St. 14.
V Gorici, 2. aprila 1886.
Tedaj XYI .^
„8oLa" izhaja vsak petek in  velja
po poStiprejemana ait v Goriri tin dom
poiiljana:
Vse leto.....f. 4 10
Pal lets.....„ -'-¦-")
CtiUrt leu     .   .   .   .   „ 1 i" Pri ozjianiiih in tako tudi \n   ..jm
ilanieali" ae placuju za uavaduu tristop-
uo vrato:
8 kr. «e se tiska 1 ki.tt
7.% vefte Lrke po proatorn.
SOČA
Posamcxne gttvilke Be dobivajo pp 8 kr. v tiiltakarnirah v gosposki ulici 1)1 izu „trch kroi;*, na starein trgu in \ nnnslti ulici ter t Tratu, Via Ca-8Pit.hi, 3.
I »oj»i^j naj so Magovoljno pofiiljajo ¦iii.'ilni<tvu .,Soi-«>': vfiorici Via Moroato 12,1., iiaruuiiiurt pa opravnUtvu „S6So" Via dclla Croce St. 4. II.
Itokoiiisi so ne vrafiajo; dopisi naj se Magovoljno fraukujejo. — Dclaleoin in drugim neprflmo&nlm se narofamia wiiza, akoue oglaso pri opravniatvu.
Avstrijske osnovne postave in njih izvrfcitev.
0 tem predmetu govoril je alovenaki poalanoc Boft'dar Raid s &tajerakega 19. raarca t. 1. v aploS-nem razgovoru o drzavnem proradunu za leto 1885 ˇ driavnem zboru dunajskem tako le:
,Slavni zbor! Zadnji dan meaeca fobruarja 1.1. rekel sem v tem slavneni zboru, da zelirao mini mod narodi, a ta mir mora, ako ima donesti aredo, bla-goalov in zadovoljnoat, naalanjati so na pravico in ravnopravnoat vaeh narodov v Avatriji. Vso drugo, kar se poaku&a, je prazno; le ako se ta nadelav dejanji izvedejo, priraateta blagor in krepoat avstrij-•kemu cesaratvu".
Jftai vzviieni vladar je rekol ob aklepu IX. ae-•ije drzavnega zbora dne 22. aprila 1885 v proatol-nem govoru* da z onako ljuboznijo skrbi, ka-kor dober dezelni ode zavaaljudatva — toraj menda tudi za Slovenco. (Smeh na lovici.) Iz najvi-Sega preatola oglaaila ae je dobrohotna boaodu: „Na-redite mir medtnojimi narodi!" To opo-minovanje jo veljalo v prvi vrsti slavnomu minister-•tvu in morebiti v marsikterom oriru tudi Jjudskim zaitopnikom raznih narodov v ti zbornici. Ta ima vestno dolznoat, da ugane in zakljudi dobro postavo, take, ki poapeSujejo napredok in blagor Avatrije in nji podloinih Ijudater. Vladapa ima nalogo, katari ae nikdar ne more ogniti, da za* kljudone poatave izrriuje z ukazi in odloki, ki ae nataako ujemajo a postavami*.
,Delovanje naee in alavnega miniateratva ae na* alanja na driavno osnovoe poatave, v*i driavni urad-niki morajo obljubiti a priaego, da ae bodo po vaom ravnsli po toh poatavah. Med to drzavna uradnike ae brez dvornbe priatevajo tudi ministri, ker avojo plado dobivajo tudi iz driavnih dohodkov. (Zivahon amen na levi.) Ekacelenca g. miniateraki predaodnik ae jo o tem 80. okt. 1879 izrazil tako-le (bere): ttPreatoln! govor, za katerega ima odgovarjati mintsteratvo, pov-darja poaebno «roje ; d r z a t i ae uatavo, ktoro je potrdit oeaar; na podlagi uatavo imajo 1 j u d a t v a aprijazniti ae in porazameti a aredatvi, ktereponnjauatava, in uveati se ima rav-noteije v goap odaratvu."
,Ako bi ae bilo miniat-eratvo, katero tamo prtvif da ni airankareko, trdno d r ia 1 o u* a t a t e, potrjene na najviaeoi moatu,  in jo po vaem
USTEK
po Vspavaki dolini in po Kraau
StajatarejSa ceata v nasi deieli je tista, ki jd od najakrajnejiega zaliva jadranakega morja vodila na» ravnoat proti severa, proti gorenjemu Podunavju in naprej proti obalam baltiakega morja. Se prej nego ao Rimyani Ogiej ah Ak vile jo utemeljili (1. 181 pred Kr.), atalo je ie imenitno trii^e ob izlivu ataroalavne, klaaidne T i m a v e blizu danainjega Sv. Ivana pri Deviou. Na tem trzi&i menjavali ao juino aadje, bakreno posodo in orodje, etruake vrce itd. St koie, clato in sreberno rudo, tlaati pa za jantar. Id je prihajal daleL doli od imenovanega aevernega morja.
