Psitnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cona posamezni številki Din 1*50.
BMtfrrfim mi zrasla
TRGOVSKI EIST
Časopis za trgovino. Industrijo In obrt.
ites*žalaa za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za V* leta 45 Din, laftteSno 16 Din; aa Inozematvo: 210 Din. — Plača ln toži «e v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 28. Dopiii te ne vračajo. —1 Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.963.
LETO XL
Telet*« št. 2552.
LJUBLJANA, v soboto, due 11. avgusta 1928.
Telelo« št. 2552.
ŠTEV. 95.
t STEPAN RADIČ
V sredo zvečer, deset minut pred deveto uro je umrl v Zagrebu Stepali Radič.
*
Narodni tribun, veliki vodja in državnik Stepan Radič je za vedno zaprl oči.
V težki boli tuguje nad neizmerno izgubo ne samo sleherni hrvatski se-ljak, ampak tudi cela naša država. Izguba, ki smo jo utrpeli s smrtjo Stepana Radiča, je strašna in nena-domestna. Žalost, ki jo ob tem groznem udarcu čuti ves naš narod, je velika, globoka in iskrena.
Redki so ljudje, ki si morejo pridobiti v svetu toliki sloves, kot ga je užival veliki pokojnik. Mož zarea čudovitih lastnosti, vseh prednosti voditelja in izrednega intelekta, si je pridobil povsod toliko spoštovanje, da je bila danes njegova autoriteta povsod nesporna.
Sin kmečkih starišev jc poznal dušo kmeta vse do dna in v vse po-tanjkosti. Poznal je zato tudi težnje in muke kmeta, na katerega je vplivala beseda Radiča kakor balzam z neko necdoljivo, magično silo. Zato ni čudno, če zre danes sleherni hrvat-ski seljak brezupno pred se, boječ se za usodo, ki more doleteti narod brez vodeče Radičeve roke, brez njegove zaščite in brez njegovega blagoslova.
Kakor pa je poznal Radič seljaški narod, tako je poznal do podrobnosti tudi ves jugoslovenski narod. Vse njegovo delovanje, njegovo hotenje in vsa njegova miselnost, vse je bilo čisto jugoslovensko in njegovo iskreno jugoslovensko dušo so morali spoznati celo pred mnogimi našimi ljudmi, ki v njo še niso hoteli verovati, inozemski državniki največjega slovesa. Stepan Radič je bil v resnici pravi Jugosloven, zato tuguje danes nad grobom velikega moža cela Jugoslavija.
Stepan Radič se je rodil 11. julija 1. 1871.-v vasi Trebarjevo pri Sisku kot sin siromašnih kmečkih starišev. Že v osnovni vaški šoli je pokazal nenavaden talent in zato so ga stariši, dasi siromašni, poslali v Zagreb na gimnazijo. Zaradi udeležbe na demonstracijah proti tedanjemu madžarskemu nasilniku banu Khuen-Hedervary-ju je bil iz šestega razreda izključen. S pomočjo pravoslavnega metropolita Mihajla se mu je posrečilo potovati že kot dijaku v Rusijo, vendar 111 tam vzdržal. Vrnil se je v Zagreb, da nadaljuje svoje študije, vendar je pa bil že v sedmem razredu zaradi svojega odločnega slovanofilstva izključen in odgon-skim potom izgnan v svojo domovinsko občino. Pripravljal se je privatno na maturo, ki jo je dovršil 1. 1891. in se nato vpisal na ju-ridično fakulteto v Zagrebu. Iz drugega letnika je bil radi nekega protesta proti Khuen-Hedervary-ju izključen, a sodišče ga je obsodilo na štiri mesece ječe. Tako vidimo, da so Radiča že kot študenta preganjali in vlačili po zaporih.
Po prestani kazni v Zagrebu se
je Radič vpisal na univerzi v Pragi, toda tudi tu ni bil dolgo, ker je bil zopet radi nekih demonstracij o priliki obiska cesarja Franca Jožefa v Zagrebu obsojen na šest mesecev ječe. Nato je Radič zopet odšel v Rusijo, a se že po kratkem času vrnil v Prago, kjer je skupno s hrvatskimi in srbskimi dijaki osnoval in izdajal list >Hr-vatska Misao«.
Leta 1897 najdemo Radiča v Parizu na visoki šoli političnih ved, a 1899 zopet v Pragi, kjer je sodeloval pri raznih listih, dokler ga policija ni izgnala iz Prage. Naselil se je nato v Zemunu kot dopisnik raznih čeških, francoskih in ruskih listov.
Radič se je 1, 1902. preselil v Zagreb, kjer je prevzel tajništvo ujedinjene hrvatske opozicije, a obenem je začel izdajati »Hrv. Misao«, v kateri je začel propagirati in poglabljati idejo hrvatske selja-čke stranke. Njegove ideje so se začele tako temeljito širiti, da je dobila stranka že 1. 1910 v hrvat-skem saborju 9 mandatov. Med vojno je bil Radič v Zagrebu, a razvoj dogodkov po vojni nam je znan.
Danes Stepana Radiča ni več med nami. Prerano nam ga je kruta usoda odvzela in to baš v trenutku, ko bi Radiča potrebovali mogoče bolj kot kadarkoli doslej, človek s svojstvi, energijami in takih kvalitet, ki neposredno po atentatu, smrtno ranjen poziva narod k složnosti in edinstyu in ki ima pred očmi samo blagor države, in to v momentu, ko njega samega že davi smrt, tak človek nam danes manjka. V srcu vsakega, tudi še tako zagrizenega Radičevega nasprotnika se je morala v trenutku, ko je slišal te besede, neodoljivo poroditi iskrena želja, da bi nam bila njegova pomoč ohranjena še dolgo. Usoda je hotela drugače. Padel je v najhujši borbi za svoje ideale. Izgubili smo ga, ko so se najhujše razvnele strasti v našem notranjem političnem življenju in ni ga drugega, ki bi ga mogel nadomestiti. Ostal nam bo pa večno refren njegovih besed, s katerimi nas že umirajoč opominja k složnemu delu za blagor države. S takim delom se bomo najlepše oddolžili njegovemb spominu.
Slava, večna slava spominu velikega Radiča 1
POVIŠANJE PRODAJNE CENE S0LT.
Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo je intervenirala pri Upravi drž. monopolov v Beogradu glede novega načina prodaje soli ter med drugim zahtevala, da se poviša prodajna cena za nabavne stroške. Uprava državnih monopolov je v svojem odgovoru sporočila Zvezi, da se vprašanje procenta maloprodajalcev ponovno proučava in da se bodo eventualne iz-premembe objavile. Podrobnejše informacije v tej zadevi sporoči Zveza vsem gremijalnim načelstvom s svojo današnjo okrožnico št. 23. — Ljubljana, dne 11. avgusta 1928. — Načelstvo Zveze trgovskih gremijev.
Obrtno-nadaljsvalno šolstvo v Sloveniji ob desetletnici osvobojenja.
Za minulo šolsko leto 1927/28 smo imeli v Sloveniji 72 obrtno-nadaljc-valnih šol, od teh 18 strokovnih, to je takih, ki posečajo vajenci in vajenke samo ene ali kvečjemu več sorodnih strok, in sicer: 3 gostilničarske v Celju, Ljubljani in Mariboru, 2 za oblačilne in umetne obrti, moška in ženska, 1 za stavbne, 1 za mehanično-tehnične obrti, 1 za grafično obrt; vse v Ljubljani. Dalje imamo 1 spe-cijalno šolo za mizarstvo v Št. Vidu nad Ljubljano, 1 za kovinarje, tovarniška, na Jesenicah na Gorenjskem, 2 olektromonterske v Ljubljani in Mariboru in še 1 steklarski tečaj v Zagorju ob Savi.
Izven obrtno-nadaljevalnih šol obstojate še dve tehnični šoli, 1 mizarska, čevljarska in krojaška na Rakovniku (Ljubljana) in 1 puškarska v Kranju. Predvideno je, da še letos ustanove gostilničarsko šolo v Rogaški Slatini in tekstilno v Kranju. Obiskovalo je na vseh 72 obrtno-nadaljevalnih šolah 5641 vajencev in 1172 vajenk skupaj 6813, od teh je hodilo v pripravljalni razred 1663, v I. razred 3114, v II. razred 1975 in v III. razred pa 261 vajencev in vajenk.
Ljubljanska oblast je imela za preteklo šolsko leto 38 obrtno-nadaljevalnih šol. V posameznih šolah je bilo sledeče število vajencev: Bled 72, Brežice 81, Cerknica 39, Črnomelj 50, Dev. Mar. v Polju 63, Dol. Logatec 52, Domžale 100, Hrastnik 93, Jesenice tovarna 36, Kamnik 88, Kočevje 112, Kranj 107, Kropa 28, Krško 81, Laško 61, Lesce 31, Ljubljana, splošna na Vrtači 172, oblačilna in umetne obrti (moška) na Prulah 317, ženska oblačilna in umetne obrti pri Sv. Jakobu 348, stavbna na Grabnu 351,
mehanično tehnična na Ledini 321, gostilničarska 61, grafična 24, elek-tromonterska 45, mizarska 41, čevljarska 13 in krojaška 17, na Rakovniku skupaj 71, Mengeš 56, Novo mesto 156, Radovljica 38, Sevnica 39, Št. Vid nad Ljubljano splošna 86 in mizarska 103, Škofja Loka 57, Šmartno pri Litiji 52, Trbovlje na Vodah 139, Tržič na Gorenjskem 89, Vič pri Ljubljani 44, Zagorje-Toplice 142 (od teh 22 steklarski tečaj), Zgor. Šiška 44, skupaj 3849 vajencev, med njimi 567 vajenk. Brez šolskega pouka so bili vajenci v tem letu v Kastvu, Kranjski gori, Križah na Gorenjskem, Metliki, Mokronogu, Radečah pri Zid. mostu, Ribnici, na Vrhniki in v Žireh.
Obrtno - nadaljevalne šole nimajo rednih dohodkov, kakor morebiti druge ustanove šol, temveč je njih vzdrževanje odvisno od same miloščine in vsled tega se životari s tem šolstvom tja v en dan in se pri tem ne pomisli, da baš obrtni naraščaj potrebuje za časa učne dobe šolo in zopet šolo.
Razen podpore, ki so je deležne te šole vsako leto od Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, je letos dala Ljubljanska oblastna skupščina z njenega prvega proračuna podpore v znesku 82.000 Din in sicer 25.000 Din ljubljanskim šolam in grafični 1000 Din, obema šolama v Št. Vidu nad Ljubljano 3000 Din, po 2500 Din: Kočevje, Kranj, Novomesto, Trbovlje-Vode in Zagorje-Toplice; po 2000 Din: Brežice, Dol. Logatec, Domžale, Hrastnik, Kamnik, Krško, Metlika, Škofja Loka, Tržič na Gorenjskem in Žiri; po 1500 Din: Bled, Cerknica, Črnomelj, Dev. Mar. v Polju, Jesenice, Križe na Gor., Laško, Mengeš, Radovljica, Šmartno pri Litiji, Vič pri Ljubljani in Zgor. Šiška; po 1000 Din: Kropa in Sevnica ter 500 Din Mokronog.
(Nadaljevanje sledi.)
Nevzdržno stanje pri prodaji soli.
Z ozirom na Vaš zadnji članek >Prodaja soli« v Vašem cen j. listu štev. 89, glasom katerega je monopolna uprava začela opravičevati svoje postopanje, navedem sledeče:
Sol je bila tudi pod bivšo Avstrijo monopolni promet ter sem jaz že pred vojno veliko soli razprodal na debelo. Dobil sem lahko, kakor vsak drug, soli kolikor sem hotel direktno od saline Aussee ali Ebensee, kamor je bil Ptujski srez prideljen. Razpečavanje soli pa je prepustila takratna monopolna uprava veletrgovini ter si je s tem prihranila vse stroške za monopolna skladišča itd.
Pri nas je bila vpeljana sol v grudah in v kockah. Morske soli sploh nikdo ni poznal in šele med vojno, ko je te soli zmanjkalo, sem moral vzeti sol v vrečah. Zaslužek je bil avtomatično reguliran tako, da sem zaslužil pri prodaji na debelo nekaj manj kakor en vinar, pri prodaji na drobno (je zaslužil detajlist dva vinarja ter so imele vse stranke sol neprimerno ceneje v rokah kakor pri aparatu, ki si ga je zamislila naša monopolna uprava.
Da veletrgovina, kakor tudi detajlna trgovina v Sloveniji ni nikdar pri soli veliko zaslužila, ste dokazali s tem člankom, ki je v vsem točen. Dopolniti hočem še samo napram monopolni upravi Vaša izvajanja s sledečim.
