Leto XX.
Naročnina za Jugoslavijo celoletno 180 din, za V» leta 00 din, za ‘/< leta 45 din, mesečno 15 din; za lno-■emstvo: 210 din. — Pia-
TRGOVSKI UST
Številka
(a ln toži se v Ljubljani. Časopis za	trgovino,	industriio.
Uredništvo ln upravntttvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt pošt. hranilnici v Ljubljani 4t. 11.953. - Tel. St. 25-61
vsak ponedeljek, sredo ln petek
Liubliana, ponedeljek	1937
Cena SSKTS. 150
Fikcija	s
Pri nas so fikcije vedno popularne. Najbolj znamenita je ona stara fikcija, da je Črnogorcev in Rusov 170 milijonov. A tudi v naši gospodarski politiki so fikcije na dnevnem Tedu. Tako smo plačevali za fikcijo, da imamo z izposojenim francoskim zlatom 33% kritje Narodne banke, okoli 100 milijonov dinarjev ,na leto. Druga takšna škodljiva fikcija je, da je naša država bogata in da si moremo zato dovoljevati reprezentativne stroške, ki jih zmore le res bogata država. Nadaljnja nevarna fikcija je, da more biti uspešno vedno intenzivnejše poseganje države v gospodarsko življenje, čeprav nič ne storimo za zboljšanje državne uprave. Z državnim aparatom, ki se niti od daleč ne more primerjati nemškemu ali angleškemu, dajemo temu aparatu isto odločujočo besedo, kakor jo imata nemški ali angleški!
V zadnjem času pa je posebno v modi fikcija, da se more vsako gospodarsko vprašanje rešiti z ustanovitvijo fondov. Zboljšanje naših pristanišč se naj izvede s pomočjo posebnega pristaniškega fonda. Del pristojbin, ki jih po-berejo pristanišča, naj gre v ta fond in s pomočjo tega fonda se bodo izvrševala potrebna pristaniška dela. Kaj ne bi bilo enostavnejše, da bi se kar določil neiki odstotek pristaniških dohodkov za pristanišča, ne pa da se ta denar uporablja v ta namen šele po ovinku čez fond?
Banovinam se je hotelo pomagati z ustanovitvijo posebnega fonda iz skupnih trošarin in iz poviška davka na poslovni promet. Stokrat enostavneje pa bi bilo, da bi se banovinam kar direktno dovolilo, da po svoji potrebi same nalože te povišane skupne trošarine in da se jim kar direktno nakaže odstotek od povišanja davka na poslovni promet, namesto da se najprej ustanovi fond in šele iz tega fonda dotirajo banovine. Ali pa je morda ves namen fonda v tem, kor se s fondom centralizirajo dohodki, ki se sicer ne bi centralizirali?
Sedaj se zopet znova propagira cestni fond. Prvotni načrt tega fonda so vse gospodarske organizacije v državi odklonile. Nato je bil izdelan nov načrt, ki pa je v bistvu ostal neizpremenjen. Cela vrsta novih davščin se uvaja s tem fondom, čigar dohodek naj letno znaša okoli 120 milijonov din. Poleg tega se uvajajo še posebni banovinski cestni fondi in zaradi njih seveda tudi nove davščine. Oficialno se utemeljuje, da bo na podlagi tega fonda mogoče najeti večje posojilo. Utemeljevanje, ki je čisto brez vsake podlage. V tujini zaradi fonda ne bo mogoče nič laže dobiti posojila, kakor če ga išče država brez tega fonda. Ali imamo ta fond ali ga nimamo, naša kreditna sposobnost ni zaradi tega niti za paro večja. Kolikor imamo, toliko pač imamo, pa če imamo ves denar le v enem žepu ali pa v desetih. Prav tako tudi na domačem trgu ne morejo fondi niti najmanj povečati naše kreditne sposobnosti.
Toda fondi pomenijo to fikcijo, da se davčna bremena zaradi državnih izdatkov ne povišajo. Toda za davkoplačevalca je presneto vseeno, če plača višje davke pod tem ali pod drugim naslovom. Za davkoplačevalca je važna le konč-
na vsota davkov, ki jih plača, ne pa, kako se specializira uporaba teh davkov. Na podobno fikcijo je tudi zadnjič opozoril predsednik Centralnega predstavništva g. Nedeljko Savič v svojem govoru v Ljubljani. Odgovarjal je nkmreč na znano zatrjevanje, kako ee je državni proračun od 14 milijard v 1. 1929. znižal na tl oz. 10 milijard v 1. 1936. Toda pri tem se namenoma pozablja, da je del 'državnih izdatkov prevaljen na banovine, ki so bile med tem ustanov-1 ljene in da je skupno z novimi ba-1
novinskimi proračuni ostal državni proračun prav za prav neizpremenjen.
• Tako je tudi s cestnim fondom. Ta pomeni novo obremenitev davkoplačevalcev in samo prazna fikcija je, dg se bo s tam fondom rešilo vprašanje naših .rast laže . ko bifcz tega' fonda. V resnici ves ta fond ne pomeni nič drugega ko slabo prikrivanje novih davščin in znatno pod raže vanje režije ter občutno ipkompdiranje davkoplačevalcev.
Naša davčna zakonodaja je da-j
nes že tako komplicirana, da strokovnjaki nad njo obupujejo. To zakonodajo je treba poenostaviti, vse. naše davčne zakone izdati v novih in prečiščenih izdihih, ne jo pa z ustanavljanjem novih 'fondov kompliciran že- do neznoejiosti! Staremu birokrattčnemu pravilu, zaka|,jfostop(iktij^3ferosto, če gre tudi komplicirano, je res že enkrat treba narediti konec. Zato pa se naj n^ha tudi fikcija s fondi* ki so dejansko le pesek v oči za neprikrito centraliziranje davčnih dohodkov in državnih izdatkov.
PAB - kot centralna
ustanova
Predavanje	podpredsednika
Radoviča — O avtonomiji podružnic PAB
ni govora
Za nedeljo dopoldne je sklical. je namen konference, da se brez upravnik podružnice Privilegirane zadnjih misli pogovorimo o vseh agr. banke v Ljubljani ob priliki važnih vprašanjih.
bivanja podpredsednika banke g. Andrije Radoviča in njenega direktorja Jefremoviča konferenco obeh vodilnih funkcionarjev banke z zastopniki denarnih zavodov in gospodarskih ustanov v Ljubljani. Kakor je potem g. Radovič v svojem, dve čeli uri trajajočem govoru omenil, je bil namen konference ta, >da se pogovorimo o
vseh aktualnih vprašanjih, ki s» uspehom presenečeno. PraštediO'
v zvezi z vlogo PAB pri likvidaciji kmetskih dolgov, odkritosrčno in brez vseh zahrbtnih misli.« Zal pa do izmenjave misli ni prišlo, ker je na konferenci govoril edinole g. podpredsednik Radovič, in sicer do pol dveh, po njegovem govoru pa so se vsi navzočni v naglici razpršili h kosilu. Moremo zato tudi poročati le o govoru g. Radoviča, ne pa tudi O njegovi konferenci z zastopniki naših denarnih zavodov in naših zadrug, ki so se odzvali povabilu upravnika podružnice v naravnost izredno velikem številu. To je tudi zelo razumljivo, saj vse gospodarske kroge silno zanima, kako namerava prav za prav PAB rešiti svojo nalogo in kako naj se v zvezi z likvidacijo kmetskih dol gov sanira tudi riaše denarništvo. Zal na to glavno vprašanje zastopniki slovenskega gospodarstva t>Jy so dobili kljub dve uri trajajoče* mu govoru nobenega zadovoljivega pojasnila.
Nato je začel govoriti o ustanovitvi PAB, ki jo je ustanovil leta 1929. pok. kralj Aleksander. Banka ni nobena politična ustanova, temveč njena naloga je samo ena, da dela v korist kmetijstva. Baš zato se je tudi banki posrečilo, da' je zbrala ogromno delniško glavnico v višini 700 milijonov dinarjev, da je bilo vse nad tem
Konferenco, da se poslužimo tega izraza iz povabila, je otvoril upravnik ljubljanske podružnice PAB, g. Povh. Pozdravil je podpredsednika banke in ga predstavil občinstvu s krajšim govorom o njegovem delu in njegovih zaslugah. Bil je dvakrat ministrski predsednik Črne gore, večkrat minister, mnogo tudi preganjan in celo obsojen na 5 let robije, ker je bil za združitev črne gore s Srbijo in za slovansko politiko. Bil je nadalje podguverner Narodne banke v Beogradu, podpredsednik monopolske uprave ter je sedaj podpredsednik PAB. Nadalje je pozdravil člana uprave PAB, g. Končana in direktorja Milorada Jefremoviča.
Nato je povzel besedo g. Andri-ja Radovič. Uvodoma je pozdravil bana dr. Natlačena ter zastopnike vseh denarnih zavodov in vse druge zborovalce ter navedel, da
na, takrat največji denarni zavod v državi, je imela le 70 milijonov
dinarjev rezerv. Ta primera pove dovolj.
G. Radovič je nadalje poudarjal, da je PAB tudi po svojem notranjem ustroju dokazovala, da ni srbijanska ustanova. Njen prvi direktor je bil dr. Hacin, ki ga je spoznal na mirovni konferenci v Parizu, njegov pomočnik je bil Hrvat in šele na 4. mestu je bil Srb, sedanji prosvetni minister.