Y pcznejiih iaaih izgubila je biia ta omeojena ceata avojo trgovinako vaioost, in na njeno meato atopila je druga, ki je vodila iz Akvileje naravnoat proti iztokn in je torej vezala jadranako morje z dol-njim Podunavjem. 2e Grid ao aliiali pripovedovati o tej eeati, ali pravega pojma neao imeli o njej. Kakor ae lahko prepricamo iz Theopompa, mialili ao ai Grki, da ata ai jadranako in 6rno morje mnogo Wife jedno drugema in da ju vele reka later. Obrf.nila ae je biia vest, da po tej reki prevaiajo ttpid Wafo tz jedfttf* vorja r ingo indajtn*
izvrlevalo, doaoglo bi bilo are^ino mir — vsaj v najveiem dolu. - A to se ni nikakor go* d i 1 o, poaebno no kar bo tic*o alovonakega Ijudstva; marve6 jo alavao miniateratvo notraujih za-dev poglavitno pa ono poduka, vavna 1 o naravnoat proti dlenu XIX. oanovnih poabav in So dosihmal tako ravnd, to ae pravi: no-dostatki, napa6noati in krivioo pri ucllniitvu, na u6* nib itvodih, kakor daleo aoga alovonaki jezik, So do-aihmal niso odpravljoni, ter ae niao prav ni$ spre-menili — izvzemSi nekttre alovoaake paralelke."
nNafiih opravi^enih prito?,eb in zotofceb niao sprejoniali ali pa ao jih zavra6ali; tu pa tain ao o njib oelo noroe brili. Kot poalauec, ki zaBtopam Slo-venoe, moram apoznati, opiraje ae nekaj na laatne akuiuje, nekaj na atenografi6ne zapianike, kteri izra-iujcjo poprejgnjo delavnost slovenukili poalancev, — da ao mora poIozuj slovenakih poalancov v torn zboru proti vladi amatrati neprijazen in a k o r o b r o z n p o n, ako ae namrcfi pomiali, da naa je aloveaako ljudatvo volilo in aemkaj poalalo, da bi mu priboribi ttnto pravico in privolitvo, ktoio uiivajo drugl nirodi v Avatriji ie dlo dasa tako ra-dodarne in v tako obilni mori.u
nNufio ljudatvo ima prav, ako to zahteva od ijudi, ktere je poalalo, ker prinaia v iati ali lie v vofli mori drzavi blago in krv, kakor drugi narodi. (ft-vabno ugovarjanje na lovi.) Pri tem pa zahtova alo-venako ljudatvo pomoi (tavica zopot ugovarja, na deanici uo pritrjujo) ou tiatih poatav, ktoro % a a 1 o v e u a k o ljudatvo, kakor je mnogokrat vidoti, Se aedaj raorda nimajo veijave, ker nam aedanja vlada, ktero dosihmal alovenaki poslanoi atanovitno in krep-ko podpirajo, ne privoS6i postavnih in uatavnih dobrot, marvod kar tako na na§ pogin urno in z mo6jo doluje."
ffSilco mu6ao je toraj, glaaovati za podrobno dabato v naavetovanem drlavnem prora6unu, in le tista malenkost upanja, da alavno ministeratvo v avo-jem daljnem postopauji popravi ravnanjo do Sloven-cov, napotujc mo, da hoCem glasovati za drzavni pro-rafiun. Vender pa moram slavno vlado vnovifi opo-zoriti na atare in novo nepravilnosti in krivice, ki nas Slovence obfiutljivo, da amrtno tez6, naj alavna vlada to neprilionoat od pravi."
sredi med obema neko meato, na katerem menjujojo trgovci avoje blago.
Ta nejaaoa predatava o zvezi 5rnega z jadran-akim morjem porodila je med Grki pripoved, da ao ae Argonavti, graki puatolovci, vrnili po Xatru iz drnega morja v jadranako ter da ao na onem mestu, kjer ae je blago menjavalo, prevlekli avojo ladijo na valjarjih iz jednega rokava Istra v drugi. Tudi ime „tuine Istre" atavijo nekateri v zvezo z ono baje-alovno reko. Ko ae jo pozneje semljopisno znanje boljo razairilo in ko ae je izvedelo, da med V r h-n i k o in jadraaakim morjem ni nobene plovne reke, tedaj ao za6eli pripovedovati (a. pr. Trogus Pompo-iua), da ao Argonavti svojo ladijo iz Save oelo p r e-k o Alp v jadranako morje preneali. *)
Natandnejae vesti o tej ci'ati nam P°daja zem' ljepiaec S t r a b o, ki je pisal ob 5aau TLberija avojo imenitno knjigo BGeographikd", a katero je on to znanost tako rekoL utwc\eljil. Ob njegoyem iasu vr-Sila ae je po tej ceati zelo ziva trgovina med Italijo in Poduoavjem. Govorc6 o Akvi'eji pravi Strabo (V. 1, 8), da jo ona naIobodno trzisde za vae illyrake narode, ki atanujejo okulo Istra. Tihodijo v Akvilejo po blago, ki prihaja Lez morje, po vino in olje, katero nakladajo v leaenih Bodih na vozove. Drugi pa kupujejo od njih au2oje, zivino in koie".
Na dtugera meatu pripoveduje Strabo (IV, 6, 10); „Najnizji del Alp ae zove 0 c r a,  in do tje ae-
*)!jkett, Oeoaraphie oar Oriecbca and Rdner L 2.