Celo dobo kar imamo monopolna skladišča, nisem dobil pri istem nikdar samo kreške soli, ako nisem vzel morske, in to milostno po dve do tristo kilogramov. Enkrat sem nakazal večjo vsoto za pol vagona monopolnemu skladišču v Varaždin in nisem dobil, tako, da sem si dal ta denar zopet nakazati, ker nisem imel interesa, da bi izgubil obresti. Pač pa sem dobil lahko vedno vsaki kvantum kreške soli potom posredovalcev v Zagrebu, seveda o nično 20 do 25 par dražje, kot je bila cena pri monopolnem skladišču. Ako tam nisem dobil soli, sem moral kupiti potom posredovalcev, ki so jo imeli vedno na razpolago. Našemu malemu trgovcu, ki kupi naenkrat po 100 ali 200 kg soli, ne konvenira iti k monopolnemu skladišču, katero je oddaljeno do 20 ali 40 km in tudi več. Rajši kupi tudi sol tam, kjer kupuje druge stvari.
Ako je monopolni upravi na tem, da dobi občinstvo kolikor mogoče poceni sol v roke, kako pa je potem mogoče, da ni napravila reda v tem, da bi lahko dobil veletrgovec sol ali iz monopolnega skladišča ali pa direktno od saline, kakor je to bilo pri bivši avstrijski monopolni upravi, po originalnih cenah? Kako je mogoče, da je potem dovolila, da so zaslužili pri tem vsi mogoči posredovalci?
Nadalje mora plačati trgovec za vsako vrečo 12 Din, kar znese pri 100 kg 24 Din. Teh vreč monopolna uprava ne vzame nazaj in tudi ne vzame istih v napolnitev. Rač pa živi
od teh vreč zopet polno raznih meše-tarjev, ki jih kupujejo po 4 Din komad, tako, da izgubi vsak trgovec pri 100 kg nadaljnih 16 Din. S tem se podraži sol za nadaljnih 16 Din pri 100 kg! Tega poprej ni bilo! Jaz sem lahko poslal v napolnitev svoje vreče, katere so bile porabne, in ko je primanjkovalo 50-kg vreč, sem lahko dal tudi druge vreče in sem dobil vedno napolnjeno netto, ako sem poslal svoje vreče. Zakaj ni danes to mogoče? Zakaj pusti danes monopolna uprava, da je postala ta vreča objekt za razne mešetarje? Dobil sem že velikokrat vagon soli v starih vrečah. Iz tega sklepam, da vse te vreče, ki se nam zaračunijo po 12 Din in jih lahko prodamo po 4 Din, so samo objekt zarade. raznih interesentov. Kdo potem podražuje sol? Zakaj se ne prakticira po starem izkušenem načelu in zakaj s£ ne bi vzela veletrgovcu dobra vreča v napolnitev, ako je bilo to nekdaj mogoče?
Rezultat vsega tega je, da se pri nas skuša vkljub našim demokratičnim načelom vsaka stvar kolikor mogoče komplicirati ter kolikor mogoče strankam otežkočiti poslovanje, tako, ‘da more človek konečno trditi, da je bil stari birokratizem veliko bolj elastičen, kakor je naš današnji demokratizem!
Apeliramo še enkrat na vse merodajne faktorje, ki pridejo v poštev, da predočijo vse te pomisleke monopolni upravi in ako bo ta količkaj vpoštevala vse te argumente, mora uvideti, da, če ustrežem našim zahtevam in željam, si prihrani veliko, veliko stroškov, ker bode vso sol razpečavala veletrgovina; skladišča ne bodo potrebna, tudi ne bodo potrebni nadzorovalni organi, kar vsega prej ni bilo!
Kar se pa tiče cen, je v Sloveniji izključeno, da bi kdo navijal cene, kjer je pa nevarnost, da se to godi, pa se itak lahko določijo smernice, koliko sme zaslužiti trgovec, odbivši vse transportne in prevozne stroške, nekaj odstotkov za kalo in zadeva bo popolnoma urejena!
Ivan Veselič.
Svetovna produkcija premoga.
Leto 1927 je bilo rekordno leto, a 100 milijonov ton je ostalo neporabljenih.
Kakor vsako leto je priobčil Nemški državni premogovni svet tudi letos statistični pregled o premogovnem gospodarstvu sveta. Polno je tam številk o premogovni (produkciji, ne samo svetovni, temveč vsake posamezne dežele, udeležene na svetovni produkciji. Leto 1927 je bilo po ugotovitvi tega svšta doslej najboljšo leto premogovne produkcije, dalo je 1467 milijonov ton črnega in rjavega premoga; to pomeni napram letu 1926 dvig za 8'1%, napram zadnjemu predvojnemu letu 1913 pa dvig za 9'4%. Od skupne vsote je prišlo lani 87% na črni in 13% na rjavi premog. Približno listo je bilo razmerje leta 1926, ne pa leta 1913, ko je bilo črnega premoga 90 7%, rjavega pa 9-3%.
Po vojski'se razmerje spreminja bolj in bolj v neprilog črnemu premogu in vzdržuje v zadnjih treh letih rjavi premog svojo 13 odstotno udeležbo. Črnega premoga so nakopali lani torej ca 1276 milijonov ton, ki se takole razdeli (pridejali smo za primerjanje še leta 1913, 1925 in 1926):
1913	1925	1926	1927
v milijonih ton:
538.7	462.8
vojnem letu. Drugi deli sveta Izkazujejo lani nazadovanje napram letu 1926, pri Aziji le malenkostno, a velik napredek napram letu 1913.
Prvič vidimo letos v omenjenem seznamu tudi podatke o svetovni porabi premoga. Ti podatki imajo spričo sedanjih razmer na premogovnem trgu še poseben pomen. Depresija, ki vlada že dalj časa, se značilno zrcali v številkah porabe. Treba je pa pri tem seveda neko ugotovitev posebno označiti. Če je govor o depresiji na svetovnem premogovnem trgu, velja to samo za evropski premogovni trg, ne pa tudi za ameriški. Nad prvim pa visijo pač črni oblaki. Čeprav moramo pomisliti, da mora biti za konsuin zmeraj gotova množina čez vsakokratno potrebo v zalogi, katere se konsum v izrednih časih lahko posluži, je vendar preveč, kakor nam pravi pregled, da je znašala ta odvisna zaloga na svetovnem trgu lani okoli 100 milijonov ton. Špecijelno za evropski trg se dvigne ta plus na 110 milijonov ton. Spričo takih velikanskih previškov mora biti vsled nerazmerja med ponudbo in povpraševanjem že vnaprej zatrta vsaka kal gospodarskega procvita. Saj je 110 milijonov ton več kot šestina lanske evropske premovne produkcije.
