nevarnemu pogledu množice; nesrečnik vstopi prvi v kočijo ter se skrije v kot. Ferrer v>topi za njim; vratca se za pro. Množica je nerazločno videla, zvedela, uganila, kaj se je zgodilo, ter zagnala krik odobravanja in preklinjanja. Jet Iva je Ferrer sedel, se je sklonil k namestniku. «la bi ga opozoril, na j >e lepo tišči v ozadju ter naj se za Boga ne pokaže; toda o pozorilo je bilo »h I več. On sam pa se je moral kazati, da zaposli iu pritegne v-o pnzoruo-t t.bčinslušal>tvo govor, ki jt bil po ča>:i tako neprekinjen, po zmislu pa tako brez zveze kakor še nikdar nobeden; vendar pa ga je zdaj pa zdaj pretrgal - kakšno špansko besi -dico, s katero se je v velikanski naglici obrnil k svojemu čcpetVmu tovarišu t«-i mu jo zašepc-tal v uho. "l>a, gospoda, kruh iu pravica; v grad, v zapor, pod mojim var-lvoui. Hvala, hvala, tisočkrat hvala. Ne. ne, ne uide mi! (Tovarišu:) Da se jim polaskam. Stvar je le preveč pravična: preišče se in se bo videlo. Tudi jaz sem vam, gospoda, naklonjen. Strogo ka-zen. (Tovarišu:) To -cm rekel vam v blaginjo. Pravična lastvica, in kazen izstradalcem. 1'maknite se malo. prosim. Da, tla. je sem poštenjak, prijatelj ljudstva. 15o kaznovan.' res je, lopov je, hudobnež. (Tovan-u:) Oprostite mi. Slaba mu bo pretila, -lalui mu bo predla... (španski:) če je kriv. Da. da, jih že naučimo ravnih poti, te peke. Živel kralj in dobri Mi-lanci, njegovi najzveytej^i podaniki! Ta je -sušit. ta je zašit. (Tovarišu:) Pogum, smo že sko-it> zunaj." In res so največjo gnečo že prevozili iu so bili že blizu tam, kjer bi prišli popolnoma ua prosto. Ko je Ferrer začel daja*i malo počitka svojim pljučam, je zagledal tam ono prepozno pomoč, španske vojake, ki pa končno vendar niso bili čisto brez vsake koristi, ker -o s pomočjo in nasveti nekaterih meščanov pripomogli, tla je nekaj Ijud-stva mirno odšlo in je kočija imela drugič prosto pot. Ko je ta dospela tla njih, so se postavil v vrsto in z vojaškim pozdravom poča-tili velikega kanclerja, ki je tudi tu pozdravi! ii adesno in pozdravil na levo; — Šastniku, ki je prišel bliže pozdravljat, je rekel. spremljaje besede z znamenjem dsnice: — "Poljubljam roke." Te (Špauskc) besede ie častnik razumel tako, kakor ji!i je bilo treba v resnici razumeti, namreč: Lepo pomoč ste mi dali! Za odgovor je še enkrat pozdravil ter skomignil z rameni. V tem slučaju je res veljalo; Cedaut anna togae. (Orožje naj sc umakne H gi); toda Ferrer jeva glava v tem hipu ui bila dostopna citatom, sicer pa bi to bile zavržene besede, kajti častnik ni umcl latinski. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev* Preglejte cenik m v njem boste našli knjigo, Id vas bo zanimala. Cene so salo Knjigarna "Glas Naroda" a " g L 3 B VAB 7) D 2" NEW YORK, MONDAY, AUGUST 12, 1935. TEE LARGEST SLOVENE TTAILY IN V. 3.1. GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih Za Glas Naroda priredil I. H. PRVI ZVEZEK. 