I)rLavna osnovna postava fn nje izvriltev po c k. uradih.
V tem ozlru govoril je alovenaki poslanen Bo-lidar Eaid o zgore oinonjoni priliki v duoajskera d^avrnm zboru naslodnjo bosodo (v nemikem joziku): Blavno mioiaterstvo nam je zo mnogokral obetalo (6ujto t 5ujte J na levi) a besode ni drzalo, (veselost na levi) marvofi dela po avojih organili na iznarod-jonjo slovenskega naroda. (Gujte! oujte! na desni.)
Pred dvoma lotoma, ko eo alovenaki poslanoi iz Stajerakega izroolli apomonioo, zagotovljali ao nam, alavna vlada ne bodo voo" namofioovala v oeemlji ulo-vennkega. jozika uradnikov, ki bi no enali alovonfi(5ino v beaedi in v piamu, (Oujte! na dosni.) A to ni tako I Pri okrajnili glavaratvih naj pooaste s grofl in baroni (^ivahna vosoloat), ki znajo la silo all pa ie no pravilno alovenaki jezik in so toraj alovonfidino nozmolni. (Oujte! na deani.) Jan earn seta videl in bUbaI obravnavo, ktero jo iraol iivrSiti komisar plo-m\d s slovenskim kmotoin. Bilo je to v Ptuji. Komi-war ni razurael slovonBki, a kmet ne nomSki, in pri ti priliki tudi mimika ni doiti pomagala. (Zivahna veselost.) Takoznami ravnujo vladui organ!. (Zasraoh na levi.)
Slovonskim o Win am se navadno nem-Ski dopisuje (dujte! na deani); ako gre za blagor vlado all b posebnim poudarkom za blagor drSave, tudi alovonako tu pa tarn; pri tem gre opomniti, da ao taki dopisi doatikrat v nasprotji zjozikovnimipra-vili in prava alovniaka meianioa.
Duaui paatir je prosil, opiraje se na miniateraki odlok z dno 6. avguata 1876 okrajnega gla-varja v Ptuji, naj mu alovenaki dopisuje; to bi bil imel okrajni glavar uaiiiati, a tega ni atoril. Do-pioovalo se je nadalje nemfiko; dopiai so se vrafiali s prolnjo, naj ae vender slovenako dopisuje. Naelodek je bil, da je beri6 (zivabna veselost), spremljan po srenjskem predBtojniku, priael v zupnijako nifio in vrocouje po aili izvrSil; to ae je ponavljalo vedkrat in vaelej je bilo pladati 1 gl. 68 kr. (YeseloBt se 2i-vahno ponavlja.) Poziv na uamestniatvo ni pomagai ni6, po alovenakem pregovoru: Hvrana vrani o6i ne izkoplje."
Nedavao okrajna sodnija v Arne2i ni re-&ila dopiaa v slovenskem jeziku uloienega, dasi v tent kraji zive ze Slovenoi in je iupnija Arne2 Se deloma slovonaka. Davkarija v Cmiireku ni hotela ljud-
sg:
ijo Kami, Oez Ocro vozi se blago na vozovih iz kvileje do mesta, ki se imenuje P a in p o r t o 8. Ta pot je nekoliko daljsa nego 400 stadijev (74 kilo-metrov). Od tarn prevaza se blago po reki do Istra in do njegovih pobreznik deXel. Ker mimo Pamporta tede iz Illyrije plovna reka, ki se izliva v Savo, tako da bo blago lahko vozi v Segestiko (Siaek) in tje doli k Panoncem*. In na tretjem meatu pise ieti zemljepiaeo (VII, 5, 2): „Iz do2ele Japodov tedejo tudi reke, ki noaijo blago v Segestiko, poaebno iz Italijo. Ako se namred prekoradi Oora pride se dez 350 stadijev od Akvileje vNauportos, do katerega vozijo vozovi, (drugi trd§, da ta daljava iznoai 500 atadijev). Blizu Nauporta tede reka Oorooras, ki sprejema potem tovore."
Meato P a m p o r t o s, ali kakor se bolj navadno imenuje Nauportog (spominjaje na prenos argonavtake ladije), moralo je brez dvombe lezati blizu danaSnje Vrhnike, tarn kjer ae Ljubljamoa zopet prikazuje iz podzemljakih jam. (To je tista reka, katero Strabo „Corcora8a imenuje in po kateri ao Se v naSih daaih blago v Ljubljano vozili, dokler ni bilo zeleznice). Daljava med Akvilejo in Vrhnikd iznaia nekaj malega dez 90 km, torej prav 600 stadijev (= 92.5 km.) 25ato Strabon ni bil dobro podu-den, ako je trdil, da ta daljava ne iznaSa ved nego 400 ali celo no ved nego 350 stadijev. Toda kaj ta-eega ne smemo Strabonu v greh zapisati, saj nam on tudi poroda, da se po reki Nediii (Nafcisao) lahko
sfcemu ucitelju izplacati pobotnice, ker je bila v alo-venSfini pisana, dad imaokraj Cnmrek tudi Slovence. Na tak nacrn ravnajo s dlenom XIX. intakorav-najo drSavni uradnikiaSloTenoi pod sedanjo vlado.                                         .    .