K. Tielengruber:
Rentabiliteta avtomobilne dostave blaga strankam na
dom.
Vzemimo tip najnovejše konstrukcije trikolesnega vozila, kakor se je v trgovinah nemških mest z uspehom udomačilo. Motor proizvaja 2 PS ter vozi do 55 km na uro s 500 kg težkim tovorom. Vozilo je opremljeno z vsemi modernimi tehničnimi pripomočki in je prvovrstne konstrukcije. Predno se lotimo rentabilnega računa, treba ugotoviti: a) dobavno ceno voza, b) vzdrževalne stroške na mesec.
I
a) Voz z vsemi pritiklinami prometnopripravljen pride ocarinjen na 26.000 Din vozilna legitimacija in vežba	500	Din
Alt ste že član »Trgovskega društva Merkur v Ljubljani«? — če ne, prijavite čimpreje svoj pristop!
Skupaj	26.500	Din
b) Davek mesečno	50	Din
zavarovalnina na mesec	50	Din
šofer	2.000	Din
gorivo in vozilo za povprečno 1000 mesečnih kilometrov	350	Din
obraba in popravila	100	Din
amortizacija za polletno obratno dobo	450	Din
Skupaj 3.000 Din
Sedaj nastane vprašanje, pod katerimi okolnostmi se voz rentira? Seveda povsod tam, kjer se vsled hitrosti in
606-8
5316
54-7
8-7
14-5
536-8
71-7
17-1
18-7
608-6
749
13-4
195
615-5
557-2
74-4
12-1
17-2
Evropa Amerika Azija Afrika Oceanija
Skupaj 1216-3 1183-0 1179-2 1276-4
Evropa si je latfi zopet priborila vodilno mesto v svetovni produkciji, ki ga je bila leta 1926 morala oddati Ameriki — angleški štrajk —. Njena prednost napram Ameriki je znašala lani 4"75%, pa še ni dosegla višine leta 1913 s 6"18%. Tako Evropa kot Amerika sta imeli lani višjo produkcijo kot v zadnjem pred-
Odkod je pšenica doma.
Ko kmetovalec seje pšenico, pač prosi blagoslova, da bi ravnokar materi zemlji izročeno seme rodilo obilo sadu. Ne premišlja in ne zna pa ne poljedelec in tudi ne trgovec, odkod je pšenica doma, kje se je najprvo sejala in kedaj.
Pšenico je začel človeški rod sejati v tako davnih časih, da ne živi več spomin na ta začetek niti v pravljicah narodov. Izgubila se je vsaka sled početij a in prve domovine pšenice.
Leta 1908 pa je dr. Aronsohn, botanik in kmetovalec v Palestini, našel rastlino, katero so spoznali potem za pramater naše današnje pšenice. Najdena rastlina, katero so rastlinoslovci krstili z latinskim imenom triticum dicoc-coides, je Eva pšeničnega rodu ter se nahaja v Palestini, posebno pa v Galileji, pa tudi v Siriji.
Divja pšenica je kaj skromna ženica, se zadovoljuje z vsakim kotičkom, z ysako zemljo, je zadovoljna z obilo moče kakor tudi s sušo, je ne zebe in tudi ne trpi vročine, kajti dobili so jo v Jordanski dolini, ki leži skoraj 250 m pod morsko gladino, raste pa tudi 2000 metrov nad morjem na Hergemonskih gorah.
Najditelj pramatere naše pšenice je poročal, da raste divja pšenica najrajši na suhih, nerodovitnih in zapuščenih krajih, daleč od kultuviranega sveta, niti ne ljubi ravnin in poljan. Ne izogiblje se pa težke in rodovitne zemlje, vendar v taki zemlji uspeva le tam, kjer se lahko zateka v senco bohotno rastočih rastlin.
Kakor vidimo, je divja pšenica pravi tip naravnega, od kulturnega neomehku-ženega bitja. Naša moderna pšenica je hudo občutljiva; vsaka sušica, vsaka mrzla sapa ji je nadležna; izbirčna je zelo glede zemlje, hoče le težke in jako rodovitne zemlje, sicer se kuja.
Najdba divje pšenice Ibi mogla postati velike važnosti za obdelovanje zemlje.
Dr. Aronsohn je začel gojiti divjo pšenico, križati jo z našo moderno pšenico in je poslal tako pridelano seme v Nemčijo in Ameriko, kjer je to seme jako dobro se obneslo. Setve novega semena so veliko bolj trdne, jim ne škoduje toliko mraz ali suša, kakor setvam moderne pšenice in tudi rja ne napada slame v taki meri. Amerikanci so se zavzeli v veliko večji meri za novo pšenico nego Nemci. Da bi natančno preizkusili zrno divje pšenice in tudi križanje, so ustanovili v Palestini poizkusno postajo (The Jewish Agricultural Experiment Station).
Svetovna vojna je vsa dela prekinila in s tem najbrže zelo škodovala polje-delskstvu. Ne vem, ali se poizkusi nadaljujejo sedaj ali ne.
Ako se novo zrno obnese in bo imelo dobre lastnosti divje pšenice, nastane v obdelovanju zemlje in pridelovanju pšenice veliki preobrat. V Evropi bo morda možno posejati s pšenico tudi tisto zemljo, kjer je sedaj domovala le še rž. Domnevajo, da bode možno pomakniti pšenico celo do tečajnikov dn še čez. Rodila bo pšenico ruska osrednja Azija, suhi Egipt, Tunis in Algir, mrzla Kanada s svojim kratkim poletjem in z zgodnjimi mrazi.
Morda bi kdo povprašal, kakšno zrno pa rodi divja pšenica, ali ni ta divja pšenica le podivjana hčerka kulturne pšenice?
Divja pšenica rodi zrno jako dobre kakovosti. Nikakor pa ne more biti le podivjana pšeniga, ker naše moderne setve nimajo ne želje in tudi ne zmožnosti za podivjanje. Ako so pa slučajno ušle pridni roki poljedelca, pa tako zapuščene v kratkem izumrejo, se ne razširjajo. Rastlinoslovci so pa tudi nepobitno dokazali iz raznih znakov, da imamo opravka le z divjo pšenico, ne pa s podivjanko. Istotako dokazuje to tudi dejstvo, da najdejo divjo pšenico daleč od kultuviranih krajev.
