•M a* kor (Mi (Uli*. tk«f> IfuáMvft. D«Uv «l m oprtvlètni do
ktr produeiraio,
Tki« p*p«r I« d«vot«d •• th* Inl^rMt« of th« w*rkin| cUm. Work-ililijfi antllUd to «Il whaftktv product.
k>ur*4t« MeoU-eiui ataiiar. Dm. 1, UNIT, al lb* past ofto* ai Chtna«o III. tinner tfca A et al C»i|r«o af Marok Ir4, 117*
Offie«: 4001 f. II. Str.. Cb.tif« IN.
"Delavci vseh dežela, združite se!
PAZITE
nait«vllko v oltUp«|u ki M nahafa poleg vi« ¿•ga naslov». prlUpl|#-n««a «podal ali
na ovitku. Ako (483) )• «tovilka . . t«da| vam « prlhodolo it«vilko Miaga ll«ta po-(«¿« naročnina. Prosimo, ponovit« t« tak#f.
ŠTEV. (NO.) 482.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
CHICAGO, ILL., DNE 5. DECEMBRA, (DECEMBER) 1916.
„ LETO (VOL.) XI.
«Jugoslovansko Kraljestvo.
Medtem ko se sumi oti ne I »t* imenovani zastopniki jugoslovanskih narodov vdajajo lepi nudi, da ustanove zavezniki svoUuhIiio Jugoslavijo in se vedejo tako, kakor da imajo novo drža v t) že v žepu, da-si kažejo očitna znamenja povsem drugačne reci, prihaja prav i z Londona samega vest, da linee ustanovili jugoslovansko kraljestvo Avstrija Kuuia. Odgovornost xa to ve*t mora uto prepustiti londonskemu listu "Times", ki jo je prvi objavil. Po njegovem poročilu je to \ zvezi z rzpremembo na avstrijskem prestolu. Nova država naj hi se u-«tauovila iz Hrvaške in Slavonije, kateri hi se pridružila Dalmacija, Bosna in Hercegovina, Črna (jora in del Srhijc; stala hi sevedu pod kontrolo Avstro-Ogrske, toda odločilni vpliv l»i 'bil — po "Times" -- prepuščen Madjuroin. Severovzhodni tlel SHbije na i hi pa ostal poti skupno kontrolo Avstrije in Nemčije, tla hi hil tej zagotovljen prehod i/. Belgrada čez Niš na vzhod.
Težko je dandanes ti takih vesteh reči, koliko je na njin resnice in koliko je izmišljenega. Direktnih poročil ni mogoče dohiti, kur pa prihaja iz d ruge in tretje roke, se je spotomu že lahko popačilo, zlasti ker posredovalci takih vesti pogostoma ne poznajo razmer. Toda nikakor >e to poročilo ne more imenovati nemogoče, temveč ima še prav dosti logične verjetnosti v sebi.
Le tla ni /uradi tega treba skakati od veselja.. Najprej je treba stvar nekoliko natančneje |M>gledati. da se spozna, kakšna vsebina tiči v na -povedani obleki, tedaj >e bo šele lahko reklo, če je kaj vzroka zu radost.
Predvsem7 Kuj tlela vest verjetno?
Avstrija računa s tem, da ji ostane Srbija kt^ikor bo namreč- dovolila Nemčija. Kakor sta rTane Jožef in Viljem vzela za gotovo, la se Rusi v Jé ne vrnejo v Varšavo in tla zaradi tega lahko disponirata s I'oljsko, takti predpostavljajo v Berlinu in na Dunaju, tla jih ne «-p»xli nihče več iz Belgrada, vsled cesar tudi s Srbijo lahko razpolagajo po svoji volji.
Da nočejo Srbiji vrniti samostojnosti, je bilo že večkrat na raznih krajih povedano. Indirektno je bilo to rečeno v Berlinu, povsem direktno pa na Dunaju, v Budimpešti in v Sofiji.
Ce pu Avstrija anektira Srbijo za kar je seveda tr^ba defiritivne zmage centralnih sil — postane Srbija notranje vprašanje habsburške monarhije. To se pravi: Kaj /. njo?
Že aneksija Bosne in Hercegovine >e je zdela nacionalističnim. Nemcem dvomljivo veselje. Iz gospodarskih razlogov bi jo bili pav radi popolno-
ma priklopih Avstriji. Toda pomisleke so imeli z navioiiulnega stališču: kajti če bi se iz Boone in Hercegovine napravili navadni avstrijski "kro-novini , se ne bi moglo preprečiti to, tla bi tudi tu dve deželi pošiljali svoje zastopnike v dunajski držuvni dbor. S tem bi sc pu pomnožilo število slovanskih poslancev iu Nemci bi lahko prišli v položaj, tlu ne bi niti s kakšno njim prijazno slovansko stranko imeli večine v parlamentu, /lasti se jim je bilo bati, tlu jih za puste meščuuski Poljaki, ki so vedno delali računarsko politiko iu se postavljali ua stran večine.
Madjari si niso z narodnim vprašanjem toliko belili glave. Oni vladajo na Ogrskem, dani nimajo po številu prebivalstvu večina; Tiszu. Lu-kucs, Amlrassv, Kbuen lledervurv itd. mislijo, tlu
se tu nadvlada tudi tetb. j lahko ohrani, če se šte-I	"	.
vilo slovanskega prebivalstva nekoliko pomnoži.
Oni bi >1»ili takoj pripravljeni prevzeti Bosno, in so jo že par krat naravnost zahtevali. Tega pu vladajoči krogi v Avstriji vendar niso hoteli, kujti tako |K»veeanje Ogrske m'"zopet ni vjeiuajo z nji-hovimi računi, ne z gospodarskega, ne s političnega stališča.
Tako se je zgodilo ,tla je ostudo »Iržavnopravno vprašanje Bosne in Hercegovine <16 današnjega dne nerešeno in du je bilo 'že ime ' A vstr«-( Igrska' napačno, ker je bil dirulizem že nkrirši-n iu je bila Bosna, četudi ne /. enakimi pravicami, vendar tretji tlel v monarhiji.	' .. .
Ako dobi Avstrija še kos Srbije, se ponove vsa ta vprašanja,* in sicer še v povečani meri. Ne-kuj času bi se pač z novo u»grn!bljeno deželo lahko tako tlelalo. kakor nekdaj z Bosno; odvzelo bi se ji ustavno življenje, dobila bi vojaškega guvernerja ali kaj podobnega in vladal bi absolutizem. Saj se postopa v vsaki irsvojeni deželi tujko. Toda večno ne more 1»i t i tu ko stanje. Prejalislčj bi se morala tudi v Srbiji vpeljati nekakšna konstituei-ja, in ee bi prišli v dunajski državni zbor še srbski poslanci, kako tedaj ukrotiti slovanstvo?
Tej nevarnosti se je treba izogniti, in zato je treba poiskati sistem, ki hi Avstriji omogočil, da vlada v Srbiji, a tla se vendar obvaruje srbske nevarnost i.
S tako rešitvijo, kakor poroča o njej londonski list, bi se par ta cilj skoraj dosegel. Srbija kolikor bi je po berlinsko-dunajsko-budimpeštaii-skttt računih pripadlo Avstriji — ke spoji z Hrvaško, Slavonijo. Dalmacijo. Bosno in Hercegovino. Predvsem ne odločuje tedaj Srbija niti v svojih notranjih rečeh več sama. Nova dežela se
lahko »uienuje kraljestvo. Zakaj ne! Saj imamo že sedaj češko kraljestvo, gališko kraljestvo, hrvu-ško-slavonskn-dalma-tinsko kraljestvo, pu vidimo, du ne pomeni to nič več, kakor če se pravi "Vojvodina Kranjska".
Ampak temu kraljestvu se tlu tudi lahko av«. touoinija. Ce Avstrija to stori, se lahko postavi kakor petelin na gnoju. Ona daje narodom avtonomijo, svobodo! Ko jti sme tedaj še ohrekova-ti. tla je zatiralka narodov?
Fraiif Jožef je preti smrtjo že (iuliciji obljubil avtonomijo Zakaj je ne bi Kari obljubil še Hrvatom iu Srbom ' Itak je t relia narode zopet nekoliko navdušiti za vojno, ker so že nekam ut.ru-, jeni. Ce se jim pokaže tabla z napisom "Avtonomija ', se gotovo zopet ogrejejo.
Potem pu imu avtonomija takega jugoslovanskega kraljestva ugodno posledico, tla ne pride nič novih slovanskih poslancev v parlament, ampak »e dalmatinski ml i de jo i/, njega. Poljski in riminski kajpada tudi, če dobi Oalicija avtonomijo. In tedaj ostane poleg Nemcev le še peščica Cehov iu Slovencev ter par Italijanov. V Avstriji se tedaj brez vsake ovire lahko vlada nemško.
Treba je le še rešiti vprašanje, kakšna hodi avtonomija novega 4jugoslovanskega kraljestva*. A to ni pretežko, ker iniatno h va la bogu zgled v do \ sedanji hrvaški avtonomiji. ZadevÊ, s katerimi se sme kraljestvo* avtonomno ha vit i,se omeje. N. pr. notranja uprava, pouk iu 4 bogočastje', justiea, po-Ijetlelstvo se lahko odkaže avtonomiji. Saj smo vitleli. da znajo hrvaški sodniki ravno tako o-k rut no soditi Hrvate, kakor če bi bili tujci, in hrvaški policisti jim znajo ravno takt» uspešno razbijati glave. Da si dežela ne bo smela sama voliti banu ali kakor se bo že imenoval kraljev ''namestnik". bo |>oskrhljono. Ce lit» on tak, kakor bo vladajočim všeč, in to bo gotovo, ker ga bodo oni imeuovali, se razume, tla bodo tirdi za ministre ali države tajnike ali kakršna imena jim bodo dali, nastavljeni Ijinlje po volji vladajočih. In oni bodo zopet nastavljali take uradnike in javne tožitelje iu cenzorje in žandarje in policiste, da bo vladajočim prav. Avtonomija ho na papirju lahko zelo velika in \ resnica popolnoma ničeva. Ce bi prišlo avtonomnemu parlamentu na misel, du bi kaj sklepal, s čimer se vladajoči ne strinjajo, imajo pa se vedno z t umu uspešna sredstva na razpolago: Razpust parlamenta, suspenzija ustave, kraljevski koiuisurijut itd
Londonsko poročilo ne pravi nobene besede o Slovencih. To je dokaz, da se ne misli tia Jugosla-
vijo, ki bi izpolnila narodne želje?ampak na lako, ki bi olajšala pol trzaj vladajočih. Pač pa pravi poročilo. «la botlo imeli glavino kontrolo Madjari, iz cesar je razvidno, <la gre res le za geografično razširjenj«- dosedanje hrvaške avtonomije in «Iu naj bi ostal«> državnopravnn razmerje tne«l Ogrsko in novim jugoslovanskim kraljestvom tako, kakršno je bilo doslej med Ogrsko in Hrvaško. Iu za to bi se izplačalo reči: Hvala le-pal
Tisti, ki si h' mažejo grla, tlu bodo kričali "ži-vio' in "slava cesarju Karlu, si torej lahko prihranijo ta trn I. Jugoslavija.ki 1»i jo ustanovila Avstrija iu Ogrska, ne bo nič druzega in ne more biti nič druzega kakor Jdirff. Narod bo smel av. ti uoiiiiio sklepati nove davke, avtonomno plačevati ogromne vojne dolgove iu avtonomno plesati tako, kakor mu bodo go«lli. In avtonomno se bo smel sam iz sobe delati norca. i
Ampak z avstrijskega iu tlinasličnega stališča je ta politika dobro preračunana in vitli se. tla so bili zviti lijaki poleg, ko so se delali načrti. Ker je se vedno največ tukili Ijiuli, ki ne marajo preveč misliti, bo novi cesar popularen. Zbudi se nova požrtvovalnost /a vojno, ker prinaša narodom "svobodo Po nevtralnem svetu, ki ne pozna notranjih razmer v Avstriji, se razširi spoštovanje tlo črnoruniene stare kokete, ki se ..modernizira'* in "liberalizira '. In tako se za majhno ceno lahko doseže velik «kbiček če ne napravi vojna Sc kakšen velik kiiž čez račune.
Izključeno ni, da je potonilo 6 ivitrijAi Jfn* gosjaviji tudi w Londonu marsikomu pokvarilo a-petit. In merila se angleška kraljevska vlada že s kfsaiijem vprašuje, če je bilo pametno zapisati Italiji »koru.i celo Dalmacijo, katero setlaj Avstrija ohljuhiijc •lugoslovanom.
Ra/.un t«'ga je tinli vprašanje, kakšen vpliv utegne avstrijska obljuba imeli ua razmerje med Rusijo in Avstrijo, vsled tega tudi med Rusijo m Nemčijo. V I etrogrudu pač zanikujejo vse vesti (» možnosti separatnega miru; ali oficielna zanikava nja in ofieielne trtlitve more le tisti smatrati za evangelij, kdor nima prav nobenih izkušenj. Avstrija je še tisti dan. ko je poslala svoj ultiina-t«im v Belgrad. oficielno izjavljala, da noče vojne s Srbijo. Separaten mir postane za Avstro Nemčijo kakor m Rusijo eventualno enako koristen, iu za Petrograd l»i bilo v takem slučaju z«-Io prijetno ,če bi*lahko dejal, tla se je sprijaznil z Avstrijo zato. ker "daje Slovanom svobodo.'*
Mi res ne vidimo razloga, da bi zaradi napovedane avstrijske .Jugoslavije razobesili cesarsko zastavo in postavili luči na okna.
Ob smrti Franca dožefa j«4 priredila uradna ' VViener Zeitung" 'posebno izdajo, v kateri pravi, da je bib» zadnje sporočilo umrlega cesarja avstrijskim narodom sledeče:
"Svojim ljubljenim narodom izrekam svoje najsrčnejše zahvale za njih lojalnost napram meni iu moji hiši v srečnih dnevih, kakor tuli v dne-vih neprilik. Zavest te vdanosti mi je dajala moč, da sem mogel vršiti svoje vladarske dolžnosti. Naj bi moji narodi izražali isti patriotizem napram mojemu nasledniku.
"Svoje armade in svoje mornarice s«> spominjam» z najglol>okejšn hvaležnostjo za hrabrost, lojalnost in vdanost. Njiju zmage so mi povzročale veliko radost in njiju nezgode velikansko žalost."
Če umre "navaden" človek, ne prirejajo u-radui listi nobenih posebnih izdaj, ampak vse je prepričano, tla se bo svet tudi nadalje slikal kakor doslej. Tudi po Frane .ložefovi smrti se suče j
svet kakor prej in še oib njegovVm življenju sije sukal, ne tla bi..se bil veliko oziral na misli iu cfite starega Habshuržana. Ali ker je bil mrtvi mož na odru cesar, se morajo prirejati posebne izdaje in objavljati zadnje besede in zadnja sporočila.
Nič bi človek ne tfrjal, če bi bilo v teh zadnjih besedah kaj posebnega, kakšna velika bleja ali pa vsaj kakšna literarna lepota. Ali to Frane .ložefo-vo sporočilo je tako banalno, tla ne more biti bolj, in če bi ga bih Dunajčani izvedeli dvanajst ur pozneje, tUdi ne bi bih nič na izgubi. Se v testamentu govori cesar <> "svojih narodih" kakor ti nekakšni lastnini, kakor govori živinorejec o svojih konjih in t» svojih volih. Iu potem govori o radosti iu žalosti ob zmagah in porazih vojske in mornarice, kakor da bi bilo to kaj važnega. Zlo-«Ija ! To pač ugane vsakdo, tla ni skakal od veselja. ko so Avstrijci bežali skozi Belgrad, kakor tla jih podi satan, ah pa takrat, ko je Przem.vsl ka-
pituliral. In prav tako je umevno, da se ni jokal, ko so mu poročali ,«la je "njegova" armada zasedla, < rno (ioro in Srbijo.
S to modrostjo si pač ne postavlja nobenega velikega spomeniku. Ali kaj naj bi se druzega pričakovalo? Bil je cesar. Naučil se je siinatrati narode, dežele, vojsko, mornarico, sploh vse za svojo last, za svoja sredstva: v dolgih letih se je vživel v misel, tla ga je res 'božja previdnost izbrala v.a glavarja države in tla je podobno bo-go-častjii. če se shrži njemu. Pa si je tudi trdno domišljal. tla služi vse njemu. Od kisi naj hi bilo prišlo v njegovo glavo spoznanje, tla je sam le orodje in tla je vedno služil interesom iu ciljem, katerih tii poznal? Pred smrtjo želi. tla bi bili narodi napram njegovemu nasledniku tako lojalni, kakor so bili napram njemu. Tisoč zmot zija iz tega poziva : najpopolnejše nerazumevanje resničnega sveta izražajo te besede. Iu ee se to preuda-ri, se spozna, tla je bil veliki eesar vendar le maj-
hen mož ubog. če ne glede na zemeljske zaklade, pa vendar iilmg glede na silo duha.
Kakšen ničvredeti kurnik bi bil ta svet, e« ne bi imeli narodi nobene druge naloge, kakor biti "lojalni" napram peščici kraljev iu cesarjev? Ce t»i bil zanje najvišji cilj izkazovati lojalnost novemu cesarju,-kadar je stari mrtev? Kh, človeštvo imu druge cilje, druge naloge in druga pota. Iu če hodi po življenja tezah, ne da bi jih poznal, je človek vreden obžalovanja, pa naj bo ubog delavski skeli, ali |x>nnseii eesar.
Kdor misli, da .i človek srečen, če je dovolj neumen, la nt razume svojega gorja, smatra tudi Frane Jožefa lahko /a srečnega, ker ni razumel, da je bil sluga sil, ki so bile močnejše od njega. Kdor pa misli, tla je /a pravo srečo treba jasne zavesti in pravega razumevanja, In» baš iz Frane Jožefovih "zadnjih besed" spoznal, tla je v blišču in sijaju in bogastvu umrl nesrečen človek.
Militarizem in ljudska izobrazba
(»lede poveličevanja civilizačnega dela evropskih držav utegnemo dobiti jasno sliko, ako primerjamo izdatke za izobrazbo z onimi zu voju-štvo. Taka primerjava nam končno pokaže, da evropske "kulturne" države tiče še popolnoma v
barbarstvu.	^
Pojasnimo najprej prav poljudno pojma militarizma in ljudske izobrazbe. Militarizem je Vožbanje ljudi v vojašnicah, kako rabiti orožje, to«la ne proti divjim zverinam, marveč proti ena-Vi m ljudem. To vojaftko vežbanje je torej predvaja za uničevanje množice cvetočih človeških teles. In izkušnja uči in sedanja evro|>ska Vojka to dokazuje—da te. ki najbolje razumejo tako divjanje proti človeškemu «ivljenjti. časte kot "slavne junake". Ne gn- za to. kako se vrši to pobijanje. Boj junakov v starem veku, prsa proti prsim, z lica v lice, to je dandanes zastarelo. V današnjih modernih vojskah pa gredo za tem, tlu uničijo čim več človeških bitij. Kako sc to iXvrši. to nima pomena. Ali z zvijačnim napadom ali s krito mimo ah pa mečejo ua speče čete razstrelivo iz zraka, ali pa tudi čete bežeči h vojakov, ki so pometali proč nn>žje. «la laže beže. ki se ne morejo prav nič braniti. »hI zadej na tisoče potol-eejo vse to je "junaško" iu strategično naravnost "občudovanja vredno". Zavratni umor,
ki ga smatramo v navadnem življenju za najbolj gabno dejanje, velja v modernem vojevanjn kot modro in heroično dejanje, iu čim večje je klanje. ki se je izvršilo, bolj občudujejo iu slave vojaškega strategu zaradi dejanju, ki so mu se žrtvovale množice življenja polnih bitij.
To je bistvo modernega militarizma. In kaj je ljudska izobrazba* Načrtoma izvedeno dviganje duševnega obzorja ljudskih mas s poučevanjem v vseh ¡/.obraznih strokah, ki čim tenielji-tejše in obširnerje je, bolj povzdiguje človeka umi žival, zavede iz. barbarstva v civilizacijo in ustvarja iz ljudi ne le duhovita in inteligentna, marveč tudi izobražena in plemenitim bitja. To je glavni namen izobrazbe. Vzvišen je ta cilj in služi človeškemu napredku. Militarizem in njega posledice pa niso nič druzega nego barbarstvo starih časov, spojeno z zavratnostjo in zvijačo. Ali, more biti še večjih nasprotij?
Oglejmo si sedaj še številke, k^ jih porabljajo "keši-anske države" evropske za militarizem in za ljiuNko izobrazbo. Velika razlika meti temi številkami naj nam dokaže, koliko pravice imajo te države, ponašati se s civilizacijo
Vseh 17 znatnejših "krščanskih" evropskih držav i/da na leto za vojaške namene in sicer ob mirnem času H2'I2 miljonov. V miru torej!
Ob vojnem času je seveda to le prav minimalen znesek v primeri z miljardami, ki se sedaj trosijo.
Iu koliko dajo te države za kulturo, za potrebno ljudsko izobrazbi»* Nekoliko več. nego četrtino tega, kar dajo za militarizem ob mirnem času. namreč 14.VI miljonov! Toda niti ta prime roma malenkostna vsota ne pride v prid pravemu ljudskemu pouku. V tej svoti so všteti vsi izdatki za duhovščino— in člani tega stanu dobivajo večinoma prav lepe plače, nekateri imajo dohodke. ki jih utegnejo knezi zavidati;
Nemčija daje za vojaštvo na leto 1112 miljonov, /a ljudsko izobrazim pa .172 miljonov. torej trikrat toliko za vojsko nego za izobrazbo. Avstrija in Francija dajeta M iu pol krat f olik o za vojaštvo kakor za ljudsko izobrazbo, pobožna Španija štirikrat. Belgija tudi 4krut. Holandska, Angleška iu Ogr»ka pa celo 4 in po Ikra t toliko denarja /a vojaške kakor za izobraževalne name ne. In Italija, ta siromašna država rabi za svoje vojaštvo 6 iu polkrat toliki» kakor za šole, barbarska ortodoksna Rusija pa kar Plkrat toliko. Za izobrazbo ima naslednja velet Irža v a na raz po lago komaj HO miljonov, za militarizem pa 7bH miljonov. Rusijo prekaša v leni pogledu le še Portugalska, noviipečena republika, ki izdaje na
leto za vojaštvo 4!» miljonov, /a ljudsko izobrazbo pa cele tri miljone,
. To sj> tiste evropske države, ki so ta'ko ponosne na sv«»jo kulturo hi civilizacijo. Za vojsko, za barbarstvo mečejo vsako leto niiljarde. češ, da je to potrebno za"vzdrževanje miru". Pravzaprav so pa to posledice impcrijalističuih želja po ropu. ki imajo edino namen, koristiti kapitalizmu. ljudske mase pa znašajo miljone v ta namen, oil česar pa ne morejo nikoli iuteti bistvenega dobička!	\
Ljudska izobrazba ostaja pasturki^Jfiipitali-stičnih držav. Zakaj bi bilo mar treba več znanja? Ljudstvo bi postalo pametnejše, pa bi se ne dalo več slačiti po tolikih davkih in carinah, pa tudi bi se ne dalo postreljati s topovi brez |w>-trebe.
Zaradi t<-ga pa, ker države daleko ne store svoje dolžnosti glede ljudske izobrazbe, mora ljudstvo se/sti k samopomoči in vzgojiti krepak narod, ki bo stnlil sedanje barbarstvo z drugačnega. pametnejšega vidika. ,
Ne ubij! Ve ubijaj življenja, pa tudi ne napredka. ker le ta nas more povesti i/, teh krvoločnih in barbarskih razmer v boljšo dobo pro-svetljeno, kjer ne bo suženj pobijal sužnja, marveč bo prost rod človeški.
Dr. "M.:
Inteligenčni problem
l^rohlfm i nt «*l igcncc j«* stopil v poslednjem (•asu m pri v posebno intenzivnost jo v «»spred je vsega političnega in aocialnega življenja, ( lauki, predavanja, brošure s stičnimi naslovi ,so postali nekako modni v revijah in eiiuueiacijah strank in atruj, ki hočejo hiti aktualne. Aktualen je postal prohleni tudi za socialistične stranke, tudi za dela/stvo. Zakaj vsak val, porojen ali iz nezadovoljnosti nad sedanjimi socialnimi razmerami, ali pa tudi iz direktne bede in gospodarskega izkoriščanja, jim pripravlja večje ali manjše število inteligentovi Celo Imjazen se je že izražala ponekod, da hi utegnili ti uovi elementi vzeti delavstvu njegov ra/redui značaj iu njegov revolucionarni razmah.
Kaj je pravzaprav inteligenca!
Ruski literarni in kulturni zgodovinar Osvja-nik-Kulikovskij definira na nt. 1!»'J zbornika "In-tel 11 t0c ne i ja v Rossiji inteligenc»», kakor sam pravi —: "v najbolj širokem in najbolj opredeljenem zmislir: Inteligenca — to je vsa,izobražena družba, v njen sestav spadajo vsi, ki se udeležujejo tako uli druga e, ne|xwrcHlno ali posredno, aktivno ali pasivno umstvenega življenja narodove-ga."
Ta definicija se mi ne zdi dovolj opredeljena, zlasti'ne po subjektivni strani, ker meša, kakor bomo videli spodaj, dvoje popolnoma različnih kategorij: inteligence in intelektuelnih. Sicer je pa tudi preširoka, da bi mogli z njo kaj začeti v praktičnem življenju, ki rabi na zunaj in ua znotraj opredeljenih pojmotf.
Točnejša je Adlerjeva*) definicija;
•) Dcr Soziidisiiuis und die Intellcktuelleu. "VVieu 11110, str. .'».
"Pod iutelcktuclnimi razume . . . pripadnike vseh vral mnatvenih poklicev, ki so si morali pri« dobiti za izvrševanje svojega poklica večjo šolsko izobrazbo, nego jo nudi ljudska ali meščanska šola oziroma tem enakovredne sole in ki so d«*bili vsled tega vsaj uu»/nost, priti v ožje slike/rnm-Ntvcnimi inti-rcsi, čeprav v resnici teh mu-fesov dostikrat ne negujejo."
V objektivnem pogledu se mi zdi da definicija pravilna. V subjektivnem oziru pa je treba pripomniti, da rabi Adler za svojo vsestransko opredeljujoeo definicijo prespi oš«'n izraz. Ce se torej nočemo «ultlaljiti od predmeta, inoranio po t«»j strani izpopolnit• Adlcrjevo definicijo s toč-nejšini izruzmu Kulikovsk«*ga : inteligenca.Videli bomo precej, zakaj j«' t«» treba.
Izraz intelektualen označuje nekoga, ki je dosegel višjo stopnjo spoznanja — iiiteligenta do» loča njegova relativno višja (formelna) izobraz-ba, ki mu j«' začni» srislstvo, s katerim si služi kruh. Zato je dobiti iutelčktuelne v vseh slojih — inteligenca sama že predstavlja gotov socialni sloj, ki ga je krstila praktična potreba, sicer nekoliko nerodno .kot stan duševnih delavcev. Intelektualni človek j«* vsak v nekaterem oziru raztrgal v«*zi svojega stanu ali razreda, iiiteligcut je v tem oziru lahko prav tcsuosrčeii. Intelektualni se udeležujejo nar«»dovega in ljudskega kulturnega življenja večinoma aktivno — iiiteligcut zopet ponajveč samo sprejema, j«1 pasiven. Inteli-g«'iit j«' "duševni delavec",, označuje tor«»j pred vs«*ui ekonomično iiitclektuelni z«»pet v prvi
i '.. .. ••) Slovenska analogna izraza za intelek-tuelue iu inteligenco bi bila: razumiiištvo iu iz-obraženst vo.
vrsti socialnoetično iu ekonomični» kategorijo. Ne kaže torej mešati (Mijuia, ki ju je ločilo življenje iu potreba, čeprav po drugi strani uc gre tajiti, da je stik haš med intelektueliiiii» in iuteligentoiu zelo tesen, «la je prelw»«lua črta med njima zelo nejasna.
T<'in bolj se mi z«li potrebno povedali t«i razliko, ker se v dosedanji literaturi, vsaj k«»lik»»r je bila meni dostopna, p«»jma "inteligenca" iu ' in-telektuelni skoro redno zamenjujeta, ali pravzaprav istovetita. Ni dvoma, «la je |>rav ta teoretična neopredeljenost precej povečala zmedo, ki <mI-I i kuje inteligenčni problem. Kajti teoretična jasnost iu določnost je \>okako pogoj vsakemu u>-spcšiieniu praktičnemu delu.