Dne 18. februarja 1884 je volil okraj u i s e-stop v Ormuili, in 15. aprila iatega leta «*» v Ptuji prvomestaika. 20. maja aem praSal aaraapo-trjenja prvonestnika okrajnega sastopa iz Orauzajpri slavnem ministeritvu in dobil aem v odgovor: Sedaj Se ni ni« tukaj, pad pa je vderaj — namred 19. maj* 1884 — priSlo od miaiatexatva oajviSe potrjeuje (za druzega prvomestnika). Drugi prvomeataik je pnSel iz Moravskega in je slovenSdine nesmoien. Kar se prvega prvomestaika, za okrajni aaatop t Orrauiu, tide, je priSlo uradno pismo Se le potem, ko *e je o tern popraievalo in ko ae je ie eokrat sahtevalo od miuieteratva notranjih sadev. Ne vem, kje aejeatvar toliko dasa raudila, ali ˇ Ptujl pri okrajnem glavar-atvu ali v aradoi pri c k, nameatniitv n* a totem, da jeprviprvomeetnik Siotenec po rojatvu In po miSlje-nji, drugi tujeo in nesmoien sroveiukegajezika. Pravo aodbo o pravicoljubji doticnih poliufaih aradnikoT v Vtuji in r Gradoi si is toga lahko poanamemo.
Kar sedanji nameatnik na Stajarakem f odi ?la-dna opravila, je bil iupnik, Id je na podlagi XIX. olana iupnomatico (Pmrrmatrik) alovensko api-aoval, obsojen na plates 111 gl. 28 kr. t amialu akaaa 20*aprila 1854. (Cnjte I *ujte! na deani.) Po-siv, kar ae t Avstriji aamo po aebi rasame, je bil brez vspeha. Opomniti pa gre tukaj, da imajo naSi aoaedje na Hrvaikem od vlade nalog. da naj matioo ˇ narodnem jeziku spkujejo. (Cujte! na deani.) — Dne 25* maja 1882 je bila v vaai Leakoveo komi-aija saatran napraTe sakotne Sole. Bite so aaatopane obdine in krajni golaki avetovalci. Ti ao s enim glaaom sahtevali, naj ae sapianik pise| sloven-ski, Okrajni poglavar tega ni hotel atortti, dasiravno ao ga opozorili na miniateraki razglas dne 6. avguata 1876. Napravili so rekurs in naaledek team je bil, da je bil dotidni piaatelj, ker je rabil poaamezne ne-kaj bolj oatre izraze, obsoien na kazen 40 gl.
C. k. nameatnik aa Stajerako je rekel v Stajer-skem dezelnem zboru o priliki, ko je odgovar jal na dotidno interpelacijo, da na Spodnjem Sta-jerakem znajo vai uradniki alovenaki „Slov. politico druStn pa je leta 1884 razvratilo nradnike tako le: 88 jih ana alovenaki jezik uatno in piameno, 55 le natno, 89 niti ustno. (Cnjte! na deani.) To nas udi, da aladni zaatopnik; ko odgovarju na interpelacyo, ne oatane vaelej pri reaniei.
Odlikojejo ae celo poaamezne uradne osebe, mo-rebiti iz dobrega namena, morebiti pa tudi ne.
Tukaj gre za prigodbo v Ptuji. PoStoi nadelnik je bil tozen, da ni odpoSiljal piaem a alovensko adreao in a alovenako naznanjenim krajem, ali pa ne tje, kamor bi bila morala iti. Ko je bila tozba vlozena, je dobil poitar ukor.
A kaj se je zgodilo f Malo meseoev potem od-likovan je bil, in v kratkem ae je pokazaio, da je za 13.000 gld. in ae nekaj ved driavo ogo-ljufal. Tako je tudi v nekterih drugih sla5ajih, kterik ne bom navajal. Recem pa le toliko, da s p r i-denje ae od zgore raziirjas riba zadne pri glavi 8mrdeti. Drage oaebe ae oatro kazoujejo, ako le kaj pregreSe; naii tladitelji pa ako ravnajo zoper drzavne poatave, dobivajo Se odliko. Da, prnateij, to je vse kaj dnizega, kar ante Jaka, ne ame Jarij.
Tudi Straboaove O c r e ni tezko najti, aaj nam cam zatrjuje, da se tako imenuje »najnizji del Alp" (t. j. julijakih). Le da ne amemo tega imena omejiti samo na Hiusico, ali na kateroniio panogo blizu Nanoaa. Kakor bodemo poznejSe videli, raztezala se je Oeia od traoveke planote tjedoli do isterakih mej. Giedg tega imena treba je Se omento'; da bo je tudi nekb mesto tako imenoralo, ako se morda ni agreSil Plinius, ki pile (Hist. ftat. III. 19, 13) ,i hoc situ interire Carnb Segeata et Ocra". Zdi se, da je to poroSilo naustalo le vsled pomoie, ali vsled slabo razumljenih oitatov Strabonovih (Segeata ne more nid druzega biti nego Segestica =: Siscia). Zato je torej piazno ngibanje sekaterih italijanskih zgodovinarje? (n. pr. Kandlerja *), da je Segeata stala blizu Palme no?e, a Ocra blizu Togrskega (morda zaradi glasovne podobnosti ?).