Omeniti hočem še, da je že leta 1859 našel divjo pšenico nek avstrijski botanik. Mož je prinesel bilko iz Galileje za dvorni prirodopisni muzej na Dunaju. Takrat niso vedeli, da je to divja pšenica.
Sveta dežela je tedaj prvotna domovina pšenice, od tam se je selila po vsem svetu ter je postala glavni živež človeškega rodu.
Ljubljanska borza.
Tečaj 10. avgusta 1928
Povpra-
DEVMBE:
Amsterdam 1 h. gold.
Berlin 1 M............
Bruselj 1 belga . . . . Budimpešta 1 pengB
Curih 100 lr..........
Dunaj 1 Šiling . . . . London 1 funt Newyork 1 dolar . . .
Pariz 100 fr..........
Praga 100 kron . . • Tr«t 100 lir..........
sposobnosti obstoječi stroški za dostavo blaga znižajo, ali vsaj ne izdatno povečajo. Kjer so doslej v rabi počasnejša in slabša prevažna sredstva, bo kalkulacija priporočljiva.
Popisani avto bo najbrž dobro nadomestil tri običajna trikolesa.
Če prištejemo osebni m plačam še razne neizogibne stroške pri popravilih takih trikolesnic in če upoštevamo, da vsi trije skupaj komaj isto količino prevažajo kakor avto, bo izpadel račun gotovo v prid motornega vozila. Če pa hočemo samo en tricikel nadomestiti z dobavnim avtom, se stvar gospodarsko ne bo obnesla.
Argumentirati se pa da, če pomislimo, da bo avto isti delo, za katero rabi tricikel cel dan, v poldnevu opravil, in je' potem še vozač za druga opravila v podjetju na razpolago, bi se morebiti dali večji stroški zagovarjati. Dostava blaga se vrši vse hitreje kakor poprej in to tudi nekaj zaleže; osobito v konkurenčnem boju bi pomenila točnejša potrež-ba precejšen napredek. Vzemimo samo špecerista, ki dostavi na tak način zjutraj naročeno blago še tekom dopoldneva strankam.
Trgovina, ki doslej kupljenega blaga še ni dostavljala na dom, se vsled konkurenčnega pritiska vendar odloči za dostavno službo.
Pri kateri količini dela se bo avto rentiral?
Ugotoviti bo treba, kaj stane avto na dan, in koliko smejo znašati dostavni stroški. Prvo vprašanje je rešeno s prej navedenim računom, in pride avto pri 25 delavnikih v mescu na 130 Din dnevno. Dostavni stroški pa se morajo ravnati po dnevnem povprečnem blagovnem obratu in kosmatem dobičku. Če je dnevni promet 4000 Din, potem bi bili dostavni stroški približno 2V?%\ gre samo za to, Se je ta obremenitev še dopustna.
Vsake malenkosti trgovec ne mora dostaviti, treba določiti gotovo mero. Recimo od nakupa za 100 Din naprej se vse dostavi. Iz blagajniških beležb bo razvidno, da povprečno dvajset strank na dan za ta znesek blaga kupuje. V tem slučaju bi se dala avtodostava še riskirati, morebiti se bi lahko še nakupni minimum nekaj znižal; in bi prišlo več strank do uvedene udobnosti.
Ne smemo pa pri vsem tein prezreti, da služi dobavni avto še drugim namenom, pred vsem si trgovec prihrani prevažo blaga s tujimi vozili v lastno skladišče. V slučajih nujne potrebe ni dobiti voznika, ki bi spravil blago domov, temu odpomore lastni avto in reši trgovca iz zadrege.
Tudi reklamna vrednost šteje nekaj pri rentabilitetnem računu, čeravno se ne da izraziti v številkah.
To bi bil načrt za prevdarek pri konkretnih primerih.
ševanje Din	Din
22-81	22-87
13-6525	13-5825
	7-9182
	•		9-9247
1094-10	1097-10
g-0170	8-0470
276'—	276-80
56-83	57-03
—•—	222-47
168-30	169-10
296-60	298'60
Dolžnost vsakega zavednega trgovca je, da pridobi vsaj enega naročnika na »Trgovski list«!
MEDNARODNI SEMENJ V SOLUNU.
V Solunu se vrši III. Mednarodni vzorčni semenj od 16. do 30. septembra 1928. Z ozirom na važnost tega semnja za poglobitev naše zunanje trgovine je ministrstvo trgovine in industrije sklenilo, da se naša država udeleži ofecijel-no te prireditve. Vzorci našega blaga bodo razstavljeni v posebnem paviljonu in ne bodo s tem združeni za razstavljal-ce nikaki stroški. Za podrobnejše informacije se je obrniti na Trgovsko-obrtno zbornico kraljevine SHS v Solunu, Rue Comninon št. 4 najpozneje do 10. septembra t. 1. Vzorci se morajo poslati na račun pošiljatelja. Ministrstvo trgovine in industrije želi, da se poleg vzorcev pošljejo tudi detajlni podatki o podjetju, ki pošilja vzorce in o cenah dotičnega blaga, da bi se moglo obiskovalcem nuditi čim izčrpnejše informacije o razstavljenih predmetih. Opozarja se, da bodo semenj posetili zlasti v velikem številu trgovci iz Levante, kjer se v zadnjem času opaža veliko zanimanje za naše proizvode.
PROTESTNA ZBOROVANJA OBRTNIKOV PROTI UREDBI O ODPIRANJU IN ZAPIRANJU OBRATOVALNIC.
Zemaljski savez obrtnih udruženj v Beogradu je pozval vse obrtne organizacije v državi, da obdrže prihodnjo nedeljo protestna zborovanja proti uredbi o odpiranju in zapiranju obratovalnic, ki je v kratkem času, odkar je bila uveljavljena, pokazala najslabše rezultate in resno ogroža obstoj in napredek obrt-s ništva v naši državi.
BOLGARSKA TOBAČNA INDUSTRIJA.
Družba tobačnih tovarnarjev v Bolgariji je izdala letno poročilo za leto 1927, vsebujoče natančni pregled o porabi in predelovanju tobaka ter o položaju dobro razvite tobačne industrije.
Poraba tobaka v Bolgariji se je lani napram letu 1926 zmanjšala. Nazadovanje konsuina je bilo posebno vidno v prvi polovici leta. Produkcija je bila približno ista kot v letu 1926. Med letom so prenehale tobačne tovarne z delam in so ustavile obratovanje, a v istem času so bile otvorjene 4 nove tovarne. Vseh tovarn je bilo na koncu leta 52, torej toliko kot na koncu leta 1926. Število tovarn presega domačo potrebo in delajo tovarne pod produkcijsko kapaciteto. Obstoji najhujša konkurenca, ki otežkoča obstoj manjših in denarno slabših tovarn.