12 — Če sem odlašal resno delo, sem le opojnosti in vživanju pel svojo pesem in sem omamljen presanjal svoje najboljše čase, sem po dnevu taval po gozdovih, ponoči pa se klatil po bez-nicah in slabih ulicah — tedaj je bilo slabo, vem, zelo slabo! Da si me pa ti tako neusmiljeno pustila — to ni bilo prav, moja ljuba, ni bilo prav! O, ko bi z opominom stopila pred mene in bi se ti oči kopale v solzah in bi me z nežnimi besedami prosila, da se zavedam svete prisege — o, kako bi ti padel pred noge, kako bi zakričal k tebi: moja ljuba, v kesa n ju se hočem pokoriti za svoje grehe, z ljubeznijo se bom pokoril — samo odpusti! Tako p*i si mi z nemimi ustnicami in suhimi očmi obrnila hrbet in bolj-. Dalje nisem mogel brati. Albert mi je z jeznim pogledom v svojih očeh potegnil list iz rok ter ga z nervoznimi rokami zmečka in ga nato vrže za mizo v kot. Užaljen vstanem. — Žal mi je, če sem bral proti vaši volji, česar ne bi smel brati. Mislil sem, da je ta list del toga zvezka-. Tedaj pa vidim, kako mu je mučno, da mu je tako vski-pela nagla jeza. Težko je govoril. — Oprostite mi! Nisem vas hotel žaliti. — Z roko si zakrije oči. Ko jo zojiet odmakne, se skuša smejati. — Mnogo mi je ležeče na tem, da dobite o meni dobro mišljenje. Ko pa sem videl list v vaših rokah, sem si samo mislil, v kako slab glas bi prišel pri vas, da svoj dragoceni čas zapravljam za slabo pisanje. To naj bi izgledalo šaljivo, toda na njegovem glasu je bilo slišati, kako grenka mu je bila ta šala. Tedaj sem bil potolažen in mu pravim smeje: — Dragi prijatelj! Vašemu lepemu govoru manjka doslednost. Kajti prvič: dobro mnenje, ki naj bi ga dobil o vas, že imam. In drugič: kako morete vedeti -. Zopetno trkanje na vrata me zmoti. 5. V sobo stopi majhen možiček. Njegova črna obleka, četudi je njen nemoderni izdelek kazal spoštovano starost, je bila kar najskrbnejše čista. Tudi njegov slamnik je moral že biti mnogokrat opran. Izpod slamnika so gledali šopi sivih las, ki so v umetniških krogih padali po plečih. Celo je bilo pokrito z dolgimi in gostimi gubami. Pristrižena, ves obraz obdajajoča siva brada je na vsaki strani brade kazala dve snežnobeli lisi, in tu so stali lasje vsevprek, kot ščetine dolgo rabljene krtače. Pod košatimi obrvmi so se skrivale oči za srebrnimi naočniki z velikimi, ostro rezanimi šipami. Kot novinec prvo jahalno uro na svoji kljusi, tako so sedeli naočniki na hrbtu okroglega, z majhnimi brazgotinami pokritega nosu; debele srebrne palice se niso mogle držati za daleč ven štrlečimi uhlji, tako da so se naočniki pri vsaki kretnji majhnega možička pomaknili proti koncu nosu in možiček jih je moral vodno naglo posajati v sedlo. Ijova palica naočnikov je razvozljala umetniški šop las in tenke pentlje so se vsule čez ovratnik kot veja jesenske vrbe žalivke, ki jo izgubila svoje listje. Ko me gost pri svojem vstopu v sobo opazi, v zadregi prikima in z bojazljivim in šepetajočim glasom reče: — Nisem vedel, prosim, da, prav nič ne maram motiti, da, prav nič, da. Ta "da," ki ga je majhni mož tako rad vpletal v svoj govor, je bil najnevadnejši da, ki sem ga kdaj slišal. Pravzaprav tudi ni bil pravi da, temveč čudno stisnjen glas skozi nos, ki ga je bilo slišati kot bolestno zateganje "mnje" — in kadar je to mali mož rekel, je usta čudno zategoval in je za sekundo zamižal. Z zadej tipajočo roko je zopet iskal vrata in bi bil skoro pri tem izgubil naočnike. Komaj jih je še vjeL Toda slamnik mu pade na tla. — Samo ostanite! Prav nič me ne motite. Prav gotovo nič! — pravi Albert in se pripogno za klobukom. Mali mož ga je hotel prehiteti in se je s svojim čelom zadel ob Albertovo ramo. — O, Bog! Menda vas nrsom, da bi vas bolelo! — jeclja, potisne naočnike, si drgne