PAB je svoj posel dobro opravljala. Število njenih dolžnikov je naraslo že na okoli 120.000, sedaj z uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov pa na 700.000.
Nato je govoril g. Radovič o našem tisku in omenjal, kako so 1 listi slabo reproducirali njegov gpvpr na zadnjem občnem zboru PAB. Na široko je govoril o tem vprašanju ter vpletel v to vprašanje celo kopo osebnih spominov, tako tudi svoj sestanek z Mussolinijem, svoja znanstva z italijanskimi političnimi in gospodarskimi ljudmi, Mussolinijeve izjave o teh ljudeh, zlasti o generalu Ben-civengi, nekdanjem opozicionalcu ter končno izjave Mussolinija o tisku, ki je po Mussolinijevem mnenju zlorabljal svobodo tiska le v to, da je pisal senzacije, zbog česar je tudi Mussolini odpravil svobodo tiska.
Govoril je nadalje o silni revščini, ki vlada v nekaterih pokrajinah države, med katere pa Slovenijo ne šteje, keT fu je industrija, o posebno bednem stanju Črne gore, radi česar se celo govori, da je v črni gori razširjen komunizem. To pa je neresnično, kajti narod, ki izobeša črne zastave ob smrti kralja, ni komunističen. Morda je med mladino nekaj komunistov, kar pa ni hudo, saj je bil Pašič nekoč skoraj anarhist. Sploh da so levičarji, ki pridejo do oblasti, najbolj nasprotni levičarskim idejam.
Da pride v kontakt z ljudmi in da jim pojasni politiko PAB, je prišel v Zagreb in sedaj v Ljubljano in bo obiskal še Sarajevo in druga mesta. Propagirati hoče cilje PAB in zato je govoril tudi o novinarstvu.
Nato je v svoj govor vpletel zopet razne svoje osebne spomine, kako je postal podguverner Narodne banke, kako je odstopil kot podguverner, ker se ni strinjal z novim zakonom o Narodni banki in s tem resigniral na 22.000 din mesečnih dohodkov.
Z novim zakonom se ni strinjal, ker je ta zahteval 35% kritje, če prav so se v drugih državah zadovoljili s 25 odstotnim. Zaradi tega 35% kritja ni imela Narodna banka, da bi takoj ob runu vlagalcev dala Praštedioni 400 milijonov dinarjev in run bi bil takoj ustavljen. To 35% kritje pa je bilo poleg tega le zelo draga fikcija, ki nas je veljala 100 milijonov din na leto. Toliko smo namreč morali plačevati na leto obresti za zlato, ki je bilo na naše ime deponirano v Parizu, ki pa ni bilo naše, temveč francosko. Šele doktor Stojadinovič je v začetku leta 1935. napravil tej dragi fikciji
Nato je vzbujal zopet razne1 osebne spomine, kako se mu je ponujalo mesto guvernerja Narodne banke, a tega mesta ni hotel sprejeti, ker je bil prepričan, da beograjska čaršija ne bi mogla preboleti, da bi nad denarjem odločal kdo, ki ni čisto njen človek.
Bil je vedno mnenja, da brez dobre politike ni mogoče dobro gospodarstvo. Pri nas pa mislimo, da je dobra politika le v tem, če se prepiramo, ali smo eden ali trije narodi. Črnogorski vladika pa je že Jelačiču ponudil, da je vodja vseh Jugoslovanov in že takrat bi mogli izvesti svoje zedinjenje, če ne bi šli z Dunajem proti Madjarom, itd.
Za časa svetovne gospodarske stiske tudi PAB ni mogla več delati v prejšnjem obsegu. Zaradi krize je izgubila 20% svojega kapitala, to je za ravno toliko, kolikor ima država delnic.
Dosedaj je dala PAB okoli 1400 milijonov din kreditov, in sicer okoli 600 milijonov posameznikom na hipoteke, 800 pa zadrugam.
Izkazalo pa se je, da vse zadružništvo ni zdravo, da je mnogo gnilega v zadružništvu. Tako so si nekatere izposojale denar
Plenarna seja Zbornice za TOI
Plenarna seja zborničnega sveta bo v torek 20. aprila 1937 ob Vs 9. uri dop. v zbornični sejni dvorani s tem dnevnim reddm:
1. Naznanila predsedništva.
2. Poslovno poročilo.
3. Računski zaključek.
4. Sprememba zborničnih pravil.
5. Sprememba poslovnika zborničnega razsodišča.
6. Poslovnik Zavoda za PO Zbornice za TOI in volitev uprave.
7. Dopolnilo pristojbenika zborničnih taks.
8. Minimalne mezde.
9. Pavšal iranje trošarine na vino in žganje.
10. Uvedba zavarovanja za primer starosti in' iznemoglosti.
11. Razdelitev dohodkov iz skupnih banovinskih trošarin in davka na poslovni promet
12. Ureditev elektrotehničnega gospodarstva.
13. Predlogi odsekov in zborničnih svetnikov.
pri Nar. banki po 6% in ga posojale naprej kmetom po 14%, pa tudi več odstotkov. To pa za slovenske zadruge ne velja, ker te so dajale kmetu kredit po ceni in zato slovenski kmet PAB tudi ni potreboval.
Od kreditov PAB je dobila Vojvodina okoli 250—300 milijonov in ta denar je bil dobro naložen. Južni Srbijanci niso iskali njenih kreditov, ker so bili zaupljivi, pač pa so jih iskali Bosanci in Črnogorci. Toda pojavila se je demagogija, da kmetskih dolgov ne bo treba plačati in zato so dohodki PAB padli, kar je imelo za posledico, da tudi banka ni mogla dajati več kreditov v prejšnji višini.
Sedaj daje PAB posojila le onim, ki so dobri plačniki. Po novi uredbi je PAB posrednik med kmetskim dolžnikom in upnikom v vsej državi. Zato je ustanovila nove podružnice v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu.
Podpredsednik Radovič je tu naglašal, da nikakor ni namen, da bi se denar, ki bi se prejel iz ene banovine, uporabil v drugi. Kolikor bo denarja prišlo iz ene banovin«, toliko se bo denarja v obliki posojil tudi vrnilo v to banovino. Dejansko je tudi že odredil, da se pošlje nekaj denarja, ki je bil poslan v Beograd, nazaj v one banovine, iz katerih je bil poslan. (Če je to načelo uveljavljeno tudi v pravilih banke, g. Radovid ni povedal. Op. ured.).
Slovenija in kmetski dolgovi
Od vseh kmetskih dolgov v višini 2 in pol milijard, ki jih prevzame PAB, je Slovenija udeležena s 600 milijoni ali približna eno četrtino. Če bi vsi plačali svoje dolžne zneske, potem bi bilo na leto 30—40 milijonov din, ki bi jih mogla dati PAB na razpolago slovenskim zadrugam. Čim točneje bodo plačevali dolžniki, tem več denarja bo na razpolago.
Kmetom je breme dolgov silno olajšano. Kdor je bil n. pr. dolžan-2000 din, ta je dolžan le 1000 din, za vse obresti in anuitete pa plača v 12 letih le 5%. Z upoštevanjem znižanja obrestne mere je bil kmetovalcem znižan dolg ne na polovico, temveč na eno tretjino.
Kmet v Jugoslaviji je bil naj-
manj zadolžen, zaradi manjše donosnosti kmetijstva pa je teže odplačeval dolgove ko v drugih državah.
V posebno težavno stanje pa je zašel kmetovalec, ker je njegov dohodek padel od 36 milijard v letu 1926. na 18 milijard v 1. 1931., istočasno pa njegov dolg narastel od 3 na 6 milijard. Kmet ni mogel plačati dolga.
Država je zato priskočila kmetu na pomoč in bo plačala v 20 letih za kmetske dolgove poldrugo milijardo din ali na leto približno 70 milijonov.
Za plačilo kmetskih dolgov pa bodo morale znatno žrtvovati tudi banke in zadruge, ki imajo rezerve, ker se 25% teh odpiše.
PAB ne bo silila kmeta, da plača svoj dolg, če je v stiski. Dovolila mu bo odlog plačila. Iz dohodkov od vrnjenih dolgov pa bo dajala kredite, in sicer malim in velikim posestnikom ter zadrugam. Toda samo zdravim zadrugam. Po novem zadružnem zakonu bodo vrste teh prečiščene in odpadle bodo vse, ki so gnile.
Trenutno pa ne more dajati PAB posojil, ker je ves svoj denar izdala, hranilnih vlog pa sploh ne sprejema. Dajala pa bo za kmetsko proizvodnjo posojila tudi po 5%, ker dobe sedaj njeni delničarji le 3%.
Krivda Narodne banke
Kakor je v Italiji prišla večina italijanske industrije v ameriške roke, ker je držala italijanska vlada tečaj lire previsoko, tako je prešla naša industrija v tuje roke, ker ni Narodna banka pravočasno priskočila denarnim zavodom na pomoč. Če bi dala Narodna banka Praštedioni samo 400 milijonov din kapitala, bi tej ne bilo treba prodati Duge Rese tujcem.