Inteligenca sicer ni popolnoma nov pojav. \'eiular ni imela še nikoli in nikjer |>omena, kakor ga je d«»bila seilaj. To pa iz več in tehtnih razlogov.
Z naraščajočo kulturo, zlasti s kapitalistično kulturo preteklega in tega stoletja, z njeno čini-«lalje večjo potrelm po izobraženem delavstvu je namreč število inteligence rapidiu» narasti«». Postala je gospodarski, postala j«* vsled tega nujno politu-en in socialen faktor. Vse to, zlasti pa v gotovem oz i ni nemajhni moralni vpliv inteligence na druge stanove in razrede nam razloži, da in zakaj so se začele zlasti politične stranke bolj in bolj zanimati za ta novi problem in ga obenem tudi tolmačiti—kajpada vsaka v svojimi praven.
Socialistične stranke se za ta "novi srednji stan", kakor ga imenuje Bernstein*), doslej niso «b»sti zanimale. Zakaj, si j«1 lahko razložiti. Prc-
•) "Die liitellektucllcn umi «li«- Reiehstags-wahlen," S«»z Monatshcftc J. 1!»!1 str. 1589.
več je bila itileligMica iloslej po svoji zgodovini, po svojem proizlicalu iu razvoju prcp«»jeua z du-hom pr«»l«'tariat u nenaklonjeucga meščanstva.
Vendar pa vse to socialistov ne more in ne sme ovirati, «la ue hi motrili tega problema z vso objektivnostjo, z večjo nego se je to sem hi tja dosedaj godilo. Ta objektivnost mora že rezulti-rati z njihovega stališča; raziskovati in preučevati vsako stvar s strog»» znanstvenega stališča. A t ti« 1 i subjektivnega razlogu ni, da-bi zanemarjali inteligenčni problem. Zakaj g«»sp«»darski razvoj v«»«li neizogibno inteligenco v smeri, kjer bo hočeš nočeš morala stopiti z vsem ostalim proletariatom v čim ožje stike. "Z vsem ostalim," pravim. Kajti razvoj j«» vodi v smeri popolne prolctarizacije.
Da pa razumemo inteligenco, kakršna je, si je treba ogledati pred vsem njeno go*|>odarsko in sm-ialno struktur«», razmo4riti je treba psihologič-ne osnove čisto izjemnega stališča, ki ga zavzema ta stan v sedanji družbi, in proučiti razb»gc, zakaj ««• inteligenca v sedanjem ostrem boju razre-«lov skoro vseskozi pusti v < m 1 i t i «hI drugih, zakaj vedno jc omahuje iu se ne more odločiti na nobeno stran, ali kratko — razloge njene indiferent-lumti.
Tako lahek se je /<h'l problem osVoboditve, /enačenja in bratstva človeštva še pred nekaj desetletji. Nič druzega ne bi 'bilo treba po mnenju tetlanjih inteligentov, ki jim je huržvazija drage volje prepustila vodstvo v b«»ju proti fevdalni «lr-'žavi, nego pametnih, liberalnih državnih osnovnih zakonov, «la zašije solnee svobode in razlije blagostanj«' vsepovsod. Prišli so r«'s zastopniki ljudstva, izrekali so teoretične principe francoske re-vol in* i je in so jih uzakonjali. Zdelo s«* je. da je hrepenenj«» ntešeno, svoboda «losežena. (Dalje.)
Socialistična misel.
Kadltr nanc.se ine«l iiuliferentniini ljudmi beseda na socializem, kar se zgodi pogosteje, nego bi človek mislil, »«• navadno od te ali one strani pojavi vprašanj«'; Kaj pravzaprav hočejo socialisti? In če nalete laki ljudje na pravega socialista, zahtevaj«» «»«I njega odgovor, jasen in točen odgov«»r /. vsemi posameznostimi, «» katerih se le more por«»«liti ra«lovednost v razgretih glavah.
Ali vprašanj«' jc zgrešeno, iti kdor pričakuj" odgov«»r nanj, «lokazuje, «la res nima p«»jma o so-eializmu. Zakaj v tistem pomenu, v katerem se besede navadno rabijo, se sploh ne more reči, da socializem .nekaj hoče. Socializem ni terjatev, temveč raziskavanje in nauk. Socializem ne zahteva, «la m' imaj«» delovna sredstva izročiti člo-v«'šlfj družbi v skupm» last. temveč uči,.da j«' drugačen izb od iz |»«'k!a. ki ga-ustvarja kapitalizem, nenuigoč in «la se bo k«»lektivna. skupna last delovnih sredstev neizogibno ur«'sničilo. T«> pa pre-ustvari v>o p«»dlago «lru/be. ki se mora na izpre-mcnjetii podlagi powni drugače organizirati kakor «loslej. V glavnih potezah s«- tudi lahko «la-žeue, kakšna bo nova organizacija, poilrobnosti s«» i si vprašanje bodočih časov.	.	,
.Ljudem, ki poznajo današnji dan iu katerih spomin sega 1«' v kratko dobo njihove mladosti, se z«!i taka preur«'«lba gorostasjia, nemogoča, iii zat«n menijo, «la j«' izmišljena na papirju, zasanjana v letnih urah brc/, dela. Ce bi bilo res taki», tedaj bi l»il,t politični! hleja mrtvorojeno dete. Zakaj gospodarske sile si ne «lajo predpisovati potov, ker s<» močnejše o«l predpisov, in najlepše utopije so ostale praktično brez uspeha, k»T niso bila «grajene na trdnih tleh d«*jstev, ampak s<» iz--hajale i/, pobožnih ž«'lja in vr«»če fantazije. Z nekaterimi >«» napravili praktične p«»izkuse; posamezniki so «liprinašali v ta namen velikanske žrtve. ..Nekaj časa so tak»> falansterc, kolonije, komunistične občine, životarile, pa so .propadle, ar ni sposobno za življenje, ne more živeti.
Tudi taki poizkusi so socializmu le snov za raziska vanje, za študij, kakor sploh vsi družabni pojavi. Niso mu pa cilj in namen.
Socializem hoče predvsem vedeti, kaj je človeški! družba in kakšna .i»', kakšno je razmerje med njo in posameznikom, pa med njenimi p«»sa-
liiezniuti deli. Nadalje lioce dognati, na kakšen način je družba taka postala, kakršna je, iz česa m- j«' razvila in kako s»» jc razvila. Tukaj je glavno vprašanje, kat"ii činitelji določajo družabni razvoj. Ce se znanstvenem raziskavanju posreči, da najde pravi odgovor na ta vprašanja, tedaj je iiu»gočc dognati, kam vodi liadaljui razvoj Preučevanje rezultata družabnih in razvojnih či-niteljev pa j«' glavna naloga socializma.
Človeška družba j«* tako pisiua, in pojavov njenega življenja j«' tako ogromno števil«», da.se posamezniku lahko zmed«* pogled, ako hoče vjeti njeno celotno sliko. Kamor človek pogleda, po-, v sod je. boj. Tu so It« i j i narodov, plemen, pasem, tam boj verskih «Iru/b; če se p«»gh'«la malo drugače, s«» zasačita moški in ženski spol v boju, »Ir/av-- lia oblika jc predmet boja tukaj, «»krog kulturnih posebnosti se sučejo boji tam. Iu raznim učenjakom jc to zadostovalo., pa so izrekli svoje nauke: "Zgodovina človeštva je v«ven b«»j nasprotnih plemen." Drugi na so učili: "Namen človeške «Iružhe j»- /edinjulije č|ov«»ške «Iružb«1, j«* zc-dinjene v eni cerkvici, In tretji so zatrdili: "Spolno vprašanj«» j' vprašanje človeštva."
Za v.sako tako trditev se lahk«» naj«le tolik«» primerov, »la j«' naposled vi<leti, kak«»r da bi bila «lokazana. Pa vendar j«' tako označevanje zgodovin«1 preveč površn«». V \jseh teh teorijah ni najti splošnega, za vse dufaje veljavnega načela Ce je kje «Ivoj«* narodov v boju, ima vendar vsak zase v svocjm okrvirju notranje boje, in borbe posa-meziiih delov prvega naroda s«» v bistvu povsem enake borbam, ki s«- vrše v domačiji drugega. Neka nasprotja se opažajo povsod, nasprotja, ki so v svojem najglobkšcui značaju po vsem svetu enaka. To so nasprotja med gospmliijiM-imi, in po-djarmljenimi, me«l vladajočimi in služečimi. na-, sprot.ja med posameznimi razredi človeške družbe. Zgo«lilo s»' j»> včasi, «la j«* bil nar«.»«l po«llo-ž«mi «Irugeinu, ki ga j»' zasužnjil : "zlasti v starih dobah, ko so bile selitve plemen še nekaj navadnega. se je večkrat zgodilo, »la j«' zmagovit j«»«l potisnil premaganega v su/.nost» Teilaj je med občina nastalo razre«lm» razmerje, in bistve-i no j«* bilo razredno, ne pa narodno nasprostj«1. Za-
VOTUESJVAl TOV ES T.
Spisal Podlimbarski.
T\o sta bila zapustila Anžič in Tone »Smoletovo gostilno, c je preselil KruhVv Peter «>« 1 zakotne mize pri peči k zalitrskima prijateljema Martami in Maruu. Peter in Marcu sta začela razpravljati važno vprašanje, kakšno oblast ima vrag «l»i človeškega rodu. Iti morda bi bila spravila ti a «lan imenitnih stvari, vrednih, «la se natisnejo v knjigo, da ni naredila prirodnn sila, tajnd delujoč pod zemljo, vsem pogovorom, kar se jih j- vršilo tisi«» trudno in pozno uro, nepričakovan konec. Martan p»» svoji nava«li ni govoril «l»»sti, le namežiknil j«> včasi dobrovoljno s«-stnejočemu Smoletu, češ. kako neizobražena moža sta la «Iva. Ko pa s«* j«> prig«»«lil prvi sunek in s«» se je|J gugati in priklanjati kozarci in se j«' lučjo vred, kakor bi bil pijani zavrtel na mizi in je jeb» p«»d mi/o bučati in j«' tam nekaj zarcn«"alo, te«laj so s»> vselil z jezili lasje in vsi s«» pohiteli p«»glr<lat pod mizo, ka j bi t«» p«»mcnilo. Tja s«» j«> bil k večer tajno priplazil Marta nov pes Cokelj, ki j«- bil vajen iskati svojega g«»spo«larja po g»»-stilnah in ga spremljati po noči domov. kj«»r sta skupm» p«»vc«'etjala mlečno kaš«», ki ju j«' čakala v skledi na peči.	_
Težko se j<» vdolhsti v pasjo misel in premah» smo vajeni brskati |»o tujih uio/ganrh, zato nismo mogli dognati, zakaj .j«' zarcnčal Cokelj ob prvem potresnem sunku:-ali je hot«'l izraziti svojo nc-voljo. da ga je motilo sla«lko dreinajočega, ali je
zinil zgolj od «lolgočasja,' kakor zija gospoda oh večernih urah v gledališčih in klubih, ali se je že naveličal čakati gospodarja in ga je hotid «»[»omiliti, «la pristana kaša ni dobra: naj ho to tako ali taki», kmetje so pt.gbdali i»»»»l miz»» haš v enem tmiotku. k»» j«' t 'okelj šn. ko zinil in zdehaje pomolil «lolgi jezik v podobi zakrivljenega strgolo na »lan.
Ko s»» se o»*anci vgledali v «alprti pasji go-bec ju v žar«'čc pasje oči, jih je prešinila strah«»-vita misel, «la preži hudič pod mizo in voha po krščanskih «fušah. ki I• i bile godne za njegovo pasj«- kralj«'vstvo. Takemu pogledu nis«» mogli od«)leti. * T»» j«* Inulič!" sta zastokala složno Mami iu KruhVv IVti-r. Strnile in Smoletova «ta plašno strmela na stensko uro, ki je ol»stala, ka-. k»»r hi hotela reči: Potekla je vajina ura in več ne ln»sta prilivala <»1» pozni uri božji kapljici vo-«le! Očastii s»» sk«»čili izza mi/«', ta gologlav, »Iru-gi po/.ahivši suknjo in daj nam H»»g lahke noge! - ubrali ao svojo pot. Pr«'«l gostilno so postali na nebo in v temni svet, knj je tam kaj novega. "»Slabo vrenu' s«* nam obeta," je jecal modri Martan iu /.«• jc hotel ufomeljiti svoj«» sod-bo na po«llagi nebeških prikazni, «la bi prikril svoj strah, k«» se zdajci iznova in še huje potrese in priilirja voz br«-z v^irege. "Oh, Kristus se nas usmili... antekrist, ■iitckristr' j«' javknil Martan v nepopisnem strahu, ko je vršel mimo grozni
kaj zgodilo se je tudi, «la j«* zmagovito pleme sprejelo narodnost premaganega, ali si jc prilastilo gospodarstvi» nad poraženim, kateremu je p«»-stalo po jeziku brat.
Važno pa je vprašanje, kaj je odločevalo v bojih, ki so od prvih začetkov človeške zgodovine v«'«liu» razsajali na zemlji, kj«»rkoli s»» prebivali ljudje. Tiuli v tem se j«* včasi izkušala čudna fi-lozofija, pripisujoča zmagovitost z«laj višji kulturi, z«laj prirojeni hrabrosti, zdaj z«»pct dragocenejši veri. Knostavna resnica pa jc ta. da je vedno zmagovala in šc «lantlanes zmaguje višja sila.
Ta je pač lahko raznovrstna. Ce se spopa«le dvoj«' g»»lor«»kih ljudi. «»«Iločuje tista moč. ki j«» prinaša borile«* sani s seboj v svojih"mišicah, v svojem tilniku, v svoji pr«*tnosti in v svoji zvijačnosti. Oselme prednosti pa s«' m«»rajo takoj deloma umakniti, čim imata nasprotnika hojija srebstva v rokah. Mali David je premagal v«'li-kana (¿olijata, k«'r jc bilo njegovo orožje uspešnejše od hrustov«» telesne moči.
Ali boj ni samo pretep na krvavem polju. V vsakdanjem takozvanem mirnem življenju je v«»-lik«» v«'č bojev kakor na vojnah, in ravno oni, navidezno mirni hoji so neznansko bolj vplivali na razvoj človeške družb«' kakor vse krvave bitke.
Tudi v teh bojih je odločevalo b<»ljš<« sre»l-stvo. 2e v najstarejših dobah so bili na boljšem oni, ki so znali kamen izpremeniti v orodje; človek pa se j«' povzpel i»* višj»» nad surovo prirodnn življenje, ko je ukrotil živali in jih upregel v «lelo, jih porabil za sreilstvo «l»'la. In razvoj delovnih sredstev označuje in spremlja razvoj človeške «Iružhe skozi vsa tisočletja. Ljudstvo, ki se je naučil«» uporablati bron. jc bilo na boljšem kakor ono, ki s«' je posluževalo samo kameiiitcga orodja: železo j«' bilo še mnogo porabnejše i 11 z njim se je človeštvo hitro dvignilo na višjo stopinjo; še bolj pa se j«' povzepelo življenje, ko je upivglo par in p«»zn«'je elektriko v svoj«» službo.
Popolnost «lelovnega sredstva jc močan razvojni činitelj. Odločilno pa je v socialnem oziru, kdo je lastnik «lelovnega sredstva. Zakaj on je
voznik, iu vsa družba se je, liiahajc z rokami, razkr<»pila po vasi. Kar plotovi so se udirali pod bežečimi očanci. Dasi štiri«lesetletnik, je t«»kel Martan brzo, kakor bi bil šeb» lansko leto «loslu-žil vojake. Za njim je priskakoval in tulil nje-g«»v Cokelj, vesel, do se je-njegov gospodar naposled ganil izza mize. No, Martan Coklja ni spoznal za svojega. Kam se j«' »l«'la njegova modrost! Menil je, da se mora oh tak»»ni podzemskem grmenju odpreti in ga požr« ti in «la je pošast, ki se plete preko plotov za njim, satu vrag. ki ga potegne nocoj na «Ino pekla, ker j«- pred letom haš «»h tej pozni uri skrivaj iti zločinski premaknil mejnik na svoji njivi za c«'l«» ped v zemljo soseda Poreneta. Dospevši domov, se je zavihtel nutž na <»sek ter s«- 7.aril v slamo, kjer j«' goreče molil za srečno zadnjo uro. Cok«'l.j je nekaj Časa usmiljeno gle«lal za njim. potem se je namesto večerje obliznil p«»«l nosom in s krulečim želodcem potepel pod napušč v listje, odkoder j'1 tisto noč večkrat javljal sv«»j netnir in svoje razočaranje gahrnvfcki vasi.
Tiuli Marcu je v velikem strahu «Apel dotnov. K«» so vaški psi sr«»«li vasi zaslišali Cokljev glas, so vsestranski o«lgovorili z razvrinim lajem, ki je votlo odmeval po "hribih. Maruu se je zdel pasji laj nenavaden in strahovit in njegova pamet ni mogla drugega n«'go ukreniti, da j«' to peklenska gonja, ki se bo vršila na sodnji «lan, kakor je slišal nekoč v prhligi. Ko j«' prisopihal v svojo vežo, .i«* našel ženo čepečo na tl«'h. ni živo ui mrtvo. Maruitlja j«* p«» prvem potresnem sunku iz p<»*te-Ije zbežala v vežo. Tu se ji je poajvilo nekaj gror-nega: na sredo veže j«' skočila mačka Rog * «• odkod v bledo svetlbbo, ki se je lila skozi okno. V
tudi gospodar d« la iu izdelkov, torej lastnik vseh onih sredstev, s katerimi lahko gospoduje.
Str»»ji iu tovarne, jame in polja, železnice in parobrodi, delovna sredstva v najširšem zmislu. so dandanes kapitalistična last. Po vseh zakonih razvoja ni moglo priti drugače. Tako jc postalo, kak«»r j«*'nujno moralo postati. Vzporedno z raz-vojem dela iu njegovih načinov so korakali vsi drugi razvojni elementi, duaevui in gmotni; to je povzročilo, «la ne hi bil mogel nihče drugi kakor kapitalist v gotovih razinerih prevzeti modernih delovnih sredstev v svojo last: s tem pa mu j«* moralo nujno pripasti gospodarstvo.
Kapitalizem je neizogibna stopnjo v razvoju čhiveškc družbe. Ali samo stopnja je; kakor vsaka druga, se l»<» morala tudi kapitalistična organizacija «Iružhe umakniti novi. Odločil pa bo njen iieizgibni poraz tisti boj, ki vihra, o«lkar je mogoče govoriti o družbi sploh: Odločil ho razredui boj. ki še nikdar ui bil tako jas«»n, tako razkrinkan kakor v naših časih.
Interesi delavstva, ki se bojuj«* za svojo osvoboditev, so pravzaprav interesi človeštva. Boj proletariata jc /.gotovinska naloga in njegov cilj ne niotv biti mdn-na utopija, nobena fantazija, ampak* 1«* to, kar izhaja nujno iz razvoja samega. Proletariat jc navsezadnje le'orodje zgodovin«*. ki koraka po poti\h nujnosti. Socializem ne prc«lpisuje «lelavstvu «*ilj«*v, temveč mu jih le razo«ieva. Socializem ne modruje, kakšni smotri bi se »lali izunieti, «la hi bili čim lepši, temveč le »»zaničuje pota, po katerih s«* najbolje pride da ei-Ijcv. ki so neizogibni, ker jih določajo neizpre-iiienljivi zakoni razvoja.
Socialistična misel j«' stroga, neizprostna misel, ki s«- poraja iz trdih dejstev. Zat«» ne more poginiti, ne izginiti, ampak sc mora nujno krepčiti, čimbolj s«* bistrijo razmere, čimbolj s«' jači spoznavanj«' dejstev in pravih nasprotij v družbi. Nekdaj j«* bila to misel posameznikov, ki so razumeli razvoj, njegove p«»loge in njegovo pot. Cimdalje bolj pa postaja to ui*s»\l delavskih množic, ogromne večine človeštva, nekdaj tak«» slabe, da je morala trp«'ti vsak»» zužnjost, danes že.toliko okrepčane. da sc lahki» bojuje, iu vsak «lan pridobivajoče toliko moči, «la mora priti «lan. ko zmaga.
Iiisi niso imeli nikdar mačke, odkod »e je torej vzela- ln olmtala je žival v tisti ble«li svetlobi, sukljala r«p. bliskala z očmi in poredko je tibo mijavknila, kakor hi tožno vprašala nekaj. Mar-nulji se j«' vrezala obupnost v src«', ker s«' je spomnila. «la je slabo «»pravila velikonočno izpoved, k«» je pozabila povedati, «la je preteklo zimo pre-varila svojega moža /a «Iva mernika pšenice, kater»» je skrivaj prodala 'žitnemu prekupcu, denar pa potrosila za sv«»j prih«»ljšck. Žena sc je oh takem spominu s«»sedla groz«*, ker zdajci je mačka j«'la godrnjati tako čudno.
"Oh. Neža — antekrist . . . antekrist razgraja s svojo «Iruhaljo po vasi! Obžaluj svoje grehe in moliva!" tako je zakričal Maren, ko jcplsnil v vežo.
"Oh . . . tisto pšenico . . . saj veš . . ." jc ihtela žena.
"Kakšno pšenico meniš!" je poprijel, poza-bivSii drugih nadlog, živahno Maren. ko je bil zaslišal o pšenici.
- "Tista dva merniak. ki si ju bil p«>grešil po zimi ..."
' Kje sta, N«'/a? (lovori!"
"<>h. jaz sem ju vzela in prodala.'* i Dalje prihodnjič.)
Avstrijski p«»veljnik v Heljrriiilu jc Hal povelje,-Hn "nif prebivalstvo v Helaradn namo tri Hni jenti meso. Ti dnevi «o: Nedelja, torek in četrtek- Vse ontalf dni v tednu m«»rajo hiti mesnice r.aprtc. Oh teh dnevih f« tudi ne smejo klati »vinje izpod 80 kil. Kdor prekrAi to p«»velje, se kaznuje * globo 1000 kron, o«lnonno r. zaporom treh mesecev.
Srbi sc bodo morali od dne do dne holj navduševati za avstrijsko upravo.

ADVERTISEMENT
Avstr. Slovensko
UlUM»lttM M. Juutvli UMI
Bol. Pod. Društvr
lakorportraav U fdr»ti * IM « 4rfta?l Kaum«
Sedež: Frontenac, Kan s.
OLAVN1 URADNIKI:
Predsednik: MARTIN OBERZAN, Uox K. Mineral, Kuns. Podprcds: JOHN GORSEK, Hox 17y, Radley, Kana. Tajnik: JolIN ( KUNE, Bo* 4, Breeay Hill, Mulberry, Kaus. Blagajnik : FRANK HTAROlC, Box 245, Mulberry, Kans. Zapisnikar : Lol'IS BKEZN1KAR, L. Box 38, Frontenac, Kana.
NADZORNIKI: PONURAO JI RSK, Box 207, Radley, Kanu. MARTIN KOCMAN, Bo* 482, Frontenac, Kan». ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kana.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iovva. FRANK STICIN, Box 22G,/1Jcnny I/ind, Ark. MATIJA ŠKTINA, Box 2J, Franklin, Kan«.
POMOŽNI ODBOR: WILLIAM HROM K K, Box 65, Frontenac, Kana. ANTON KOTZMAN, Box 514, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od 10. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati gl. tajniku. — Vse denarne pošilja t ve pa gl. blagajniku.
Prirodno bogastvo Poljake.
Benetke v vojnem času.
La vedova rezina del mare, "kraljica vdova morja", nazivajo Italijani Benetke, da izrazijo melanholični čar preteklosti, ki sniva na palačah oh "Canalu grande" in po ozkih ulicah (calle). Cente so kakor pajčevina umetno razprežene nad zajedajočimi se vodnimi žilicami in treha je precejšnje vaje, da se jih more docela poznati in prehoditi.
Iz posameznih zasebnih pisem švicarskih trgovcev, in po italijanskih časopisih, ki se vedno bolestno povra-čajo v svojih poročilih na umetnine, ki so baje v nevarnosti pred avstrij-sko-ogrskimi letalci, se da napraviti popolno mozaično sliko zunanjosti Benetk v vojnem času.
Štirinajst dni po napovedi vojske je. nudil beneški kolodvor pria.r be-gajočega prebivalstva. Ure in ure so oblegale cele družine oddajalne prostore /a težko prtljago. Vsak trnutek ho priveslale gondole, naložene s košarami, kovčegi in z raznovrstnimi, bolj slabo zaprtimi predmeti, ki so jih podedovale družine in kojih vrednost bi v boljših časih razvnemale ljubitelje umetnosti. "Vaporeti", ti mali par-niki, ki so prepreljali tako hitro potnika za 10 eentezimov od Markovega trga do kolodvora, so skoro vsi prenehali voziti in stari, poč asu izumirajoči "gondolieri" se lahko srčno zahvalijo Avstrijcem, ki so jim pripravili ta izreden dobiček. Kakor silno so Ščuvali beneški časopisi na vojsko,
ti"—le mestni uradniki doli na procesijo razjarjenih žensk. Švicarski trgovski potniki, ki o tem poročajo, so poskusili ponoči zapustiti Benetke, da bi se umaknili vrvenju odpotujo-čih družin. Toda, tudi ponoči je bil "Canal grande" prenapolnjen z gori-1 dolami, pa ne z onimi gondolami, ki so kot ptica ponesle zadej /.u tremi* harčicami z godbo mlade poročence in nemške študente ter profesorje ob j počitnicah pred Grand Hotel k vsakdanje serenadi, temveč prenapolnjen je bil s tovornimi gondolami, v katerih so vojaki in muzejski uslužbenci v zabojih in z železom okovanih skrinjah odpeljali mnogo umetnin iz Benetk. Po tej poti je šlo že več Ticio-novih umetnih del, najboljših Tinto-rettovih iz Fran, ravnotako najdragocenejši rokopisi "Biblioteke Nacionale Maricana", kot pravi "Corriere della Sera". Ponoči se je privleklo tudi lesni materijal in poščene vreče, da bi tako krili v zgornjih galerijah Sv. Marka mazaične slike ter obloke in v "Galerii delle belli arti" glavne slike.
Ponoči so ugasnjene v zasebnih hišah vse luči. Iz velikih restavracij He svetilka brleva luč; to so sobe ranjencev, ki ho bili tu notri prepeljani od soške fronte.
Čudovito razlita mesečina, ki se v Benetkah kot nikjer drugod tako čarobno ne spaja z izhlapevajočimi meglicami lagun v svetlobni pajčolan, prav posebno učinkuje in umetniško
Poljska je po svojih naravnih zakladih zelo bogata, Njeuo velikansko bogastvo je menda ravno povzročilo, da so ne njeni potr.cšni in nesramni so»edje kot psi vrgli nanjo in si jo razdelili.
Poljska zemlja je zelo rodovitna in poljska "zlata pšenica" je znana po celi Kvropi.
Dalje je Poljska tudi zelo bogata lesa, katerega so se Nemci, odkar ho gospodarji skoro cele Poljske, dobro posluževali, in sicer na najbolj nepošten način, ne da bi gn lastnikom plačali, ne da bi lastniku sploh vprašali, ako ga smejo vzeti.
V	poljski zemlji ho velikanski zakladi rudnin, njih vrednost se ne da skalkuliruti.
Oljnata polja pri Borislavu in Gor-licuh v Karpatih so bila nekoč sve-tovnoznana. Za ta polja so hc bile mnoge vroče bitke med Rusi in Avstrijci, mesto (.orlice so bile skoro do tal porušene.
Premogarske in železne jame blizu Dombrove.na Rusko Poljskem, skoro direktno severno od Krakova, so zdaj v rokah Nemcev. Stroje,ho deloma uničili, deloma odstranili in vse delo v teh rovih počiva.
V	Poljski ni najti niti /lata, niti srebra, toda veliko večje vrednosti kot bi bilo zlato ali srebro, je velika in znana solnuta jama v VViclirzki.
To mesto ima <5500 prebivalcev, nahaja se v Galiciji, nekoliko milj vzhodno od Krakova, ob Krakov-Lvov železnici.
V	tej jami se že koplje sol nad tisoč let, toda človeku se zdi, da je jama popolnoma neizčrpljiva.
Njeni rovi so dolgi od vzhoda proti zahodu povprečno 3H00 metrov ali okoli 4000 jardov, od juga proti severu merijo pa povprečno 1,200 metrov; globoko so pa dozdaj skopali približno 280 metrov.
Tri vrste soli se tam kopljejo, namreč neka zelena, ki je zelo nečista; potem takozvano "spiž", ki se dobi globoko v zemlji v kristalni obliki; tretja vrsta je pa zelo fina, katera se dobi že v glohočini 120 metrov, namreč takoj pod plastjo zelene soli.