Trgovina.
Zanimanje za naše deželne pridelke v Avstriji. Avstrijske tvrdke bi prevzele zastopstvo za razpečavanje žita, orehov, fižola itd. iz naše države. Tvrdke, ki želijo biti zastopane na avstrijskih tržiščih, naj blagovolijo javiti svoj natančen naslov Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Denarstvo.
Iz poštne hranilnice. S prvim avgustom 1928 se je uvedel direktni virmanski in izplačilni promet s kraljevino Belgijo in sicer pod istimi pogoji, kakor z ostalimi državami, s katerimi je ta promet že uveden. Do sedaj je poštna hranilnica uvedla virmanski in izplačilni promet s sledečimi državami: Češkoslovaško, Avstrijo, Madžarsko, Švico in Italijo, a s posredovanjem teh držav vrši izplačila tudi v druge države. Navodila in obvestila daje brezplačno poštna hranilnica v Beogradu in njene filiale v Sarajevu, Zagrebu, Ljubljani in Skop-lju.
Visoko stanje vlog na čekovne račune pri Poštni hranilnici. Čeprav so običajno v poletju vloge na čekovne račune pri Poštni hranilnici nizke, se je vendar koncem preteklega meseca stanje dvignilo na 606'7 milijona dinarjev, napram 310-8 milijona dinarjev koncem julija 1927 in 286‘9 milijona dinarjev koncem julija 1926. Napram juliju preteklega leta so se torej vloge na čekovne račune skoro podvojile, napram juliju 1926 pa so se povečale za 319-8 milijona dinarjev ali 112%. Tudi promet se je dvignil na 4569-9 milijona dinarjev in predstavlja ta vsota do sedaj najvišji mesečni promet. V juliju preteklega leta je znašal promet le 3863-5 milijona dinarjev. Skupno število čekovnih računov je prekoračilo število 16.000.
Zakonito ureditev bankarske obrti se pripravlja na Francoskem. Vsled številnih zlorab zaupanja po inozemcih bodo osebo bodočega bankirja glede poštenosti natančno preštudirali in pogledali, kako je dotedaj živel ter če je bil že predkaznovan. Inozemci bodo francoskim kandidatom samo pod tem pogo-
jem enakopravni, če je tudi v njih domovini inozemcem dovoljen dostop do bankarske obrti.
Industrija.
Svetovna produkcija sladkorja. Kot
splošno priznani cenilci sladkornega pridelka veljajo Mikusch, Licht ter new-yorška tvrdka \Villet and Gray. Le-ta ceni pridelek surovega sladkorja v letu 1927/28 na 500-6 milijonov met. stotov (v prejšnjih dveh letih 475 in 491 milijonov stotov). Od tega pride na pesni sladkor 178-8 mil. stotov (prej 153’8 m 165-8), na trstni sladkor 321.8 (prej 321-2 in 325-2). Na svetovni produkciji je udeležen pesni sladkor že z več kot 35 odstotki.
Carina.
Računanje tare na mastna olja, ki se uvažajo v lesenih sodih. Na podstavi členov 7. in 23. v predlogu zakona o obči tarifi in po zaslišanju carinskega sveta je minister za finance dne 30. julija 1928 pod C. br. 28.801 odločil: Leseni sodi iz trdega ali mehkega lesa, ki so pobarvani, a ne lakirani in ne polirani, v katerih se uvaža: mastna olja iz tar. št. 104 uvozne carinske tarife, rudninska olja za mazanje iz tar. št. 177, točke 4 uvozne carinske tarife, konzi-stentna tolšča iz tar. št. 191 uvozne carinske tarife in sirov parafin, se smatrajo po pravilih o tari za običajen zavoj. — S tem se ukinja razpis C. br. 24.879 z dne 30. junija 1928.
Carinski dohodki. Carinski dohodki centralnih carinskih blagajn v zadnji tretjini julija so znašali 48 milijonov dinarjev napram 41-7 v istem času lanskega leta. Na posamezne carinske blagajne odpade: Beograd 9-2, Zagreb 12-2, Novi Sad 9-7, Ljubljana 8-1, Dubrovnik 4'3, Skoplje 24 in Split 1-9. Dohodki v juliju so znašali 133-5 (1. 1927 127'5). V ‘letošnjem proračunskem letu, od 1. apri-
la. do 31. julija 1. 1. so znašali dohodki 5165 (494-8) napram 550-5 milj. Din, ki jih predvideva proračun. Primanjkljaj proti proračunu je 34 milijonov dinarjev, lansko leto je bil skoro še enkrat tolik, 67 milijonov dinarjev.
Promet.
Otvoritev brzojava in telefona Gorje pri Bledu. Dne 4. t. m. je bila pri pošti Gorje pri Bledu otvorjena brzojavna in telefonska služba.
Promet med Italijo in Rumunijo preko naše države. Dne 15. t. m. je stopila v veljavo tarifa za direktno odpravljanje potnikov in prtljage med Italijo in Rumunijo v prevozu preko naših prog ter prog Madžarske in Avstrije. S to tarifo so predvidena tudi potovanja v skupinah, ki pa morajo šteti vsaj po 25 članov. Dva otroka štejeta za eno odraslo osebo.
RAZNO.