Ne gre danes brez dirigiranega gospodarstva, kakor je zadnjič dejal že dr. Korošec. Če vsi narodi uvajajo načrtno gospodarstvo, se ne smemo mi bahati z najbolj liberalnim gospodarskim sistemom. Bila je silna napaka, da smo dovolili svoboden promet z devizami, ker ves denar, ki smo ga dobili s stabilizacijskim posojilom, je takoj zopet odšel v tujino. Kli-ringi so nas rešili in prav je tudi bilo, da smo uvedli kontrolo uvoza. Danes velja načelo, do ut des, danes veljajo praktične izkušnje, ne pa razne liberalne teorije.
V interesu države je, da se propaganda za PAB čim bolj uspešno razvije. Slovenci dosedaj niso zahtevali posojil pri PAB. Neka slovenska zadruga je zahtevala te dni posojilo 1,5 milijona din po 5%, mi pa bi mogli dati le po 6%. Zadruga je nato posojilo odklonila. Hmeljarjem pa smo dali posojilo.
PAB je danes centralna kreditna ustanova za zadruge in za male ter velike posestnike.
Ne morpmo dati garancije, da bomo kredit pocenili, moremo pa jamčiti, da ga bomo mogli dajati po 5 %.
Zakaj se ne dovoli avtonomija podružnic?
Zahteva se avtonomija podružnic. Ali pa je ta res potrebna?
V Ljubljani so vsi uradniki Slovenci', razen dr. Krnjeviča, ki pa je dovršil študije v Ljubljani in ki zna slovensko. Sedaj so Slovenci zastopani tudi v centralni upravi Slovenski denar bo ostal v Slove niji. Poslovanje podružnice je tudi precej avtonomno. A takoj v začetku ne more biti avtonomija, ker moramo v Beogradu vedeti, kako prihaja denar od dolžnikov. Zakaj torej avtonomija?
Moramo še pripomniti, da so bila ta izvajanja g. Radoviča zelo malo prepričujoča! Kajti, da ostane slovenski denar v Sloveniji, še ni nikjer določeno, sicer pa je še cela vrsta drugih razlogov, zaradi katerih moramo še nadalje zahtevati avtonomijo ljubljanske po družnice.
G, podpredsednik Radovič je tu zopet napravil ekskurzijo v svoje
osebne spomine in govoril, kako je bila Črna gora pri reparacijah oškodovana, ker se ni po zahtevi kralja Nikole Jugoslavija ustanovila kot zvezna država po vzgledu Nemčije, s to spremembo, da ne bi bila v Jugoslaviji Prusija in Bavarska, temveč dve Bavarski. Med drugim je omenil tudi, da smo Slovenci na račun vse države zgradili svojo industrijo v Mariboru. Trditev je naravno med slovenskimi gospodarskimi ljudmi zbudila močno začudenje.
Nadalje je govoril, da so zadruge napačno investirale denar, ker so
ga investirale tudi v industrijo, namesto le absolutno varno, ma-gari le po 3% in še nižje obresti.
Sedanja uredba o likvidaciji kmetskih dolgov je krivična za poštene dolžnike, več ko preveč pravična pa za slabe. Težke izgube bodo imeli nekateri zavodi, ker je združeno vprašanje dobrih in slabih plačnikov v eno vprašanje. Tako bo zaradi tega izgubila Srbska banka v Zagrebu 14 milijonov dinarjev. Toda te krivice bi se mogle reparirati z reeskontnimi krediti Narodne banke. O tem bi se moglo govoriti.
Za sedaj pa je najvažnejše, da
navede vsaka zadruga, vsak denarni zavod PAB natančno svoje stanje, ker potem šele more PAB videti, kako in do katere inere more pomagati. Potem pa tudi šele more vladi predlagati potrebne ukrepe. *
To so bila v glavnem izvajanja g. podpredsednika Radoviča, ki so bila mestoma zelo zanimiva in živahna, ki pa na glavna vprašanja vendarle niso dala izčrpnih pojasnil. Za danes smo le poročali o govoru g. Radoviča kolikor mogoče obširno, dočim si kritiko k njegovim izvajanjem pridržujemo za bodoče, če bi bila potrebna.
Kriza	našega
še	nadaiie
Narodna	banka	mora
gospodarstvu
Zagrebška borza je pripravila za svoj občni zbor, ki bo 20. aprila, obširno letno poročilo, v katerem analizira tudi razvoj našega gospodarskega življenja v preteklem letu. V splošnem konstatira, da se (j© naše gospodarsko življenje znatno zboljšalo, in to zaradi dobre žetve pri nas in slabe v drugih državah ter s tem povzročenih višjih cen, nadalje zaradi večjega povpraševanja po surovinah, kar je posledica povečanega oboroževanja in končno tudi zaradi zboljšanja državnih dohodkov in intenzivnejših naših trgovinskih odno-šajev z drugimi državami. Niso se pa zboljšale razmere na našem denarnem trgu ter pravi o tem poročilo zagrebške borze v glavnem naslednje:
Vprašanje sanacije naših denarnih zavodov tudi v I. 1936. še ni bilo rešeno, da je ostal položaj skoraj popolnoma neizpremenjen. Normalno funkcioniranje denarnih zavodov še ni doseženo, čeprav je denarstvo kot regulativ denarnega trga silno važen činitelj gospodarstva.
Naša bančna kriza traja torej že polnih pet let. Dočim je bila v drugih državah že davno premagana, traja pri nas še nadalje, ker so bile v vseh teh dolgih letih naše denarne institucije prepuščene popolnoma samemu sebi ih jim država ni nudila nobene pomoči. Na drugi strani pa je uredba o likvidaciji kmetskih dolgov položaj denarnih zavodov še znatno poslabšala, posebno onih s kmetskimi dolgovi, da bodo morali nekateri teh zavodov likvidirati.
Večina vseh poslovnih poslov se je razvijala le proti gotovini. Kreditiranje gospodarstva v svrho njegove večje aktivnosti se je reduciralo na minimum, a še to le proti kratkoročnim posojilom. O možnosti večjih hipotekarnih, gradbenih ali trgovskih kreditov ni bilo niti govora.
Stanje vlog pri vseh denarnih zavodih se je sicer dvignilo od 10.120 milijonov din v 1. 1935. na 10.671 milijonov v 1. 1936., toda večina tega dviga vlog pripada na državne denarne zavode. Pri zaščitenih denarnih zavodih pa je kljub osvoboditvi znatnega dela vlog, še vedno več ko polovica zamrznjena.
Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov ima tendenco, da to vprašanje reši definitivno. Žalibog pa ni bila uredba izdana v soglasju z zahtevami, kakor so jih postavile skoraj vse gospodarske organizacije v državi, da se namreč zaščitijo kmetski dolžniki individualno z ozirom na plačilno sposobnost posameznih dolžnikov. Po novi uredbi morajo banke izročiti PAB ves portfelj svojih kmetskih terjatev. Pred samo izročitvijo portfelja pa morajo denarni zavodi izračunati po predpisih uredbe te doigove, od teh odpisati 25% na račun rezervnega fonda in glavnice. Denarni zavodi bodo torej dobili samo 75% svojih terjatev, toda
ne v gotovini, temveč 25% v državnih obveznicah, ki se bodo amortizirale v 20 letih, 50% pa v obveznicah PAB, ki se bodo obrestovale po 3 odstotke. PAB postane s tem upnik vseh kmetskih dolžnikov v višini 50% njih priznanega dolga.
Posledice te uredbe se že vidijo v znatnem dvigu denarnih zavodov, ki so morali zaprositi za zaščito. Koncem 1. 1984. je bilo 184 zavodov pod zaščito, koncem leta
1935.	že 265, a koncem 1. 1936. 610. Samo 7 zavodov se je moglo dosedaj odreči zaščiti.
Veliko se je upalo od definitivne uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Kakor pa smo videli, ne bo ta uredba prav nič pripomogla k likvidnosti naših denarnih zavodov, ker ti za svoje kmetske dolgove ne dobe gotovine, temveč
bone. Zato smatramo, da je dolžnost Narodne banke, da tudi ona nekaj žrtvuje za sanacijo naših denarnih zavodov. Skupno so znašala posojila Narodne banke 1. 1930. 1.637 milijonov din, 1. 1932. so znašala celo 2.456 milijonov din, leta
1936.	pa zopet samo 1.717 milijonov din, torej skoraj ravno toliko ko 1. 1930., pa čeprav so sedaj razmere mnogo težje ko takrat. Zato je potrebno, da Narodna banka poveča svoje kredite denarnim zavodom ter da omogoči denarnim zavodom, da morejo na podlagi prejetih bonov in obveznic za kmetska posojila poravnati1 svoje obveznosti, ker se bo s tem njihov položaj znatno olajšal. Potem bi mogli denarni zavodi vsaj deloma zopet obnoviti svojo važno nalogo, da pomagajo narodnemu gospodarstvu s krediti.
Otvoritev Zagrebškega
zbora
V soboto, dne 17. aprila je bil v Zagrebu slovesno	otvorjen
27. zagrebški zbor.
Predsednik velesejma g. Rudolf Erber je v svojem pozdravnem govoru v prvi vrsti pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja Petra II., generala Vojislava Kuzmanoviča. Nato je pozdravil trg. ministra dr. Vrbaniča, celo vrsto najodličnejših zastopnikov prvih hrvaških gospodarskih in kulturnih organizacij, ter zlasti toplo zastopnike tujih držav, zlasti poslanika Francije grofa Dampierrea, čsl. poslanika dr. Girso in druge.