Pa ne le smer ceste na iztok od Akvileje in splosne opazke o njenej -vaznosti so nam znane nego tudi njene postaje, tako da lahko nataneno dolo-dimo njeno 6rto. Ohranili so se nam iz oaaoT rim-skega eesarstva uradtw pbtopisi in colo jedna p o 51 a a k a r t a. Pm tak potopia (iz VL atoletja po Kr.) je tako imen»>Tani Itinerarium Anto-n i n i, sestavijen ob caeu ceaarja Antonina Caracalle in p»pravljen po/kozmografu Aethiku (ˇ tisti obliki, t kakersni ga imamo dandanes). Drugi potopia zoTese Itinerarium Hiercaolymitanum,
tT*icbe*fa& Trinjtfsi> a^aaacw I>|i>aU
Govor poslanca M. Vosnjaka,
vdriarnem zboru dne 20. marca 1886.
Odkar rlada sedanji rladni sistem, se ze sedmi pot narodno aaatopsUo posTetuje o proraeunu ter se pripravlja doroliti ga, in davcoi Yyai nritiska tedno s jednako silo.                                                                   I
Ako opazujem minulo  iestletao  postaTodavno dobo, moram konatacorati, daso mojim ˇ oliI- j cent vedno  i»araadali darki,  zmanjSa- I ˇ ali se pa njih dohodki.   Omenim naj aamo I poviaaui zemljiski davek, davek na petrolej itd. in na drugej strani paJanje iitne cene, cene hmelju in li- I tini.-   Pri takih razmerab mora  posestnik napeti vse I silt, da xadostoje sahtevam e. kr. davinih undo? in I druzih aamoslalnih oblaatij, ako hoie, da ne pride njegoTO poaettv• aa boben.                                             I
Pri tej priloinoaU, ne morem kaj, da ne bi pou* I darjal, da aedanja vlada, kihoee biti konaerva- I tivaa, se p r e m a 1 o b r i g a za najvainejii stan dr- I iave, aa kmeeki atan. Vedno se smatra ta stan I le za to, da se mu naklada davek, a ne ekrbi se, da I bi se mu tudi omogotilo da?ek placerati. Jedina pri- | dobitev sedanjo dobe za kmetski stan je sakon proti oderuhom, ki zabranjuje nekoliko, da kapital pre- I straSno ne izsesava kmetOT.                                            I
Za taino TpraSanje, kako bi se znizale I obresti, da bi bile v pravi razmeri % dohodki zemlji- I Sda» ki doaaSa k vecjemu tri odstotke, s e t 1 a d a I do sedaj n i z m e n i 1 a. Za urejenje dednega prava I na kraetiu je vlada sicer ze nekaj predloiila, a ni se I ie ni6 dognalo. Kaki so pa nasledki tega, da se vpra- I Sanje Se ui reailo P Poaledica je vaduo napredujoda J razkoaauje kmetakih aredojih poaoatev, in daljSa I poalediea pomnozeuje kmetskega proletarijata (ubo- I ¦tva).                                                                                  |
Kmeta pozeoo od hiSe in poatane proletarec I (brez poaeslva in premozenja), ta proletarijat se zje- J dini z mestnim proletarijatom, in tukaj je ne- I varnost, da nastanejo veliki socijalni prevrati.        1
Kakor ie reeeno, mora kmetski posestnik na- I peti vse sile, da si zagotovi svoj materijalni obstanek, | Ohranitev gmotnega obstanka pa — kar so tiLe sloven* I skega naroda — mnogo ovira vedni boj Sloven-eev za narodnt obstanek na Spodnjem Stir' 1 sk<)m, KoroSkem in v Istri.                                             I
To zavzema naSe najboljie mo6i, da jih ne mo J remo rabiti za narodnog spodarska dela. Vsled toga I se vedno manjSa davfina mo6 naroda. In kdo je 1 kriv temaF Rekel bi, da v prvej vrsti osr|e- ' dnja via da, ker ne skrbi, da bi se Slovencem na I Spodnjem Stirskem, Kuroakem in v Istri varovale I narodae pravice, kakor to zahtevajo osnovui zakoni, I in ker mirno gleda, kako morajo Sloveucil braniti svoje narodne pravice ceiol proti vladnim organom. Jaz mislim, da nic j ne pretiravam, ako trdim, da je sedanji polo2aj SIo- j vencev na Spodnjem Stiraken.., KoroSkem in v Istri J slabSi, nego je bil pod vlado Aursporg-Lasserjevo.       j
6e tudi so Slovenei v tej zbornici vso posted- j njo drzavnozborsko dcbo pripadali vedini in so vedno [ korektao glasovali, veudar neso nicesar dosegli, ziasti [ je 6len XIX. drzavnih osnovnih zakonov ostal I mrtva^rka.                                                                [
NaSi volilei nam po pravici ofiitajo, da nas ne- J so poslali v drfovni zbor, da bi Ie glasovali za p o v i- j Sanje denarnih bremen in krvnegal d a v k a, ampak, da vendar jedenkrat priborimo rav- j nopravnost njih jeziku v Soli in v uradu.                     I