čelo in kaže obraz, ki je jasno izdajal, kdo izmed obeh je bil bolj prizadet. Albert tolaži osuplega in bolestno smehljajočega se možička, ga posadi na stol in povezne njegov slamnik čez kljuko na steni. — Ta gospod je moj rojak. — Albert imenuje moje ime. Nato pa se obrne k meni: — Dovolite, da vam predstavim gospoda profesorja Barka, mojega učitelja. — To se pravi, — boječe vpade gospod Barka, — pravzaprav sem samo učitelj klavirja, da. Toda gospod Albert je tako prijazen, da me nazivlja profesor. Kar pa se toga tiče, da sem njegov učitelj, da, zagotavljam vam, gospod, v urah, v katerih skupaj igrava, se jaz od njega več naučim, kot pa on od mene. — Imate veliko napako, gospod profesor, — se smeje Albert. — Sto preskromni! In ker vašo skromnost poznam, si morem misliti, da niste prišli k meni brez vsakega povoda. Pred vsem pa, kako gre moji mali ljubljenki? Upam, da boljše. — Upam, da! — vzdihne gospod Barka in vleče s palcem in sredincem leve roke brado. Tedaj sem tudi vedel, od kod so na teh mestih prišli prezgodnji beli lasje: to so bile lise skrbi, v katere je vpisoval svoje skrbi in srčne bolečino, to so stvari, ki pobelijo lase. — Upam, da. — vzdihuje gospod Barka. — In tukaj imamo že povod, ki me je, da, pripeljal k vam. Nikar se name ne hudujto, ako vas nadlegujem. Toda če ima mala kako željo, da, tedaj sem sužonj svojo ljubezni. — Obrne se k meni in potisne naočnike na nos. — To je moja najmlajša, da. — Poznam Marjeto, — mu pravim, — in sem ž njo že tudi sklenil prijateljstvo. - (Dalje prihodnjič.) ^ Stara domovina kliče! Obiščite deželo svojega rojstva! 7 DNI v JUG OSLAVIJO Bremen - Europa Ekspresni vlak ob parniku v flremerhaven zajamči pripravno potovanje do LJubljane • Ali potujte z znanimi ekspresnimi parniki : ^ DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK ALBERT BALLIN (zborne železniške zveze od Cher-bourga ali Hamburga Zu pojasnila vpraAajte ae«>iiiu ali lokallieg:, MMBIRG-AMEMCM URE NORTH GERMAN LL0YR 57 BROADWAY HEW TOM V TELEFON JE NEVAREN Ameriški patološki laboratorij je dobil nalogo dognati, v koliko prenašajo telefonske slušalke in školjke nalezljive bolezni odnosno mikrobe. Laboratorij se jo lotil svoje naloge in našel na 4.*) odstotkov vseh newvorskih telefonskih slušalk dja opozicijonalne delavske stranke major Attlee v svojem govoru napadel Italijo, kar ni bilo po volji uredniku lista "Se-colo faseista" kapitanu Fanel-liju. In pozval je Attleea brzojavno na dvoboj. Angleški major je pa dvoboj hladnokrvno odklonil, češ, dal nima Fanelli niti pojma, kaj "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročili za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. bro izkoriščajo ljudsko praznoverje za svoje političue name-in*. Poskrbijo za to, da se zgradba zruši enostavno v tisto stran, proti kateri naj se obrne ljudski bes. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU n« wist ittk mm niw iokk. jl i. pifim ram za gens voznih listov, ks-ekrvagxjo kabin, of pojasnila sa po-TC'yanjs V samostanu v Aleobari na Portugalskem imajo ogromno kuhinjo, skozi katero teče reka Alcoa. Kadar si menihi požele l ihe, je treba kuharju spustiti samo mrežo v vodo, ne da Vi stopil iz kuhinje. AVGUST 14. Manhattan v Havre 15. Champlain v llavre 16. Berengaria v Cherbourg 17. Conte di Savoia v Genoe 21. Normanilie v Havre 22. Aquitauia v Cherbourg 23. Europa v Bremen 21. Lafayette v Havre Bonia v Trst 118. Washington T llavre Majestic v Cherbourg ,**). Bremen v Bremen 31. I le de France v llavre Bex v Genoa SEPTEMBER: 4. septembra: Normamlie v Havre 5. septembra: Chaiupiain v Havre 7. septembra: Aquitauia v Cherbourg 10. septembra: Kurojia v Bremen Coute di Savoia v Genoa 11. septembra: Manhattan v Havre 12. septembra: Majestic v Cherbourg 14. septembra: Lafayette v Havre Coute Grande v Trst 17. septembra: Bremen v Bremen l'J. septembra: Berengaria v Cherbourg "JI. septembra: lie de France v Ha vre 24. septembra: Rt'X v Oenoa l*r». septembra: Washington v Havre '.f septembra: 4'lianiplain v Havre Aourg 27. septembra: K n ropa v Bremen bakterije, ki po vseh znakih so- |>onieni demokratična debata v deč povzročajo bolezni. Tudi I angleškem parlamentu. Svoho- na slušalkah odnosno školjkah ostalih 55 odstotkov telefonskih stanic je našla komisija bakterije in dru^e mikroorganizme, ki najbrž niso tako nevarni za povzročen jo bolezni, vendar pa ni izključno, da jih povzročajo. Posebno telefoni v javnih lokalih, hotelih, kavarnah, trgovinah in na kolodvorih so bili skoraj brez izjemo okuženi, najbrž s slino bolnih ljudi. Strokovnjaki, ki so so o tem izjavili, so deloma potrdili domnevo, da spada telefon brez izjeme med bolezni prenašajoče predmete. Deloma so pa opozarjali na poskuse, ki so jih delali že preje v Anidiji. Ti poskusi so pokazali, da lahko preprečimo prenos tuberkuloze po telefonu, če slušalke in školjke rodno snažimo. V Londonu imajo posebne snažilee, ki vsake tri dni razkužijo vse školjke- den državljan angleške države lahko v svoji domovini svobodno izraža svoje nazore o domovini ali o tuji državi. V Italiji in Xemeiji je pa dru.urače. Po-tei^a so pa dvoboji v Angliji prepovedani in major Attlee pravi, da po pravici. Po njegove nininenju so dvoboji barbarski ostanki mračne dobe, ko je odločalo naključje, ne pa pravo. Vročekrvni Italijan se z Amrleževim mnenjem ne strinja, toda pomairati si ne more. PRAZNOVERJE V POLITIKI ANGLEŠKA HLADNOKRVNOST Dvoboji pri nas nikoli niso bili v modi, pa tudi drugod po svetu se jim ljudje že smejejo. (1e bi bili še v navadi, l>i morda pozval poslanec drusrcira poslanca po govoru v parlamentu na dvoboj, kakor so jo zarodilo v Italiji. Ni pa šlo za oba italijanska poslanca in govor, po katerem naj bi prišlo do dvoboja, je bil izgovorjen v angleškem parlamentu. Tam je vo- "Maskal" se imenuje narodni in obenem glavni praznik Abesincev. A" prestolnici imajo ta dan poseben običaj. Xa ve-čor pred praznikom zgradijo "darnero," leseno ogrodje, ki ira pokrijejo s pisanimi plahtami. Zjutraj poroma pred damero dvor z vsemi visokimi cerkvenimi in posvetnimi dostojanstveniki ter množico drugega spremstva. Ol> zvoku bobnov in piščalk izvrši duhovnik blagoslovitev damere, nato jo za-žge. Množica z mrzlično napetostjo čaka, na katero stran se bo stavba zrušila — od te strani obeta namreč po stari veri napad sovražnika, in sicer še isto leto. Ko se ogrodje zruši, nastane velik vriše, v prejšnjih časih so v pogorišče tudi streljali. Razume se. »la oblastniki do- GORKI IN ROLLAND . ^Hp^Jj m t, f| i /*I EL ^Tj^^^^^^H ^f i -u/ 1 ■ ■UK if # a Nedavno sta so sestala v Moskvi dva najslavnejša pisatelja sedanje dobe — Rus Maksim Gorki (levi na sliki) in francoski pisatelj Roamin Bolland, I i I Knjigarna 216 West 18th Street "Glas Naroda" New York, N. Y. 231 .33 .CO .75 .60 .30 .50 .GO IGRE ANTIGONE, Sofoklej. tfu strani .............. -30 azazel, trdo ves............................