Zagrebški zbor. Mestno poglavarstvo v Zagrebu je dovolilo za razstavo in semenj živine, ki se bo vršila v okviru zagrebškega semnja od 1. do 3. septembra, podporo v iznosu 3000 Din, in tudi oblastni odbor zagrebške oblasti je obljubil primerno subvencijo za nagrade. Ministrstvo poljeprivrede in vod je odobrilo za to razstavo podporo v iznosu
30.000	Din, obenem je pa ministrstvo sklenilo, da se udeleži razstave kot kupec in reflektant za plemensko živino s krediti, ki jih ima v to svrlio na razpolago. Razstava narodnih del se bo vršila od 25. avgusta do 10. septembra in so vsi zagrebški lastniki privatnih zbirk, kakor tudi mnogo zunanjih, dali svoje bogate in zanimive zbirke zboru na razpolago, ki bodo razstavljene pod imenom lastnika. Razstavno blago uživa ugodnosti pri uvozu tudi na švicarskih zveznih železnicah. Generalna direkcija
»Ljubljana
Razstava zelenjave in cvetlic. V okvirju letošnje jubilejne kmetijske razstave Kmetijske družbe, ki se bo vršila od 1. do 10. septembra t. 1. bo zavzemala zelenjadna in cvetlična razstava zelo zanimivo in obenem poučno mesto. To razstavo bo aranžiral poseben odsek. Na podlagi osnutka tega odseka bo vrtnarska razstava obstojala iz treh delov. Prvi bo poučni oddelek, ki bo vseboval razne vrste zelenjave, ki so pri nas že udomačene in sicer z imeni najboljših vrst. Dalje vso ono zelenjavo, ki se pri nas šele uvaja. Razstavljeno blago bo nameščeno na nizkih mizah v skupinah, tako da bo lahko vsakdo od blizu videl razlike in obliko posameznih vrst. Številne slike na stenah o različni zelenjavi, razni načrti vrtov, lepe slike o zelenjadnih škodljivcih, fotografije itd. bodo nudile dokaj poučnega za vse vrtnarje. Zelenjadna razstava bo trajala samo pet dni, in sicer od 1. do 5. septembra. V drugem delu bo razstavljena zelenjava, ki prihaja pri nas v poštev za izvoz in ki se prideluje v večji meri, t. j. zelje, fižol, solata itd. Tretji del bo kmečki vrt. Ta vrt bo napravljen na prostem, in sicer v velikosti kakor je najbolj prikladen za naše kmečke razmere. Pokazati se hoče na tem vrtu zelenjavo in cvetlice, ki se goje pri nas na kmetih in ki se priporoča na novo uvesti. Gotovo bo ta del razstave zelo mikaven ter bo nudil lepo priložnost
v jeseni.«
našim kmečkim vrtnarjem, kjer se bodo lahko kaj naučili. Pokazalo se bo, da se da tudi v malem z malimi sredstvi na omejenem prostoru napraviti prav lepe in obenem dobičkanosne vrtove. — Zase bodo razstavljene tudi cvetlice. Cvetlična razstava se bo vršila od 7. do
10.	septembra. Vsebovala bo vse one številne vrste dalij, potem vrtnice, cvetlice trajnice itd. Vse razstavljeno bo označeno z imeni. Pripomniti moramo, da posedujemo ravno v Sloveniji veliko, število raznih prekrasnih cvetlic, ki se pa skrivajo po zasebnih vrtovih. Skušali borno vse to spraviti na razstavo, da se pokaže, kako zamorejo tudi manj imo-viti sloji lepo urediti svoje vrtove.
Propagandne znamke je v zelo lični opremi izdala uprava Ljubljanskega velesejma za svojo letošnjo prireditev »Ljubljana v jeseni« od 1. do 10. septembra. Tvrdke so naprošene, da pri tej propagandi sodelujejo 111 zahtevajo zaklopne znamke z navadno dopisnico od Velesejma v Ljubljani.
»Dečva« na jesenskem velesejmu od
1.	do 10. septembra. V nedeljo, dne 2. septembra se ob treh popoldne vrši revija slovenskih narodnih noš, na kateri nastopi tudi »Dečva«. Vse cenj. posestnice pravilno izvršeno »Dečve« se vabijo na sodelovanje. Za prijavo zadostuje navadna dopisnica uradu velesejma v Ljubljani. Pristne dečve bodo odlikovane.
^GrosIsl^^iJ^čeJoodjemalc^vjriedtrgovcI^jTa^dezell, morajo inserlrati v »TRGOVSKEM LISTU«! ^
italijanskih državnih železnic je odobrila 30% pupust vsem potnikom zagrebškega velesejma. Popust velja od 20. avgusta do 9. septembra. Posetniki, ki v tem času odpotujejo iz kateregakoli italijanskega mesta, morejo ostati 20 dni v Jugoslaviji in izkoristiti 30% popust. Razstavljalci in blago pa uživajo 50% popust, ki velja za razstavljalce od 9. septembra za potovanje iz Italije v Jugoslavijo med 5. avgustom in 5. septembrom, za povrnitev pa med 5. septembrom in 30. septembrom 1928. Tudi jugoslovenske železnice dovoljujejo vsem posetnikom razstave in sejma 50% popust na železnicah. Potne legitimacije se dobijo v potniških uradih v vseh glavnih mestih, pri denarnih zavodih in drugih zastopstvih zagrebškega velesejma.
Uslužbenci Richman Bros se vračajo s počitnic. Richman Bros imajo navado, da dajejo vsako leto svojim uslužbencem dvakrat na leto počitnice s polno plačo. 2600 uslužbencev Richman Bros se je pravkar vrnilo iz 10-dnevnih počitnic ter se sedaj pripravljajo za jesensko delo. Dasi sezona za obleke drugje letos ni tako dobra kot prej, pa je Richman Bros tvrdka prodala tekom prvih šestih mesecev več oblek kot lani. Zadovoljni se vračajo uslužbenci nazaj na delo, ki bo gotovo zopet večje kot prej, kajti kom-panija je odprla tri nove prodajalne v Omahi, Kansas City in Milwaukee.
Prispevajte v fond za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno galerijo v Ljubljani!
DOBAVA, PRODAJA.
Nabava avtomatičnih tehtnic. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje drugo pismeno dražbo za dobavo treh avtomatičnih tehtnic za pakete. Dražba bo dne 4. septembra 1928 ob
11.	uri v ‘pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 2, soba štev. 42. Jamčevina (5% ali, če je ino-zemec, 10%) se mora položiti najkesne-je do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba štev. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji.
Dobave. Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave števcev, avtomatičnih stikal, jeklenih žičnih vrvi, železne žice, bakrenih kablov, strelo vodnih naprav itd.; do 18. avgusta t. 1. glede dobave kavčuk-za-gostk; do 20. avgusta t. 1. glede dobave
20.000	škatljic vžigalic; do 21. avgusta t. 1. glede dobave šip; do 22. avgusta t. 1. pa glede dobave signalnih šip. — Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic sprejema do 17. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave pločevinastih veder, železnih mrež, vrvi in lesenih samokolnic. — Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 20. avgusta ponudbe glede dobave borovega lesa. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 16. avgusta t. 1. pri Komandi Vrbaske divizijske oblasti v Banja Luki glede dobave ovsa. — Dne 20.'avgusta t. 1. pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 700.000 kg sena in 200.000 kg slame, Dne 22. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 2200 m3 gramoza. — Dne 31. avgusta t. 1. pri Inženjer-skem odelenju Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede oddaje električne instalacije. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
LIKERJE 'm
Medldnnlnl Cognao, MCn^Cognac, Kum. Jamalko* Hum, Pelinkovec, Slivovko. Tropinovec, Sadjevec, Brinjevec, Vermut - vino. Malinovec ln neoslajenl Mannov sok (Succui), Rumoaol ln Špirit, v najboljši -	-	kakovosti	In	po	naJnlCJI	ceni	priporoča -	—
*»
druiba a o. se.