Gospoda moja 1  Kako je pri  nas z   r a v n o- I
I pravnostjo? Najvainej§e izobrazevalisce naroda I je gotovo ljudska Sola, od dobre ali slabe Ijudske I Sole je mnogo zavisna omika naroda in njegov na-I rodni obstanek. Namen Ijudske Sole razen nravno-J verske odgoje naie mladine je poudevati jo v najpo-I trebnejSih predmetih v prvej vrsti v oitanji, v pisanjt I in t radunstvu. Ta glavni smoter Ijudske j Sole bo pa ne more dosedi na Spodnjem I § t i r a k e m, ker se ne pouSuje v maternem jeziku, I ampak v tujeni, in se le gleda, da se ucenci, kolikor I je mcii, priuce nemSCini. Kaki vspehi se pa doselejo I po tern potu ? Otroci, izstopajodt iz Sole ne znajo I ljudakoSolskih predmetov, pa tudi ne neraScine. Ce tudi j ie britke skuSoje kaiejo Skodljivoat tacega pouce-I vanja, vendar se ga na merodajnih moatih trdo drze, I kakor bi hoteli, da se slovenska mludina v Soli ni-j 6osar ne naudi. Vsemu temujepa nazadnje le I kriva vtada, kajti lahho bi odpraviia ta zla v j ljudskem Solstvu na Spodojem Stirskem, ako bi gle-I d.tla, da bi dobila nepristranski dezelni Solski sovet, I katerega vendar po vedini vlada imenuje. j            Mimogrede omenjeno,  oziratt bi se pa moralo
I tudi na §. 39. Stirskega Solskega zakooa, ki dolofiujo, I da jeden Solskih nadzornikov mora biti v besedi in I pismu zmozen sloveuS^ine. V kratkem se bodo znova I imenovali okrajni Solski nadzorniki, in ie danes mo* I ram vlado opozarjati, da naj pazi, kake osobe izbere I za ta posel.
I           Ako ogledamo sedanje fiolake nadzorni-
I ke, za katere se imamo zabvaliti prejSnjemu naucne-I mu ministrtt, moramo re6i, da neso nid druzega, ka-Ikoragenti sohulvereina, kajti pred tbou [ gledajo na to, da bi se ufienci v ljudakih Solah, ko-I Jikor je mogo<5o, piiuCili nemSdini. Krivi neso sami, I ako se njih smoter ne doseie; zakaj ne, to aem io | poprej povedal, toda Mibog to ovira omiko nasega j naroda.
|           Da pa okrajni   Solski  nadzorniki neso
| le agenti nemSkega schulvereina, ampak tudi p o 1 i-[tilki agenti, kaje sludaj, kateri sem hotel na-I veati v Stirskem dezelnem zboru; pa se mi je bila j odtefnila beseda. Morda mi je tukaj dovoljeuo ome-[ niti, oziroma povedati ta faktum. Bilo je 1884 leta, I ko jo zuant Celjski nadzornik uradno potoval po Sa-vinski doliai. Priiol je tudi v B r a s 1 o v e e, to je I v naroden kraj; hotel je inoula tudi tain delati pro* I pagando za svojo stvar, all je pa mislil, da govori z I Ijudmi svojega miSljenja, kajti izrazil so je, da bi I Slovenei uajbolje utorili, ko bi izvolili v delelni zbor j nekega Cuvana, katerega so bili tedaj zaradi ropnoga | umora zaprli.
I           Halt okrajni SoUki   nadzorniki  ho pa
I tudi agenti nemSkoliberal ne stranke, I kajti ue morejo najti dovolj grdih besed, da bi $ | njimi cruili naSo katoliSko duhovSdino. Namesto, da I bi ti gospodje z nalo duhpvS6ino, katero mi visoko ] spoltujemo, alozno delovali, kadar gre za nravno-ver-I sko vzgojo naSe mladine, jej pa odlocno nasprotujejo. J Zakaj, je lahko umljivo: oni so — ueraSko-liberalni j Solski agenti, naia duhovSdina je pa — k sredi | narodna.
I           Za uzrok, da se v naSih ljudskih Solah tako
| mo5no gleda ua nemSki jezik, se navaja, da bodo | mogii uCenci iz ljudakih Sol prestopiti v srednje Sole, | katerih poucni jezik je nemSki. Ta uzrok se pa meni | ne zdi opravi6en; zakaj se pa ne osnojejo alovenako I srednje Solo ?
I           Poglejmo v torn oziru cleu XIX, o katerem se
I Je *e tako pogoatem govorilo in so bile zadnji teden
• (Dalje v prilogi.)
ljava med Akvilejo in Logatcem LVIII rimskih milj, t. j. 85*78 km; po Itin. Hierosol. pa le LIV: 79-86 km., dodim se po tabuli Peuh ne more dolodtti da* ljava, ker je prepisovalec izpustil itevilo milj med postajo „Ponte Sontii" in med „Fluvio Frigido". Kar se prvega razlo&ka tide (58:54), sprevidi vaak, da ni znaten iu da brzkone od todi izvira, ker so v IIL stoletji natancncjSe izmerili daljavo postaj, nego v 1L, ali pa ker so morda tudi cestno 6rto tu pa tarn kaj prenaredili in jo okrajSali. Da so Rimljani svoje ceste popravljali in preustrojali, vidi se ze iz tega, da imata poznejSi potopis (Hieros.) in karta mnogo ve6 postaj, nego prvi.