Nato je omenil, da se je na jesen odprl zagrebški velesejem v novih prostorih, ki so jih zgradili prireditelji z lastnimi sredstvi brez vsake denarne podpore drugih.
Drugi povod za svečano otvoritev sejma pa je v tem, ker se danes slovesno otvarja francoski pa viljon in se v naši sredi nahajajo reprezentanti francoskega naroda. 2e francoski paviljon,sam, ki sta ga zgradila pariška arhitekta La-faj in Herbč, je karakteristična manifestacija francoskega duha in okusa. Iskreno se zahvaljuje za stopnikom Francije, da so priredili v Zagrebu tako lopo razstavo.
Zagrebški spomladanski sejem postaja vedno bolj impozantna razstava najrazličnejših vrst avtomobilov. Letos razstavlja na velesejmu 50 svetovnih tvornic avtomobilov, 14 tvornic motociklov in okoli 30 tvornic posameznih avtomobilskih delov. Zasluga Zagrebškega zbora je, da je postal Zagreb centralni avtomobilski trg za vso Jugoslavijo.
Po 6 letih je zopet prvič prirejena reprezentativna razstava usnjarske stroke. Velik napredek kaže na letošnjem velesejmu tudi domača industrija kmetijskih strojev. Kakor vedno je pred začet-
kom poletne sezone tudi letos pridružena velesejmu turistična razstava »Putnika«. V posebnih paviljonih pa so razstavljeni predmeti za hišo in dom ter razno galanterijsko in parfumsko blago ter zanimive tehnične iznajdbe.
Nato je trg. minister dr. Vrbanič govoril o zaslugah zagrebškega velesejma za napredek gospodarstva ter zlasti za napredek trgovine. Čestita prirediteljem k uspehu in proglaša velesejem za otvorjen.
Nato so si gosti ogledali posamezne razstave na velesejmu, ki šo na vse napravile odličen vtis. Letošnji Zagrebški zbor pomeni prav poseben uspeh.
Zadruga za gojitev zdravilnih in industrijskih rastlin
Jugoslavija potroši na leto za mnogo milijonov raznih zdravilnih rastlin, še več pa raznih industrijskih, ki jih mora uvažati iz tujine. Zelo mnogo denarja bi prihranili, če bi oficinalne rastline gojili sami in če bi jih tudi sami preparirali in predelovali v razne oblike, v katerih se uporabljajo v zdravilstvu.
Klimatične razmere so v Jugoslaviji za gojitev zdravilnih rast lin izredno ugodne. Ze v kratkem času bi mogli zdravilne rastline tudi v velikih količinah izvažati. Prav tako pa bi mogli gojiti celo vrsto industrijskih rastlin v Jugoslaviji z velikim uspehom.
Kakor se nam sporoča, se v Ljubljani tudi že snuje posebna zadruga za gojitev tujih zdravilnih in industrijskih rastlin v Sloveniji in tudi v drugih krajih Jugoslavije. Kdor se zanima za gojitev teh rastlin, naj se obrne na Gospodarsko pisarno v Kolodvorski ulici 18 (dvorišče) v Ljubljani
Pelitičie vesli
»L Independance Roumaine« odgovarja na nekatere tuje komentarje o romunski zunanji politiki ter pravi, da so netočne vse vesti, kakor da bi se romunska zunanja politika izpremenila. Romunija bo še nadalje ostala zvesta paktu Zveze narodov ter vsem svojim sklenjenim pogodbam. Glavni cilj Romunije je, da ohrani mir in zagotovi _ nedotakljivost svojih mej.
Sofijsko »Slovo« piše o zadnjih političnih obiskih v Beogradu ter pravi, da ti obiski dokazujejo, da hočejo vse države, ki imajo pogodbe z Jugoslavijo, poudariti, da so ostale njih zveze z Beogradom neizpremenjene. Obisk turških državnikov pa ima vsekakor tudi ta namen, da se spravi turška in grška sredozemska politika v sklad z novo pogodbo med Jugoslavijo in Italijo. Na vsak način pa tl obiski dokazujejo veliki politični pomen Jugoslavije, ki je danes eden glavnih mirovnih činiteljev v Evropi.
Dopisnik »Figara« v Rimu He-
nessy piše o bližnjem sestanku Mussolinija z dr. Sušnikom ter pravi, da se bo zelo težko spravila v sklad avstrijska zunanja politika z italijansko. »Daily Tele-graph« pa piše, da so italijanski politični krogi že prišli do prepričanja, da se združitev Avstrije z Nemčijo ne bo mogla za vedno preprečiti. Malo verjetno pa je, da so Italijani res prišli do tega prepričanja.
Mednarodna situacija se je po mnenju angleške vlade znatno zboljšala, ker je popustilo itali-jansko-sovjetsko nasprotstvo glede odpoklica prostovoljcev iz Španije. Tudi dr. Schachtovo izjavo, da bi bila Nemčija pripravljena na koncesije glede svoje štiriletke, smatrajo kot znak zboljšanja. Končno pa vidijo londonski krogi zboljšanje tudi v zbližanju podonavskih držav, ki je postalo v zadnjem času prav znatno.
Grof Bethlen je na proračunski razpravi finančnega odbora zahteval enakopravnost Madjarske v oboroževanju. Zato naj se porabi za oboroževanje vsak denar, ki ga je količkaj mogoče pogrešati v državnem gospodarstvu.
Goring odpotuje v Rim. Kakor poročajo listi, je namen njegovega potovanja, da doseže pomlrjenje z Vatikanom.
Francoska in angleška vlada sta pozvale Roosevelta, da bi enako kakor Wilson v svetovni vojni posredoval v sedanji španski državljanski vojni. Ameriški listi pišejo, da je intervencija Roosevelta v Španiji malo verjetna.
Francova vojska je te dni silno bombardirala Madrid. Po vladnih vesteh je bilo ubitih 71 civilistov. Poskusi Francove vojske, da bi osvobodila v univerzitetnem mestu obkoljene čete, so se ponesrečili. Na nekaterih odsekih je prišlo do kratkega premirja, da so mogli beli in rdeči pokopati svoje mrtvece. Na baskiški fronti so zopet oživeli boji.
Anglija baje tajno podpira Franca. Tako vsaj trdi neki znani angleški pomorski kapitan, ki pravi, da mu je angleški rušilec prepovedal pristati z ladjo živil na baskiški obali, čeprav ni bilo tu nobene Francove ladje.
Nadzorstvo nad Španijo se bo začelo izvajati o polnoči 19. aprila. Ce bo to nadzorstvo tudi učinkovito, pa je drugo vprašanje.
Uradno se poroča, da bo poljski zunanji minister Beck v sredo odpotoval v Bukarešto, da vrne lanski obisk romunskega zunanjega ministra.
Sedaj se napoveduje, da bo Mussolini takoj po svojem sestanku s Sušnikom obiskal Hitlerja v Berch-tesgadenu. Vest pa je malo verjetna, ker dosedaj še nikdar ni hotel odpotovati Mussolini v tujino.
Sovjetski komisar za notranje zadeve Hinčuk je odstopil, ker se ne strinja s Stalinom. Ker je bil prometni komisar Kaganovlč aretiran, je s tem kriza sovjetske vlade otvorjena. Stalin nastopa proti vsem nasprotnikom z brezobzirno odločnostjo. Aretacije se množijo, med drugimi je bilo aretiranih tudi več nemških komunistov. Ker je rdeča vojska trdno s Stalinom, bo ta tudi zmagal.
Bivši šef GPU Jagoda je obtožen, da je hotel umoriti Stalina, da Je skupno z 8 generali izdelal načrt za umor VorošUova, da je s hujskanjem proti rdeči armadi povzročil pokolje rdečih vojakov, da je pripravil umor Kirova ter da je okradel državno blagajno in hotel pobegniti z ukradenim denarjem v tujino.
Nemški Usti odločno zavračajo govorice, kakor da bi se Nemčija skušala približati sovjetski Rusiji.
Dinarsko
V februarju so narasle vloge pri 7 slov. hranilnicah
Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so sicer vloge pri vseh (29) slovenskih hranilnicah v februarju padle za 2,7 milj. dinarjev in so znašale skupaj 1.009,914.907 dinarjev. Ta padec je sorazmerno neznaten. Razveseljivo je, da so narasle vloge na hranilne knjižice pri 5 hranilnicah, vloge v tekočem računu pri 8, vloge v celoti pa pri 7 hranilnicah. Tudi pri številu vlagateljev opažamo ugodnejše številke, število hranilnih knjižic je naraslo pri 7 hranilnicah, število tekočih računov tudi pri 7, skupno število vlagateljev pa celo pri 9 hranilnicah.
Teden stabilnosti na beograjski borzi
Tečaji so ostali pretekli teden na beograjski borzi skoraj' neiz-premenjeni. Bil je to teden stabilnosti in miru. Vendar pa je bila kupčija z vrednostnima papirji živahna. Ni pa bil več največji promet v vojni škodi, temveč v ameriških papirjih. Tako je bilo samo en dan prodanih obveznic 7% Blaira za 1'3 milijona din. Živahne so bile tudi kupčije z obveznicami 8% Blaira ter 7% Seligmana. Mikk go povpraševanja je bilo tudi po begluških in dalmatinskih obveznicah. Posel z vojno škodo je bil relativno slab, a je proti koncu tedna oživel. Celotni promet pa je bil za približno poldrug milijon din manjši kakor v prejšnjem tednu.