— broširana .80 CYRAN DE RERGERAC. Heroična komedija v I letih dejanjih. Trdo vezano ..............1.10 ČRNE MASKE Spisal Leonid Andrejev. 32 str. Cena ---- (UolHika ruska < Irani a je i»odaua v jako lepem slovenskem prevodu. EDA. draiua v 4. dejanjih .................... GOSPA z .MORJA, 5. dejauj ................ KRELTZEHJEVA SONATA Spisal L N. Tolstoj, 1:S6 strani. Cena.... S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralea nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovitost za gro-zovitostjo do strašnega konca. ljubosumnost Spisal L. Novak. 4,"» strani. Cena ........ ltejanje te veseloigre je na[ieto in polno pristnega humorja. Sceuerija je skromna, števili* oseb nizko (<>i. Našim malim odrom, ki žele usiielcga večera, knjižico toplo prijjo-čamo. LOKALNA ŽELEZNICA, i dejanj ........... ljudski oiier: 5. zv. Fo 13 letih, 4. dejanja ............ MAGDA. Spisal Alozij Rciuec. Si; strani. Cena...45 Žaloigra ultogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka. globoka zgodba ženske, ki trpi. pada in odpušeu in umira po krivdi moža." MARTA SEMENJ V RICHMONDU, 4. dej. .. MOGOČNI PRSTAN. Milčinski, 52 strani ____ NAMIŠLJENI BOLNIK, Moliere, SO str....... OB VOJSKI. Igrokaz v štirih slikah .......... oporoka lukovškega grajščaka 47 strani. Cena .......................... Ta veseloigra znnnega češkega pisatelja Vrh-lickega je namenjena preti vsem manjšim o-drom. petrCkove poslednje sanje Spisal Pavel Golja. K4 strani. Cena ...... Božična igra v štirih slikali, primerna za večje odre. potopljeni zvon Spisal Gerliart Hauptniann. 124 str. Cena...50 Dramatska bajka v jietih dejanjih. PEPELIH, narodna pravljic«, ti. dejanj 72 str. revizor, o. dejanj, trdo vezana ............ R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, < Ca peki. Vezano ....................... ROKA V ROKO ............................ MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano.....70 Vez..... OTHELO. Shakespeare. Mehko vezano ................ SEN KRESNE NOČI, Shakespeare. Mehko vezano. Cena .................................................... SKOPUH. Moliere, Ji. dejanj. 112 str......... BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz v 5. dejanj.... Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar jih iKizna svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino naš najbolj ši iiesnik Oton Župančič. SPODOBNI LJUDJE. C ŽIVETI") Spisal F. Lijiovec. 40 strani. Cena ...... To je ena izmeti i»etih enodejank. čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel irisatelj, nam odkriva na čelu knjige z besedami: — Ni strup, temveč zdravilo. kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.... ljudska drama v štirih dejanjih. Vprizori-tev je. omogočena ]>ovsod. tudi na takih o-drih, ki ne zmorejo za svoje predstave "re-velikih stroškov. Jj^^Vfjgmk TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih.....G0 vrtinec. Žagar, 3. dejanja. 51 str......... .35 ZAPRAVLJIVEC, Moliere, 3. dejanja. 