Veijetoo je tudi, da so Rimljani svoje postaje (.mansiones*) in mesta, kjer so konje menjavali all pa priprego dobivali (wmutationes*) prestavljali in preminjali. Zato beremo u It. Hierosol., da je bila prva postaja od Akvileje proti iztoku 11 milj odda-Ijena, a po Tab. Peuting. 14 milj. Od postaje ,Flu-vio Frigido'* ali „Ca8tra* do Logatca inzaSala je da-ljava po It. Anton. 22 milj, po It. Anton 19, a po Tabuli Peuting. 20 milj. Postaja v HruSxi bila je po Itin. Hieros. 9 milj od „Fluvio Frigido", tarn kjer je sedlo najvise, in 10 milj od Logatca. Po tabuli pa je lezala ta postaja 15 milj od „Fluvio Frigido" in le 5 milj od Logatca. Ker je daljava med „Fluvio Frigido" in Logatcem iata, zato mortmo skleniti, da so Kimljani pozneje piemehtili pcatajo v HruSici (morda zaradi velike zime) in postavili jo bliiie Logatc'i,
sestavijen v III. stoletji, a popravljen 1. 333 po Kr. PoStiia karta, napravljena ob easu ceaarja Theodosija Velikega (koncem IV. stol.) oliranila ae Lam je samo v nepopolnem prepisu iz drage polovice XIII. atoletja (okolo 1. 1268). Po avgsburSkem patricji Peutiogerji* ki je bil 1. 1507 ta prepis kupil, imenuje fe omenjenakarta Tabula Peutingerianain jedini izvod nahaja se zdaj v c. kr. dvorni knjiznici na Dunajl.
Itinerarium Antonini pozna med Akvilejo in Logatcem (Longaticum) samo jedno postajo: Flu-vio Frigido XXXVI milijar (po 1*479 km.) od Akvileje in XXII od Logatca. Itinerarium Hieroso-lytannm in Tabula PeuUngeriana pa navajata sledede:
It. Hierosol.
Aquileia
XI.
Ad undecimum
XU.
Ad foraulos
XH.
Castra (inde aurgunfc
Alpes Juliae)
VIII.
Ad Pirum (summas Alpes)
X.
Longatico
Tab. Peuting.
Aquileia
XIII.
Poote Sontii
Fluvio Frigido
XV. In Alpe Iulia
Longatico.
Kakor se iz tega vidi, ne vjemajo se med seboj
igro ia tombole. Natancneji program prinesemo^ pri-hodnjiiS, a danes 2e povemo, da bo izbran in zanimiv. Zato so tudi nadejamo, da udelezltev no bo manjSa od one druge krati, raarvefl 6e mogoce §e vecja.
Slov, fcralno in podporno druStvo v Gorioi razposlalo je svojim udom vabilo, s katerim jih vabpLfc domacT zabavi, ki bo prihodnjo nedeljo 4. aprila v dru§tvenlh prostorih (za tak Blucaj), ozi-roma v pritliSni dvoranici gospoda Marzinija. Pri zabavi se bo pelo, srocTcalo in druStveni predsednik dr. Gregorclc" bo gpvoril o p r a v i o m i k i. Preverjeni Brno, da se bo zabava vrSila dostojno in prijetno, kakor vsak krat; zato se nadejarao, da bo tudi udole-Jitev primerna. Poizvedeli smo, da drnStvo v gmot-nem oziru dobio napreduje¦¦;— tudi v duSnem ne zao^ staja, kakor kazeti druStvena bralnioa in knjizniea in leaker ee da posueti iz letoSnje besede tor iz zabav, ki se pripravJjajo. DruStveniki oaj bi ? svojo korist obrnih vsako priloznost, katero jim odbor ponudi. S tern si pomorojo.
,GoriSka ljudska posojilnica" bo imela btoj letoSnjt redni obeoi zbor prihodn/ ponedeljek 5. Aprila ob 11. uri prepoludne vpiwrnici dr. Jos, vi-teza Tonklija. (V zadnji Itevilki bilo jo med domaci-mi vestmi po tiakarakt pumoti receno, da bo obeni zbor 6. aprila; a na zadnji straui 7 druStvenem va-bilu bilo je prav zapisano, da bo 5.) Denarni posojil-nieln promet bil je proteklo leto razmorcma jako ugoden. Naj bi dofli druStveniki v obilnora Stevilu k obenemn zboru, da bi bilo posvetovanje in sklepanje toliko bolj temelfito in veljavno.
Franc Vodopivec, profeior na c. k. u&teljskcm jzobrazevaliSol v Gorici in okrajni Solski nadzornik m Tolminskem in za okolico goriSko povzdigoen je v Till, pia5no vrsto. Cestitamo zasluznemu mozu.