Na deviznem trgu je treba zlasti omeniti popuščanje francoskega franka, ki je na cuniški borzi nazadoval od 20'35 na 19'575. Vzrok te slabosti franka ni čisto jasen. Mnenje, da je začel popuščati frank zaradi namere vlade, da zniža zlato vrednost franka, je bilo ovr-ženo z javno izjavo francoskega finančnega ministra), da tega vlada nikakor ne bo storila. (Izjavo smo v »Trg. listu« že prejšnji teden objavili.) Tudi druga govorica, da nameravajo U. S. A. revalorizirati dolar, se je izkazala kot neresnična.
Drugi dogodek na deviznem trgu
siilno kolebanje tečaja čekovne ^arke. To kolebanje zadobiva že spekulativen značaj. Tečaj se je glbal izpod 12 pa do 12.20.
Pomembnejših izpre-
^ na deviznem trgu ni bilo. ool^T^nm trgu se cena na-3^3 in	še	vedno med
314. Vse devize se ravnajo m tečaju, Z izjemo francoske-ga franka, ki je popustil.
Uradni tečaj naj se izenači z dejanskim
V svojem letnem poročilu po-s avlja zagrebška borza tudi naslednjo zahtevo:
Vzdrževanje današnjega stanja uradnega prima na samo 28‘5% pospešuje naš uvoz, dočim se s tem otežkočuje naš izvoz, ker pada razlika med uradnim tečajem in tečajem v svobodnem prometu na breme izvoznika. To preprečuje lzyoz, omogoča pa uvoz. Zato je neobhodno potrebno, da Narodna banka tudi one tretjine, katero ji morajo odstopati izvozniki, ne odkupuje po tečaju z 28‘5% prima emveč po tečaju, ki velja na svobodnem trgu. PTav tako bi se mo čaji	tudi	klirinški	te-
28-5%, na dejanske^ * T™*” izvozniki v tCnrL 1 3C’ ^ S° razliko všteti v kalkulaci^tefk! Prevaliti na proizvajalce. To pa *met pomem oviranje izvoza in i^spesevainje uvoza.
*
vli^ske banke so sklenile, da od
čeva l! Dt državij anov ne bodo plačevale nobenih obresti.
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO ^TRGOVSKEGA LIS T A"
Devizno tržišče
Tendenca mlačna;
promet din 5,438.103*67.
V primeri s predzadnjim tednom je devizna kupčija nekoliko popustila in sicer za približno 650 tisoč dinarjev.
Od vseh deviz je še najbolj povečan promet v angleških funtih in sicer za približno 350 tisoč dinarjev, med tem ko je bilo nemških mark tokrat prodano oziroma kupljeno v poslu privatnega kliringa za nad sto tisoč dinarjev več kot v predzadnjem tednu. Nasprotno pa so se zmanjšali zaključki v amer. dolarjih za čez 430 tisoč dinarjev in v dinarski devizi za cca. 270 tisoč dinarjev, pred-
Devize:	zadnji	minuli
teden
(vee v tisočih dinarjev) Amsterdam	170	57
Berlin	1498	1607	priv.	klir.
Bruselj	6	—
Curih	316	63
Din-deviza	382	112 avstr. pr. ki.
Dunaj	1174	1158	inkl.	pr.	ki.
London	1724	2055	inkl.	pr.	M.
Montreal	—	5
New York	725	288
Pariz	72	63
Praga	8	9
Solun	—	18	boni
Trst	15	3	priv.	klir.
Skupni devizni promet je v prvi polovici aprila t. 1. dosegel že znatno vsoto blizu 15 milijonov dinarjev in je zbog stalne živahnosti v devizni kupčiji pričakovati, da bo ta mesec zaključil morda z rekordnim deviznim prometom v tem letu.
Narodna banka je — kot običajno — posredovala tudi to pot le v Curihu, Parizu in Londonu ter dala skupno za din 160.000'— deviznega blaga.
V privatnem kliringu so bili tekom zadnjega tedna doseženi na tukajšnji borzi ti-le denarni oziroma blagovni tečaji:
Angleški funt:
12.,	13., 14. in 15. aprila din 238'— 16. aprila din 237'20—238'80
Avstrijski šiling:
12. do 16. aprila din 7'95—8'05 Nemška marka:
12. in 13. aprila din 11'94—12'14
14. aprila din 12'10—12'30
15. aprila din 12'09—12*29
16. aprila din 12'08—12'28
Ostale devize so notirale dosledno s padajočo tendenco ter znaša koncem prejšnjega tedna dosežena tečajna razlika pri Amsterdamu — 6'01 poena, pri Berlinu — 4'50 poena, Bruslju — 174 poena, Londonu — 0'13 poena, pri New Yorku —12'51 poena, Parizu — 1‘40 poena, Pragi — 0'30 in pri Trstu — 0'38 poena. Edini Curih je dosledno beležil na bazi dosedanjih tečajev.
Devize	Povpr.	Pon.
din din
1937
Amsterdam 12.	IV.	2399'66	2414'25
16. IV. 2393'65 2408'25 Berlin	12.	IV.	1760'02	1773'90
16. IV. 1755'52 1769'40 Bruselj	12.	IV.	737'94	743-01
16. IV.	736-20	741'26
Curih	12.	IV.	996'45	1003'52
16. IV. 996'45 1003'52 London	12.	IV.	214'28	216'34
16. IV.	214'15	216-21
New York 12. IV.'	4351'01	4387'32
16. IV.	4338-50	4374'82
12. IV.	196'27	197*71
16. IV.	19487	196'30
12. IV.	152'94	154-04
16. IV.	152'64	153'75
12. IV.	229'84	232'93
16. IV.	229'46	232-53
Pariz
Praga
Tret
Efektno tržišče.
Tendenca za državne papirje še vedno stalna.
Tudi v zadnjem tednu je od zasebnih efektov beležila edinole Trboveljska premogokopna družba in sicer pretežno na bazi dinarjev 260*— za denar ter dinarjev 280*— za blago.
Efektnega prometa ni bilo. Državni vrednostni papirji so doseg-
li na prvem oziroma zadnjem borznem sestanku preteklega tedna sledeče tečaje:
1937 din din 7% inv, poe.	12.	IV.	87'25—88'25
16.	IV.	87'25	88'25
8% Blair	12.	IV.	95'—	96'—
16.	IV.	95-—	96'-
7% Blair	12.	IV.	86'50	88 —
16.	IV.	86'-	86'50
7% Seligm.	12.	IV.	98'—	100'—
16. IV. 99'— 100 —
4% agr. obv.
iz leta 1921. 12. IV. 51'75 52'75 16.	IV.	52--	53-—
4% gar. obv.
iz leta 1934 12. IV. 51'25 52'50 16.	IV.	51'50	53*—
6% begi.	obv. 12.	IV.	75'—	77'—
16.	IV.	76'—	77'—
2'5% voj. škoda 12. IV. 407-— 409 —
16.	IV. 407'50 409'—
Žitno tržišče Tendenca ponovno zelo čvrsta.
Promet je bil neznaten, le v koruzi in pšenici. Cene so poskočile za din 2'— pri koruzi, izvzemši činkvantina, za din 1'— pri rži, ovsu, ajdi in spomladanskem ječmenu ter pri drobnih pšeničnih otrobih. Ostale vrste žita in moke so notirale brez izpremembe.
Na zadnji borzni dan so bile dosežene te cene:
Žito:	din
Koruza:
času primerno suha, e kvalitetno garancijo, franko nakl. postaja 97'— času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakl. postaja, dobava v maju 1937 času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franiko nakl. postaja, dobava v junija 1937 100'— prekomerno suh čin- ‘ kvantin letine 1936, . zdrav, rešetan, fran- ' ko naklad, postaja . 117'— Pšenica: banatska, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, , franko nakladalna
postaja...................182'—
bačka, 78 kg, 2 % primesi, zdrava, suha, rešet., plačljivo proti duplikatu, fco nakladalna postaja . 182'— Rš:
72 kg, 2%, fco. vagon gornjebačka postaja 143-— Ječmen: spomladanski, 67 kg,
2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, fco. nakladalna postaja . . 139 — Oves:
zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . 116'— Ajda:
zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana . 127'—
Mlevski izdelki:
din
99'-
- 101'-
103'—
120'-
187'-
187'-
145-
142'-
118 — 132*— din
285'-
Moka:	din
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 280'— 285'— pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . • 280'— pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu • • 260'— 265'— pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . • 240'—
Otrobi: pšenični, debeli, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . • • 106 — pšenični, drobni, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, eksl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . • •	94*—
Lesno tržišče.