Sol ne dobiva iz zemlje z nekim posebnim orodjem ali pa s pomočjo eksplozivnih tvarin. Sni dobivajo ven v celih skalah, katere potem razdrobijo in jo spravijo v posebne sode. Velikokrat tehtajo skale od 5 do 0 stotov.
V	VVieliezki je pod zemljo v: e polno kurioznih podzemskih palač, potov, galerij, kapel in sličnih naprav, od katerih* slave mnoge vsled svoje.kra-
sote in nenavadnosti. Zrak v vseh teh prostorih je nenavadno čist, mil in
zdrav.
Te naprave so razdeljene v tri razrede, namreč v pradavne, moderne in janinske, katere )e napravil kralj Jan Sohieskl. Vse te kapele in palače, ako
se morejo tako imenovati, so zvezane s poti, ki so obokani z močnimi ska-lami, katere so podprte z debelimi skalnatimi stebri.
Neki prostor je napravljen za kapelo, katera je poHvečena svetemu Antonu; vsi okraski, kakor kipi in druge stvari, so vsekani v skalo. Dalje so velikanski podzemski prostori, ki so na čast raznim kraljem; tudi v teh prostorih so iz skale izsekani razni kipi, ki predstavljajo oaebe, kateri na čast je vse to posvetno, dalje, ki predstavljajo njegova velika dela itd. V enem takih proHtorov je vsekan v skalo kip Avgusta 11. v človeški velikosti.
145 metrov globoko pod zemljo je jezero čiste vode; imenuje se Przykos.
Tekom časa je bilo v jami več požarov, ki so povzročili velikansko škodo. Leta 1644 je povzročil požar, da je izgubilo več delavcev «voja življenja. Teu-a ognja niso mogli pogasiti celo leto.
Leffi 1809 je W'ieliczko zadela katastrofa, ki je grozila, da bo uničila j celo jamo. V rov je pričela namreč dreti voda, najbrže iz Vinle, ki je v 'kratkem napolnila vso jamo. Junaško delo in izvrstno inženirstvo je pripomoglo, da se je rov rešil.
Druga poplava se je prigodila leta 1 lK7i>. toda takrat so bili na tako nesrečo /.e bolj pripravljeni, vsled česar in bilo toliko škode in voda se je veliko laže ustavila kot prvič.
V	se ceste in galerije v rovu so dol-ge okoli 03 kilometrov.
V	jami je vedno zaposlenih okoli tisoč ljudi, ki producirajo letno povprečno osemdeset tisoč ton soli, katera je vredna okoli osem miljonov kron.
VVieliczka je zelo starodavna. O nji se pripoveduje mnogo legend in pravljic.
Ljudje, ki delajo v jami, vedo o vsakem prostoru kako izmišljeno povedati.
Prebivalstvo v mestu in v okolici je na svoj Zaklad zelo ponosno.
U ieliczka je zakladala s soljo skoro vse narode v Kvropi za več kot tisoč let. Ta jama je Poljski dražja kot tisti miljoni, ki jih vsako leto poljski delavci spravijo iz jame. To je nekaka poljska zakladnica. .
Nočne sličice.
, Neki ljubljanski list je poročal iz bojev ob Soči:
Noč je vedra in sveža, mesečina je tako sijajna, da moreš ob njej pisati domov. Pismo, v katerem naznanjaš, da si iiv in zdrav in da hrepenift po pogovorih s starimi znanci in po topli domači hiti. Nekaj ta sili k premišljevanju in razglabljanju o srečni bodočnosti. Toda rožnate fantazije se nazadnje zlijejo v strahotno grupacijo boja in potez, iz katerih He ti zdi, da razpoznavaš krčevite trzaje Iaiokona in brezpomočno resignacijo Niobe. Na odru, ki je urejen za "Romeja in Julijo", besni neukročeni vihar "Kralja Lear a".
Že nekaj ur pustošijo italijanski br-zontrelnj topovi po kraških gričih. Otvorilo se je devet koncentričnih krogov Dantejevega "Pekla" ter bruhajo ognjeno lavo po Hivem kamenju. Iz modrega in rumenega plamena He dvigajo oblaki mračnega dima in h turobnim velom ovijajo doline in vrhunce. Zapri oči in zdelo He ti bo, da na tisoče Ciklopov s težkimi sekirami udarja na stoletne hraste in debla se rušijo z bučnim hrupom na tla. A potem se vsi zvoki združijo v en sam nepretrgan zvok. Kakor bi po dolinah vreli, kipeli, vršali, grgali in sikali žareči vrelci.
Vojaki Čakajo na svojem mestu, ne umaknejo se niti za ped nazaj. V peklenski simfoniji se ne slišijo vzdihi ranjencev, na mrliče se pa nihče ne ozira, ker zanje itak ni več pomoči na tem svetu. Iz onele nižine bo Hkoraj prišel sovražnik in morda se bo v teh zavetjih razvila borba na življenje in smrt. — Se-li more reči, da naši fantje sovražijo svoje protivnike? Ne, po-milujejo jih. Težko jim je pri srcu ob misli na ono bedno, nahujskano množico, ki je zapeljana po frazah rimskega imperija, od katerega bi pa imelo korist Hamo nekaj italijanskih kapitalistov in vladodržcev.
Žična ovira je razdrto, jarki so od-zunaj precej poškodovani. Sovražni topniški ogenj postaja slabejši, znamenje, da se sedaj že vzpenja po bregu pehota.1
Naš reflektor odkriva doli v redkem gozdičku žive sence. Topništvo z boka udarja po njih. Moštvo meče iz kritij svetilne rakete in polagoma strelja. Italijani Se ne dado zmesti. Vedno se jim pridružujejo nove kolone in
živi klopčlč se vzpenja viče In vile. Žaromet in svetilne rakete izpremt-njajo noč v dan. Bevskanje navadnih in strojnih puAk postaja vedno močnejše. Dvajset korakov pred raztrgano žično oviro He dvigne prva sovraina rojna vrsta na jurii. "Avanti! Savo-ja!" Kakor ognjene kače jim sikajo pod nogami mine, v zrak lete ognjeni l^ameni in krvavi udje človeikih teles. V hipu se javljajo tudi druge vrste. Strojne puške kose kakor burja. Vendar pride do borbe z ročnimi granatami. Nekateri napadalci se priri-nejo celo v kritja, toda ne vrnejo se več iz njih. Od tisočev mož jih udari kopčno nekaj sto v beg. A tudi nje Je na umikanju razredčil pehotni in topniški ogenj.
Kasno ponoči je zavladal na bojiftču mir. Tu in tam še plane kaka raketa, zaprasketa kaka puška, zasveti reflektor. Italijani ho se umaknili v svoje zakope, pobiti, izmučeni, izkrvavljeni. Inteligentnejši si pač mislijo: čemu ta krvava borba proti našemu bivšemu zavezniku, čemu vedno nove hakatom-be človeških žrtev?
Tako poroča "Slovenec". Nam se pa zdi, da mislijo kaj podobnega tudi "inteligentnejši" na drugi strani, morda tudi na — avstrijski.
Ker je bil letos izvoljen Wilson, ni treba misliti, da ne bo več volitev v Ameriki.
Verovati v Boga ni nič grdega. Ampak odkladati svoje grehe na božje rame je pač nekam predrz-
no.
Vse, kar je, je po božji volji —-pravijo. Torej tudi vsaka lopovščina. Bog mora biti res zelo potrpežljiv.
John P. White, predsednik "U-nited Mine Workers", je izjavil, da je prišel čas za skrajftanje j dnevnega dela v rudniAtvu na 7 i ur. To zahteva zlasti vpeljava mašiti. Strinjamo se s leni nazorom. A koliko lože bi se take zahteve s strokovnim bojem dosegle, če bi bil minimalni delavnik sploh zakonito določen?

žak" in -manj "otročji". Zdravniška	stih o pričeli proti takim osebam ka-
znanost je dokazala, jla je veliko Ste-	Žensko nastopati.
vilo slaboumnih, jetičnih in epiteptič-	--
nih (padavičavih) tako nesrečnih le	\mcriski kongres se je zopet
radi prezgodnjega pitja alkoholnih pi-	Delavcem priporočani, da
ravnotako bridko je moralo občutiti	stopa v ospredje, kar se izraza le na
začetkom prebivalstvo trpljenje voj-	slikah beneških slikarskih šol. Toda
ske. Polovica velikih restavracij ob	niti enemu samemu nemškemu mlade-
"Canalu grnnde" kakor tudi na "Rivi	mu parnu ni usojeno uživati v svojih
degli Schiavoni" je propadlo, najmanj	medenih tednih pri Hilnem kipu juna-
polovica pa jih je moralo odpustiti	ka Colleoni čar mesečne noci... . Si-
svoje osobje. Sredi rnaja je bil ob-	cer pa je tudi Colleoni pokrit z vrečo,
činstvu prepovedan dostop na "Lido"	Ce bi vedel hrabri vojskovodja, kaj
kot vojaški operacijski bazi, dalje je	so počenjali njegovi rojaki v tej voj-
bil zaprt začetkom junija kot žafran	ski, bi nasul k vreči še pepela.
dragi "Hotel Kxcelsior", kjer so se	—-
prejšnje leto še zabavali razni princi Razvoj in polom srkak« industrij«, iz rodbine Savova v skrupolozni in- "Pester Lloyd" prinaša daljši čla-
ternacionalni družbi, koder je nemi-	nek od svojega belgrajskeira dopisni-
selno govoričenje povečalo vsak dru-	ka. V članku se priznava lep ra»voi
žabni dogodek.	srbske industrije pred Časom, ko je
Domačini prav nazorno popisujejo,	monarhija na,, vedala vojno Srbiji,
kako so udarjale avstro-ogrske bombe,	V bankah je ležai večinoma domači
in kako se je kmalu nato vzdignil po-	kapital, pa tudi tujemu kapitalu so
žar sem do arzet.ala. Nekaj bomb je	!»>•« !><><! gotovimi pogoji vrata odprta.
jač. Alkohol zastrupi nežno telo, uničuje nežne tkanine mažgan in mozga, vpliva slabo na srce, ledvice, jetra in želodec itd., provzroča živčne slabosti. Posledice navadno ne pojavijo takoj, ampak strup počasi deluje, da se vleče slaboten in leta.
se zanimajo za njegovo zborovanje. t» važnih rečeh bomo p >ro-
eali.
V Pittsburghn je zonet nekakš-bolehen roti dolga no jugoslovansko zborovanje. Poročati pa ne moremo o tem "epo-hulncuujjngodkuNaš poročeva-BoIff«r»Le vrat«.	lec liani piše, da se mu zdi preve-
, Bolgari so zelo napredni, vendar je lika potrata kupovati salonsko ob-' pri njih *e vse polno vraž. V bolgar- |,.|.0 |in.7	črne Slik nje ga pa
skih \aseh ima prerokinja velikansko moč; zdravnika pokliče bolgarski kmet samo zato, da izve, kakšno bolezen ima. vse drugo opravi potem domača "bajačka", prerokinjo ali čarovnica.
ne puste tja. Tudi "Proletarcn" se zdi škoda denarja za to reč. Ampak prav imajo gospodje; lahko bi zahtevali naravnost frak.
padlo pri "S. Maria della Salute" v morje. Cmctnostni spomeniki so ostali nepoškodovani. Prav čudno je, zakaj so prebivalci, to je vsakdanji obiskovalci kavarne "Florian" pod Pro-kuracijAmi", dali duška v svojem veselju radi prestane nevarnosti s prepevanjem marseljeze in "zivio"-klici
Ironija usode pa je hotela, da se je ravno tedaj utrdil avstrijski in ogrski kapital v Srbiji. In raditega so se pojavili glasovi, da je srbska zemlja postala odvisna od omenjenega kapitala. C voz strojev je naraščal precej hitro. Rudarski proizvodi so narastli v sedmih letih" za 540 odstotkov. Piva se
Pravijo tudi, kar se nam pa zdi malo s-».i .i«' javna tajnost, da so Jogo-verjetno in e dogaja kvečjemu v naj-. slovatii v Ameriki sami mali kapi-zakotnejših vaseh, da si pomaga l-rnet talisti. \a zboru, kjer osnujejo še na drug način: zdravnikovega re-.,mvo kraljevstvo, vendar ne bodo cepta ne nese v lekarno, da mu pri- tp|.p|j ,iru|otariata in demokraci-piavijo zdravilo, temveč ga vrže kar j(., shvn |mvj aristokraciji! v kozarec, vlije vanj vodo in vse sku-' paj popije! Drugi pa recept sežgo in
pojedo pepel. Dnevi so nesrečni in DOBRO ZAVAROVAN LJUDSKI srečni, eni kakor nalašč za bolezen,	INTERES
drugi za zdravje. <*'e vidimo n. pr. 25. (Jntovo je v javnem interesu, da
pomeni to zdravje
se 1 ju letu oblaži st ra h pred ka-
francoski republiki zvečer na Marko- je toliko izdelalo, da se je lahko izva-vem trgu. Na italijanskega kralja, ki *alo. Tekstilna industrija je poskočila je gospodar "Prokuracij", dozdevno «a 150 procentov, ni nikdo mislil. Drastično popisuje v Mnogo tovarn se je dviknilo. To-nekem podlistku "Messaggero", kako ' varne za klobuke so mnogo eksporti-soglasje vzbuja pogled na zlato blišče- kale. Klavnice v Belgra.lu in Smede-čega angelja, oblečenega v sivo spo- revu so slovele, in v Belgradu je bila komo srajco, na novozgrajenem zvo-1 precejšna tovarna za kože. niku Sv. Marka. Podobne srajce no-1 O. sedanjem stanju industrijskih sijo tudi Sansovinove figure na "Log- podjetij je le malo, ki še obstoje. Mli-gietti", ki je zdaj nanovo postavljena ™rska industrija skoro popolnoma in združena z zvonikom; «la, cejo ve- miruje. Le en mlin dela v bližini Bel-likani pri glavnem dohodu k doževi »rada, toda za vojne svrhe. Pivovar-palači so tako opremljeni. Najbolj ne prenehale z delom. Tovarna za tragično je. ker so izginili štirje po- klobuke v Belgradu je še zaprta, a tlačeni bronasti konji nad Sv. Mar-loP"j«. v n*kaj mesecih prične z kom, ki so nekdai krasili Neronov 'lelom. Tovarne za kožo vse počivajo, slavolok, potem Trajanovega v Rimu. Tekstilne tovarne so zaprte razven pozneje Konstantinov hipodrom' (dir- «ne v Užici. kier hc dela za vojne kališčel v Carigradu. Dož Dandalo potrebe. Le v Belgradu se izueluje ne-jih je dal prepeljati I. 1204. v Benet- kaj salam in klobas,c. Ceglarne poke, leta 174*7. pa jih je zopet Napo- polnoma počivajo, ker ni delavcev, leon postavil na svoj "Are d* etoile" ravno tako fabr.kc cementa.
I t. julija ne smemo delati, > , , • i« . i _ i_„ -i \i„ .. • , ,. .... „ . kovost jo ljudskih zdravil. .Mnogo limo ob v«aki priliki. 15. ju- ,. ... . ,	,
ljudi je culo o vplivu sedanje voj- ¡
ne na razne medicine. Trmerjevo
in končno cesar Franc svečano prestavil v avstrijske Benetke. Doževo palačo oklepa zdaj na .1 m. visoko ti-dovje, da varuje dragocene marmornate stebre, (iolobje s trgn Sv. Marka posedajo po samotnem prostoru. Nihče jim ne potresa koruznega zrna iz običajnih ovojev za 10 eentesimov. Benečanke pa hitijo čez Markov trga dalje zadaj k "Palazzo del podesta", k mestni hiši in besne molijo že četrtič svoje prazne lonce gori k županovim oknom. Toda mesto župana so zaničljivosgledali—tako pravi "Avan-
(>d domaČe industrije je ostala tovarna za milo, ki je pa v vojni rcžjji. Za tovarne tobaka, žveplenk, cigaretnega pV pirja niti misliti-ni. da bi se odprle.
Alkohol in otroci.
Ni je bolj žalostne prikazni na svetu, kot če otrok pije opojne pijače, in ni ga večjega sovražnika otroka kot je tinti oče in tista mati, ki otroka sili, da pije pivo, vino ali celo žganje, čc-ravr.u dobro ve, da otroku prav za prav nobena teh pijač ne did, ampak se le sili, češ, da je potem bolj "mo-
marca štorkljo, vse leto.
sicer zbolimo ob vsaki pril lija ne smejo otroka kopati; če gn kopljejo, ga zapišejo smrti! Posebno
nevaren je 15. julij novorojencem. 14. Ameriško Grenko Vino ne spada avgusta moramo jesti česen, da se za- »»cd zdtavila, katera dosega uni-varujemo proti mrzlici. 14. oktoprn « njnčn pest sedanje vojne. Nje-nikjer v Bolgariji ne delajo, iz strahu, gova formula je bila predložena da ne bi znoreli. 4. decembra prižgo m vla la Združenih držav v Wa-pred jedjo sveče v « hrambo raznih s|,j„gtonu, D. C. jo je potrdila ter.
bolezni. Sveče gore tudi ob rojstvu. ,M|,d,rila.Izdelovalce se mora stro-j
Splošno zdravilno sredstvo na deželi	. • «. .
, .	, • ,	go ravnati po njej. \ sako naj-
ie se sedi»! puseanic krvi. v saka va^	,,».-,•• • im
,. . ^	manise posa Ima fije 'In izpridilo imr svojeira nio/.a, ki opravlja ta po- »	J	1
sel; \rasi .,,», je po p.t Z vd.ko vne-	I"'1'.ml«... Tri.ierp-v laboratorij 111- ¡1,
mo vlečejo svojih pacijentom kri iz	»»«.'» nikakršnih preglavic radi se-
telesa, marsikoga res kmalu ozdra	.dan je vojne, ker zaloga prvovrst-
vijo "za vselej". Leta 18K7. so izdali	nih zd^Lvilnkih grenkih rastlin
posebno postavo proti tem krvoločni-	jj, ¡/brano čistega vina več kakor
kom, a večkrat le malo pomaga. Seve-	zadošča. Vsem morebitliostitn se da moderni čas polagoma sani po- m,0/¡n, ¡,, Mn stroške prišlo v o-
pn,Nl'a'	kom. Trinerjevo Ameriško Gren-
.... , . .	ko Vino čisti ženice in čreva, po-
vojna in vfdf icvanje.	.
Izdelovalci vojnega materijah» niso	«peNiije prebavljnnje. po-
edini, ki delajo Vekom vojne velikan-	vrača slast m krepi živce m telo.
ske dobičke, temveč se neki druiri.	Cena <*>. Po lekarnah. Kako-,
namreč vedeževalci ali prerokovale!	vosi vseh drugih Trinerjevih zdra-,
usode. Vsi vedeževalci in prerokoval-	vil (Linimenta, Cotigli Si»dative
ci, ki so bili pred vojno že vse upanje	j(l| ) j,, prnv takšna, kakrAnn je1
izgubili, da bi jim njihov posel prina-	,|¡j|| pn.j >los Triner, izdelovntelj-
šal še kakšnih dobičkov, sn postali	komist, i:u:M;u[i s. Ashland Ave ,1
zda i zopet aktivni ói njihov "busi- .	...
„ ..'	... . . ,, w i	( In-eago, III. Pišite nam v svoji
ness jim nese velike dohodke. Neka	7 ;
ženska je izjavila, da ima v.ak dan	mnterm»č,rit. V slučajih, v kate-
kakih deset žensk, kfr pridejo k njej,	"I' 111 treba osebne preiskave
da povpra .1jo, kako je z njihovimi	V am da naš -zdravnik prav rad j
možmi, sinovi itd. V nekaterih me-	svoje nasvete in navalila. Adv.


AmeriiKt DruzififKj
Koledar
ZA LETO 1917
Koledar, ki se je zadnji dve leti splošno priljubil slovenskemu eitateljstvu v Ameriki, bo tudi letos skrbno urejen, da čimbolj ust reže našemu delavstvu in občinstvu sploh.
Vsebina je sledeča:
Ob žetvi; slika. — K. K.: let i» v; peaem. — Letni koledar. — Mesečni koledar. — Stoletna pratika. — Letna kronika. —- Zedinjene države. — Razmerje med Mehiko in Zedinjenimi državami. — Inozemstvo. — Kvropska vojna. — Anton ASkerr: slika. — Kngelbert Oangl: Krvavi Krst; pesem. Zofka K vedrova T Zločin; povest. — M. D.: O darviniemu. — K. Kristan: Po neustavni poti; pesem. — Ivan Molek: Nevtralni Amor; šala v enem dejanju. — Kako so nastali kontinenti. —» Anton Funtek: Koraki nad mano; pesem. — Na pot v Mehikol — E. K.: Pravica; pesem. — Milan Pugelj: Potnik; črtica. — Pod puško! — Zad» nji trenotki Oaponovi. — K. K.: Ludlow; pesem. — Anton Verovšek. — Maksim (lorkij: Pesem o sokolu; črtica. — Cvetko dolar: Rojstvo; pesem. — France ftavs: Andrej Klemenčič; življenjepisna črtica. — Jole Zavertuik: Od jadrnice do nadoklopnjače; ra/.prnva. — Submariaka preko oceana. — Oton Zupančič: Hi! ... — J. Howard Moore: Odkod izvira verat — K. Kristan: Odločitev; črtica. — Oil prve do druge Inter-nacionale. — J. Ambrožič: Rešeni; črtici«. — Suženjstvo v Jukataau. —-Napoleon in njegovi sorodniki. — Južno ameriška odkritja. — Socialistična Idrija. — Smrt znamenitega kemika. — Frank Petrič: Socialistična stranka Amerike. — Jugoslovanski socialistični klubi. — Mednarodna mladinska organizaciji). — Statistika; raznoterosti; oglasi..
Skoraj odveč nam je naglašnti, da bo koledar tudi
bogato ilustriran.
Slik Stejo čez 00. Me<P njimi so slovenski pisatelji Aškerc, Cankar, Zupančič, Levstik in drugi, portreti odličnih socialistov, učenjakov itd., slike, ki so v*zvezi z letnimi dogodki, alegorije, zemljepisne skice i.t.d.
K^oledar bo trdo n)ezan.
Znano je, da se je papir nezaslišano podražil. Tudi cene drugih tiskarskih potrebščin so močno poskočile. To je zadelo celo bogate časopise po Ameriki, tako da so podvojili naročnino. Vlada sicer preiskuje razloge podražitve, atnpak vsa ta preiskava praktično ihč ne pomaga. Draginja oslaja. Tudi mi se ne moremo izogniti temu udaren. Cene na tiskarskem trgu določajo tudi ceno naše izdaje.
Letošnji koledar
HJelja nJexan 50c
V tem je všteta tudi naročnina za vse Zedinjene države.
Ker moramo naklado določiti po naročilih, naj ga vsakdo, kdor ga želi,
taKoj naroči.
Vsakemu sb vensketrpi delavcu bo pozneje žal, če ostane brez njega. Ne odlašajte torej naročila, da ne pridete med
tiste, za katere bo premalo koledarjev.
, i
Naročila spre|ema
tholetahec.
400S W. 31st St.	Chicago, III.
PROLETAREC
LIST ZA INTEEEüK DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VS4 ki TOREK.
-— Las to i k ta iidajatalji —'
tfitiiiiviiiki delink! tiskovna di Hiba
v ¿kici|i, Minis.
Naročnina: Za A m triko <2.00 za celo loto, $1.00 za pol leta. Za Evropo 92.10 ta celo leto, $1 26 sa pol leta.
Oglasi po Jo govor u. Pri spremembi ktvalifim je poleg novega natnanih ^^^ tudi stari naslov._
GImiU iW*wuIi« «riuiiiMii« JmimI. — «mUNiIUm mu v Ameriki. —
Vso pritožbo plode nerednega pošiljanja lie ta in drugih nerodnoeti, je poftiljati
predsedniku družbe Uan MoUk.. 4008 West 31. Street, __Chicago, 111.
PROLETARIAN
Owm^ «ad pwbU*k«d mvrr TmmI»i kjr
Siutk Sililo Worimin's Pubiakinc CinpaRf Ckiarigi, Mlimii.
Subscription rate«: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half year. -:- -:- »:« •:•
Advertising rates on agreement.
brezusp/šnost, in praksa potrjuje to. V Chieagi je ituela tudi organizacija Industrial Workers of the World svojo konvencijo. A njena brezpomembnost se je čutila na vseh koiicrh in krajih. Nihče se ni zmenil za to zborovanje; ua javnost ni napravilo niti naj-manjšega v tisku; bilo je tako neznatno, da je kongres «Jugoslovanske Kocialistične Zveze impo-zanteu parlament v primeri z njim; njegovi zaključki, sprejeti uved štirimi stenami, ostanejo tudi v svojih rezultatih večinoiua«| med štirimi stenami. Vsakemu uepristanskeimi opazovalcu' je jasno, da pridobi taka organizacija lahko tupataui nekolika članov, da pa nikakor ne more postati tekmivalka A. K of L. in še manj more pontati "organizacija aine-j riškega delavstva."
Vzrokov ni iskati le v tem, da je 1. W. W. organizacija nejasnih načel in ciljev, da se poslužuje metod, ki jih veliko bolj narekuje strast, kakor razum,* da ae ziblje med anarhizmom, socializmom
in sindikalizmom, pa nikdar ne ve, kam naj bi se definivno nagnila. Vse to aeveda učinkuje, tla ne more pritegniti mase delavstva k sebi in da večinoma tudi pri dobljenih članov ne more obdr-V Baltimore sc je končala 36. ,žati. Toda če «bi kdo poizkusil kani
Fordov kapitalizem.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
4OOS W. SI. STREET CHICAGO. ILLINOIS
PO KONVENCIJI A. F. oí L.
Do nebes so sc dvigali «lavo*pevi, ko je veliki
človekoljub, pacifist in reševalce socialnega vprašanja Ilcjir.v Ford naznanil striuečeiuu svetu, da bo plačeval delavcem nujmaujc po pet dolarjev na dan. Vsa Amerika jc pisala o tem tu tudi vsa Ev-ropa. Onkraj morja je bilo Ntrmeiije še nekoliko večje, ker preračunavajo tam dolarje navadno v franke, marke in krone, pa se na ta način Fordove plače še neskončno povečavajo. Seveda ne misli skoraj nihče na to, da ne dobi delavec v Ameriki obleke za dvajset kron in da je sploh za večino potrebščin dolar v Ameriki v normalnih časih komaj toliko vreden, 1'olikor tam goldinar.
Pisanje o Fordovi reformi je bilo različno. Večiuu kapitalističnih listov ga je strastno napadala, češ da daje slab zgled in dn bodo delavci tudi v drugih podjetjih zahtevali enake plače. Od korporacij najeti pisuni ho se zaletavali tako daleč, «la je postajalo kar smešno. Trdili so, da pomenijo take plače polom vse industrije, da bodo izdelki morali postati tako dragi, da jih ne bo nihče več* kupoval, in š«' druge podobne neslanosti.
Drugi so slavjli Forda kot rešitelja družbe. Delavci, ki bodo dobivali po pet dolarjev na dan, bodo mOVali biti zadovoljni, iudustrijalnega nepo-koja ne bo več, štrnjkov bo kunec, delavei ne bodo več potrebovali bojev ne organizacije, in socialno vprašanje bo rešeno.
Ta način prsatija ni bil nič manj smešen od prvega, Iu človek bi s.- bil res lahko od srca smejal, če tu» bi bilo - delavcev, takih delavcev, ki so verjeli, da se jim res odpira raj na zemlji in da se
m venci ja velike organizacije A- j najboljšo strokovno organizacijo ^ ^^ |m.taka|o ,u|l,u m	|lotokih kjer
erican Federation of Labor. Mi i* Evrope presaditi v Ameriko, bil ^ hm|(i <|aja|r Kordov|i pla¿e> napram tej ^ organizaciji doživel z njo enake izkušnje ka-1
imamo
pomisleke in ugovore, katerih nik-	kor I. W. W. dar nismo tajili. Toda vsa naša- Obstanek A. F. of L. jc sam na I
nezadovoljnost a taktiko in nače-	tako močan faktor, da mora
li federacije nas ne -more tako	v razmerah, kakršne so, vsak kon-
da se kaj doseže, ako se kaj ob-	kurenčni poizkus ostati breauape-i
stanek in njen pomen za ameriško	šen. Ona ima s svojo velikostjo delavsko gibanje. Fanatiki, ka- j privlačno moč, katere ne tnore no-
terih se zlasti v tej deželi ne	bena nova, takorekoč z ničlo za
manjka, se zelo motijo, če mislijo,	čenjajoča organizacija prekositi |
dda se kaj doseže, ako se kaj ob-	ali pa celo uničiti. Drugače bi
stoječega enostavno prezira. Ni	bilo, če bi na primer socialistična,
dovolj, da se pravi? "Delavci mo-	stranka štela tri ali pa vsaj dva
rajo biti taki in taki", ampak tre-	miljona rednih članov, pa bi sa-
ba je predvsem spoznati, kakšni	ma ustanovila strokovno organi-
so delavci. Do tistega, kar bo, se	zacijo. Toda kako bi lahko bilo,|
pride le od tistega, kar je. In s tem, da se pravi: "To, kar je, mi ni všeč", ni še prav nič opravljeno. Tisto, kar ni všeč, ne izgine zaradi tega, ker mi ni všeč.