ALKO
LJUBLJANA, KollzeJ.
TRGOVINA
|VID MURKO!
MARIBOR
j MELJSKA CESTA STEV. 24.j
•	J
j prodaja: suhe gobe, j
j fižol, zamaške, male I
j	en velike.	j
: : : Na drobno in na debato! j
UUBL/ANA . GREGORČIČEVA UUCA 23 - TU. 2599
v Ljubljani
priporoča
Špecerijsko
blago
raznovrstno žganja, moko in cleSelna pridelke. - Raznovrstno
RUDNINSKO VOOO
akumulatorske baterije
prima domač izdelek
dnalsMiizdei Tovarna motvoza in vrvarna d. A.
ji k svojim! GROSUPLJE pri LJUBLJANI
- KNJIGOVEZNICA -K. T. D.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
II. NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH:
SALDA-KONTK						ODJEMALNE
STRACE						KNJIŽICE
JOURNALE						RISALNE
ŠOLSKE						BLOKE
ZVEZKE-MAPE						I. T. D.
Trgovci in industrijci
TRGOVSKI — LIST! —
se priporoča za
>Mt Mn!
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica itev. 50 (v lastnem poslopju)	°
Brzojavke: Kredit Ljubljana t-t t-t Telefon itev.: 2040, 2457, 2548; interurban: 2706, 2006
Pelerson International Bankina Code ' an|e vlog, nakup In prodala vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna naročita, M krediti vsake vrste, eskompt In Inkeso menic ter nakazila v tu- in Inozemstvo, safedepositi ltd.°
■
3
DELNIŠKA DRUŽBA
PIVOVARNE „UNION“
Telefon :	8	!	Sl	Sl	Sl	S	1	Sfejj	Telefon	:
Ljubljana 2310 in 2311 H« VP O liv W IV M Maribor Številka 23
!	—-	Pivovarna in sladama. ...............
Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I.,
postni predal 45.
Podružna pivovarna (pr. T. Gdtz) v Mariboru priporoča svoje
izborne izdelke in sicer:
SVETLO IN ČRNO EKSPORTNO PIVO
V SOOIN IN STEKLENICAH.
Pekovski kvas (droie). -* Čisto rafinirano žganje.
Pivovarna Union Ljubljana. Brzojavi :	Pivovarna	Union	Maribor.
ODVETNIK „
Dr. Stanislav Žitko
je otvoril odvetniško pisarno v Ljubljani in jo je pridružil pisarni odvetnika
Dr. Marka Natlačena
na Miklošičevi cesti štev. S.
AUNOVEC
iz
lekarne
dr. G. Piccoii v Ljubljani, Dunajska c.
Je ataroinan kol pristni narimii izdelek, z n oj finejšim sladkorjem vkuhan, brez umetne barve ln ne vsebuje nikeklh kemičnih pridatkov za konservl-ranje. — Oddaja na drobno ln veliko. — Cena nizka.
Edini pristni
malinovec
limonov sok, oranžni sok in sadne
marmelade
priporoča tvrdka
Srečko Potnik Srt drug
parna destilacija esenc, eteričnih proizvodov, aterov ter izdelovanje sadnih sokov in marmelad.
Ljubljana« Metelkova 13 Telefon 2110
I [Motvoz
| Grosuplje
Najboljše -----------------------------
nabavite otrolke majce in nogavičke, moške in ženske rokavice, Šepne robce, razni nakit za Šivilje, kravate,
gumbe, vezenino, čipke, kompletne potrebščine za krc* jaie, čevljarje in sedlarje edino le pri
I---------->	Jo s. Petelincu
I Telefon 2913	Ljubljana
I Na veliko!	blizu	Prešernovega	spomenika
Za jugoslovanska patenta štev. 3675 od 1. junija 1925 na:
»Brtvenica za osovine, motke i slične strojne delove naročito za osovine parnih turbina«
(»Stopfbiichse fiir Wellen, Stangen und iihnliche Maschinen-teile, insbesondere fiir Dampfturbinenvvellen«) in št. 48 od 15. februarja 1916 na:
»Automatsko mazanje kompresora«
(Selbsttatige Schmierung von Verdichtern«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc.
Cenj. ponudbe na: ing. MILAN ŠUKLJE, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica.
VELETRGOVINA
A.ŠARABON
Ljubljanski oblastni odbor.
Štev. 16.483.
Razglas.
Ljubljanski oblastni odbor razpisuje na podlagi čl. 86. do 98. zakona o drž. rac. z dne 6. marca 1921 in njegovih sprememb odnosno dopolnitev II. pismeno
ofertalno licitacijo
za zgradbo 7 opornih zidov na oblastni cesti
Kranj—J ezersko.
Proračunjena vsota znaša Din 457.367'—; potrebna kavcija Din 45-900—.
Licitacija se bo vršila dne
20. avgusta 1928 ob 11. uri dopoldne
v prostorih gradbenega oddelka oblastnega odbora v Ljubljani, Gosposka ulica št. 15/1.
Ostali pogoji so razvidni iz razpisa za I. licitacijo (glej uradni list »Samouprava«, št. 7 z dne 20. julija 1928).
Ljubljana, dne 10. avgusta 1928.
LJUBLJANSKI OBLASTNI ODBOR:
Za predsednika: E. JARC s. r.
Izdelovanja oljnatih barv, flrnela, lakov in steklarskega kleja. — Zaloga kemičnih In rudninskih barv. — Potrebščine za slikarja, pleskarje, ličarje in druge, vse v te stroke spadajoče.
Se priporočam
Ivan jančar
TRGOVINA
MIKLOŠIČEVA C. 4
SKLADIŠČE VIDOVDANSKA 14.
Pisarna notarja KABLA PLEIWEISSA, v Ljubljani
se nahaja sedaj v pritličju liiše g. dr. Tal. Krisperja, Kralja Petra trg 2 (nasproti sodne palače).
Ureja dr. IVAN PLE9S. — Za Trgovsko - tadustrij»ko d. d. »MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.