Tendenca nespremenjeno stalnejša
Zaradi povpraševanja po mehkem lesu, zlasti radi povečanega izvoza, so se cene rezanemu lesu okrepile. Posledica tega je bila,
245*-
108'-
96'-
da so lastniki gozdov naenkrat dvignili cene za okrogli les in sicer prav ob nastopu sezije za nakup okroglega, t. j. stoječega lesa za prihodnjo sečnjo. Res je povsem upravičeno, da se je zvišala cena okroglemu lesu. Vendar pa se danes ne dosezajo za rezan les tako visoke cene, kot se zahtevajo in plačujejo za okrogel les, ker se je to blago tako zelo podražilo, da producent, ki kupuje okrogel les, ne more najti pogojev pri sedanjih cenah za rezan les. Kajti cene, ki se trenotno plačujejo za okrogel les, bazirajo na domnevi in pričakovanju še večjega porasta cen za rezan les. Ta kalkulacija pa je po našem mnenju napačna in riskantna! Le mal zastoj v izvozu, kar je pri sedanjih negotovih razmerah povsem mogoče, povzroči kaj lahko velike pretresljaje. Pri nakupovanju blaga na daljše termine je treba le redko računati z momen-tanimi cenami. Pri tem opozarjamo samo na svojčasno dejstvo, ko so zbog ruskega izvoza cene lesa rapidno padale ter se leta in leta niso mogle popraviti. Sicer je res, da je sedanji pojav dviga cen okroglega lesa zelo ugoden za naše gozdno gospodarstvo, je pa tudi dokaj riskanten za našo lesno industrijo. Poleg vsega pa obstoji še nevarnost, da bodo naši najlepši gozdovi docela iztrebljeni ter uničeni. Zato je treba zlasti posebno v današnjih časih zelo strogo paziti na to, da se prirastek lesa uravnovesi s posekom, ker sicer bo tudi naše gozdno gospodarstvo občutno prizadeto že v najbližji bodočnosti.
Nove cene	lesa:	
Smreka, jelka:	din QtV		din 1 1 Jv	.
Hlodi I., II., m on te . Brzojavni drogovi . .	vo — 130'—	Ilu
		140 —
Bordonali merkantilni	125'—	135'—
Filerji do 576' . . .	130'—	140-
Trami! ostalih dimenzij	135'-	145'-
Skorete, konične, od		
16 cm naprej . . .	295'—	315 —
Skorete, paralelne, od		
16 cm naprej . . .	325'—	355'-
Skorete, podmerne, do		
15 cm 		220'-	260'—
Deske-plohi, kon., od		265*-
16 cm naprej . . .	245'—	
Deske-plohi, par., od	265*—	295'-
16 cm naprej . . .		
Kratice, za 100 kg .	30'-	35'-
Bukev:		
Deske-plohi, naravni,		250'-
neobrobljeni, monte	230'-	
Deske-plohi, naravni,	325'—	
ostrorobi, I., II. .		345'-
Deske-plohi, parjeni,	265'—	
neobrobljeni, monte		295'-
Deske-plohi, parjeni,		
ostrorobi I., II. . .	480'—	530'-
Hrast:		
Hlodi I., II		210*—	240'-
Bordonali		810'—	910'-
Deske-plohi, neobrob-		
ljeni boules . . .	895'—	925*-
Deske-plohi, neobrob-		
ljeni, I., II. . . .	710'—	810'-
Deske-plohi. oetrorobi	805-	905*-
(podnice) ....		
Frizi L širine 5, 6 in		
7 cm 		750'-	800'-
Frizi I., širine od 8 cm naprej			
	800'-	930*-
Oreh:		
Plohi, n epa rj eni, I., II.	810'-	890'-
Plohi, parjeni, I. II.	850*-	940'-
Parketi:		
hrastovi za m* . . .	48--	56-
bukovi, za m’ ...	36'-	44'—
Zelem, pragi 2*60 m		
14X24		
hrastovi, za 1 komad	32*-	34*-
bukovi, za 1 komad .	22*-	25*—
Drva:		
bukova, za 100 kg .	12'—	13'-
hrastova, za 100 kg .	11 —	12'-
Oglje:		
bukovo, za 100 kg . »canellac, za 100 kg .	34*—	38'-
	39-	43'-
Povpraševanja.		
Večje količine smreke in		jelke ▼
angleških dimenzijah.		
I.,	II. hrastove frize: v debelini 25 mm, v širinah 5, 6, 7, 8, 9, 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m dalje.
I.	neparjene in parjene bukove stebriče (ševrone) v raznih dimenzijah, ki se interesentom naknadno sporoče.
Zaključi se lahko blago, ki bi se izdelovalo v prihodnjih mesecih.
Parjena, oetrorobo paralelno rezana bukovina I. in II. kvalitete.
Javorjeve neobrobljene deske I. in
II.	kakovosti, 18 mm debeline.
Neobrobljeni lipovi plohi I. in II.
Hrastovi boulsi.
Več vagonov testonov »netti«.
Brestovi boulesi in neobrobljeni plohi.
Neparjena obrobljena bukovina,
paralelna, v dolžinah od 2 m dalje, s toleranco 15% lm do 1'90 m, v širinah od 14 cm naprej in debelinah od 27—100 mm z nadmero najmanje 2 mm, vse Iranko vagon Sušak, dobava tekom šestih tednov. Blago mora biti točno izdelano, ravno, brez srca v I/II/III kvaliteti.
Beli, obrobljeni javor, v I/II kakovosti, strogo paralelno izdelano, brez srca, popolnoma belo in povsem zdravo v debelinah 25, 32, 38 mm z nadmero najmanj 2 mm, v dolžinah od 2 m naprej s 15% 1*—/1'90 m in v širinah od 15 cm dalje. Dobava suk-cesivna, postavljeno franko vagon Sušak.
Jarorjevi beli frizi, v la kvaliteti, popolnoma belo blago; debelina 25 milimetrov z nadmero ‘2 mm, dolžina 40, 45, 50, 60, 70, 80, 90 in 100 cm, širina 7, 8, 9, 10, 11 ter 12 cm, strokovnjaško izdelano s 5 mm nadmere in pretežno v širinah 8 ter 10 cm.
Hrastovi stebriči, prvovrstno blago brez razpok, brez grč, srca in kakih drugih napak; dolžina 47 cm v debelinah 43/43, 50/50, 62/62 mm, potem dolžina 75 cm v debelini 50/50 in 60/60 mm ter v dolžini 70 cm a debeline 75/75, 100/100, 125/125 mm, vse rezano z nadmero najmanj 3 cm pri dolžinah in 3 mm pri debelinah. Dobava stalna, franko vagon Sušak, toda v najmanjši količini 25 m*.
Hrastov obrobljen stavbeni les, v I/II/III tombante kakovosti, večje količine v debelini od 25 mm (rezano z najmanj 2 mm nadmere!), dolžina 1 —/1*90 m in od 2 m dalje, širina od 14 cm naprej; izključeno nezdravo blago, kakor tudi komadi z večjimi razpokami kot 20/25 mm na robovih in z velikimi grčami. Kvantum: 150 do 200 m’ franko vagon Sušak, dobava po dogovoru.
Kongres jugoslovanskih trgovcev bo v avgustu v Zagrebu
Na zadnji plenarni seji Centralnega predstavništva v Zagrebu je bilo tudi sklenjeno, da bo prihodnja seja Centralnega predstavništva v Osijeku.
Avgusta meseca pa bo v Zagrebu vsedržavni kongres vsega jugoslovanskega trgovstva. Zato se pozivajo že redaj vsa združenja trgovcev, da takoj začno agitirat za čim večjo udeležbo trgovstva na kongresu. Zlasti iz Slovenije mora biti udeležba na kongresu velika.
Zagrebški kongres mora postati mogočna manifestacija jugoslovanskega trgovstva, prepričujoč dokaz njegove zavednosti in sile!
Zato; pripravljajte se na zagrebški kongres!
Naš les na afriških tržiščih
Kakor poroča časopis »Interna-tionaler Holzmarkt« se nahaja generalni direktor »Šipada« doktor Ulmanski v Severni Afriki, da prouči možnosti plasiranja jugoslovanskega lesa v Tunisu, Tripolisu in Alžirju, kjer so že preje obstajale možnosti za prodajo našega lesa. Dr. Ulmanski namerava stopiti v stike z največjimi uvozniki teh dežel. Ni dvoma, da je postal lesni trg v severni Afriki živahnejši in da je povpraševanje po lesu vseh vrst narastlo. Glavna težava v prometu s temi tržišči pa je v veliki nestalnosti cen. Prvi transporti iz Jugoslavije so že prispeli v severno Afriko, vendar te pošiljke ne ustrezajo povsem zaključkom.
Ravno tako, kot je bila lesna industrija Jugoslavije v zadnjih mesecih močno zaposlena z izvozom v Nemčijo, tako se sedaj dela na to, da si zopet osvoji severnoafriški lesni trg, ki je že bil izvrsten odjemalec jugoslovanskega lesa.
Finančni zakon za leto 1937/38.
objavlja zadnji »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« z dne 17. aprila. Nadalje objavlja Pregled proračuna državnih raz-hodkov in dohodkov za novo proračunsko leto.
Priznanje slovenskim trgovcem
Zadnje »Trgovačke novine« obširno poročajo o sestanku, ki ga je imel predsednik Centralnega predstavništva Nedeljko Savič z ljubljanskimi trgovci. Svoje poročilo zaključuje z besedami:
Konferenca, ki je trajala od 9. do pol enih po polnoči, je mnogo pripomogla k razjasnitvi vprašanj in razmer, ki zanimajo naš trgovski stan. Kakor vedno do sedaj so se naši bratje Slovenci tudi pri tej priliki izkazali kot popolnoma lojalni in rodoljubni državljani naše države in kot nenadkriljivo zaslužni člani naših strokovnih organizacij ter so vtisi, ki jih prinaša g. Savič s tega sestanka, dokaz, da na naših sevcrozapadnih mejah naši tovariši budno spremljajo vse dogodke v državi in da so pripravljeni vedno za pravilno rešitev svojih strokovnih vprašanj dati maksimum požrtvovalnosti in energije.«
S svoje strani pa moramo dostaviti, da je govor g. predsednika Saviča napravil na vse slovenske trgovce najboljši vtis in da so se z njim stiki med slovenskimi in srbskimi trgovci naravnost prisrčno povezali, da smo bolj ko kdaj koli ena družina, ki se bori za pravice svojega stanu in za napredek vsega gospodarstva ter vse države.