Ves focializem se pričenja s spoznavanjem obstoječega. Pridigarji, ki znajo le rohneti zoper to, kar je, rm izkazujejo delavstvu računati z njimi, nobene resnične usluge: njih delo: Ker je American Federation of je enako tarnanju solzarjev da je I^albor delavska organizacija, je I
če bi bilo to in to, je opravek fan-tastov. Kar ni, ni, tudi če bi bilo lepo. A F. of L. pa je, in je velika in iimčna, in njeni člani sodelavci. Ona še venomer raste in vse kaže, da bo tudi nadalje rast-1 la.
To so dejstva, in zato je treba
slabo na svetu.
Socializem hoče izpremeniti sedanje razmere. Air to ui njegov začetek. Njegovo prvo vprašanje se glasi: "Kakšne so razmere!" In ka«lar je našel odgovor, vpra-šuje dalje: "Kako so nastale te razmere? Kaj dela, kaj izpremi-nja razmere? Koliko vpliva imamo sami na te izpretnem-be ? Kako moremo porabiti svoj vpliv in kako ga povečati! Kain vodi razvoj in kaj moremo storiti, da nam bodo«*i razvoj ne lwt sovražen!" ('e se hočemo posluževati te me
glavno vprašanje, kako je mogoče iz nje napraviti dober instrument delavskega boja in napredka. Da mora biti to mogoče, izhaja že iz dejstva, «la je njeno članstvo delavsko. Kdor ne verjame, da postanejo ti delavci lahko ¡travi, dobri bojevniki za svoje interese, obupava na«l delavskim gibanjem sploh. Brez delavcev je vsaka delavska zmaga nemogoča; brez njih se ne nutre voditi nAben delavski boj. In če sc sod i o članstvu največje ameriške organizacije, da bo 'vedno
organizacija v Ameriki nima tako velikega vpliva na delavstvo kakor ona.
tode, edine, ki vodi do cilja, mo- nesposobno za pravo zastopanje ramo tudi A. F. of L. vpoštevati. | svojih interesov, kako naj hi sc te-Kajti na svetu je iti nobena druga ¡daj sodilo o popolnoma neorganizirani masi!
Razvoj v A. F. of L., ki se o-paža od konvencije do konvenci-
V m-iogih slučajih jc bil ta je, obsoja sam take črnoglede. Ta vpliv škodljiv. Ni dvoma o tem razvoj gre v smeri napredka in Ali če hi le stali ob strani in de- vodi, doslej sicer še počasi, to«la klamirali, da je A. F. of L. slaba gotovo v socializem. A če je tako, organizacija, ne bi s tem niti naj- tedaj so nepotrebne vse ideje o manje odvrnili ali zajezili njenega j razdevanju organizacije in o ust-
škodljivega vpliva. Razvijala 'bi se brez nas, in tembolj bi sc razvijala proti nam iu proti resničnim, interesom delavstva.
Anterican Federation of Labor spada med ameriške delavske razmere. Delavska organizacija je, četudi ne zastopa delavskih inte-re»«»v tako, kakor bi bilo treba.
varjanju konkure .ee. Trebi} je le rešiti vprašanje, Kako se more ta razvoj pospešiti.
Letošnja konvencija jc nedvomno pokazala, da sc res vrši tak razvoj. Ne bo nam prišlo na misel trditi, da je bilo zborovanje v Baltimore socialistično. Do socializma ima A. F. of L. še dolgo pot. Ampak vse jasneje postaja,
Njeni člani so «lelavci, to se ne
niofc tajiti. Njene uredbe so ta-] da vendar koraka po tej poti ke, «la imajo «lelavci lahko ves vpliv na njeno upravo, na njene boje. na vse njeno delo. Lahko ga imajo, če hočejo. Ako ga mi-majo, so sami krivi. Ako ta or
To pa ni bilo smešno, temveč žalostno. Kajti to j«' izpodje«jl<> bojevit ost delavstva v mnogih krajih iu j«* znatno preprečilo njegov napredek.
Ford jc ve«l«d, kaj dela. St«iril jc kapitalizmu večjo uslugo, nego so kapitalisti sami vedeli. Zna tint množino «lelavstva j«' odvrnil o«l razrednega boja iu s tem podaljšali življenje kapitalistične družin». Kajti konec te'družbe pride le tedaj, če zmaga zavedno delavstvo v za ved uc m boju in nadomesti kapitalistično družin) s svojo.
Ne pride nam na misel trditi, da je Ford hu-«lobnež. Mor«la ni niti vedel, kako koristi s svojo uvedbo kapitalističnemu -istemu. Morda niti ne ve, kaj j«* kapitalistični sistem in kaj je socializem. On ne bi bil prvi kapitalist, ki nima jasnih pojmov o teiu. Ali t«» sploh ui vprašanje, ker ne gre za to, če vedo kapitalisti, kakšni škodljivci človeštva «la so. ampak za 11», da so v resnici šk<nl-Ijivei.
Osebno spada F« .«1 najhrže tn« d blage duše. vsekakor pa med tatuaste. To je pokazal s svojimi komičnimi pacifističnimi eksperimenti, s svojim namenom, «la bo sprejemal «nlpuščene kaznjence v slu/.ho in še z nekaterimi drugimi rečmi. Ali vse tiči bas v tem, «la sc socialno vprašanje ne rešuj«1 z dobrim srcem iu z blagimi nameni, ampak da je za to treba socialnega znanja.
Fordovih pet «lolarjev j«' prineslo «lelaveent preklicatio malo koristi, ijajtnatije pa rešitve. Kapitalist, naj inu bo kakork«»li ime, ne daje nobene plače zastonj, in j«* v svoje.iu, kapitalistovskeni interesu ne more dejati. Tudi Ford .hoče imeti za pet «lolarjev «lela, če «laje pet «lolarjev plače; namreč ne za p«*t dolarjev dela po takem merilu, ki bi bilo pravično z «lelavskega stališča..Ce mu bo «lela ve«* jzdelal za pet dolarjev vrednosti, se bo Ford lepo zahvalil; kje bi ostal tetlaj njeftov profit? — On zahteva od dclavca za pet «lolarjev de4a po svojem merilu. In da ga Mohi, mora delavec za nekoliko v«-«'j«t plačo mnogo več delati, ('¡m več kapitalist «Inj«», tem več izmolze iz delavca.
(V bi hoteli Fonlovi proletarci nekoliko računati. bi lahko spoznali, «la niso «d» svojih navidezno sijajnih plačah nikakor na dobičku. Oni 'lobe nekoliko centov več, kakor njih tovariši v drugih tovarnah. Zato puščajo tem več zdravja v po«lje-tju, in kdor izmed njih bo umrl naravne smrti, si bo na smrtni postelji vsaj približno lahko izračunal, za kolik«» je bilo njegovo življenje okrajšan«) in.koliko svoje lepe plače je moral ziunsiti k zdravniku iu v apoteko. Br«'Z vsake težave si lahk«> izračuna, kako inora plačevati stanovanje. V Detroi-tu na primer ga je zelo težko dobiti; delavci, ki prihajajo o«l zunaj, ga pogostoma sploh na dobe in morajo v mnogih -luča jih /.«■ zaradi lega zapustiti mesto.
Ali ni v Dctroitu kapitalistov, ki hi mogli gra-«liti hiš«»? Ali ni sveta zanje? '
Kajpada! Denarja in prostora in inatcrijala j«* t«»lik«». «la bi se brez težav iz en«»ga Detroitta lahko napravila dva. To<la kapitalisti niso pa«lli na glavo. <> bi bilo stanovanj v izobilju, bi morala pasti stanarina. Ce primanjkuje stanovanj, sc pa vloženi kapital veliko bolje dbr<*tuje.
majhno vprašanje: Odkod naj I pridejo te simpatije? Celo tista j ljubezen, ki zasluzi to ime, je iuo-j goča le na neki realni potllagi.
v .. ,. , .	. . . . . ,_____. _ I Vsak iu«tž ne more ljubiti vsake
Kapitalisti, ki poinnozujejo svoje glavnice s j	*
• i xx • i i i	*	;,J sene ,vsaka mati ne vsakega otro-
tem, «la izkoriščajo «leluvca koiisumeiita, rucunajo i. 1
. ,,	• ti...: ka. Za spolno ljubezen je treba
vedn«) z njegovimi razmerami. Kar morajo delavci	■	... •• ....
,	.. . ,	,	... „ i u- „ ♦ v telesni organizaciji obeh bitij
kupovati, je vedno predrago. »Sistem skrbi za to,1	*	*	J
da mora delavstvo «lajati za svoje potrebščine več,
nego so vredne. Sistem ima moč, da tako ravna;
zato iiua politiko v svojih rokah. Toda tam, kjer
vidi, da iiua delavec kakšen cent več, so potrudi,.
tla mu vzame tudi tega. Tako «i je razlagati, daj^
tu«li v eni deželi— n. pr. v Ameriki — niso cene
povsod enake; kjer je zaslužek nekolik«» boljši, je
tudi draginja primeroma večja.
Ne pravimo, «la je vseeno, če zasluži delavec dva dolarja ali pa pet. Razlika je razlika. Ampak to je treba imoti pred očmi, da ni lioljša plača !
nekaj, kar se vzajemno privlači. \ Svojega otroka ljubi mati, ker je njeno življenje v njem. Simpatijo narodov zahtevajo tudi realno
Danes pa ni tuke podlage. V sedanjih ruzmerah ne morejo tisti, ki gospodujejo, pospeševati mednarodnih simpatij. Oni potrebuje-jo narode, ki so vsak hip pripravljeni, «la planejo «tlen po drugem
sama na sebi nikakršna rešitev; če ima kapital!-1*e. vzajemno mesarijo Ves se-zem toliko moči, «la vzame delavcu v denarju, v fi-1 d«nJ! Kve\ kar M *u l'r,Htev? C1" žičnih in duševnih silah toliko, kolik«tr mu daje,
' vilizaciji, je (trganiziran za kon-
ne more biti delavstvo niti z desetimi ali dvajseti- kurent,°' ,il1 ta ne "«tvarja simpa
mi dolarji ua «lan rešeno.
Tega nis«t vpoštevali tisti Fordovi delavui, ki so mislili ali pu še mislijo, da dosežejo s Fordovi-, mi «lobrotaini paradiž pred smrtjo. Njihova velika napaka je bila ta, «la s<» zaradi par dolarjev opustili organizacijo in boj in se s tem odrekli večji zmagi. Kakor Kzav Jakobu so prodali svoje, prvenstvo za skledo leče.
Naj Ih) F«>r«l dober, blag, mehak,'ali pa ne, svojim kapitalističnim interesom ni s pet«lolarski-mi plavil mi prav nič škodoval. Pač pa si je koristil.
Tinli njegov ti javne račune kratkim so bili objavljeni njeni izkazi za zadnje računsko leto in številke tega izvestja so zelo zanimive, tako da bi se tinli delavcem izplačalo, «la jih malo pogle«lajo, premislijo iu si potem na njih potllagi napravijo s«h1Iio o svojem pravem položaji».
tij, ampak nasprotja in konflikte. • \Vilson odgovarja indirektno, da prihajajo simpatije iz svobode.
Dotod je vse «loibro, ampak tu-j kaj se pričenja njeg«tva usodna zmota. On misli namreč, da je v Ameriki taka svoboda in da jo nevvvorška soha simbolizira. On
pravi:
"Z vsem spodobnim in iskrenim
spotšovanjetn <lo onih, ki repre-
...	.	. izentirajo druge oblike vlade ka-
»va družba mora po zakonu polaga- . . . w , , ..
, w . r.	, kor je nana, morda lahko pravim,
1 in razglašati svoja poročila. Pr«»d .	. . .	...
1	'«la mir tako dolgo ne iikore priti,
«lokler odločujejo o iLsmli lju«l-stva majhne skupine Ijiuli, ki ravnajo sebično."
Wilson misli pri tem na monarhije. V resnici se pa nanašajo nje-
! gove besede, na Ameriko prav ta-Dobiček «lružbe, ki nosi naslov Ford Motor k() kakor n& Avatrij0( Anglijo,
Company, je v tem letu znašal 59,9^4.118 dolarjev, \emi.jj0 a)j Rll1sijo. torej sk«iraj šestdeset iniljonov. Več kak«tr miljon dobička o«lpa«la na» vsak teden. S«*st«leset iniljonov bi bilo popolnih, če bi bila prodala le š«» šestin- j t^jenega miru. TodV ne mltočuje štirideset avtomobilov več. Izdelala jih je 508. (HM), iu prodajna cena je znašala 2<>6,867..'l47 dol 47c.
Da. «lokler bodo posamezne skupine odločevale, ne bo zag«»-
Sle^leče so nekatere številke poročila:
Avtomobilov je bilo iz«lelanih ."tOH.lKH). Avtomobilov je Islo prodanih 472,350. Cisti dobiček 159^)4,118. Kapitala ua roki $\2,550,771. Materijala v zalogi 895,434. Csliižbencev v «lomaVi tovarni .'14,489. Islu/hencev v vseh Potrditvi h tovarnah 49,870
li taka majhna skupina v Ameriki? Ne vladajo li tukaj Rockefel-lerji, M organi, Sehvvabi, Lovvde-jni? Soha svobode v nevvvorški Inki je ironija kakor bi bila v Pe-trogradu ali na Dumgu.
I)a s«' b«> moglo govoriti o svo-bfnli, morajo biti narodi materi-jalno svobodni. Ne le male skupine kraljev in cesarjev, ampak tu-«li male skupine kapitalistov morajo izgubiti moč, «la poženo na-
16,626
Cslužbencev, ki dobi^jo na «lan ali več r0(,,, /a SV()je intcrese v klavnico.
lil na vzajemnosti interesov se
Šest «lese t iniljonov dobička. Kdo ga je druž- j morajo temeljiti simpatije naro-
bi izdelal ?
Sukajte reč, kakorkoli j<> hočete, «l«t «Irugega
dov.
•Svciboda zagotovi mir. V tem i-
naloge ?
V Chicagi jc zopet policijski
zaključka ne morete priti, kakor da ao ga napra- Ina Wilson prav. vili delavci. Ročni in duševni delavci, ki jih zapo- Svoboda je mogoča le v socia-slujc družba. Kajti ta denar je dobiček. Obraba j	Tega ne ve Wilson,
strojev in kar bi sicer še prišl«) v jKtštev, je že od-
računano. Šest «leset iniljonov gre delničarjem v Medved se nauči plesati; kako žep, o«l tega glavni del F«tr«lu samemu, ker je on , da se ne bi delavec navadil svoje največji akcionar.
Po kakšni pravici? Kje je duševno delo, ki so ga vložili v jHxljetje? To opravljajo družabni inženirji, auperintendenti, knjigovodje itd. Koliko škandal. Policijski kapitan O'-so žrtvovali svojega zdravja za teh šest«lesct mi- Rrien jc obdolžen, da je proteži-ljonov? Nič. Kajti delničarju se sploh ni treba ral igralnice, tajne bortlele in p«)-hrigati za podjetje, kaj šele delati. Ves ta dobi- dobne čedne institucije kapitali-ček so ustvarili delavci. Koje bil Ford v Evropi, j stične «lružbe — aeveda za denar, napravi jat mir in vabit vojake iz zakopov, s«) nje-¡Ne bomo trdili, da je kriv, dokler gove tovarne delale, kakor če je tukaj. Njegova ne bo «lokazano, ali je ali ni. Am-odsotnost sc ni niti čutila.
Cegav h i »torej moral biti dobiček ? Pač tistih, i posebno čudnega. Hinavska mora-ki so ga napravili!
Kaj daruje Ford delavcem a svojimi velikimi »peSuje tajne brloge in tajni brlo-plačam; T, Nič! Šest<leset iniljonov jim vzame ¡ gj pospešujej«
s svojo «Iružbo v «»nem samem letu.
T«'h šestileset iniljonov jim lahko vzame zato, ker «bije po pet dolarjev na dan — izvzemši tiste, kat«'ritii daje manj. Ce jim ne bi dajal po i>et dolarjev, ne bi mogel toliko iztlačiti iz njih in nje-g«»v «lobu-ck bi bil manjši. Iz tega sle«li, «la ne «Ltj«» M '»rili plač zaradi delavcev, temveč zara-«li s«d>* m svojih delničarjev.
Ce bi delavci to sprevuleli. bi razumeli, da s«t v vsakem podjetju izkoriščani in da nimajo no-bericga razloga hiti zadovoljni z "lepimi" plačami.- P«»t «Mltod «b» pravice je dolga: In če jo hočejo kdaj uživati, si jo morajo priboriti z organizacijo in z bojem, katerega namen jo poraz kapitalizma in ustanovitev socialističnega sistema.
pak nič novega ne bi bilo. In nič posebno č mine ga. Hinavska mora-listerija, ki se širi po Ameriki, potuje tajne brloge pospešujejo graf t.
Mnogo, prav mnogo sc je govo- F. of L. «la se to vprašanj«» ne sine'«le, za katero s<» sklenili, da b«t od-rilo v Balthnore, kar nam niti naj- resa vat i z zakoni; sedaj je izvo- alej trajno razsvetljena. To bo go-manje ne ugaja. Sprejemali so sc Ijen poseben odbor, ki naj študira toto prav lepo vi«leti, le «la bo i-predlogi, ki ne morejo biti uobe- vprašanje, s čimer je priznano, «1A m«>)a to luč samo soha. Svoboda a-netnu zavednemu socialistu všeč.'se dose«lauja rešitev ne tnore sina- meriSkega ljudstva ae ne bo zaradi ganizacija ne nastopa tako, kak«»r Priredilo se je romanje v Wash- trati 7.11 r«'šitcv
l»i hib» za delavstvo najbolje, ni ington k predse«lnikn Wilsonii, ki Vse t « » s«» znamenja, «la se gib-
t«4ga nič lx»lj svetila.
Nava«la je, «la se prirejajo ob
s trm <l«»kazano nič «lruzega, ka j je bilo naravnost ponižujoče. Ali Ije. Socialisti, ki so člani orga-1 takih prilikah banketi. In na ta-kor da njeni člani, delavei, sami vse to «e jc lahko pričakovalo, | nimcije, morajo pa skrb«>ti, «la sc k«*ni banketu je imel predsednik še IK- razumejo «lovolj svojih inte- kajti hrast ne p<xlc pod prvim gibanje še okrejn a. T«'«laj pri«le Wilson bes«'«lo. Prilika je bila zc-
I tudi A. F. orL. tja, kj«»r 1»i morala h> iigo«lna, kajti o s v oho« I i s«* lah-
ti da rcem sekire.
Vražno jc pa to, «la so s«» nekateri lularci ž«- dobro I» p<rznali. (iompers je gt»voril o socialistih v čisto «Irugačncm tonn, kakor «b>-slej. Razni pre«ll*>gi socialistov
biti.
MIR IN SVOBODA.
ko ka i lepo deklamira. In to zna naš Wilson. Res j«» pa «la ni govoril le lepe bese«le, temveč je izreki»! tudi nekolik«! I«*pih misli. Ta-
resov in nal«>?.
Ker jc A. I . of L. največja «le-lavska organizacija v Ze«linjenih državah. e«lina strokovna organizacija, ki prihaja resno v poštev, "pa velja za večino ameriškega «lelavstva to, kar s«» more reči o njenem člatistvu. Naj je b«»sc«la pri-
j«»tna ali pa ne, resnično j«\ «la ve- Sklenjena je bilo protiiuilitari- je nesreča našega prczi«lenta, da žav, ampak s simpatijami ljml-čina ameriškega «lelavstva še ni- «tična resolucija, ki je skoraj pre- ima pogostoma krasne i«leje, katc stva." ma taaredne zavesti in jic pozna piasna iz resolucije socialističnih rim pa nežna vliti življenja. Te i Zh te tbcse«lc irrckamo pred4
yorškem banketu, smo sami . že nekolikokrat zapisali, in lahko bi sedaj koiKstatirali, da smo s pre«l-aednikotn «»nega mnenja ,če ne bi bilo malenkosti vmes, ki uničuje vse soglašali je. (Jrc namreč za to,' kaj «la je svobo«la.
Pogodbe «lržav niso nobena garancija miru. Gotovo da ne. Po-g«»<lhe se prekršijo, pogodbe sc raztrgajo. Včerajšnji zavezniki so današnji sovražniki. Niti tisoč-krat citirano in priporočano me«l-narmliio razsodišče ni noihcna garancija abs«)lt»tnega miru. .Tmli
Predsednik Wilson j<» zopet iz- k«» je «lejal, da «losežejo narodi j tako razsodišče more obstajati le
so'bili »prejeti. Vpliv socialistič- rc!»« l tukohiko z«lo resničnih be- mir le s svolxxlo; mir sveta ne na podlagi in\ernaeionalnih po-nih «lelegatov se jc očitno povečal. 'se«l, katerih žal sam ne razume. To1 !>«» zagotovljen s pogodbami «lr-jgo«lb, ki sc raztrgajo kakor bcl-
še svojih pravih potov.
(> je pa tako, te«laj je vsak poizkus ustanavljanja boljših organi
" '--rt Jr I
mednaroiliiih kongresov. In v deje vstajajo v heseilah, ne d Obe scdnikii na«c rejtubtikc vse pri
vprašanju osemurnega delavnika pa nikdar krvi in mesa.
je nastal velik pre«»brat.
Kakor je znano, imajo v new
znanje. Tako resnične so, da jih po«)pišo»»o-z ebema rokama. To,
l^y.b-i ie vel ialo za dogmo v A. yorski luki ogromno so Im svoho» kar jc «lejal Mr. Wilson 11a nevv-
Iz mnogih krajev prihajajo poročila o bojkotu proti raznim živilom. Ce nič «lruzega .kažejo te vesti, «la se «Irami med ameriškim ljudstvom vsaj nezadovoljnost. Tak bojkot še ni znamenje, da razumejo ljudje prave vzroke draginje in izkoriščanja sploh. Vendar je pa znamenje, «la se umika topost in «la postaja ljudstvo bolj sposobno za razumevanje vzrokov. To je prilika, ki bi jo morale, socialistične organizacije povsod porabiti. Razodeti je treba uiaaani, česar same ne vedo.
"National Association of Rail-way Employes" je poslala Wilso-nu zopd telegram s prošnjo, naj podpira kongresu podano peticijo, «bi se dovoli železniškim družbam zvišanje tarifov, zato da bodo mogle dovoliti osemurni delavnik tudi uslužbencem, za katere ne velja AdamsoUov zakon. Ta organizacija jc otrok železniških kompanij. One s«i ga ustanovile in člani te organizaciji* so res tak«» kratkovidni, da sc dajo izrabljati zoper svoje pošteno organizirane tovariše. Voditelji pa nis<» kratkovidn., ampak podli. Pri vsej ak« iji ne gre za to, «la bi se res osemurni delavnik razširil, ampak «la bi se preprečil z grožnjo povišanih tarifov.
gijska nev.tralnoat. Ampak simpatijo ljudstva zagotovc mir — pravi Wilson. In prav ima. Ct bodo vzajemne simpatije narixlov tako velike, da bodo izključile sovraštvo, ne bo več vojne. I Nantfajte se na "Cm" 2711 So. S tem ae strinjamo. Imeli bi le Millard ave. Chicago, IU.
Premog in železo.
Znani franeoaki geolog de Launay pravi, da je pripisovati premogu in železu, da se je Nemčija izza prusko francoske vojne 1. 1870. tako razvila, da je s tako velikanskimi koraki napredovala. Ne le da leži v železu in premogu tajnost nemškega napredka, temrveč se mora zdaj Nemčija tudi premogu in železu zahvaliti, da more vojno nadaljevati in svoje številne sovražnike zadrževati.
De Launay prihaja s svojega stališča do zelo nacionalističnih zaključkov, (hi pravi na primer, da ho morala Francija nadaljevati vojno, dokler ne dobi od Nemčije zopet vsaj enega drla premo-' gorovov in železnih rudnikov, češ da je sedaj brez njih taka kakor paral it ičen človek.
De Launay pravi:
"Mi prod ubiramo komaj dve tretjini |>remo-ga, katerega potrebujemo za svojo industrijo. .Med tejn ima pa Nemčija ves'- premoga, nego ga potrebuje. Mi smo popolnoma brez moči napram Nemčiji, ki ima toliko premoč napram uam v tem oziru.
Ta problem se da samo na en način rešiti, namreč, da popolnoma zmagamo nad Nemčijo in ji odvzamemo zoj>et nekaj rudnikov in premogu-rov, ki nam jih je bila v prejšnjih vojnah odvzela.
Nemčija je danes gospodarica skoro vseh premogorovov v Evropi, razven onih v Angliji in seveda tudi onih v Rusiji, za katere se Rusija zdaj še ne briga. Velikanski zakladi premoga v Šle-ziji ¡11 Vestfaliji leže za njenimi prvotnimi mejami. medtem je pa ¿daj s to vojno pograbila vse zaklade premoga v Belgiji in severnem delu Francije.
/a Nemčijo sta bil» premog in železo večje v rednosti kakor vse njene vojaške zmage in kakor vsa njena organizacija.
Ako bi me kdo obdolžil, da pretiravam, naj navedem nekaj, kar bo lahko služilo za dokaz.
Zakaj so latinski narodi, ki so enkrat imeli v svoji oblasti vse, ki so bili prvi 1111 svetu, zdaj prisiljeni, kljub temu. da prekašajo druge, kar se tiče izobrazbe, stopati v ozadje in «lajati drugim narodom prednost? Bas zato, ker nimata Italija in španska skoro nobenega premoga — in čita-telj zdaj ve, zakaj se ždaj nahaja Francija v tem žajestnem položaju.
Leta 1H80 je vsa Nemčija producirala .">0,000,-000 toil premoga; 90.000,000 ton leta 18W; 150 miljonov t«m leta 1!>0H; 225.000.000 ton leta 1912; in skoro 27!>,000,000 ton leta 191:1. In to je bil šeh» pričetek velikanskega dviganja v prvi nemški produkciji premoga kajti d«» omenjenega leta se Nemci še skoro-niso «lotaknili na novo oil-kritih zakladov.
In središče teh velikanskih, premogovih zakladov je Veslfalija. kjer je še premoga za osem stoletij.
De Launav pravi, «la mora Francija dobiti v svoje rok«' «lel rudnikov, iz- katerih bo moglj dobivati železo in premog. Francija mora dobil nazaj vse, kar je Nemčija v tej vojiii osvojilran pa «lel Lorene, v katerem s«' nahajajo bogut^a.-kleali. Francoski časopisi so mngnju «!«• Launa pritrdili In Ilerherte j«» v "Echo «le Paris" hitro dejal, da je neobhodno potrebno, «la Nemčija odstopi Franciji nekaj premogorovov in nekaj rudnikov, ki jih je bila nekoč vzela Franciji. Potem
pa Nemčija tudi ne suh» več obdržati vseh rudnikov, ki jih ima. Oni v Šleziji se ImhIo morali «sblati novi «Iržavi Češki.
Ako bi Nemčija še nadalje imela toliko premoga in železa na ra/|H>lago, bo večna nevarnost, da pahne Evropo zopet v tako krvavo vojno, kakršna je sedanja, kajti premog in-železo, katerega ima Nemčija v izobilju, sta veliko pripomogla, «la si je mogla Nemčija ustvariti tako veliko vojaško moč in pričeti silovito vojno proti vsemu svetu."
Zaključkov, do katerih prihaja de Launav, ni treba men i nič tebi nič podpisati. Da bo zr. svetovni mir varnost v«'čja, če bo železo iu pre-uu>g v drugih namesto v nemških rokah, ni nikakor dokazano. Na eni strani bodo novi lastniki to p« »sest lahko rabili ravno tako. kakor ji» je doslej rabila Nemčija; na drugi strani bo Nemčija želela, da zopet pridobi, kar se ji je vzelo, kakor href »en i sedaj Francija |n> tem, kar je izgubila.