107 str. .59 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v 5. dejanjih ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 3.snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, — Mar j in * otrok ........................ 14. snopič. Sv. Bo&tjan, Junaška deklica,— Materin blagoslov .................. 15. snopič. Torki pred Dunajem, Fabjola in Neia ................................ M 20. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o-troka ............................... Jt PESMI in POEZIJE AKROPOLIS IN PIRAMIDE ----- BALADE IN ROMANCE, trda vez. ..........80 ........ 1.25 broširana 1.— ..........40 BOB ZA MLADI ZOB. trda vez ......... KRAGU LIČKI (Utva) ................. MOJE OBZORJE, (Gangl) .............. NARCIS Minulem. Iiroš,..................... NARODNA PESMARICA Cena .............. POLETNO KLASJE. Cena .................... PRIMORSKE PESMI, (Gruden >, vez......... SLUTNE (Albrecht), broš................... POHORSKE POTI (Glasen. brošrano........ STO UGANK (t»ton Zupančiči ............... VIJOLICA. Pesmi za mladost ................ ZVONČKI. Zliirku jn-snij za slovensko mladino. Trdo vezano ............................ Z LATO ROG, pravljice, trda vez............. ŽIVLJENJE Spisal Jauko Samec. 1UD strani. Cena...... PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. (Holinari ...... Orlovske himne. (Vodopiveci .......... Pomladanski odmevi, 11. zv............. MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (I*aliarnari 2. zvezek . m Trije moški zbori. (Pavčič) Izdala (ilasliena Matica ............ .65 .1.25 .30 .50 JiO .35 .30 .30 .50 .60 .90 .60 .45 ..L— .. 1.20 .. .45 DVOGL\SNO .30 .3 5 - .30 .30 .30 .40 .35 .75 .45 .30 .90 .70 .70 .50 .60 Naši himni MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbeua Matica .. RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. (Foesteri Izdala Glasbena Matica .. Gorske cvetlice. (Laharnar) Četvero in i**tero raznih glasov.......... V pepelnični noči. (Suttner) Kanlanta za soli, zbor in orkester. Izdala G lasi m'na Matica ........................ Dve pesmi. (Prelovee). Za moški zbor in bariton sol.................................. -43 40 -50 .15 .40 .45 .75 .20 .30 MALE FESMARICE Št. 1. Srbske narodne himne .................15 Št. la. Što čutiš. Srbine tužni.................15 št. 11. Zvečer ...............................15 Št. 118. Podoknica ............................. Slavček. zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... .25 Lira. Srednješolska, 1. in 2. zvezek po........ J>0 Troglasni mladinski zbor primeren za troclasen ženski ali možki zl»or. 15 pesmic. (Pregel)..L_ MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Aljašl — 3. zvezek. Psalm 118: Ti veselo poj: Na dan; Divna noč ................................. C. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gosinnla ; Občutki; Ge-8,0 ......................................... CERKVENE PESMI Domači g'asovi. Cerkvene pesmi za mešan ztn»r 1_ Tantum Ergo (Premrl) ............................................jjo Maš ne pesmi za mešan zbor (Sattner) ____^ Pange Lingua Tantum Ergo Genitori (Foerster) .50 K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ............40 Sv. Nikolaj .................................i [Jo .35 .30 .35 .60 .30 .30 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 21G WEST 18th STREET NEW YOBK, N. Y.