Ovoii»in«	In prodal^ f
Najbrž se vam bo dozdevalo ne-j Našemu trgovcu se je; to jčudik> koliko čudno, v kakšni zvea bi | zdelo, saj prodaja kavo Ir iste pta-naj bila ovojnina s prodajo ali na-1 ž,arne in tudi pri tehtanju jako robe, Pravim, da ovojnina olajšuje | pazi, da se telita natančno in ,do-
(&oga6nu f icitinii
prodajo. Kako to? Odgovor na to vprašanje najdete v tem, kar bom sedaj povedal. Mnogi trgovci ne uvažujejo pomena ovojnine za prodajo ter se jim dozdeva izdatek za ovojnino izgubljen, ker jim ga nihče ne povrne. Računsko je to mnenje v toliko pravilno, ker je pač težko izdatke za ovojnino vračunavati v ceno, saj bi bil pribitek res hudo malenkosten. Kdor ima redno knjigovodstvo in se peča tudi nekoliko s statistiko, tisti pač lahko ugotovi, kako velik oziroma kako neznaten je odstotek, kateri bi se moral vračunavati v ceno za ovojnino.
Špecerist, kateri prodaja sladkor ali kavo v lepših in boljših vrečicah od svojega soseda, zato ne prodaja sladkorja ali kave za nekaj dražje. Držati se mora cen konkurence. In vendar se izplača porabljati tudi za sladkor boljše vrečice, katere ne pokajo med polnjenjem z blagom, katere ne razlezejo gospodinji, preden pre-siplje blago ali preden ga porabi.
Kako je paziti na vrsto in kakovost ovojnine, dokazuje tale primer:
Neka odjemalka je rekla trgov' cu, da pri tem in tem trgovcu dobi na eno kilo več kave kot pri njem.
Ruska zunanja trgovina ,	narašča
V prvih dveh mesecih letošnjega leta je dosegla ruska zunanja trgovina vsoto 339’14 milijonov zlatih rubljev proti 288'48 milijonom v istem razdobju leta 1936., kar pomeni dvig za 50'66 milijona ali 17%. Porast izkazujeta tako izvoz ko tudi uvoz. Izvoz je znašal 145'48 milijona novih zlatih rubljev, in je napram 134'41 milijona v januarju in februarju lani narastel za 11'07 milijona ali za 8'2%. Ruski nakupi v inozemstvu so dosegli 193'06 milijona napram 154'07 milijona lani, torej za 39'59 milijona zlatih rubljev več ali za 25'6%. Razdelitev ruskega uvoza in izvoza na glavne države da naslednjo sliko:
Ruski uvoz iz Nemčije se je uporabo novega kredita do 200 milijonov mark dvignil za 24'9 na 45'08 milijona, medtem ko se je uvoz iz USA, ki so letos na tretjem mestu, zmanjšal za 14'1 milijona na 22 milijonov. Drugo mesto zavzema Anglija, kjer je bil tudi izkoriščen kredit 10 milijonov funtov Sovjetski Rusiji, tako da se je dvignil izvoz v Rusijo od 11'5 na 32'2 milijona, torej za trikratno. Od celotnega ruskega uvoza je odpadlo na doMve, izvršene v okviru kreditov Nemčije, Anglije in Češkoslovaške, kakor tudi h sovjetsko-japonske pogodbe o prodaji Vžhodnokitajske železnice, 38'4 milijona zlatih rubljev. Med uvozniki iz Sovjetske Rusije pa je na prvem mestu Anglija s 30'54 milijona, napram 25'9 milijona lani.
daja celo nekaj za preteg. Kako bi naj dobila stranka drugje pri eni kili več blaga kot pri njem? Poprosil je svojo stranko, naj bi prinesla od drugega trgovca kilo kave in res je izgledalo, da je v tem zavitku več kave kot pa v zavitku našega trgovca. Kako je to mogoče, če je ista vrsta blaga, ostane ena kila vedno ena kila. Pa je le izgledalo po razliki. Drugi trgovec je porabljal ožje vrečice in zavoj je izgledal višji, večji ter je bila stranka prepričana, da je dobila več.
Vsak špecerist dobro ve, da se s slabimi vrečicami izgublja čas, ker so ali zlepljene ali sprimljene ali pri polnjenju pokajo in se trgajo, se raztresa in izgublja blago itd.
Papirnate vrečice dobre kakovosti z natisnjeno firmo trgovca se ne vtžejo takoj stran, temveč jih gospodinja porablja in so tako reklama za trgovca. Cena za take vrečice je res nekoliko višja, toda se izplača porabljati take vrečice.
Čeprav se pri cenenem blagu ne zasluži toliko kot pri dražjem, vendar naj se tudi za ceneno blago uporablja primerno dobra ovojnina.
Kar smo rekli za vrečice, velja tudi za drugačno ovojnino.
nudbe . je vložiti do 3. maja. Vai razpisni pripomočki se dobe v občinski pisarni V Hrastntkd.
' LIC|HkCljfe: p,
Dne 26. aprila bo v štabu Primorskega žandarmerijskega polica v Splitu licitacija za prodajo odpadkov od sukna, volne, bombaža, platna, gume, železa, jekla in dr.
Dne 26. aprila bo pri Direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za napravo dimnika v rudniku v Banjaluki.
Dne 27. aprila bo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Karlovcu licitacija za adaptacijo in dograditev poslopja okrožnega urada.
Dne 29. aprila bo pri direkciji drž. železnic v Ljubljani licitacija za obnovitev tlaka in napravo kopa-liščnega poslopja na postaji Zalog.
Dne 29. aprila bo pri Upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija za nabavo 20.000 kg papirja.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Povpraševanje po našem blagu
v tuiini
v	barva, plasira ln
7p	y	n\	ur n h	kemično Bnaži
Lb	1	UIUII	ob|eke( klobuke
itd. Skrobi in sretlolika srajco, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 8 Telefon št. 22-72.
cove ladje namreč v Gibraltarski ožini sistematično, ustavljajo trgovske ladje skandinavskih držav
Doma in po svetu
rijo vse blago na nemške parnike.
S temi tovori plačuje Franco nemške vojne dobave. Tudi švedska vlada bo odposlala v španske vode križarko, da zaščiti švedske ladje pred tem piratstvom. Drugače se namreč postopanje Francove mornarice res ne more imenovati.
Zastopnik Italije je izjavil, da je Italija pripravljena sodelovati pri razpravi o odpoklicu vseh tujih prostovoljcev iz Španije. Podobno izjavo je podal tudi sovjetski zastopnik. Zaenkrat pa italijanski prostovoljci kar naprej še prihajajo v Španijo.
Belgijski komunisti so se v javnem apelu zahvalili belgijskemu kardinalu za njegov nastop proti reksistom. V svojem apelu nadalje naglašajo, da ni priporočljivo, da bi se v Belgiji ustanovila ljudska fronta, temveč, da je potrebna demokratična zveza vseh protifašističnih strank. Krščanski demokrati in liga krščanskih delavcev pa je že odklonila vsako sodelovanje s komunisti, da bo torej njihov apel brez učinka.
Ford je končno le priznal delavsko sindikalno organizacijo za upravičeno, da sklepa v imenu delavstva kolektivne pogodbe.
Italijanski veleposlanik v Londonu Grandi je odpotoval s svojo ženo v Windsor, kjer bosta gosta angl. kraljevske dvojice.
Na ljubljanski trg so prišle prve češnje, katere so prodajali po 60 dinarjev kg. Pač cena, ki je ljubljansko prebivalstvo ne bo moglo plačevati.
Bruselj: umetna koža, Gdansk: kemični proiz-
Les in lesni izdelki:
435 — Alep (Sirija): sodi iz kostanjevega ali hrastovega lesa (60 sodov) vsebine 750/725 litrov, francoske oblike, dolžine 105/90 centimetrov, debeline dog 45 mm z 8 obroči iz galvaniziranega železa, od katerih sta skrajna široka 6 cm, drugih šest pa 4'50 cm.
Deželni pridelki:
436 — Praga: povrtnina.
437 — Gdansk: pšenična moka,
438 — Aleksandrija: koruzni škrob,
439 — Hamburg: zdravilne rastline, jagode borovnic, semena,
440 — Praga: bob,
441 — Passau: seme konoplje,
442 — Praga: morska trava.
Proizvodi sadjarstva:
443 — Praga: sadje (češplje in orehi).
Proizvodi živinoreje, perutninar stva in ribarstva:
444 — Hamburg: surova volna, živalska dlaka, zlasti kozja dlaka,
445 — Zutphen (Nizozemska): kromirana ovčja koža za moške I Beograd, Ratničkf dom, ter naj
pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance, količino razpoložljivega blaga, 5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
456
457 vodi,
458 — Aleksandrija: ricinusovo olje za farmacijo,
459 — Pariz: za izvoz v Maroko papir vrste »Kraft« za izdelavo papirnatih vrečic za mavec (krep-kosti 70—75—80 g m3, krep papir v trakovih 45 mm širine, težak 508 g na 100 m za obŠivanje dna na vrečah.