Ampak «le Launayeva izvajanja so kljub •temu zanimiva. Tudi ona pokazujejo s svoje strani, zakaj s«' pravzaprav dandanes vodijo vojne.
Ali se narodi res koljejo za domovino? Zato, «la se maščuje smrt Franca Ferdinanda? Za na-rodno čast? Za moralne ideale?
De Launav prime ta p«»stri prt idealizma na enem koncu in ga nekoliko odgrue, izpod njega se pa prikaže - železo, premog, rude, to se pravi prirodua bogastva. In v sedanji družbi pomeni to kapitalistične .interese. Francozi bi radi dobili rudnike, ki so jih nekoč imeli. Nemčija bi rada dobla rudnike lia ozemlju, ki ga j«' sedaj zasedla. Nemški listi že pripovedujejo, da si binlo centralne «Iržave pridržale kos doslej zasedene Rutittuiiije: \ tem «lelu s«» bogati viri petroleja, torej zopet prirodno bogastvo.
Da. to povzroča vojne in jih la» še nadalje povzročal«». I '«»sest rudnikov ni etlini vzrok in edini cilj sedanje vojne. Vendar pa je eden izmeti glavnih vzrokov iu namenov. Iu vsi drugi vzroki in cilji tega vesoljnega klanja so skoraj brez izjeme enako kapitalističnega značaja.
De Launav prihaja «I«» zaključka, .«la mora Francija osvojiti «lel v zemlji izven njenih sedanjih mej ležečega železa in premoga, če se hoče zavarovati mir za 'bodočnost. T<» je njegova zmota. Kapitalistična last teh zakladov se mora nadomestiti s skupno last jo. In «la bo last čim-bolj skupna, ni dovolj, da padejo plotovi izmed enega in drugega dvorišča, ampak «la padejo tu-«1 i pobarvani mejniki iztned države in «Iržave.
Splošna zveza narmlov, ki bodo skivpno po-seilovali vse, kar potrebujejo vsi »skupaj za življenje in napredek j«> edina garancija za trajen mir.
—i ■
Čigav je grob?
Zima j«', (iledališka in koncertna sezona se pričenja. Mase delavstva se ne zanimajo za to, ker s«1 ne morejo . To je ziiainenje kapitalistične kulture, «la se odpirajo umetniški zavodi le peščici izvoljencev.
Po smrti pride baje vsakdo takoj pred svojega sodnika. Neki radovednež vprašuje, koliko izjemnih sodišč s«» morali zdaj ustanoviti, ko jim pošilja Evropa toliko materijala. (k) govorit i mu žal ne m« remou ker nimamo zveze z onim svetom.
Četudi ne more sedaj, tekom vojne vsakdo tako pisati, kakor hi rad in četudi so marsikoga okoli&cni vplivi tako zavedli, da misli, kakor je vladajočim vfceč in da tedaj tudi na ta način piše, spozna človek nepristranskega iu nezastrupljene-ga mišljenja vendar tudi iz tega, kar se sme pisu ti, da je vojna polna pretresljivih tragedij. Sama na sebi je strašna tragedija. Opazovalec, ki gle«la z (Hldaljeuega stališča in opaža le velike poteze dogoilkov, se stresa od groze, videč vse potencirane strahote, vso fantazijo presegajoče uničevanje, za j cs« ve nje napredka iu vesoljno poplavo divja-štva. Kolikorkoli je bilo v človeštvu slovstvenih veleumov, ki so ustvarjali z božanskim stvurja-njein tekmujoča dela, ga vendar ni peresa, k| hi moglo to krvavo tragedijo resnici pislobiio zliti v umetniško dbliko. Kajti strahota je tako, da presega vso moč človeškega izraza.
Spomnimo se pa za hip, da obsega ta vesoljna žaloigra na iniljone tragedij posameznikov! Vsako življenje, ki je bilo uničeno na bojišču, vsaka obifelj, ki je ostala brez reditelja, vsakdo,ki je odšel živ iu zdrav na fronto, pa se vrača brez vida svojih oči v življenje, ki bo večna noč, predstavlja tragično usodo. Na iniljone je nesrečnikov, a vsaka nesreča ima svojo {»osebnost, vsaka je za tistega, ki ga je zadela, velika in pretresljiva.
()j, te vojne zgoilhe imajo svojo umetniško barvo, barvo tragedije!_
Tu je mala sličica, ki. jo je objavil ljubljanski "Slovenec" z gališkega bojišča. Tako je naslikana, kakor je pač v avstrijski» slovenskem klerikalnem! listu mogoče. Pa nič ne «le. Ce jo čita človek kot človek, pa ne kot avstrijakant in klerikalec, dobi od nje pravi pojui. Evo je:
Pod silno razkopanim, močno razstreljenim in od topovskih krogel ter vojaških lopat, razritim gozdom, na pusti, valoviti njivi, ikI koles iu kopit razorani, na pobočju nizkega holma, so pokopali vojaški pogrebe i dva padla vojnika, dve žrtvi dveh nepomerjenih, slučajno tako daleč čez naše prve vrste zašlih, padlih krogelj. Poglobili so po-gre.bci za silo napravljene strelske jarke naših prednjih vrst, ki so se pomaknile prejšnji dan naprej in umerili poglobitev p<» truplih. Končali so delo, otrli so si znoj z obraza in odložili orožje, «la s«* nekoliko oddahnejo.
"Ti, France," pravi edeirpogrebcev, ko si je nažgal cigar«»to, "poglej! Eden teh je naš. Janez j«», še uilad tant, prav čeden dečko."
"Res je,' 'mu odgovori, premotrivši našitke ped vratom. Kranjcu je podoben po vsem, tudi m» ini skoro zdi nekoliko znan, toda ne spomnim se ga. Morda sva bila z revežem celo že skupaj, toda preveč sem jih že videl in zagrebel in spomin mi je že skoro otopel. Spoznal bi komaj brata, katerega že delj časa nisem videl. V Srbiji je in tam jim gotovo ne gre tako slabo. V.sa^j tako sem slišal danes govoriti nuše oficirje."
"Škoda za fatfta, škoda," pravi njegov sosed in stopi k mrliču.
"Hitro je pristal," pristavi «Irugi. "Prjmi-iiu» ga!" je dejal tretji, in par hipov nato je ležal mladi fant v poglobljenem strelskem jarku v zlo-kohni, tuji gališki grudi. Poleg njega so položili mladega Poljaka in zagrebil so trupli.
Naredili smo dva groba in postavili dva križa. Slovenec leži poleg Poljaka. Oba sta padla kot
žrtvi velike naloge velike domovine. Zadnji žarki solnca so pt»sijali na dve gomili, na «Iva iz količkov zbita križa, katera so postavili pogrebci svojemu domačemu in bratu.
Zadeli so pogrebci na ramo lopate in krampe in se napotili naprej. V trenutku, ko so prekoračili vrh holma, je zašumelo v bližnjem gozdu. Razgrnilo se je nizko, gosto grmičevje in plaho je pogledalo iz odprtine mlado poljsko dekle, (ileda-la je delj časa mlada Poljakinja na sveža grobova, na katerih so slonele sence lesenih križev, zagrnila je vejevje in zopet izginila kot bajna prikazen.
Oh luninem svitu je obiskala samotna grobova zopet neznana Poljakinja. Plaho je pogledala iz gozda, in ko se je prepričala, da je sama, je skočila h grobu. Vrgla se je na grob in žalostno pla-kanje se je začulo v tihi noči. Njen obupni jok je spremljalo edini votlo grmenje topov, ki je odmevalo od daleč preko ravnin in gričev Nato je odvilo dekle majhen zavoj. Iz zavoja je vzela majhno podobico, prilepljeno na dveh srcih, velikih, iir rezanih iz rdečega tankega papirja. Pritrdila je ta okrasek na križ in ga ovila z raznobarvnimi trako-,vi. Nato je prepredla ves grob z verižicami, napravljenimi iz papirnatih obročkov bele, modre in rdeče barve. Pomolila je še na grobu in že je hotela oditi.Kar je ugledala sosedni grob. Tiho je govorila :
"Ta revež, ki je od daleč, spi poleg mojega ljubljenca. Edini tovariš mu je >bil v zadnji uri in večno ho počival poleg njega. Tam doli, kjer je doma, je morda tudi dekle, ki ga nestrpno čaka. Revica je ona z menoj vred."
Iu odprla je zopet zavoj iu vzela iz njega o-stauek papirnatega okrasja. Ovila je s trakovi križ in grobišče in pomolila je tudi za revnega tujca, tovariša svojega ljubimca.
Bilo je to na dan pred Vsemi svetimi. In rta tu praznik, ko so se zbrali našinci pri svojih grobovih ,se spominjali umrlih svojcev in tudi bojevnikov, ki so morda počivali v daljnih deželah, na ta žalostni «lan je bil po zaslugi te trvale Polja-kibje okrašen grob mladega neznanega Slovenca v daljni Oaliciji, na pusti, prazni planoti pod divje razstreljenim in razoranim gozdom.
Čigav je ta grob ?--.--
Tako piše ljubljanski list. Zgodba bi se lahko povedala drugače. -Spretnejše pero, ki ne bi po sili iskalo, opravičenja za peklensko klanje in tolažbe. kj«'r je ni, bi znalo iz nje napraviti nekaj velikega. Toda pustili smo jo tako, kakor jo je zapisal tisti, ki jo je prvi povedal.
Neznani slovenski fant ni pa«lel kot "žrtev velike naloge velike domovine", ampak kot žrtev kapitalističnih interesov, brezvestne neutolažne grabežljivosti tiranskega hrepenenja po vladanju. In to {Mrinaša v tragedijo neka jiieharmoničnega; to je tista grda nota, ki ne pripušča nobene sprave s to vojno.
Čigav je ta grob? To je tragično vprašanje, katerega ne prepodi vse okraševanje lesenega križa. Človek je bil, ki leži tajn nqtri, rojen od mati re. kakor vsi ljudje, človek s čuti in mislimi in nadurni in stremljenjem. In zdaj leži tam. In edino vprašanje je: Čigav je ta grob!
Ena tragedija izmed miljonov!
vojne
Dokler ni vojna končana, ne more pač nihče povsem natančno izračunati njenih žrtev. V nekaterih državah sploh ni uradnih izkazov o izgubah, a tudi tam. kjer so, »i jih ne more vsakdo dobavljati tako, «la bi imel točen pregled. Ameriški statistik Frank H. Simmonds se bavi redno s tem predmetom in je na podlagi obsežnih^in formacij sestavil statistiko dosedanjih izgub. Z ozirom na njegovo znano vestnost je gotovo toliko zanesljiva, kolikor more biti v obstoječih razmerah. A če je tudi morda v nekaterih točkah pomanjkljiva, Re vendar lahko prizna, da je strašna. Kajti po njegovih računih so doslej imele vse vojskujoče se države okoli osemnajst in pol miljonov mož izgub, od katerih je bila skoro ena četrtina ubitih, končanih «a vedno. To je dovršila ta grozna vojna v šestindvajsetih mesecih. To se pravi, da so imele vse vojskujoče se države približno vsak mesec 711,000 izgub, namreč: mrtvih, ranjenih, vjetih in p«>grešanih, ali več kot 165,000 v enem tednu.
Ako se bo vojna tako dolgo nadaljevala — pravi Simmonds, — da bo ena ali druga stran popolnoma izčrpana, tedaj bo brez dvoma zmaga zavezniška, kajti zavezniki imajo veliko več človeškega materijala na razpolago, kakor centralne sile.
Doslej so morale Francija, Rusija in Anglija žrtvovati 10,000,000 mož, medtem sta morali pa Avstrija in Nemčija žrtvovati 8,000,000 mož; nekako pol mi-Ijona izgub so imele pa druge manjše države, n. pr. Belgija, Srbija, Črnagora itd.
Zavezniške države so imele sledeče izgube:
Francija ...........................................2,500,000
Rusija ............................................................5,750,000
Velika Britanija ;........:.............•;	1,400,000
Italija ..................................350,000
Skupaj ..........................10,000,000
Centralne države pa:
Nemčija ............................. 4,000,000
Avstrija ............................. 4,000,000
Skupaj ............................8,000,000
Po Simmondsovi statistiki je med temi izgubami približno Štiriindvajset odstotkov mrtvih. To se pravi, da jc «lo danes približno 4,500,000 mož ubitih. Mr. Simmonds pravi:
"Z eno besedo: vojna, ki je izbruhnila v Srbiji, je pomorila že toliko mož, kolikor je imela ta balkanska država pred vojno prebivalcev."
Razpravljajoč dalje o teh številkah, pravi Mr. Simmonds:
"Takrat, ko so se štiri velike sile združile proti Nemčiji in Avstriji, so imele približno 300 miljonov prebivalcev, me«ltem ko j^a imeli Avstrija in Nemčija komaj 120,000,000. Ni ga menda vprašanja, o katerem bi se bolj pogosto razpravljalo, kakor o delu prebivalstva, ki je sposobno noiiti orožje. Mogoče ga je 10 od-
stotkov, mogoče ga je 12 odstotkov, toda najbrže bo poprečno v vseh državah procent enak. Vzemimo, da so imeli zavezniki pričetkom vojne okoli 30,000,000 za vojaščino sposobnih ljudi, medtem ko so imele centralne države le 12,000,000.
Ako so zavezniki izgubili 10 miljonov mož, t. j. ena tretino, potem ostaneta še dve tretini, kajti le ena tretina je začasno oziroma za vedno nezmožna stopiti v bojno trto. Toda, ako so centralne države izgubile 8,000,000, sta dve tretini izgubljeni, nekaj od teh le začasno, nekaj pa za vedno.
Ako se zanesemo na nemške oficielne številki, da je 50 odstotkov mrtvih oziroma tako ranjenih, da ne bodo nikdar več zmežni opravljati kako težje delo, te«!aj so jih zavezniki izgubili pravzaprav 5,000,000, centralne države pa 4,000,000. Z drugimi besedami: Zavezniki so izgubili eno šestino svojega človeška materijala, sposobnega za vojno, med tem so pa centralne države izgubile eno tretino.
* In ta sorazmernost ostane vedno taka, dokler bodo centralne in zavezniške države zmožne pošiljati v boj od 10 do 12 odstotkov prebivalstva.
Ako so centralne države izgubile v prvih šestindvajsetih mesecih 4,000,000 mož od 12,000,000, — to so bile namreč izgube za vedno, — tedaj se vojna še lahko nadaljuje malo manj kot dve leti, potem pa ne bo mogoče centralnim državam več postaviti na bojno polje 8,000,000 mož. Centralne države bodo lahko
dalj časa nadaljevale vojno, ako ne bodo v bodoč« njihove izgube tako velike, toda kakor je zdaj videti* imajo centralne države vedno več izgub, ker napadajo in dobivajo na vseh straneh, in izgube so pri tem večja kakor v defenzivi in kakor v prejšnjih časih.
Nihče ne more trditi, da pride res do popolnega izčrpanja ene ali druge stranke, toda gotovo je, ako pride, da se to zgodi na slabši strani, in to so centralne države. Ni popolnoma nemogoče, da bi bila zmaga nemška, mogoče in najbolj verjetno je, da zmagajo zavezniki; toda ako pojde tako naprej, da se bo odločilo o tem, kateri državi bo prej zmanjkalo človeškega materijala, tedaj bodo gotovo to centralne države, ki bodo morale seveda tudi sprejeti poraz na svoje rame.
Da se zavezniki zavedajo, da bodo zmagali, toda ne še takoj, je razvidno iz izjave, katero je dal dne 25. oktobra t.general Sir Henry Rawlinson, desna roka generala Haiga na sommeskem bojišču:
"Naša armada še ni prišla do vrhunca svoje moči, niti se ne more pričakovati, da bi se to zgodilo pred prihodnjo pomladjo ali morda pred prihodnjim poletjem. Potem pride na vrsto lahko delo, potem bo tako, kakor po griču navzdol—".
Morda bo tako, kakor mislijo angleški generali, morda bo drugače. Toda naj naposled zmaga ta ali ona stran, vedno ostane najgroznejše vprašanje: Koliko miljonov žrtev bo še veljala ta vojna? In potem: Kdo bo imel korist od zmage, in kdo bo plačeval račun?
UTRINKI
Ljubljanski "Slovenec" piše: Kaj je vzrok, da je v Ljubljani zmanjkalo kave? Dvajset trgovin je treba obleteti, preden se varrf posreči dobiti četrt kilograma kave. Mleka primanjkuje,, kave ni dobiti, ljudstvo se bo pač moralo zadovoljiti z vodo. V Nemčiji je dovolj kave, vojaki jo tudi dobivajo v dobrih množinah na fronti, toda civilno prebivalstvo jo močno pogreša.
Petrogradska "Reč" piše, da je notranji minister Protopopov prosil vojaške oblasti, da dajo nekaj hrane, katero morejo utrpeti, na razpolago civilnemu prebivalstvu v Petrogradu in Moskvi, kjer je zadnje čase veliko pomanjkanje. Vse to je pripisovati nepopolni železniški zvezi. Hrane je v Rusiji veliko, toda težk«>če so v železniškem sistemu.
Za prebivalstvo, ki strada, je pač vseeno, v čem so potežk«>če.
"Narodni List" v Zadru por«»ča: V sredo, 19. septembra, ja policija obi«kala nekatere hi*«, da se
prepriča, če rt izpolnjuje postava o uživanju mesa. Meso uživati v sredo je prepovedano. Policija je dobila mnogo oseb, ki so uživale me»o v sredo, namreč ono meso, katero so kupile v torek, pa ga niso v torek povžile. Ker je pn uživanje mesa v sredo prepovedano, jc bilo 12 oseb strog«» kaznovanih.
Novi nemški državni tajnik Zimmermann je ameriškemu časnikarju Swopu izjavil:
"Ni mogoče zanikati, da so politične misli Nemčije obrnjene v smeri proti libcvaliziranju. Ne morem zanikati, ker bi to bilo nevarno, kajti ak<» bi zanikal, bi pokazal, «la sem zoper tc misli. Ne pravim, da so vsi načrti že Izdelani, vem pa, da je vel'ka večina nemškega naroda .:a ir.prcmcmbo p«*litičnega nistema, in skoro prepričan sem, da prnlejo te izpremembe. Mislim, da pride nekuj reform se pre«l koncem vojne, tod^ skoro lahko rečem, da pravih in glnvnih reform ne bo pr«d končano vojno. Vpoštevati je treba, da je mlaj v Nemčiji okoli petindvajset političnih organizacij, ki so tako
močne, da ni niti najmanjšega dvoma, da so vse skupaj sposobne doseči, kar hočejo."
Glavnih reform torej ne bo pred koncem vojne. Naravno. Za sedanjo vojno je potreben, neizogibno potreben absolutizem. Kaj bo po vojni — no, to bomo še videli. Zimmermann sam velja za liberalca. Iz tega pa nc sledi, da bo Zimmermann tudi po končani vojni državni tajnik. Izključeno seveda ni, da se p««kaže v upravi nekoliko bolj liberalnega duha. Prvič bi ne bilo v zgodovini, da ima vojna take pode«lice. Ali najbolj je to odvisno od rezultata vojne. Premagana, a ne uničena Nemčija bi morala napraviti ljudstvu več koncesij, kakor zmagovita, v kateri bi prišla vojaška kasta popolnoma na površje. Da želi Ijuilstvo v Nemčiji več svobod«, namreč verjamemo Zimmermannu. Tudi to nam gre v glavo, da hi dali nekoliko liberalizma, zato da bi preprečili še več socializma. Ampak na vse to je treba počakati.
Budimpaitanska trgovska zbornica •• j«, kakor
poroča "Pester Lloyd", obrnila do ministrstva finance in trgovine in do ministrskega predsednika s toibo, da povzročuje pomanjkanje drobiža na Ogrskem od 1 K navzdol jako veliko škodo v trgovini. Priporoča se nujno, da se da tiskati papirnat denar po 1 K. Prej je manjkalo 10 in 20 vinarskih novcev, sedaj so pa pričele zmanjkovati krone v prometu, kar ima za posle-dico velike neprilike v trgovini. Občinstvo si pomaga n tem da lomi krone na dva ali tri dele, za manji« zneske pa plačuje v poštnih znamkah. Energično m« torej zahteva, da vlada v tem pogledu kaj stori in prisili <»nc, ki skrivajo drobiž, «la ga prinesejo na dan in v promet.
.Papirnat denar po eno krono. Zakaj n« tudi ta vinarje? Ampak kdo bo v sedanjem času kontroliral, če je za take papirje tudi zadostna kovinska rezerva?
General Feng Kvočang, pristaš predsednika Li Juanhunga je bil izvoljen za podpredsednika kitajska republika.
H
âl>V KKTISÉMKNT
		•
SLOV. DELAVSKA		PODPORNA ZVEZA
tiss*M»«li«sa do« 14. ivy<nu IM		ltikorpuriia«« t£ utils 19"9 v dràavl l'en*.
Dopisi.
^_____ ==
•Sokol", itv, 3U, Neffs, Obi«. — "BratJ« trdno stojmo", It. 65, N«w
Predsednik Kram- Rozman; tajulkt Aleiandria, Pa. — Predsednik: Ivan Karol Dernaft, b. 26; blagajnik: Uo Uale, b. 150; tajnik: Josip Ribii, b
Plahuta, b. 26; vsi v N«ffs, O. — Seja 150; blagajnik: Josip Hlak. b. 140; v»nko tretjo nedeljo v prostorih sobra-'vai box lO.'l, New Alexandria, Pa. — ta Karol Dernača.	Seja vsako drugo nedeljo.
"Oral", itv. 40, West Newton. Pi "ju ttlevauf, Itv. 60, Wimm, III	. B.
Predsednik: Andrej Po v irk, K. F. D. 2, _ Predseduj: Frank Ksjeric, b. 541; premagati, <la lit* bi sporočil JUV- Jmi !». 27: tajnik: Peter Morela, A. H. tainlk: Alejsit Clrebeniak b (1) • bla	• . .	«. , ■ » , 1 S
I, 124; bhlg, I v« ii f.ttjove«1, K K D. 2, b.j^.U: A v g u «t A t ur ni, b. 427,vsiv - tlwU> kaJ	K * K' J * th/e
31 c, Vsi v West Newton, Pu. -Se ja Wassun, III. — Seja vsako drugo | HVojitili člani. V nekaterih OZirth
Sedež: Conemaugh, Pa.
O LAVNI URADNIKI:
PREDSEDNIK: Ivan Prostor, bi 20 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. PODPREDSEDNIK: Josip Zorko, It. F. 1». 2, but 50, West .Newton, Pa. TAJNIK: lila» Novak, 20 Main Ht., Conemaugh, Ps.
('OMOČIM TAJNIK: AudreJ Vldrieh, 17a Franklin Ma n St., <'onoinaigk, Pa. III.All A.J N 1 K: Josip Žele, 610H Ht. Clair Ave., Clevelaud, Ohio. POMOŽNI DLACAJN1K: Frank Pavlovčič, 20 Main Ht., Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
1 nadzornik; Ivan A. Knker, 207 Hanover Ht., Milwaukee, Wis.
2.	nadzornik: Nikolaj Povls, 1 l'ruil» Ht., Nuinrey Hill, N. H. Pittsburgh, Pa.
3.	nadzornik: Jakob Koejan, 1400 E. 52d Ht., Clevelaud, Ohio.
POROTNIKI:
1.	porotnik: Anton Lavrii, box 8, Yukon, Pa.
2.	popotnik: Frank llavdek, *i:to;t (¡lassAve., Cleveland, Ohio. ;t. porotnik: Anton Welly, box 53, Superior, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
F. J. Kern, M. D., 0202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODBOR:
Frank Akitfca, 4H5 2nd Ht., Conemaugh, Pa. Ivan Juger, h. -1 Woodland Ave., Couemaugh, Pa. Frane Kos, Conemaugh, Pa.
Mihael Flek, Ii. F. D. 4, b. 14.1a, Johnstown, Pa. Jakob Rupert, b. 238, South Fork, Pa. I van Hribar, 709 Brood St., Johnstown, Pa.
GLAVNI I'BAD v hiii St. 20 Main St., Conemaugh, Pa.
vsako četrto nedeljo dopoldne za pri	,irljo ob 1. uri popi. v prostoru'Uuis	\i{ JO človek lahko primerjal iiuln-
boitnji mesec.	Orebenjaka.	.. . . ,	. , . " . .
"Jutranja Zvesda" itv 41 Cleve- ..Narodnil 8l0fa.., it. 0Tj S(>mino)e,	atrijskim korponicijani. ki izzema-
land, Ohu». Predalnik: Frank Koko	p»._pre,lsednikt Nik Zvousrl*. b. 55
v1'; 1».	\V l l^lV Jfk,ib	tsji.ik: Jurij Mihaljevič, b. 02; ldag.:	,„ J1Ui iru
Vobaniek, . 5«2 K s2»d Ht.; blagajn.k:	K|ni| Oonotzi, b.t!3. Vsi v Sem l -'.T ,J , I	•
Ivan SimonM, 3723 E. 77th St. Vsi v	hoU, ,,a _ He)H vvako 0 ,l(Mll,ljo	Ijl ; kadar je pa cloveii tako IZ
Clevelaud, O. — Seja vsako drugo ue	v evrkveul 4|vorani. .	punipon, da se ne more iz njega iz-deljo v dvorani rojaka Tomanua. , . .. . ..	*
'1 Mladi Slovenec', itv. 42. Oglesbv. * Zdruieni Balkan", itv. Os, Cliu	presatl lile Vee profita, ga pa Vlili. — Predsednik: John Malin, b. 414;	to»- ll»'1- ~ Predsednik: Frank Bregar,	žejo brez UMiiiljenja na eeato in se
tajnik: Jos. Megli.\ box 9i>; blagajnik: b. 757; tajnik: Anton Pri mot i |{. H. .1, i,-:».«:.,, -u t<1 b,,: y .,::,„
........." V.« v	t.^ÄI^Ä^ Ä KSK Z ¡nui Ï hv J j* faljwtnlra in ........... sn,,„. k„
kruli, Tiuli liane gozdne iivaliee
i približujejo d o m o v jem, posab
no vcHk<»vi, ki jih je dovolj iu jih
Chisholm, Minil,	prižene zima iu lakota. Dovolj je
j, i i : i .. ...... tudi aru. mooKov iu druife zver.
(hI nrda in jada ne ne morem .	»«mu «ver-
jatli,
Slovencev je tirkaj jako veliko; ne pa bolj doma, kjer mo bolj h« m i zase iu ras motri vajo vsakovrstne ^tvarii tudi o štrajku, ki *o ga izgubili. Nekaterim ne pmle stvar po glavi, ker so bili nekateri jako lazili, da s«> porušili «trajk i ii delali dalje. Mož za možem m» cepali v rudnik, iu nazaduje so morali fttrajkarji prositi vnovič za delo iu vnovie prijeti težki kramp
jo deluvea, dokler ima kaj moči, in so jim tedaj veliki * "prijate-
-.....iHj" »	........ «>«.«	>•»-. ,„«„, u, pruvi,■,„ «ku«« «
Predsednik: Karol Amuk; tajnik: Ju- v , " ,,
rij KasiHitnik, K. F. 1). 1, b<»x 77; bla BaJkan ,	it fi»., Pittsburgh,	Pa	...	.
u—i—i..«»..	L.....i. ------------^ |< 11 » dolžnosti . Nekateri, ki «mo
Jed note, kdor ne izpolnjuje "ver
gujiiikV Martin Kaspotnik Vsi v Port-	Predaedulk: Frank Htarmun, 440H škili didžliosti". Nekateri, kislin
age. l-a., U. F. I). 1, b. 5. - Seja vsako <'»r<l..er Alley;	I» blagajnik: |»Hi ¡„ jzine(l katerih so nekater
t ret io nedelio	J<,"P 1^'klevs, 50.12 Wnwsoti Allev. . . , , , ....
"Triglav itv 44 Tercio Colo -	V »'« ~ Heja vsako vwllio dolgoletni elani, smo se
Predsednik: Frank Itibol, ml'.; tajnik:	i,rvo ru',,Hj° v K" K l>oti,u' ««^li zavedali, da živimo1 V dvaj-
Fraak Rebol at., Cokedale, Colo.; bla	"Zvesti bratja", it. 70, New Derry, setem stoletju ill da je neziniselno
gajnik Frank Heboi st. — Seja vsako	Pennsylvania.—Predsednik Pavel Ple-I ¡i-,: .... . •• i • . •
' "K" nedeljo. «	veli. I, 75. Ujnik: Jakob Pinozs, b. ^	........... „. , ........
"Mirni Dom", it. 45, Johnstown Pa	7?J blagajulk: Jakob Škofij b. 5. Vsi v | beiiega pomena zanj. Tako smo za- '	.i»!«»-^.«.....iii;,',;,
Predsednik: Mat. Peijak, 287 Co.	J'«"Kej» vsako J", nedeljo (:(,|i opnšeati takozvane verske ™ S ' ,leK,V•sk,^f,, '»»«IJ^J",
rs,,ale Ave.; tajnik: Gregor Hrei^ak, ^H^n*	* " Uollnmli, po pravilih ,0 „as pa !" "	: Tl
7 Fighth Ave. oba v Johnstowu. Pa.;	oopoiune. . » i socialist! Ker IIIlliaill navade,
..»inili. I »,.n» pA.Vialr 4*1 It •>,.«. I	' ' DillYBC llSDrfll" 71 tlo... "IKKaiere l/K I JlK'll I.	,	,	.,
pitalisti so se pa smejali ter se bolj trebuhe napeli. So naprej se bodo mastili z dobrimi jedrni iu pijaeami za delavski pot in krvave žulje.
Pogovarjajoči se ob topli peei o raznih reeeh, smo prišli tudi do socializma. Tukajšnji Slovenci so jako bojeei, in ker so me spoznali,
iui
pers
407
pa da
odboru
Uradno Glasilo: PKOLETAKEC, 400S W 31st St., Chuago, III. • Cenjena dntitva, oziroma njih uradniki, so uljudno proAenl, poAiljati vse
dopise naravnost na glavnega tajnika iti nikogar drugega. Henar na se |>oiilja edino potom Postnih, Kxpresnih, ali Baariuh denarnih bnkar.nte, nikakor pa ne potpm privatnih iekov nu naslov Hlss Novak, S. I), p. Z. &. ('oiiemaugh I>ej»osit Bank v Conemaugh, Pa.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naananijo uradu glavnega tajnika, da se v pri hodnje popravi.
bi molčal, sem mu odgovoril, da sem, gotovo sein, in sein um ueko-
me vijiravili tja. Zakaj bi se bal T
IMENA IN NASLOVI URADNIKOV URUATEV 8 D. P Z ZA L1.TO
. 1910
Boritell. itev. 1. Conemaugh. Pa. —
Predsednik: Mike Kovaniek, box 1.2 3.; tajnik Frank Puinik, box 1.2.3.; blagajnik Frank Hočevar, 2 Pine Street. Franklin.'— Vhí v Conemaugh, Pa. — Sej;i v Ma k o nedeljo v nieset-u v dvorani Sv. Alojzija.
"Pomočnik'', it. 2., Johnstown, Pa —Pred«eduik: Glavaè Jo#ef, box 144a: tajnik Mihael Ameriek, b. 155B. K F. I). 3; blagajnik: Pola ne Ivan, 400 Ohio Street; vsi v Johnstown, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v dvorani dr. Tri-t lav.
"Zaveznik", 4tev. 3., Franklin-Cone-maugh. Pa. Predae«lnik Anton Semič, b 721; tajnik Louis Krasna, b. 21*; blag. Jarob Gabrenja, '17 Pine Ht.; vsi v
Conefiiaiiirh, l'a. — Seja vsako 3. nedeljo v Slov. Izobraževalnem Dorn 11.
"Zavedni Slovenec", št, 4, Llnydtdl, Pa. —r> Predsednik: Andrej •Iirobni«', Besverdale, Pa.: tajnik: Jurij Jakopin, !h)X 70, Lloydeil, Pa.; blagajnik: Anton Orbec, box 35, Lloydell, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Avstrija", it. 5., Ralphton, Pa. — Predsednik ; Mihael 2ibert, b. 34; tajnik: Anton Kesnik, box 91; bla gajnik: Martin Koroé**?, box 205. Vsi v Kalphton, Pa—Seja vsako tretjo nedeljo.
"Zveati Bratja", *t. 6.—Predsednik: Josip Grahonja; tajnik in blagnjnik: loka Kralj, K. 227, I. -r-'t, P;i. Heja vaško prvo nedeljo.
"Jodlnoit", it. 7 Oise Igt, Pa. — Predsednik: . Frane Ziirmnn, b. 255; tajnik: Miitija Hegii»r, I. • x 210: blagajnik: Josip Pivic, b x 2S, V-i v Cla-ridge. Pa.—Seja vs.-:;»! drui:«» nedeljo.
"Planinski Raj". h\c". '.. l awson, N. Méx.—Predsednik' 1 ran«- .'"kovee; tajnik in blagajnik: Mih. Krivic, box 10Ó, Dawson, N. Méx. — Soja vsako drugo nedeljo.
"Zavedni fttajerc", štev. 9., Johns town, Pa. — Predsednik: Fabjan Hor vat; tajnik Atefati Debelak; blagajnik: Mihael Flek, yst b. 113 n R. F. D. 1 v Johnstown, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v Ce liso, Pa.
"Jasnaja Poljana" »t. 10., Brown-field, Pa.— Predsednik: Urban Pucel, tajnik: Edvard Zalokar, box 0, Lemont Furnace, Pa.; blagajnik: John Stritar, box 72, Brownfield, Pa. — Seja \snko prvo nedeljo v Brownfield, Pa.
"Zarja Svobod«'.', it. 11., Dunlo, Pa.
—	Predsednik: Louis Strie; tajnik: Franc Kaučič, b. 73; blagajnik: VVanc Doler., b, 214. Vsi v Dunlo, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Danica", itev. 12., Heilwood, Pa.
—Predsednik: Milovoj Kom/ovir; tnj nik in blagajnik: Josip Tomažin, box 35. - V«»i \ Heilwood,• Pl. Seja vsako prvo nedeljo.
"Večernlca", it. 13^ Baggaley, Pa.
—	Predsednik: Louis Keie, b. 40, líos ♦etter. Pa.; tajnik: Ivan Salmich, b. 57, Whitnev, Pa.: Ilagajnik: Anton Kako,
h.	53, ilostetter, Pa.—Seja vsako dru-, go nedeljo.
"Moj Dom", itev. 14., Orient, Pa. — Pred.: Ant. frnologar, b. 102, Republic, Pa.; tajnik: Frank Orame, box 206, Republié, l'a.; blagajnik: Anton Črno logar, b. 102, Republic, Pa. — Seja v *a ko 2. nedeljo v Carndale, Pa.
"Slovan", itev. 15., Sopris, Colo — Predsednik: Silvester Berentin, box 192: t n i ni k : Louis Jahn, box 1'»0: bla-u ■ i o i k : Joseph Rubnlch, box loO, vsi v Sopris. Colo. — Seja vsako J. nedeljo v prostorih aobrats Ivan Koneil ja, v Piedmont, Colo.
"Bratstvo", itev. 16., Buxton, Iowa. Predsednik. Frane Bregar, tajnik Frank Raa|»otnik, box 083; blagajnik Frane Kr'Mof, b. 104. Vsi v Buxton, In. Seja vsako |*vo nedeljo v prostoru sobrata Anton Tomiicn.
"Zora", itev, 17., Akron. Mich. — Predsednik: Guiper Volk; tajnik: An ton Novak, box OS; blagajnik: Johu Volk; vsi v Akron, Mich.— Seja vsako prvo nedeljo.
"Zvon", itev. 1«., Brsddoek, Pa. — Predsednik: I^eejak Josip, 1111 Wood Wnv; tajnik: Jakob Zalnznik, 101.3 val bot ave., lear: blagajnik: Ivan A. Grm, 507 Chery Way; vsi v Brsddoek, Pa
—	Seja vsako t. nedeljo.
"Zdruienl 81oTenec". it. 19., Caro
.7«nsns Predsednik: Anton Hole, ymi « j ni k In blagajnik: Fran« Z ups n.'lf,
i,	; t r». — Vsi v Carona, Kansas Heja vsako drugo a «del jo ob 10 uri dopoldne.
"Nada", it 20,, llntington, Arkansas. — Pretlsednik: Martin Pucel; tajni' m lilagn jnik : I'v a-i Morsi. I.ox 54. Vsi v Huntington. Arkansas. —- Heja vsak«» prvo nedeljo.
"Sokol",' štev. 2L, West Mineral, Kaus. — Predsednik: Mihael Fine, Stone City, Kaus.; tajnik: Louis Zu pauèii*, b. 4, Mineral, Kans. ; blaga j nik: Fran A|.Mis»*r, b. .'JO, Mineral, Kans.
—	Heja vsako četrto nedeljo.
"Od boja do zmago", »tev. C2., La Halle, 11!. —- Pred.: Leonard Alpner, b. 22, La Hnlle, HI.; tajnik: l'erd. Ar zenšek 004 Chiireh St., Peru, III.: Ida gajnik: Josip Gregor!»*, 004 Church Ht., Pern, III. — Heja vsako prvo nedeljo.
"Slovenski Bratje", itev. 23 , Coke ton, W. Va. — Predsednik: Anton Villmar, box 4sfl, Thomas, W. Va.; ta j nik: Frank Koeiau. box 80; ('oketovvn, W. Va.; blagajnik: Ivan Kozlevrar, box 472, Thomas. W. Va. — Heja vsako zadnjo nedeljo za prihodnji mesec.
"Ilirija", itev. 24. Iselin, Pa. -Predsednik: Ivan Turk, box 241; tnj
nik: John Telban, box 171: hlairujnik: Matija Zadravec; vsi v Iselin, Pa- -Seja vsuko 1. nedeljo.
"Delavec, štev. 25., Rock Springs, Wyo.—Preil.: Wal. J11 go v ieb, ; taj.: Fr Verhuhe, 214 M. St.; »dag.: Valentin Htnlik, 240 M. Ht. Vsi v Rock Springs. Wyo.—Heja vsako drugo nedeljo v Slu venskem Domu.
"Ämarnica", it. 26 . Export, Pa. — Predsednik : John Kern, Box loO; tajnik: Frank Trebeč, box 4."5; blaga 1 nik: Alojzii Zupančič, b. Vsi v Kx port, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo.
"Miroljub", itev. 27., Dinmondville, Wyo.— Predsednik: Alojzij Kralj, b. 16; tajnik: Ton». Pegau, b. 124. Oakley, Wyo.; blngsjuik John Htreinfel.j, b. 111, Diamondville, Wvo. — Seja vsako prvo nedeljo v društ \ enem »lomu v Diamond v i Ile, Wyo.
"Habsburskl Sinovi", štev. 2s.. S. Brownsville, Pa. -— Predsednik: Anton Kovaêié. b. 45s, Republic, Pa.; tajnik: Ivan "Erjavec, box 52, Orient, Pa.; bla ga jnik Josip Zupanéié. b. 318, Republic, l'a. Seja vnako 2. nedeljo.
"Jutranja Z&rja". št. 29., Meadow Lands, Pa.—Predsednik:Frank Tominc; tajnik: Andrej Posega, h. 275; blagajnik: ,1 » *s i 11 Bi/, jak, b. 2'.i, Meadow Lands, pa. — Heja vsak prvo nedeljo. "Trpin", št v. 30., Brec?v Hill, Kans.
—	Predsednik: Ivan l'eénik, R. R. 2, I». 222; tajnik: Karol Worina, box 22> Breezy Hill Hta.; blagajniki Josip ži-bert, box 54, Breezy Hill Hta.; vsi v Mulberry, Kans. — Heja vsako ^ .ne del jo.
"81oga", itv. 31, Delagua, Colo. — Predsednik: Frank IJrbanii*, b 7; taj uiki Alojzij Ludvik, box 33; blagajnik Josip Žele, b. 126; vsi v Delagua, Colo. —Seja vsako drugo nedeljo.
"Zeleni Vrt", itv. 32, Palisades, Co lo.—Predsednik: Ivan Županji*, b. 766; tajnik: Jakob Trojsr, b. 744;. blaga j nik: John VVerzel, Box 513;vsi r Palisades; Colo. — Seja vsako drugo ne-del jo
"Slovenska Zastava", it. 33., Jenny Lind, Arkansas. — Predsednik: Frane Ataein, b. 220; tajnik: Franc Grilc, b. ri7: blagajnik: .lohn Tratnik, h. 145. Vsi v Jenny Lind, Ark an s» s. -Seja pr vo nedeljo ob 2 uri popoldne.
"Edinost", štev. 34. Jukon, Pa. — Predse>lnik: Anton Golobi«*; tajnik: in blagajnik Anton Lavri<;, b. S. Vsi v Yukon, l'a. He ¡¡i vsako prvo nedeljo v dvorani ob 10. ur'i dop.
."Planinski Raj", itv. 35, Lorain. Ohio.— Predsednik: Ivan Kragelj, 1779 E. 29th St.: ta jnik: Josip Lav renči«1, 1779 E. 29 Ht.; blagajnik: Ivan Atru-kel, 1659 E. 31 St., Lorain, Ohio. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih g. Virssta, • Združlt«l|"t št. 36, South Fark, Pa. - Predsedtik: Ivan Huhadolnik; tajnik: Jako!» Rupert, box 238; blagajnik: Mirko Grgorlc',1, b. 495; vsi v South Fork, Pa - Seja vsako tretjo nedelje, "Ljubljana", .it. 37., Barberton, O. i— Predsednik: Frank Meralikar, D'»2 Kustos Ht.; tajnik: Andrej Ket>ar, 1109 41 h Ht.: blata inik : Jakob Fink, 114 Ford A\c., Barberton, Ohio. — Seja vsako ilrufd nedeljo dopoldne od 9. uri, v lis Bolivar lid.
"Dobri Bratje", it. 38., Bridgeport, Ohio. — Predsednik: Martin Potnik, R F. D. 2., b. 12 a; tajnik: Frank An drolna. R. F. D. 2., b. 12 a; blagajnik: l\an Gen ar. b. 740. Vsi v Bridgeport, O. He vsako prvo nedeljo ob s. nri do iHildne, v dvorani društva sv. Barbare, Bavdsville, Ohio.
blagajnik: Ignac Peijak, 524 Broad	"Delavec naprsj", itv. 71, Besse	^«'«Hiere izklju
St., Johnstown, Pa.—Seja vsako drugo	,n4'r. P« — Predsednik:' Frane Seitel,	j \(, zamerim glavnem
nedeljo v dvorani Sv. Cirila in Metoda,	b. 159; tajnik: Josip Jereb, b. 17\ Ida ..	. .	--, -......., - ...............
"Južni Premogar", Itev. 46., Alix,	8«jnik: Louis H/ibur, b. 171; vsi v Bes	K ,ltt ravna po pni- jjji() ,.azjasnj) 0 socializmu. Ker
Arkansas — Predsednik: Math. Srar	«¿mer, l'a.--i-«ja vsako prvo nedeljo	vilih; saj zato jih ima, da poslopa .... .... n..S: kjttolienoi miJili .1,. ie
man, b. 197, Alix, Ark.; tajnik: Ivan	r prostorih obrata Anton Klinieka.	„„„iii, „riMlni«ib Zamet i,,, ii... n-, ' KatOlK aill mislili, «la J«
Jantar, I, 7,' Alix.'Ark.; blaga,nik: Ju	..Ko^iusko" itv 7" Bankhead	J ' ' J,m socialist, kdor ne gre V cerkev, so
rij KokalJ, R F D. b. 77. Altus, Ark --	A11 a. Can adir—Pre dsed nik: Pjav Spi2'	t,U «H"Uo zahteve članov,
Seja vsako urugo nedeljo.	wuk hox W|. ta jl|jk:
"Slovenski BratJ«", it. 47, Avella, O. box 537; blagajnik: Pa. Predsednik: Martiu Obed, box 167; h. 35; Vsi v Ben k head
tajnik: lj,an RllVOU, b. l<»7; ' blag.: Seja vsako tretjo nedelj
Alojzija Dol i na r, b. 72; vsi v Avella. >>Tod Triglavom", itv. 73, Smith ')0 ('Uxmi f)- 1o(''ki 24 ,a,lko ihx gle<l:di dol pred oltar, in čakali, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo.	.... -	-..... -	.......1.....— " -	* -
"Slovenski
rora, III. — I
vi«\ 624 Aurora ave.; tannic: Ivan K. Znjian, K. K. D. 2. I., 150. Vsi \ Smith ......................... .................. IU 1111 1*1 la Kllialll sapa
Marsieh, R. 5, b. 193s; blagajnik: Gai
Aha«' ra, 111
Pih dopoldne
"Clovelandsk« Slovenke", it. 49, Cle
veland, O. — Predsednica: Ivana Smrdel, 3552 E. S2. Ht.; tajnica: Ana Hmre-kar, 3551 E. hO. Ht. E.; blagajnica: An ton i ju Legan, 3704 E. 77 H. E. Vse v Cleveland, O.—Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Proletarec", itv. 50, Franklin. Kans.—Pretlsednik: Frank Dobrotniiek
K. R. b. 208, Girard Kans.; tajnik: Alojzij Karliuger, Girard, Kaus., RFD. 4, b. 86; blagajnik: Alojzij Oblak, b. 90; Vsi v Franklin, Kans,- Seja vsako tretjo nedeljo.
: Karol Kanik, P.	katero bi lahko in kalero bi prav-	Saj hUa i)KrAja> ¡„ |)fl ^ kranj.
^xltVV^-	2P™mnT*n T**"!1' TU<!i,V K'	imajo. Prišli smo v
«leljo l mesecu..	s- K Z" J' reterendum vpeljan;	(.rrkev ¡|( sin.,. gmo m )|a kur ^p
, itv. 73, Srnith	I)0 1,lul|n r». [oC'kl -4 Ht> la,,ko (1"	gled ili dol pred oltar, in čakali,
iako drugo nedeljo. f. Pa. — Predsednik: Josip Strle.	vsako vprašanje na splosilO glaso-	k(jaj s(> |,rj^ župnik Pričela
Mladenlêt", itv. 48, Au b. 63, R. F. D. 7; tajnik: Ivan Eržen,	vanje. Vem, da bi bila večina član-	„„ :, v|i ihn' O,-./lie Lo I.o,'. .le ii.
'redsednik: John Baiko H. F. I>. 7. t.. 149;. blagajnik:: Lorenc	fcttv.l * x\. , .	sf J( alužba. Urglje so buealc II)
-a ave.; tajnik: Ivan K. /ni an. R. F. D. 2. b. 150. Vsi v Smith	SÎN M<!o\Oljlia s 1,1 «>P<»mi-	tnj |,j)a kmu]u sa|)ft klobuk VZe-
R. 5, b. 193a; blagajnik: Gai field, Pa,—Seja vsako drugo nedeljo	njal sem pismeno največ glavnih	Ju . monja sj |,j| k(j0 lnjsii| (ja
^•v^fc'.i^^Uiji^ :nJiki i^i !»	°<Iho,;,iikov- ;la nnj ,laj" trk;.121	utih,,ue ¡„ i»P.
pH J. Baško. ir bSrilv UMkT&hffflï mil	UU iplo*n? f Msovri"J/: l,,ku 1/1 vse	H* je za.-el pridigati o nekem p*
blagajnik: Alojzij slak, b."oi. VsfV elanstvo lahko odločilo, ali ostane	tn| nokj(, v Kvropi, kako je bil u-
F.1I. Creek, Pa. - Seja vsako drugo ta točka tudi nadalje, ali se pa	i|)()R|jiv : dal je opat patru suho pa-
opusti, tako da ima vsak član pra-	jie0t (|a j0 inora) vtakniti 'v
vico, da se ravna v verskih rečeh	zemIjo tor 1rikrat Mft (laM zalivati
po svoji vesti m po svojem pre-	Kaj je bilo? "<Vlež"! Palica je
pričanju.	ozenela in rodila sad, ki so ga
(hI glavnega predsednika K. S.	trgali, mislim da sami farji. Pre-
K. J. sem pa dobil odgovor, da bo	misli, moj tlačim, dobro, in sodi!
še marsikateri član vržen iz .Jed-	Kje si «e ti ubogi trpin! Kako da*
note, preden se ¡/.premeni carter,	leč si še za nami! Kako trdno še
uedeljo v prostorih sobrata Josip Ur-iifa.
"Napr«J do Zmag«", itev, 75, Fit*
Henry, Pa. — Predsednik: Frank Ravnikar; tajnik in blagajnik: Anton Hol-ti«1. Vsi v Fit* Henry, Pa., box 106.- -Seja vsak prvo nedeljo ob 9. uri zjutraj v Italijanski dvorani sv. Barbare.
"Slovenska Cvetljlca". itev. 76, A-damsburg, Pu. ~ Predsednik Josip Je-lov ¿an, Adamsburgh, Pa.: tajnik:
" " 1	Frank Menart, h. 135, Adamsburg,	Pripoveduje mi, «la p »sluje dedno-	tpift Kdaj sc boš zbudil iz trdnega
' Delavec", itv. 51, Cleveland. O. —	I 'u.; blagajnik: Frank Golobic, R. F. D.	.„ » „ <vi	..«.l,,,, u,	, >• . ,	,•
'redsednik: Mihael Lul.ner, 5*01 Pros	l(OS 57, Creens),,,»:. Pa. - Seja v s:, 7e " * 2 ' ' ' J /	"""V* ^ ^ ^ ^	^
er a\e.; taj.: August Orel, 1125 E.	ko ,,rv0 v mesecu.	peni napredku ui «la je ze na stoti-	stonj je pripovedovati povest spe-
00. st.; blagnjnik: Zaletel Ivan, 100il
E. 00. St.; vs. v Cleveland, O —Seja rlo Wv0_ p^is^.lnlk: Ivan Glinfiek, ...1., ^,1.«
?ak0 ^'S? r^i0'' i'^" 9 ""b 129; tajnik in blagajnik Ivan Spes,;S<l; HO,ZP-	. . .	. ..	...	. .
»«tLiii.i.i«	.	IV i/(n b. 2hO. Vsi v Superoir, Wvo. Heja Vsetorazuiiiem inecstitam. Ali rop, in mhIcIuj z nami, da ne za-
iiluDijanaKi uraa , si.oz.. i»e»vwo, ^^ rtrM^ n4,iJHjtl 0	uH (|o k(|a |)r|pOIUOKl.| Jednoti do le- dene tu li nas tukaj, da bi Šrapne-
"8«vernl Premogar", îtev 77. Supe ne vdov in sirot, katerim je obli- čemu. V stani, vzdrami se in spreglej, kakšna podivjanost je v Kv-
j«
II!. P-e«lscdnik: Pavel Košir. ......
Rtato st : tainlk: Frant. Prebil, Hl4 !"IWB*
"Slovenija
pega premoženja in napredka? Ii pokali, granate tulile in mesta
Market Bt.; blagajnik: Frank žvokelj.	' Biovinija'' itev. 78, Miller Run,	f< | • uiuog >čil da \r brisala M spreminjal;, v prah.
«M Market St. Vsi v DeKalb, lil. -	Pa. — Predse,In.k Marko Magdič; taj	'"«"K »u jt l	.	' .. . 4 ..
Sem vsako drugo ne,leljo pri sobratu	Primož Tomazin; blagajnik: Peter	vdovam in sirotam solze? Mislim, Dokler boste poslušali istorije o
Fr'. Keržič.	Pečar. Vsi box 25, Reit/, Pa. —Seja	pa,-,f ,ja ,:|anstvo.. Mislim tjidi, da neslanih čudežih, bodo z Vami de-
"Planinska Vijolica", itv. 53. Pi.-k	brifu j'akid, K^dma!» ' I,n	K. S. K J. ni niže drugega in ne lali kakor mesar z živino iu ni-
SJ bat iT^vi! tajninkk fvan	'"Bonolrski Blorenci", Itev. 79, Bon	more biti nič drugega, kakor kdsr ne boste dosegli boljših raz-
Lipoid, box 46; blagajnik: Joief Molan, box 26; vsi v Pickens, W. Va.—Seja vsako tretjo nedeljo ob 3 uri popoldne
v	iHH	■■	HIH
"Karol U6«kar", itv. 54, Roekwood,	^ IrTp^.bLJ"vr^^e^ do^iu^ Bon	Tlt<li P™\*i\mk ni *r<> pri tem naprej \ , pa ostajate,
Pa. - Predsednik: Joief Hočevar, b	^	absoluten vladar; pravila so zanj kar ste bili, sužnji in trpini.
lMf tajnik: b7 ]-Sloga", štev. so, Philadelphia, Pa.	i tako merodajna kakor za vsakega s socialističnim pozdravom
blagajnik: Mihael Hoeevar, b. 184; vsi • • • J .______... »,
V Uockwood Pa - Seta vsako prve	,r("im",u'k: '\\n ,i>tllI,' J5iH "*im0"	člana. Pravila dajejo članstvu
v fockwoo.l, ra. — ««ja vsaao prv«	Rt tajnik: Mihael Omerzu, 2723 E.	. . n . . ..
nedeljo v mesecu v prostorih sobrata	Hu'ntill^'tori st . |(1ai(ajnik: j0sir. Ko	pravico, da ono odločuje o svopih
Ant. Hočevar.	fo)p Salmon St. Vsi v Philadel	pravico, da ono odločuje o svojih
l^'T? ^rSUTSI¿¿ZJ* ^ V""k" ............. '	. r.»to j, doloien retereu- . |«
», Air, Pa. — Predsednik: Josip Horvat, splošnost njenega članstva. Nikjer »ier. se np l,(,ste znali-postaviti ; Lí^.'t'^íi.^ilíV^i,.'^' luijdom v pravilih loiko, po ka-|na Moj.; «..«e IVavljl,, Vam pri-giir, b. 695, Conemaugh. Pa. Vsi v Bon teri bi imeli v Jednoti kakšnega povedujejo, V i jih poslikate, cas
Feliks Rozina.
"Prvi maj", itv. 81, Bishop, Pa
Luzerne Min 23, Pa.
Iz naše naselbino bi bilo porodom in zato ni odvisno o«l milosti	se dela tukaj vsak dan, a predsednika, če ostane kakšna to-j«aslueek je odvisen od delavca in a neizpremenjena ili ne, temveč prostora. Meseca junija smo dobi-
Pll. - i (hihi-iiim». r mu. iiaan«, ' ||M»seCU.
95; tajnik in blagajnik: Andrej. Jereb,
b. 92; vsi v Crabtree, Fa. - Seja vsa	ynnr r.r^oru-, b. 352 Ce	p.C
Verhorvi!." "	1	'	cil. Pa.; taj. Mihael Kočevar, Cecil, Pa.	Jkj|
"Skala", itv. 56, Allegheuv. Pa. - Dn^ld/M"!.^, r!d. IT^ ^I	<lolžn«.st* glavnega odbora je, da Ii tudi unijo. Kar mi pa pravza-
Predsednik; Anton Horvat, 531 Sms ka tietjo nedeljo pri »obratu Ivan Zu	da članstvu na sploSno glasovanje prav sili pero v roko, so razmere
man st.; tajnik: Iva», simončič, 1138	^^ ^ za|lt(,va tako glasovanje med tukajšnjimi našimi rojaki. O
OPOMBA: Tajnike tistih druAtev, ki	() kakšni stvari.	napredku med nami ni govora, ker
zapazijo kako pmoto, istotako tistih,
katerih druAtveno poročilo je pomanjkljivo, ; rosi m, da mi nemudoma sj>o-roče, da se nedostatki v imeniku ko ki izide drugič, popravijo.
S sobratskim pozdravom
BLAŽ NOVAK, tajnik S. D. P. Z.
Fabvan St.; blagnjnik: Franc: Vilhar, sl4 Carpenter Allev. Vsi v X. S. Pitts bnrgh, Pa. Seja vsako 1. nedeljo v K. S. D. v Pittsburgh, Pa.
"Caven", it". 57, Carrollton, O. — Predsednik: Martin Cermel; tajnik: Ciril Stibil, b. 404; l.lag,: Josip Povgan. Vsi box 4f 1, v Carrollton, O. — Seja i vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Martina fermelj.
"Rudar", itv. 58, Canmore, Alta,
Cañada. -Predsednik: Anton Polutnik,-b. 1 s5; tajnik: Josip Sribar, b. 201; blagajnik: Fran Kralj, b. 172; vsi v Canmore, Alta, Cañada. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Frank Kral, ob Q popoldne.