Razno:
460 — New York: sir, gnjat, zdravilne rastline, kemikalije, celuloza (na podlagi kompenzacij).
Opomba:
Št. 1. — Trst: zastopnik >Aus-landverlaga« iz Berlina ponuja našim interesentom na razpolago svoje usluge v zvezi z oglaševa njem v njegovem listu »Das Echo«, ki redno izhaja v Trstu.
*
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpra ševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine
Štev. 3340/37.
Nabava.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 5. maja. 1937 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 11 odvajaloev kondenčne vode. Ostali pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 14. aprila 1937.
Štev. 3483/37.
Nabava.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 5. maja 1937 neposredno pismeno pogodbo^ za dobavo termalit opeke: 2900 žlebnjakov, 300 opek, 112 m* segmentov in 1000 kg zmlete žgane gline. Ostali pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 15. aprila 1937.
in ženske obleke,
446 — Frankfurt na Merti: jarč-je, kozje, ovčje in jagnječje kože,
447 — Curih: mlečni sladkor in predelana koža (boxcalf),
448 — Rim: perje za omela.
Industrijski predmeti:
449 — London: zastopnik za kemikalije za barvarsko industrijo,
450 — Padova: kavčukasti jermeni, amiant, amiantit, proizvodi iz amianta ter jermeni iz kože,
451 — Amsterdam: neka tvrdka se zanima za zastopstva jugoslovanskih tvrdk tekstilne in modne stroke (bareji za dame, gumbi iz kamnitega oreha, šali, rokavice itd.),
452 — Arnheim (Nizozemska) ponuja se zastopnik za blago za zastore, naslonjače, divane, tkanine za izdelavo ročnih del, volnene in bombažne preproge, posteljni damast iz lanu, pollanii in bom baza,
453 — Amsterdam: esence za parfumerijsko industrijo, loj in druge surovine,
454 — Milan: volnene cunje,
455 — Izmir: leseni klinčki za čevlje, kalcijev karbid, emajlirana posoda,
Dobave - li
Mestno poglavarstvo v Ljubljani
razpisuje v skrajšanem roku za mestno zavetišče v Japljevi ulici, za Delavski dom, gospodinjsko šolo v Mladiki in mestna dečja zavetišča v šiški in pri sv. Florijanu za proračunsko leto 1937/38. ponovno dobavo špecerijskega in kolonialnega blaga. Pogoji so na vpogled pri mestnem social, pol. uradu v Mestnem domu H. nadstropje. Po tar. post. 25. taksnega zakona kol-kovane ponudbe je vložiti za vsako vrsto blaga do 24. aprila.
Občina Hrastnik-Dol razpisuje drugo javno pismeno ofertno licitacijo za oddajo naslednjih del pri zgradbi delavske stanovanjske hiše v Hrastniku, in sicer: zidarska in tesarska dela, električna instalacija, vodovodna instalacija, kleparska, slikarska, ključavničarska, pleskarska in steklarska dela. Po-
Nj. Vel. kralj Peter II. se je s
kneževičem Aleksandrom pripeljal v Split kjer mu je prebivalstvo priredilo navdušene ovacije.
Knez namestnik Pavle je sprejel v svečani avdienci novega litovskega poslanika Edvarda Turaus-kasa ter novega avstrijskega poslanika dr. Wimmerja. Obema avdiencama je prisostvoval ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič.
Turški ministrski predsednik Izmet Ineni in turški zunanji minister Ruždi Aras sta iz šumadije odpotovala v Sarajevo, kjer jima je bil prirejen posebno prisrčen sprejem. Min. predsednik Izmet Ineni je v svojih odgovorih na pozdrave naglasil ponovno, da sta Turčija in Jugoslavija zvezani s prijateljstvom v sreči in nesreči. S posebnim priznanjem pa je govoril tudi o naši vojski. Podčrtal je, da mu ostanejo dnevi v Sarajevu v neizbrisnem spominu. Pozdravlja Sarajevčane tudi v imenu njih ro jakov, ki žive v Turčiji ter bo tudi njim izročil pozdrave Sarajevčanov. Oba odlična gosta sta iz Sarajeva odpotovala v Kotor.
Izmet Ineni odpotuje iz Beograda v Sofijo, kjer se sestane z vodilnimi bolgarskimi državniki. Listi trde, da se bo na teh sestankih govorilo predvsem o vstopu Bolgarske v Balkansko zvezo.
O akciji zemljoradniškega voditelja dr. čubriloviča piše »Težačka sloga«, da je ta akcija nastala samo zato, ker je bil narod v Bosni nezadovoljen s počasnostjo, s ka tero združena opozicija vodi svojo politično akcijo. Ves narod v Bosni zato odobrava akcijo dr. čubriloviča, da se že enkrat pride z mrtve točke.
Finančni minister Letica je izdal odlok, da se od oseb, ki bi potovale od 1. maja do 15. oktobra v tujino zaradi zdravja ali osebnega zadovoljstva za izdajo potnega lista ne sme več zahtevati potrdilo o plačanih davkih.
Po angleškem poslaniku Camp-bellu obišče te dni Zagreb tudi francoski poslanik grof Damplerre.
Vest, da bi se sestala dr. Benes in predsednik avstrijske republike Miklas, se demantira. Miklas bo v čisto zasebnem poslu odpotoval na češkoslovaško, toda v strogem incognitu.
Konferenca v Montreuxu zaradi likvidacije egiptskih kapitulacij ugodno napreduje. Vse države so že izjavile, da načeloma priznavajo potrebo odprave kapitulacij. Gre le še za to, da se določi, kako dolgo naj traja prehodna doba, nakar bi se začela razprava o podrobnostih glede likvidacije posameznih predpravic tujih tvrdk.
Delavci v tekstilnih tvomicah v Glasgowu so začeli stavkati, ker jim niso bile priznane višje mezde Nevarnost je, da bi se stavka razširila tudi na delavce drugih strok Jugoslovanski Schicht namerava povišati svojo glavnico od 20 na 30 milijonov din.	_	, ,
Nčrveška vlada bo poslala španske vode križarka in vojna letala, da zaščiti norveške ladje pred piratstvom, ki ga u, * “ Francova vojna mornarica.
Trgovsko društvo v Celju
Ob lepi udeležbi članstva je bil v četrtek zvečer v Celju občni zbor Trgovskega društva v Celju. Gmotno stanje društva je ugodno ter se je društveno premoženje kljub nizki članarini lani pomnožilo za 3365 din na 68.000 din. Društvo ima 5 ustanovnih, 30 rednih članov trgovcev in prav toliko rednih članov pomočnikov. Želeti bi bilo, da bi še drugi trgovci in pomočniki vstopili v društvo. Društvo je podpiralo brezposelne in obubožane trgovce in trgovske nameščence. Priredilo je tudi dvoje predavanj, in sicer o kartotečnem knjigovodstvu in o prodajni umetnosti. Obe predavanji sta bili zelo dobro obiskani. Tečaj nemščine pa se ni mogel prirediti, ker se je priglasilo premalo udeležencev, kar je treba vsekakor obžalovati. Uprava namerava v novem letu prirediti več predavanj iz blagoznanstva. Na programu so tudi razni jezikovni tečaji. Občni zbor je odobril tudi več podpor. Na koncu so bile volitve. Za predsednika je bil znova izvoljen g. Anton Fazarinc, za podpredsednika pa g. Pibrovc. Kot člani odbora in kot namestniki so bili izvoljeni večinoma dosedanji člani uprave.
Torek, dne 20. aprila. 11.00: šolska ura: Higijensko predavanje (dr. Franta Mis) — 12.00: Šramli igralo (plošče) — 12.45: Vreme, poročila—• 13.00: čas, obvestila —13.15: Koncert pevskega zbora akademikov »Naša pesem« — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Porečje Sore (prof. Fr. Planina) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zabavni zvočni tednik — 20.00: Radijski orkester — 21.00: Plošče — 21.15: H. ura francoske klavirske glasbe, predava in ^aja na klavirju g. prof. L. M. Škerjanec
  22.00: čas, vreme, poročila —
22.15: Hajdrihove pesmi poje Akademski pevski kvintet.
Sreda, dne 21. aprila. 12.00: Operetni venčki (plošče) - 12.45: vreme poročila — 13.00: čas, obvestila’ - 13.15: Plošče - 14.00: Vreme, borza —18.00: O jadralnem letalstvu (Janko Čolnar) — 18.20: Kako si pripravim zbirko metuljev, (Miroslav Zor) — 18.40: Zavarovanje delavcev za starost (R. Smersu) — 19.00: čas, vreme, poročila, obvestila — 19.30: Nac. ura: Slovenska literarna kritika (Božidar Borko, publ.) — 19 50: Uvod v prenos •— 20: Prenos opere iz ljubljanskega gledališča, v I. odmoru: Glasbeno predavanje (Vilko Ukmar); v H. odmoru: čas, vreme, poročila, spored — Konec ob 23. uri.
Izdajatelj »Konzorcij Ttgovkke** lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Piess. ufcdhik A*kš*nder MlrtrUkat. tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen precUtavnik Otmar Mlhalek. vsi v
Ljubljani.