'Slovenski Fantj«", it. 59. May
nard. ()hio.—Predsednik: Atefan Stu-1 ||t| z.K|njj r<Ml,,j ,,,, sečni seji «la niorc^ kratkomalo ne more ve<
blagsjntk: A^jíiJ Tl't^l' ?V.¡ P1«^'« vsak član, ki se ne'	da ga gonijo na s,Hived.
v May nard, Ohi«L— Seja vsako dru prihodnje glavne seje, ki se vrši v v Katero ne more verjeti, .laz sem go nedeljo v dvorani g. Jos. Hrabak a n<M|t,|j0	)0. «ie« •uiebra v dru- '"'i 13.let clan Je«lnote; izključili
Moonrunski Trpin", itv. 60, Moon	. t|vi«r«lií, ó<»c. v društveno so me zaradi zanemarjanja "ver- 1 "
m. Pa.-Predsednik: F r. Dotlnar, h. , ,	Hkih dolžnosti". Ja*' llisem edilli,! 0,1 1 or,Ifln,M
Ha ha j o se z napredkom dedno- m n,k-ler ,n v noho',! stvari te, ali s svojim ravnaniem sami o-|Tukai imamo k'»P,c« fariik,h virajo napredek in ga imelo kmalu	P1*' k5,t<'n»i ^
izpremenili v popolno nazadova- iU\ (,a »■ mo«,a vera ,z nJ,h nje. Ako se ne izpremeni toeka'	napraviti Oni so največji
121 pravil, tedaj jc naravna posle- **«*»rJi in	posel jim jea
dica, da bodo činidalj bolj izklju- ^ M10lro'0 k> ,K*'rm,i ^«veka, k. čcvali člane. Tis-lih, katerim pre- ni »jd.ovega mišljenja. Ni prijet-
seda crkveno nasilstvo, jc činidalj no ž,vrtl ,n0(1 1aklmi ,iudmi in
meti opravka z njimi. Ali <la bodo
Bon Air, Pa.
Naznanilo.
članom drušiva Hon-Virski Slo- vo<". P« «'imdalj manj. In za
1 ve, i št 71» S. I). P. /.'v hou Ait- vsakega, kdor ^f je naučil misli- *	Donanaujeu, ustrahovali
-	Pa. naznanjamo, da s,„o sklenili ti s svojo glavo, pride čas, ko ne,-existe in ,,nicd, socializem, naj
-	|	:: ... ...nrp U en t k .ona lo op maro več NI Ulkar lic domišljajo.
Simon Marčič.
R»». --------------- --- -
342; tajnik: Jurij Plvk, b. 15; blaga j-! blagajno, nik: Anton Pintar, b. 204, Moon Run, Pa. Seja vsako tretjo nedeljo v mese
Oglesby, 111.
Po šestmesečnem štrajku v t'hi-ement <'o. in Mar-so
„ ,	...... ..,„„ . „„ jar. nia.MU irjema. Takih jo ie ve.V 'JHrtto c.yrtl».l,l (Vmont C»
/„.,. ponvijo.«,, va«. dano toKn ?. )m ^ ^ ^ ./k|ju ;trajk,¡j.„-.¡ (!olavoi Z voóinn sklo
I a. rs.'ia \sn«o ireijo ne.o-ijo v me.r-	111 pil hO Cllll UllIJC VCC, I'll IZKlllI- . ...................................
cu ob loti uri dopoldan v dvorani sv.	društva, da se te seje polnostcvil-	rkskomuniriroite» lerlooto	ni,i. z» ,,,,kr»t vrnejo na
,	no udeleže, kerse vrše volitve no-	^ ^ksKomun.eirajtc .lectnoto	pmišanjc plače, ne
"Napredni Slovenci", it. 61, Oa:v, HruStveheira odbora	tlačite s tem neizogibno na rakovo	»»"wi ptivwmij I
Ind. ZT Predsednik: Ivan Slane, 1113 «liMito.	^	^^	pa priznanja unije in osemurne-
Jeft'erson St.; tajnik: Nick Vukiinich, Odbor.	dela. V LaSalle v (lerman
b. ;;;!; blag.: Matija Lasicli, 1106 .1er fersou St.; vsi v (Jary, Ind. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata
I va ti Ivanič.
žen ko d ru itv o "Sokol", Iter. 62, ; „„,„„ jai riij» v lia jem in prodaja se Cleveland, Ohio.—Predsednica: 7ofija Birk. 1143 E. 63 St.; tajnica: Fran-iiika Trbef.nik, 1177 Norwoo<l Bd.; bla-fajnieu: Frančiika I.auie, 6121 St.Clair »\-r»■ zillljo «vč.; vse v Cleveland, O. — Seja vsaki * prvi torek v :nesecu.
"Adamič In Lunder", itv. 63, Rob-hins, Pa. — Predsednik: Viktor Auster
, sic, Vohoghany, l'a.; tajnik: Ivan Tro jar, b. 70, Vohoghany, l'a.; blagnjnik:
Občina Terre Ilaute v lndiani je zaradi visokih ecu premoga vzela sama janu» v najem in prodaja sedaj prebivalcem tono premoga za *2.7."», medtem ko zahtevajo tr Sodoma in (îo-
se
ro
e*	Portland Cement Works bivši, sedaj zaradi zanemarja- *trajk lia«1a1jujr. Držite, .
nja verskih dolžnosti po	j,|ki nmlaijt.; UuVl nas v/ o
letih izključen član.	glesby je še nekaj, ki smo z Va-
...	lLnlite rodno nn sejo t emeni
McKinley, Gilbert, Minn.	Mm \v,;,k,.rs Piiion št. 1411.*., k.
Ker so nastopile slabe raziiHTe se vrši vsako prvo in tretjo sredo mora! Žveplcn ogeni na«l tako ob- v državi Ohio, sem se napotil v v mesecu. Držimo sc složno, ka-čino, ki uviija take rdeč«» reforme' državo Minnesoto, kje^r so »ifkoli-, dnr se prične iznova boj, ds bo-—	ko b< 1 j živahni z delom. Delamo rno pripravljeni. Tem potom se
V okraju ('ook jc prišlo leta vsak dan, zasluži ve pa še nekako tudi *e enkrat najiskretieje zahva-Joseph J apel, box 76, Yohoghany, Pa. HM4 na vsakih H» porok ena loči- dobro; ru Iniki v tej državi so še ljujem v imenu društva Mladi — Seja vsako prvo nedeljo.	trv /akona. liiuii je prišla ena žc m koliko bolj hladni.	Slovence št. 42 S D P. 7. vsem
^••BratoijijV', jtv.^.	na S porok, letos pa baje že na Zima ms tukaj pritiska, kukor sebratom in sestram, ki so nam
First Ave.; tajnik: Ivan Skerbii,' 25a,šc<t. Pravijo, da bodo socialisti je že tniniiesoška navada; mrzla priskočili na pomoč. Denarja se Washington st.; blagajnik: Joseph Si razdejali družinsko življenje, če burja žvižga okoli vogalov, da vse je sprejelo +lti<itiS Najlepša hva-.
"" ZT^o	*'n«K»i«. Ali g« ne ruši kapitali- rkriplje in poka, jaz pa klepečeni I la vseni skupaj,
dvorani Frank Benda, 479 National sv.¡stična druiba sama dovoljt	z z<ibnii, ko grem po vsakdanji	.loseph Megli«h, tajnik.
08163488
Trafford, Pa.
V tukajšnji okolici jc sedaj o. bilo tlela, in plača nc lii bila bas preslaba, če bi bile ostale razme-re take, kakršne so bile pred de-aetiiui leti. Todu če ie nekoliko vet1 denarju, vendar ne zaleta toliko; kajti če mora ! a^iatlUem včasi kuj dajati, zna 4e olj jemati. To dokazuje draginja, ki je tudi tukaj od dne do dne več ju.
ondotniio rojakom za njMi poirt-tovalnoht, ker si naiu h\\ tako na roke pri agitaciji in ker so nas tako gostoljubno sprejeli.
Delavske razmere so v naši o-kolici različne. Po nekaterih pre-mogokopih se obratuje s polno paro. Pri nas pa delamo le a polovičnim časom.
Iz vseh krajev Amerike čitam dopise o veliki draginji. Tudi pri
Včasi mislijo delavci, namreč'nas so kapitalisti zagrnili enako tisi i, ki splošno malt) mislijo, tla pesem.	4
prihajajo bolj&e plače «al kupiti Ii- Brate j delavci t Koliko časa bo-atičnegu dobrega srca. Akt» .*» jim iih» še gletlali ta krivični kapita-poljubi nekoliko odpreti oči, se listični siateiu? Organizirati se bodo kmalu lahko prepričali, dal nam je treba, tla postanemo močan v veliki zinoti. V tukajšnji to- ni iu se otresemo jarms. Organi-varni Pitcairn imamo že sedaj to- zirati se moramo, tla pride enkrat liku črncev, da bi v par mesecih, volilni dan, ko bo zmaga uuša. Teče pojtle tako naprej izgledalo ka- daj padejo verige, kor v Afriki. Kompuuija dobiva zamorce iz južnih krajev, iu sicer vsak dan več. N kakor pa nc tlela
1egs iz ljubezni do črnega pleme na, umpak v prvi vivcti zato, ker ga rajo ti ljudje za vsako plačo. Povrh imajo pa *? drue vzrok. Na R. R. pričakujejo »h novem letu štrajk, črnce pa importirajo, da bi imeli tedaj že pripravljeno četo
Wank .I uva n. »»»♦♦»♦♦♦♦»♦»♦»♦♦♦♦»»»»♦»a
StranKfL


KLUBOM NA VPOŠTEV.
Na zadnjem kongresu J. S. Z. so razni delegati naznanili prizi-
stavkokazov. Vsak dHavce, tudi Vf, proti ne*aterim »^epom, k«te-
rih pa tajnik za pravila slučajno
ni zabeležil. Vsletl tega tudi niso
tisti, ki se sicer nič ne zanima za delavske razmere, ve, kakftua draginja je danes v Ameriki. Tukajšnja P. K. K. Co. pa plačuje ubo-gim črncem po $1.79 tlo $1.9? na dan, in sicer ob deseturnem de'u.
(e tla jejo kapitalisti od svoje dobre volje dobre plače, zakaj ne| plačujejo črncciu poštenih mezd, ali pa vsaj takih, da bi se mogle z njimi nabavljati najnujnejše p«, trebščine, živež, stanovanje, obleka!
Vsaka koiupanija v pittsbur škein okraju je zadnja leta nekoliko povišala plače, P. K. K., ki i-iiih ogromne dohodke, se pa še ne zmeni za to. Ona vitli, tla ni bila doslej prisiljena na to. in zaradi tega rajši skrbi, kako bi se tudi zanaprej izognila povišanju. Naj je človek hodil v katerokoli visoko šolo in študiral samo matematiko, vendar ne bo mogel napraviti računa, po katerem bi mogel človek v današnjih časih s tako bc-raško plačo dostojno izhajati. Povrh imajo pa še navado, tla iz-molzejo iz človeka še od te revščine, kar je več'mogoče. Tu prihajajo v delavnico agenti za ure, veri-
prišll na glasovnice. Ha se zadosti pravici onih, ki so vložili prilive, objavljamo tukaj zaključke, proti katerim so bili vloženi, tako da dobe člani priliko glasovati tudi o prizivih. Glasovanje naj se o-pravi na prvi seji, rezultat naj se pa naznani glavnemu tajniku d<> 15. decembra.
Sklenjena je bila v pravilih točka 23.: Izvrševalni odbor.
"Zvezni izrvrševalni odbor jc sestavljen iz glavnega tajnika in !l članov, ki se volijo tako, tla je f» Hrvatov in Srbov, 3 pa Slovenci."
Priliv manjšine se glasi: 44 V glavni odbor se voli !l članov ne gledf; ua narodnost." Sprejeta točka 50: "Vsaka organizacija ima pravico, da predlaga glavnemu odbt-ru iniciative za odobren jc." Priziv man jšine se glasi. "Iniciative se lahko pošiljajo naravnost uredništvom zveznih glasil za objavo."
< lani naj glasujejo za ali proti skupno, ne posamično, in rezidtat za in proti naj pošlje tajnik kluba
gotovo tudi tukajiuje obiskovalce zadovoljila.
Vstopnina je 85e za osebo.
Milwaukee, Wis.
Jugoslovansko .hoc. udruženje broj 19 priredi v npdeljo, 10. decembra ob 2 popoldne veliko za-j bavo a koncertom, plesom iu gledališko predstavo v South Side Turn Hall na National Ave., med 2. in 3. Ave Igruía se bo tiranía v treh dejanjih ' Kakva radost vojnik biti!"
Vstopnine so v preti prodaj i po I5c., pri blagajni po 2f>c.
Sodruge in rojakt> vabimo, tla se udeleže te veselice v čim več.-jem številu i so lahko prepričani, tla najdejo tam izvrstno zabavo.
{L Odbor.
Glencoe, Ohio.
('lanom .lugoslovanskega socialističnega kluba št. 2!
Pridite gotovo vsi ua klubovo sejo dne 17. decembra od 9 dopoldne. Seja bo v navadnih prostorih. Na dnevnem redu bo volitev tajnika in druge važne reči.
Sedaj je težko napraviti mesečno poročilo, ko so nekateri sodru-gi odpotovali, pa niso vzeli prestopnega lista.
Kdor ne plača prispevkov do novega leta, se ne bo mogel vpisati v imenik za prihodnje leto.
Sodrugi! Pridite na sejo in po-agitirajle, da pridobimo še kaj novih članov. Čini več nas bo, tem lože in bolje bomo opravljali svoje tlelo in tem prej bomo dosegli uspeh, po katerem vsi hrepenimo. Socializem pride gotovo, ampak če hočemo, tla pride prej, moramo sami delati zanj.
S social, pozdravom
Nace Žlemberger.
žice, življensko zavarovanje, po-	tajllUtvu Zveze, kakor gori nazna-
tem jc beračenje za stave, tla jih	(Vno najkasneje .do 15. decembra,
razobešajo okrog po K. K. Yard.	Tajništvo .1 S Z.
Vse poletje vzdržuje družba svo-	-
jo godbo z imenom P. R. K Band	KLUBOM J. S. Z. NA ZNANJE
in svoje žogarje in povrh še sv >je-	Ravnokar je izšla strankina ga farja. Družba ima svoje zem- platforma (načelna izjava) in
Ijišče za igre in po vsej delavnici	pri>gram za I. 1916. Ta izjava bo opaziš na vsakih :»(> .jartlov napi- veljavna sedaj nadaljua štiri leta
se: Holy Bible here. .	¡n bo vodilo naše agitacije in pro-
Vse to gre na račun delavskih	pa(W„,|P. Treba je torej, da jo po-
žuljcv, ill kdor bi hotel živeti v	zn„ j„ rnzume Vsak aktiven član teh razmerah, kakor ie spodobno j y
za človeka, bi moral znati tlelati	Ker je količina'omejena — ti-
čudeže.	skalo se je je samo 2000 — naj A če bi le delavci hoteli premi- k|u|,j sC/.,.j0 takoj po njej, da ne
sliti: Za vse to im* koiupanija	}H, prepozno,
denarja dovolj. Molitvenike zna	Cene so sledeče: 50 iztisov 40c,
prodajati po delavnici. A povišati	i.,o iztisov 75c, 200 iztisov $1.50.
delavcem plačo za par centov nc	Poštnina prosta,
zna.	Naroča se pri tajništvu .1. S. Z..
Iu znala ne bo, dokler ne bo mo-	H():{ \\\ Madison St., Chicago,
rala. Kapitalisti niso padli na «la-.	Tajništvo .J. S. Z. vo in vedo, da je ceneje pomagati
delavcem v nebesa, kakor jimjia	Chicago, 111.
tem svetu omogočit i. človeka do-	\* soboti, .dne 9. decembra <»b
stojno življenje. A če so kopitali-	i L,9 zvečer bo skupna konferenca
sti tlovolj pametni za svoje inte-	ehikaških jugoslovanskih sociali-
rese, bi bilo treba, da postanejo	etičnih klubov. Dnevni red je zelo
tudi tlelavci tlovolj pametni za	važen in je potrebno, tla pridejo
svoje. KatHr bodo res dovolj pa-	vsi člani. Konferenca bo na 1944
metni in kadar bodo svojo pamet	So. Racine Ave v prost tiri h Rai'ni-
prav rabili, se jim bo tutli bolje	čke Straže.
Herminie No. 1., Pa.
Zaradi tehtnega vzroka se jc redna klubova seja namesto kakor po navadi četrto nedeljo ob 2. pop. vršila tretjo nedeljo ob 10 (lop. iu na tej seji se jc sklenilo, tla se vrši izredna seja v nedeljo dne 10. dop. Zakaj, vam ne povemo na tem mestu. Torej na svidenje! — Prol. pozdrav.
dolin Trčelj, zapisnikar.
LISTNICA UREDNIŠTVA Waukegan, 111.: V letih 1896,-97 je bilo v steklenem salonu.ka-ziuske restavracije (ne v društvu Kasino) mnogo socialističnih shodov. Takrat je bila-to edina večja dvorana u Ljubljani, ki so jo socialisti mogli dobiti za svoje shode. Na nuiogih takih sh »dih je govoril Kristan Enkrat sta bila na-takem shodu posiauea Majaron in (irn-selli, enkrat je bil tam Turk po Hribarjevem naročilu. Na vse tiste shialc se seveda ne moremo spominjati in ne vemo. na katerega ravno V i mislite.
O tem ne dvomimo. Sedanja draginja gotovo ne izvira iz pomanjkanja živeža, ampak iz brezvestne špekulacije. Zedinjene države pridelujejo normalno več ži-1 veža, nego ga same potrebujejo. Toda izve» omogoča in pospešuje I ravno v sedanjem času otleruirko i špekulacijo. Kapitalisti, ki proda-' jajo žito, moko, meso itd. v Kvro-po, se nič ne ozirajo na to, če o-stane za domače prebivalstvo še dovolj hrane. Nenormalni vojni izvoz jim omogoča, tla ustvarjajo umetno pomanjkanje, in tedaj lahko navijajo cene.
Zaratli tega 'hi bilo pre|>ovcd izvoza zelo koristila. Pomnožila bi domače zaloge tako, da hi bile večje kakor potreba, iu če bi si vrhutega še vlada zagotovila neko kontrolo, bi se cene utorale znižati.
Mi nismo tako optimist k* ni, da hi, kakor nekateri ljudje v tej deželi, verjeli v konec vojne, če se prepoVe izvoz moke iu mesa iz Amerike. Gotovo bi to spravilo zaveznike nekoliko v zadrego, ker dobivajo sedaj mnogo živeža iz Zedinjeuih držav. Ali s tem se ne tla še nobena vlada prisiliti, tla bi sklenila mir. Saj imamo zglede. Za Nemčijo in Avstriji» velja praktično taka prepoved, ker ne morejo vsletl angleške blokade ničesar uvažati. Pomanjkanje je v obeh državah veliko. Ali sta zaratli tega sklenili mir?
Tudi Angleži in Francozi ga ne bodo. Kakor Nemci, bodo tudi o-ni napeli svoje možgane, bodo gletlali, tla bolje organizirajo koiizuni in distribucijo iu «In najdejo v drugih krajih, česar ne dobe vet"* v Ameriki.
Zedinjene države bi kljub temu storile prav, če bi prepovedale izvoz, kajti interesi svojega ljudstva bi jim morali biti prvi.
POSOJILA.
NAROČNIKOM "DRUŽINSKE GA KOLEDARJA "
godilo.
Želim vsem praznike !
sod ru goni vesele J. F. Bergant.
Fitz Henry, Pa.
Krasnega solnčnega dne 29. ok-tirtira sein se podal s sod rugo m Anton Boltičctn. Frank lndolfom
.lov ll irvath, kon»'« r. tajnik.
Cleveland, Ohio.
Članov slov. soe. kluba št. 27. Vsi člani se vabijo, tla so udeleže prihodnje seje slov. soc. kluba št. 27. Na programu je med (Irugi, mi točkami tutli volitev odbora ž«
in Joseph K oračem v blr/.njo slo-	po|oviiM) |Hn 7.
vensko naselbino Wiek Haven,	.
„ j , •	la seja se vrst v nedeljo, dne
I'll v iniiiKinniii I I ti tillll INlM IV •	•
10. decembra ob 2
popoldne v na 5607 St.
Pa. z namenom, da tam ustanovi
mo socialističen klub in ga priklo-	.
.	k ubovih prostorih
pimo k .1. S. Z. Ideja se nam je| . 1
poarečila brez velikega truda. Imr Ave
ker se ondotnl rojaki sami zave-	M. Petrovich, tajnik.
dajo, tla ne stori sedanji kapitali-	~ . ~
stični sistem nikakršnih tlobrot za	FtUaburgh Fa.
delavski razred in da jih tutli ne Jugoslovanski delavski drama-bo naredil. V novo ustanovljeni j tični zbor "Bratstvo uprizori v klub Man it
Vsem tistim, kateri hočejo imeti koledarje naznanjamo, da je kcledar izšel i' tiskarne, ne pa še iz knjigoveznice. Mi bi somi radi videli, če bi megli naročnikom iste že zdavno odposlati, ampak prisiliti se ne da nit. Knjigoveznica je preobloženo f, delom ob tem času. povrh pa še -ne morejo dobiti izurjenih delavcev, kolikor bi jih radi. Mi moremo obljubiti le toliko, da jih vsi tisti, kateri so jih dozdaj naročili, dobe v teku 15. dni.
Opozarjamo tudi, dn naj tisti, kateri so "Koledarje" že poprej naročili, pri ponovnih apelaci-jah vedno omenijo, da so iste že naročili, ker drugače bi sc znalo pripetiti, da bi prejeli po dve ali pa še voč pošiljatev. Vsa večja naročila smo oddali knjigoveznici, katera je oddaljena 4 milje in zato ne moremo vedno pregledovati naročil. Istotako naj vsakdo, kdor je naročil kaj koledarjev in se pozneje preselil, to takoj naznani, da ne bode pozneje nepotrebnih stroškov, dela in pritožb.
Upravništvo.
IZVOZ ŽIVIL.
ZASTOPNIKI PROLETARCA
Ustavite vaš
KAŠELJ
prodno »e dobro poprime	ustroja.
ZmanUjte napad« Ur utaias razdra-ienja z rabo
SEVERA'S
Balsam for Lungs
(Ssverovega Balzama za Pljuda). Kmalu boU priznali vrednost tega zdravila pri zdravljanju kalija, prehlada, hripavosti, krčevite davic«, vnetja sapnika, in bolnaga grla.
Cena 25 in 50 centov.
Vko dvomit« mJ* lNMri*. fclUJt« *WhW«> pUmn. katvrnamn pr«<1 kmtklm pr«M<-ii m lt»tero imO-JuJ«» kur ini tnliino: t,Moii»ia v»m niui*uoltl. <U J« Kev»r«»» IInUi »i m IMjufi» /•'!<> uip#»nu ui In kov« L Tuko) p<. prvem popltku bo ninjk ,,»nici b(tti«w I»tulili, romalo jim j« odpruvlU k»»«l> to pr«praial i* tudi n»-(Uiein n»|.ulo Itn bili »mo ti- i tutli v »lučaju o»lov»li**H k*Alj« pred tlv»iul leti terjetu.li i».ni»«ul."	J Kowal»kl, Cutchofo«. N. Y.
Kml.tr potretxijrln /dnivllft. vi'rt»ÍH)le xa Sever»,v» v lek»n>l. Glejte d« dobite UMm p.» kru l ili im.v i»niiuj« t,' Z.tvrjalts imduiiM»»Utvu. Ako Jih ue morete dobiti v lekurtil imrttčiie Jih t»i iui».	x j
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
V VVashingtonu prihajajo v skrbi. ker se najemajo v Ameriki neprenehoma posojila za tujino. Fc-deral Rescrve Boartl je posvaril ameriške banke in tudi privatnike, naj bodo previdni pri vlaganju svojega kapitala v tuja posojila, zlasti v kratkoročna v obliki ta-kozvanih za klad niti listov. Omenjeni urad pravi, da se noče spu-ičati v stabilnost te ali one države, ampak tla splošno priporoča največjo previdnost.
Taka posojila je priporočala Morgauova tvrdka, in sicer poglavitno /aradi tega, tla hi s»« zinanj šal uvoz zlata v Ameriko. Ta silna pomnožitev zlata se zdi Morganu novarna, in deloma ima gotovo prav. Ampak tudi vlada ima prav. Njeno svarilo i/raža skrb, -katere sieer ne pove naravnost, ki je pa gotovo opravičena. Sedaj se najemajo posojila: vpraša se pa, kako bo /. odplačevanjem, kadar bo vojne konec. Vpraša se, kako se bo vojna končala. Ali ostanejo države tedaj take, kakršne so sedaj? Ali bodo še tlovolj bogate, da bodo mogle izpolnjevati svoje obveznosti? Ali ne bo državnih 'bankrotov' In naposled: Ali bo ljudstvo hotelo plačevati, kar so mu naprtile vlade? Kaj. če bi nenadoma obračunalo /. vladami in bi bilo take tudi s posojujočimi kapitalisti obračunano *
RazMrite svoje znanje! Poučite se o socializmu! Razvedrite «i duha! " Preletarecima v svoji književni zalogi sledeče knjige in brošuro. Pošljite naročilo še danes:
Makslm Oorkl: Mati, mehka vezba ...............................1100
Upton Sinclair (po.slov. Jos. Zavertnlk ln It. Kaker): Dtungel. Povest
lz chlcaAklh klavnic ...........................................75
Enrico Ferri: Socializem in moderna veda..........................50
Proletariat . . . ;.........'........................................10
Etbin Krlsian: Nevarni socializem ................................10
Kdo uničuje proizvajanje v malem .................................10
Socializem...........................i...........................10
Socialistična knjižnica, 2 zvezka in "Naia bogatstva" .............10
Kapitalistični razred.............................................10
Vojna ln socljalna demokracija...................................15
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): KatoUiko svetovno naziranje
in svobodna znanost.........................................25
0 konsumnih društvih............................................10
Zadružna prodajalna ali konsum ......... ........................0S
Kako je lep vojaški stan. (Poljudne zbirke "Val luči!" 6. snopič.)... .10
Katoliška cerkev in socializem .....................................10
Spored papeža Aleksandra .........................................10
Vse te knjige ln brofture pošljemo poštnine prosto.
PROLETAREO,
4008 W. 31st St..	CHICAGO, ILLINOIS.
Božične darove v denarju.
je irehu rim preje odposlali, s ko želimo, da nafti dragi v stari domovini praznujejo -"». decembra, največji praznik. Trelm je vedeti, da parohro-di iio odira ja jo tako pogostoma kot so pied vojno iu vsled tega vzame veliko \ vr i :i««n, predno posta pride v stari kraj.
POŠLJITE DENAR V STARO DOMOVINO TAKOJ!
Ako Jrlite, da bo poslani denar sigurno in hitro izročeu v roke na slov Ijenca v domovini, potem se poslužite
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE. CHICAGO, ILLI0N0I8,
katera je pod državnim nadozorstvom. Kapital, prebitek in uloge 56,500,000.00.
Socialistični kongresnik Meyer London hoče vložiti preti log, da se ' se je vpisalo T2 članov in 2 nedeljo, 10. decembra v "Turnar prepove izvoz živil i/. Amerike, ici. Reči moraim da ne je pre- Mall" »a South Canal in Chesbro Äe sedaj je slišati, da bo proti te-
V treh deja- mu predlogu Inula opozicija v o-
eej pri ustanovitvi klub pokazal kot močna korenina naše delavske stranke, .le pa mnogo ondot-nih rojakov, ki jih nismo obiskali zaratli prekratkega časa. Ker so pa člani tudi nami dobri agitatorji, mislim dn bodo neumorno delali, dokler zadnjega ne pridobe za novo ji stanovi jeni klub.
Obenem se zahvaljujem vsem
Str. tiramo s petjem njih
"Vojnički bjegunac '
Spisal K. Sigletia. Prevedel Kadi-
voj pl. Stratimirovič.
Med tlejanji igra tamburaški zbor "Bratstvo".
Začetek točim ob 7 zvečer. Ta tiranía se je igrala v raznih mestih v Kvropi z uspehom in bo
beh kapitalističnih strankah. Povsem umevno je, da se bodo postavili na noge zlasti vsi tisti, ki zastopajo interese koiiaumnlli o-deruhov. Kolikor je mogoče so. «liti, Iu» njih najmočnejši, četudi ne edini argument^ta, tla je v Zedinjeuih drŽavah 'živeža tlovolj, tudi če se ga nekaj eksportira.
ARIZONA Lowell in okoUca: William Krall, box
ARKAN8AS
Tort Smith — Jenny Llnd: Frank to»
rene, H. F. 1». :», bo* 1«.". Huntington: Karol Petrif, boz 204
COLORADO Puable: Charles Pogorele, S0Í Moffat
in Louis Koro*ec, .'los Pluin St.
INDIANA.
Clinton: J. Masar, Lock R. 111». IndUaapolls: J. Rrudar, 710 Holmes at. Kokomo: Louis 7.akraj*ek, 803 W. Woodland Ave.
KANSAS
Columbus: Martin Juretko, R. R. -V boa 00.
Dunklrk-Plttsburg: Thomsa Wolk, R
R. ho« irt. Oross, Kans.: Jon Kunstelj, bo* ,'IL'. Franklin—Oirard: Pr. W«gel, box Prentenac: John Redeña, bo* 154; Jos
t*n»í»k. bn* 7. Mulberry: Mike Kmlc. K. R. '2, bo* lot. Mineral: Fr. KoAitr, box :t2. Plttaburg: Aadraj Podleanik R. R. A,
box 102; Jakob Sslak R. R. 8. Radley: John Oorlek, P. 0. Stone City: Mike Fiae, box 498
MICHIOAN
Detroit: F. C. Oflar, Joe Prelmer la Thoa. Petri?.
MINNESOTA Chlsholm: Math Riehter, box 808. Ely: John Teran. bo* 4.1?: Fred. Wider, l»o* :»4L\ Eralath: Jseob Ambrotii, 419 Piares at. x
MONTANA.
Bear Creek: Frank l>nni?ek, P. O.
Butte: lur P.o/(»vicar, L'i'.'J Walnut St i u Mike Zumer, 21 (Mi Jew. St.
East Helena: J. Ii . M ihelich, 1«. B. 200.
Red Lodge: John Urleb, box ".'.1.
OHIO.
Bridgeport: Felix Rozina It. F. 1). 2. —
Box ;ua.
Barberton: Frank Merzlikar, box 121.
Cleveland: Anton Po/areli, .">spi Pronta Ave., Math Petrovi ie, IODO K. 67. frit., Andrej Bogataj, i<í)0fi St. Clair ave., Kdward Braniscl, 6025 (ilass ave., Louis Stego\ee, lin" K. HI. St. ,los. Franeeskin St»0|i Btmna Ave. in Frank Mik«ha, 1 l(»:s K. «1 St.
Collinwood: Anton Kužnik, .'172—l.Vtth St., John Zupane, 1 r»7'»7 Waterloo ltd., Jos. Skupek. 1P»7 K. «1st St., Joe K o 11 e i •*, 4.«!i K. ir.iitli st in ,1. Hied
iio\ ieh, ■ 15500 Holmes ave.
East Palestine: Jack Istcnich, 438 E. Martin St.
Olencoe: Naee žlemberegr itu Louis
Brie, L. Box 12.
Lorain: (Jeo. PctkovSek, 1717 E. 29th Rt.
Maynard in okolico: Frank Bregar, b. «17.
Struthsrs: John Raver, box 510 in M. Urbas, box 5S4
Wooster: John Križinanfič, box 380.
Youngstown: John Petri«', box i»sn.
OREOOS.
Oregon City: Frank Sajovic, 131—ISth St.
OKLAHOMA.
Red Oak: Joe Kogej, box 3,
PENNSYLVANIA.
Bratighon: .Isrob Dolenc, box |S1.
Pa celo Pa.: LcopoM H<<»dn, Hoom 121», Hakewell Bid«., Pittsburgh, Ph.
Canonsburg: John Koklieh, ho* 27« In Jo*e Ambrollé, brtx ílftl.
Clarldge: Fr. Ziirman, box 2."."».
Consmaugh: Anton (ínbrenjn, Frank Podboj in Frank Pavlovi*, bo* 523
Darragh: Karol Rlarií, bo* 2Sf.
Dunlo: Frank Kanali, bo* 7t.
Export: A. (iianeomelli: Star Koad box 341.
Ferest City In Vsndllng: Frank Ratale bo* CM5 in Anton Prasler, box 9.
Herminio John Tr.elj, bo*
Irwin: Tonv Kodrič, It F. I». 3 - - box 108.
Johnstown: Math. Gabrenja, R. V. D. 1,
box 12(1
McDonald: John Zabkar, R. F. I> 2,
box 143. Lloydcll: Anton firber. box 3,r>. Manor: Fr. DemSar, bo* 253. Moon Run: Joe Snoj, ho* 2s»i. Meadow Lands: Jos. Bizjak, box 253. Morgan: J. Kvartii, box 453. South Fork: Jakob Rupert, box 238. So. Fork.
Trafford: J. F. Bergaut, L. Box 252. W. Newton: Joa. Zorko, R. F. D. 3,
box 50.
Wkkhaven: Luka Krnlj, box f>8. Wlllock: Jak. Miklauiii, L. Box 3.
Yukon: Anton t.avri«", b. H.
UTAH.
Wlnterquarters: John Iteven, t»ox 108. W. Virginia.
Thomas: Frank Kocjan, box 272. Milburn iu oknlien: Anton Stra/.iHar.
WISCONSIN. Kenosha: Frank fcerovec, 18 Howland
Aw.
Mllwaukeo: Joe Kraine, :UW — 1st ave.
in Albert llrast, 257 — 1st a\e. West Allls: Jaeob Oblark, 432—54th Ave. in Max Kodel, 431»-54th Ave. WYOMING. ReMincc: Lovr. L'Seniinik, bo*~96 Rock Springs: Math Batieh, bo* 427 in F. 8. Taveher, 874 Ahsay Ave. Superior: Lucas Oroaer, bo* 341. Sublet: Karl Kram .r, b. 118.
ILLINOIS Chicago: Frank Ale*, Frank Zaje, 4008
w. at. st.
Cicero: Frank Mrgole, 5028 W. 2.1. Pi. Donisvllle: Frank Jerich, bo* 10S. Johnston City: John Klivnik, bo* 599 La Salle: Vencel Obid. 438 Berlin Bt. Lincoln: Joseph Titer, H2s W ieh it a ave.
in John Hovel, 427 Berlin St. Livingston: Frank Krek, P. O. Nokomls: John Mekinda, box 807. Nokomla in okoliea: Frank Do/.el*k, box 317.
Pullman: Ant. Oblak, 11331 Langlev Ave.
Za Oglehby: Tom. Kralj, La Sail«. Til. Sppringfield: Jerry fih, 431 W. Rev
nold St. fanaun: Joa. Ferjanfii, bo* Staunton: Anton Ausee, box 158 in .>**•
M^star, bn* til. Waukegan-North Chicago: Pnul i lav, 127 Belwedete St. in Jerrv Spa rnpnn, Una MrAlliVer Ave. Witt: John ZupanW, i»os
F*o svetu.
Meseca septembra je znašala "vojna trgovina" Zedmjenih držav 270 miljonov dolarjev. A meriški kapitalisti se torej silno navdušujejo za mir v Evropi.
Radovedneži še vedno čakajo, kaj pove Roosevelt o recul ta tu volitev. Teddy ai 41a misli, da je vêaai molk zlato.
Na "drugem svetu" ho v veliki zadregi. Iz K v rope jim pošiljajo toliko novih naseljencev, da nimajo ne v nebesih ne v peklu pripravljenih dovolj kvartirjev.
Pravijo, da so cesarji in kralji potrebni. Če bi mogli govoriti s stenicami in bolhami, bi «tudi rekle, da so potrebne.
Učenjak in umetnik, oba kulturna delavca sta v sedanji družbi flačrfn» kapitalizma kakor ročni delavec.	)
"Slovenec" v Ljubljani poroča: Nemške dr-žavnozborske stranke so pri vladi vložile ponovno prošnjo, da se vpelje nemščina kot edini državni jezik v A vstrji. To baje zahtevajo tudi vsi učitelji iz Češke.
To je vest, kj fte potrebuje komentarja.
Marsikateri "svohodoinislec" je tak kakor najzagriženejši far. Če ne misliš tako kakor on, odpihne veter vso svobodo mišljenja.
Kapitalisti nikdar ne sovražijo pijanosti, tudi če zagovarjajo prohibicijo. Kar opravi na en način alkohol, opravlja na drug način od ljudi izmišljena "božja beseda".
Ameriški dopisnik Rene Arcos poroča iz šv -ce, da je na Dunaju velika, kriza radi hrane, pravi, da je ml septembra sem vedno večje pomanjkanje. Skoro nemogoče je bilo zadnje čase dobiti na Dunaju meso, kruh ali sladkor. Prc<^ trgovinami so se včasi žene že oh štirih zjutraj zbirale in napravile dolge vrste, čakajoče na hrano, toda pogostoma so dobile komaj košček kruha iu par krompirjev.
No, sedaj ima Avstrija novega cesarja, ki /.♦• obeta ljudstvu čudeže. Iz zvonov /e znajo delati kanone; morda bodo delali s Karlovo pomočjo še iz kamenja kruh.
Na Japonskem se je pojavila kolera. V Toki ju je bilo že prve dni 80. med temi .'10 smrtnih slučajev. Kolera je pričela tudi razsajati v Osa k i, dalje je izbruhnila tudi v drugih delih .la|M>nske. med drugimi tudi v Arnieavi. Število vseh slučajev na Japonskem je bilo zadnji čas okoli .1000, natailcuo se )»a vendar ne ve, ker se ne objavljajo uradna poročile Oblasti so ukazale, da sc strogo izpolnjujejo vse zdravstvene določbe, namreč, da se skuha vsaka kapljica vode, preden povžije. dalje da se skuha tudi vse mleko in vsa zelenjava. Ribe sr» »o smejo več uživati, kakor tudi surovo sadje ne
S tem. da zadržujejo poročila iu taje resnico, pač ne bodo zadušili-bolezni. Zdravstvene določbe so seveda več vredne; vpraša se le. če jih more japonsko prebivalstvo oh svoji revščini res tako izpolnjevati, kakor hi bilo potrebno.
Socialistični krogi v Švici so dobili poročila iz zanesljivih vrtov iz Avstrije, da si žel delavstvo ta utle mru in hrane ter boljših plač. Pog<mto-ma pride do stavk, ki pa nimajo zdaj v teh burnih časih za delavstvo nobene koristi, kajti take slučaje hitro odpravijo.
To je razumljivo, štrajki v vojnem času so pač izrazi velike nezadovoljnosti in se bodo v takih bednih razmerah ponavljali, tudi «;c delavci naprej vedo, da bodo premagani. Saj se včasi tucli primeri punt, ko vedo vsteši povsem točno, da ne morejo zmagati. Tudi posameznik M bojuje z desetimi nasprotniki, če je nagnan v obup. Toda „ kdor pripoveduje delavcem, da more biti štrajk v takih razmerah uspešno sredstvo, jim ne govori pošteno. Kako se "uravnajo" take stavke, razlaga najbolje trditev ameriškega časnikarja Re:ié Arcosa, da je bilo res v npki stavki na Dunaju, kakor se je poročalo, 700 delavcev ustreljenih. V vojnem času se smatra stavka enostavno za punt. V vojnem času vlada sila in nič drugega kakor sila. Edina pravica je takrat sila. In delavstvo, ki hoče kljub temu zmagati, si mora osvojiti v ta namen najvišjo pravico — silo!
Ko je v Avstriji novi cesar Kari . nasledil Kraticjožefovo dedščino, smo culi takoj visoko pesem o njegovih konstitucionalnih načelih o njegovem demokratičnem mišljenju. .Med dokazi njegovih lepih lastnosti ic bil glavno ta. da bo v kratkem -klican avstrijski parlament, ki že od začet-ka leta PM4. ni zboroval. Mi imamo napako, da vedno težko verjamemo, če se nam kaj poje o demokratičnosti kraljev iu cesarjev in prestolonaslednikov. Tudi povesti o novem veličanstvu Karlu nam niso hotele v glavo. Kako naj bi tirdi bil demokratičen in konatituckmalen človek, ki je bil vzgajan takorekoč izključno za vojaški stan? Tam velja poslušnost, slepa vdanost v voljo predpostavljenega, neomajna vera v nauk, dn imn tisti. kdor nosi na ovratniku za eno zvezdo več, tudi v glavi tolrko več pameti. S temi nazori se ne vjeiiia usta most. (Jospod Kari je 'bil pa še velfko bolj enostransko vzgojen, kakor navadni kron-prinei. Kajti do Frane Ferdinandove smrti leta 1914 ni prihajal niti v poštev za prestolonaslednik štvo. Saj je Frane Ferdinand sen» komaj čakal, da postane eesar iti nobenega vzroka ni bilo, dn bi se pričakovala njegova prezgodnja smrt. Ker torej Kari Franc Jožef ni bil prestolonaslednik, se niso brigali za to, da bi mu bili vcepili kdove koliko civilnega državnega znanja v glavo ali pa da (bi ga bili vzgojili celo za demokrata. A ko je bil Frane Ferdinfcnd ubit in je mladi Kari Franc
Jožef prišel ua njegovo mesto, je kmalu izbruhnila vojna iu tuili gospod ni imel niti časa, da bi bil sedaj študiral konuditucionalno pravo. Naenkrat, tiati dan, ko prihaja na tron. je mladi gospod de-# inokratičen, ustaven, liberalen iu kdove kaj še. In parlament hoče sklicati . . .
Par dui je minilo, in o parlamentu se ne govori več. Obravnave ministrskega predsednika z voditelji političnih strank, niso imele zaželjene-ga uspeha ; tako si» poroča z Dunaja. Vlada je hotela od strank obljuH>e, da ue bo v parlamentu o-pozicije proti njeni politiki. Od čeških strank j* posebno želela,da ne bodo kritizirali procesov proti češkim poslancem Kramah) itd., ki so bili obsojeni na smrt.
Vlada ni dobila te obljube, iu parlamenta torej ne bo. A če bi ji bile stranke obljubile, kar je zahtevala, tudi ne bi bilo parlamenta, zakaj tak državni »bor ne bi* mogel 4>iti nič druzega, kakor družba kimavcev. Vhdi bi služil, da bi odobril iu takorekoč posvetil vse njena dejanja, iu parlament, ki ima le tako nalogo, ni nikakršen parlament. Če se že naprej ve, da bo tako, je bolje, da sc sploh ue sklicuje, liolje je, če se kaže absolutizem nag, kakor če hodi maskiren m pod kritiko ustavnosti okrog
Jr
Angleške izgube meseca novembra so znašale 74.Ho0 mrtvih, ranjenih iu pogrešanih. Med njimi je 2.T»0 oficirjev. Poprečne izgube na dan znašajo mož: meseca oktobra so znašale '1452. V petih mesecih, odkar se je pričela ofenziva ob Soimui. Angleži izgubili 488.8.V2 n#»ž. Te ste-v!!I;e prihajajo od uradnih angleških podatkov.
Koliko časa bo tako puščanje krvi še n^go. če ' Kako dolgo ga morejo prenašati narodi, i^c da bi jMipolnoma izkrvaveli? In zdi se, da ga bodo morali res prenašati tako dolgo, dokler ne bodo imeli več krvi.
Špekulanti s premogom so od-	Janes F. Stefba. tegnili cele vlake polne črnega predsadaik.
diamanta iz prometa, da so mogli	ChrisIlM K. VValfeck. povišati cene. To ni nič novega v podp**®«
kapitalističnem sistemu in vedno	Maanel Brraoek.
se bodo take reči ponavljale, do-	. . M t. H. podpreds.
■1 a a Ga	Adolf J. Krasa.
kler bo kapitalizem.
TRINERJEV KOLEDAR.
blaçajnilp
Kamalellskl tdtor
UlrkMl ZiMM K manuel H« ran* k Dr Aataa Btaaluai
Jaha Kacnk A. V Garlaaar Jahn 0. K raaa Kraaai äund» Jarata f. Staat« C. a. Wallach
Ameriška Državna Banka
Trinerjev stenski koledar za le-j to 1U17 je nekaj krasnega za pogled in duh. Na zlatem ozadju se dviga majeatetieuo slika Koliini-, bije z deveterimi krasotieaini v krasnih narodnih nošah, Washing lonova slika in pet drugih slik kažejo reko Reno, laški vinograd. Trinerjev laboratorij in dve sliki
nvegove notranjščine izpolnujeta	POZOR'	w
krasno sliko. Pošljite 10c za po- 1	„ .	. ' . ,_ . .__. .
kritje poštnih stroškov. J os Tri Zaradi nepri6akovanega naglega dviganja in
ner, ,zdelo,alee Tri........... a,,,, vrednosti, nemogoče je določiti .talno cen* ali vse naše cene
riškega zdravilnega grenkega N j. bodo računane po najnižjem dnevnem kurzn.
na, laaa - i:i:i9 s. Ashland Ave., P° ccne
1825-27 Blue island Avenue, blixo 18-ste ulice, CHICAGO, ILL.
Glavnica in prebitek .. . $500,000.00
nnPRTn- Pondeljek in v četrtek do 84 zvečer UUrniUa vse druge dneve pa do 5£ popoldan
Pošiljamo denar v atari kraj brzo in točno.
Uprasajte ali pišite
i 'hicago,
(Adv.)
Tudi- Francija je sedaj dobila svojega "dikta t tu ja " za hrano. Da ne hi izgledalo, kakor tla je to posnemanje Nemčije, se imenuje novi uradnik minister za oskrbo /. živili. Ali naslov je postranska reč ; glavno-je opravek, iu monsieur Joseph Thierry, ki je postavljen na to mesto, ima enako nalogo kakor diktator v Nemčiji. Odgovoren ho le ministrskemu predsedniku Briauidu, sicer bo pa popolnoma samostojen. Novi department ne 'bo del vojnega ministrstva, dasi bo imel novi minister tudi skrb za vojake na front i. Njega oblast bo ptslobna oblasti ininistrstAa za transport, ki ima pod svojo kontrolo vse promet ne zveze, kar se jih rabi v vojaške iu civilne namene. Novo ministrstvi) bo imelo v svoji oblasti vso hrano, kakor tudi nekatere druge potrebščine, na primer gazo-lin. Slišati je, tla bodo v kratkem vpeljane karte za gazolin. In mogoče je tudi, da bo prepovedana uporaba avtomobilov za zabavo.
Tako kaže sila povsod svojo moč, in razmere zahtevajo neizprosno, tla se jim ljudje prilagodi*. One se ne ravnajo pa človeku, ampak človek sc mora ravnati po njih. Zabavno je opazovati, kako to nasprotniki socializma vedno v teoriji taje, in kako vendar v praksi to izvršujejo.
Ko je Nemčija ustanovila svojo ti i kt nt uro za živila, je bilo v časopisih zaveznikov mnogo posmehovanj«. Iz te organizacije so izvajali, tla je Nemčija na koncu in da se bo morala zaradi lakote v najkrajšem času podati. $edaj uvajajo sami zaporedoma to, čemur so se prej rogali. Lakote v slojih deželah pa kljub temu nočejo priznati.
$íü 6AL0NA
GARANTIRANA W H I S K E Y
Sloviti „Lucky Tlirer" j# «rdaj oblinst* u nai»r<»dai pm takim «••ni, i>o kateri »<1 km prrj kupovali »alo-».•rji nadrbrlo
Morn, in turhka. jr ta injala naprodaj pod ta-n»*ljivlm >*m»tvom. f> Vam ni viri, dobit« takoj ilrnir povrnjen.
rim prej ni jo naročit«, trm vri ni prihranit* dr-na rja.
Stulz Brother*,
Department 26b
Kansas City, Mo.
¿ÜCKY TKt*
*HI3KEY
Obsežnj denarni premet in nizke cene. Vse pošiljat ve garantirane.
Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami.
Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo. Angleški in Francosko.
Govorimo vse slovanske jezike.
Naivečia «invanska tiskarna v Ameriki jc
= Narodna Tiskarna =
UM-M Blue laland Avenue. Chlesgo, U..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem. Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
Central Hotel ?
Conemaugh, Pa.
Fred. Mosebarger,
MM».....I.....................................
LASTNIK.
Ako želiš citati najnovejše m dobre novice, potem se naroči na o 44Milwaukee Leader" navečji so- o
cialistični dnevnik vzhodno od Cenike prejmete zastonj, mesta New York. Stane 25c na mesec. Milwaukee, Wis.
Tf ADAR potrebujete društvene po-trebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Mil lard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Vse delo garantirano. ¡
najboljfah socialistic*!* reni v angleakem jezikn v Amsrl to je: "INTERNATIONAL SOCIALIST REVIEW." — Ixha> meaoCno in st&ne $1.00 na lHo — Nbilor: Int. Soc. Review, 841 B Ohio St., Chicago, m.
M0DERNA KNIOOVEZNIOA
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ"
324 BROAD STREET
Til. 1475
JOHNSTOWN, PA.
iz Amsterdama |>ori>eajo, da je hil turški senator Hamid Zeihravi t»hsojeii in usmrčen zara-di zarote, ker je baje hotel iz Sirije napraviti neodvisno državo. — Zanimivo je. kako se na vseh koncih in krajih pojavljajo taki poizkusi. In u-stvarjanje mučenikov bti le še bolj poživljalo to stremljenje po neodvisnosti.
Na San Domingo imajo ameriwkeifa vojaškega guvernerja. San Domingo ni ameriška posest, ampak "neodvisna država". Pravijo, da tam zopet ni nikakršnega reda. To je mogoče; dapdanes je na svetu mnogo držav, v katerih ni nobenega pravega reda, a če bi se moral stric Ram brigati za vse in povsod delati red, se ne bi mogel brigati za nič druzega in vendar ne bi mogel opraviti te naloge. Stric Sam tudi res ne dela povsod reda; niti sam v svoji hiši ga še ni napravil in ga tudi ne bo. dokler bo dovolil gospodom kakor Rockefeller. Morgan i. t. d., da vladajo v njegovi deželi.
Na San Domingo si je pa stric pridobil — ne vemo prav, ali naj rečemo "pravico" ali "dolžnost" — da dela red. Vlada na otoku je namreč sklenila z njim pogodbo, po kateri smejo Zedinjene države kontrolirati njegove finance. Zelo prostovoljen ni bil ta sklep; to si je lahko misliti. Vsakdo upravlja svoje bogastvo ali svojo revščino rajši sam, kakor da ima varuha. Tudi države San Domingo ne more posebno veseliti, da ravnajo z njo kakor z nedoletnim ali pu s človekom, ki ne ve. kaj je denar. Toda na ameriških ladjah, ki so kri-žarile okrog otoka, so bili knnoni, veliki kanoni, ki daleč neso in ki pljujejo hude pljunke. Vpričo teh prijaznih kationov so na San Domingo 7. "velikim veseljem" sprejeli ameriško "ljubeznivost" in kolektorji strica Sama so /.ačeli pobirati carino na otoku.
Sedaj je pa ameriški kolektor izjavil, da ne more denarja, ki ga je prejel, izročiti domačim oblastnijam. ker je na otoku prevelik nered in žuga nova revolucija. I.ahko bi vprašali, kaj nas pravzaprav briga revolucija na San Domingu. Saj nismo žandarji vsega sveta! Ampak — naše gospode kapitaliste briga ta reč. Ne. stric Sam se ne boji, da hi si nasprotniki na San Domingo pobili buče; njemu je vseeno, če se vsi med seboj po-koljejo. Ali za to mu gre, da dobe na4i velemiljonarji obresti, profite.
Pred nedavnim so bile na San Domingo volitve in neki gospod Henri Henrique je postal predsednik. V Washingtonu so bili izprva zadovoljni z njim, sedaj pa pravijo, da ni nič vreden. In tako so nastavili pomorskega kapitana Knappa za vojnega guvernerja, v januarju pa hočejo napraviti nove volitve. Na San Domingo ima ljudstvo pravico, da si samo voli predsednika; le tak mora biti, kakršen je všeč vladi v Washingtonu, če ne. pride ameriški vojni guverner. Sicer ima pa ljudstvo svobodno volilno pravico, čisto svo-bod-no.
NOVA IZBIRA, NOVE CENE!
Slovenskih grafofonskih ploč Okusno, hitro in vrpeino delt imam v zalogi le še par sto. Naro-za privatnike in društva. 8preja čite, dokler ni prepozno! Tudi nekaj zlatnine še imam. Požurite se, dokler mi zaloga ne poide!
Anton J. Terbovec, P 0. Box 1	Cicero, IU.
LOUIS RABSEL
moderno urejen «alun
U 460 6MR0 UE., IEI0SNI. VIS,
Telefon 1190
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PORNI JEDNOTI.
POD-
mamo naročila tudi izvet» mi
Imamo moderne stroje, cene in poštena poatrefha.
BRATJE HOULE. 16S3 Bine Islam! A*v (Atltsr.)	T
CARL STROVEF
Attorney at Law
Zastipi ti vsili stdittih.
specialist za tožbe v odškodnin»-ki h zadevah, ftt. sobe 1009
133 W. WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 391»
Naročite si devnik "Prosve-ta". List stane za celo leto $.'1.1)0, pol leta pa $1.50.
\ sta navijajte nova društva. Deset članov(ie) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvu je: 2657 So. Lawndale Ave. Chicago, 111
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D
Sdravmik sa notranja fcalMoi Uá raaocaialk. .a4v»vaiftk* praiakava braaplaiaa—pfta tmiti )• 1« »dranla. 1024 Bios Isla* ▲t«., Chicago Urodujo od 1 do • f m).; od T do • ovo*or. Isto« CT Mre«! holaiki «sj p J .jo aloToaake
Moderno urejena gostilna VILLAGE INN
s prostranim vrtom za Izlet« MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo ceetno telesni, ške postaje, Lyons, IU.
Telefonska štev.: 224 m.
Kdor krivi hrbet, ae ne sme čuditi, tla bo tepen.
Dr. RicMer's Pain Expeller
ta ronnatlCn* bo
loilno, sa boloCtao otrpnolostt *Uo pot in mlftta.'
Prsvl so dobi )o ravitku. knt van kale ta alika. No vtemito ga, ako nima na cavllka naAe trftno anasr ko a Sidro.
25 in AO eeoto* \ va#»h lekarnab, pa naro^ito oi oa ravnoat od
F.Ad.RicMirfcU.
74 SO Waahtnftoa St root,
Kow York, *. f,
Ne igral se z zdravjem!
Zdravje jc več vredno ko bogastvo. Ako se počutiš dobro, nikar n<» spravljaj v nevarnost svojega zdravja s tem, da poskušaš raznovrstne alkoholne grenfice, ki ne oslabe satno krvi, marveč več ali manj uničujejo krvnt« cdlce. Kri ie tnkorei- reka, ki Ti daje dragoceno življenje. Ona preteka po arterijah in žilah in prinaša hrano vsaki posamezni celici in okrepčuje vse telo. Istočasno odstranja nepotrebne snovi, ki »c prehitro zbirajo, in pokončuje raznovrstne bacile. Radi tega se treba ogibati vsega, kar bi oslabije\ alo in storilo nezmožne krvne celice. Edinole silna, močna krvna telesca so sposobna, da izvršujejo namen, ki ga imajo, namre»'-: Ohranjevati m varovati. Cisto naravno vino jim nikakor ne škoduje. "Ono okrepčajo živčni sistem in usposablja telo. da izvršuje svoje glavne namene", pravi dr. Armand Gauthier, <»lan francoskega zavoda, v svojem predavanju, ki ga je imel pred zdravniško komisijo v Parizu.
Trinerjev Ameriški Eliksir iz Grenkega Vina.
Tn sre<lst\o, s kojim se nobeno primerjati ne da, je sestavljeno iz rastlin, koreninic, ki so "priznane zdravniške vrednosti, in iz naravnega, «•istega, popolnoma zrelega vina. Nima nikakih kemikalij aH strupov. Pospešuje orebavo, okrepča je organe, jih olivlja in daje moč živcem. Pomaga pri
fr
ZAPEKI VETROVIH NAPENJANJU GLAVOBOLU,
NERV0ZN08TI SLABOKRVNOSTI POMANJKANJU ENERGIJE SPLOŠNI SLABOSTI
hitro in sigurno. Odkloni kratkomalo vae ponaredbe, ki žro samo denar! Nnše il a čelo je, da irgotovimo sredstvo, ki jc dobro, ki pomaga — in nii-H cena ostane — naj sc cene tvarin, posebno vina, se tako <1\ igajo — vedno iste: $1.00. — PRI VSEH DRCOIfiTIH.
Sedanji letni čas pripelje seboj raznovrstna nezaželjene goste, j>o sel.no revmatizem in nevralgijo. Ali veš, kako jih sprejeti f Nai»K>ljHi n». in je da rabiš TRINKR.IKV ORL1Z. .Ir izvrstno zdravilo, ako Te boli vrat, ako imai otekline, rarpokline itd.' «'ena 2." in /50e, pri vseh drugiatih, jki pošti 38 in floo.
Pri vs«'h holeznih. ki so snojene s kašljem, ri»bi Trinerjevo zdravilo /a kašelj (TRINKR 'S roVOlI 8KDATIVE), cena 2« in i>o pošti
••	en.
15 in Ude.
JOS. TRINER
komik Izdelovalec.
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chica®«. Ul.