Konvent in bolniSnica usmiljenih bra-tOV t Gorici bota praznovala letos etoletnioo, odkar sta bila preneiena a Placute v ulico Alvarez, prej Htudeneo. Pri tej pnliki izdal je Janez od Boga So-b e 1, vitez reda France Jozefa, lastnik zlatega kriza za zaslugo in k, pruskega kronnega reda, sedanji prijor omenjenega konventa, slavnostno knjigo in zgo-dovino konventa in boluiSnice v zadnjih 100 letih. Hiftna zdravnika dodaia ata tabolo in opotnbo glede bolniikega stanja v imenovani dobi. Knjiga jo tiskaoa t Gorioi pri Seitzh obsega v oetverki, V in 167 stranij ter ima v sebi raznovrstoih rc^ij.
Veaela pomlad se je vzbudila in tdi se, da se nam veS m zakrije. Dovolj dolgo se je kremlila in ni hotela pokazati svoje krasote, a elednjid je veu-der morala pritinadan, da jo zdaj lahko vsakdo ob-euduje in se je veseli. SuSeo je hotel proti konou nekoliko zaviti in je v torek popoludao malo na-gajal; ali njigova mo6 je §la le h koncu in stralil nas je le nekaj ur, drugi dan bilo je Le spot tako vreme, kakerlno jsmo zeleli. Mraza nimamo xe&; V jutro je vfiasih nekoliko bladao, a le po rodkem. V-reme je prav prijetno in mat! zemlja oblaci po ma-lem svoja najlepla krila Raznovratne cvetlioe razka-cujejo ie svojo krasoto, drevje zone brstje, cvet in tudi tistje, trava bori iz zemlje, da so akoro vidi; vse diha iivljenje in udihuje novo rao$ tudi osIabeXim oloveskim udom. Bolehasti tujci v Gorici se prav do-bro iutijo, ietajo po soin5nib krajib, nabiraje si no-vih modij, tor hvalijo nebo, ki je stvarilo tako lep prijeten kraj na zemlji, na — avstrijskih tleh.
Owoxulo* Naznanja se s tem, da se bodo dne 80. aprila 1886 ob 10. uri zjuiraj v pisarnici tukajS-njega deielnega odbora javno sredkale obligacije zem-IjiWno-odveznega taloga v snesku, odmerjenem v raz-doliitvenem naSrtu 3. maroija 1856 (Dii. zakl. II st. 4). Dezelni odbor v Gorioi, dne 2. aprila 1886. Za deielnega glavrja dr. Abram.
GoriSko gledifide ima zopet svoj odbor in svoj postavni zastop. V zadnjera izrednem obdnem zboru ndali so se ,meB6aoi" ter uklonili be gospodu Karolu pi. Eitterju, protestanln in veletrgovcu, katerega so izbrali zopet za mesto predsednikovo. Od-borniki ostali so prejsnji, dokler ne stede sedaoja hi-letna doba. ki je zacela uie pred letom dnij, namred ;ospodje Herman Doerfies, zid in fabrikant; Ivan 'aternolli, tiskar goriikega .Corriera«; Jakop Cri-atofoletti, lekar in odbornik druStva „Rude6ega kri-La«; Samuel Jona, zid in trgovec; dr. Eduvard Seitz, kupec s Ritterjevim papirjem; Ludovik Mighetti, sin o^eta Antona, mestnega staraSioe. To je gotoyo naj-bolje, kar so mogli storiti .meSoani* v sedanjih oko-liidinah.
Huda SUSa nastala je s po^etkom posta v goriskem glediSiSi, tako da gospodje igralci in igralke so pobrali sila in kopita ter odgli v blazcao Italijo, kjer bodo iskali hvaleSnejSega obiinstva. GoriSkim razsajalcem se je posre&Io, da so najprej hujskali in drazili proti nemskemu drustvu, ki je imelo vsled tega proti koncu prav majhne dohodke. S tem so pa
f,
meBcansiro tako "razdraiili, da k italijanskim pred-atavam je le malokdo aahajal in da je morala italijan-aka druiba na vrat na nos igre uttaviti. Kdo je tega
fmt 0*iWw top**1* * » *^'J %m&» *°
presedajo  vsakemu poStenemu Lloveku se svojo ne-sramno drznostjo in brezozirnostjo.
PomoSnega uradnika L pri tukajanji c. k. okroini sodoiji so zaprli, ker je lznoveril 2000 gld. polozenih (depozitiranih denarov). Neki njegov so-rodnik v sluzbi pri grofinji Ch. je uzo zalozil denar in popravil Skodo, ali priiel je prepozno, kor L. je bil takrat uie zaprt. Ako bi bil priSel le pM dneva prej na poraoS, reSil bi bil prijatelja sorodnika.
FrailC Marsini, bivSi mestni etareSina in go-riSkt hi§ni posestn'k, ima glavo na pravem mestu. U2e pet rekurzov dobil je proti mestnoinu staraSin-atvu in ie 2uga 8 w'sfim. Zadnji ugovor zadeval je senen- trg, ki go je liotelo staraSiustvo proslaviti k „Rudeci b»Si.ft Dezelni odbor je ugovor Bprejel ter unifiil skiep mestnega stareSinstva; rndi tega velika 2alost in sramota v Izraelu, ir btaresinstvo je sklc-nilo, da se obrne na najvifije upravno sodi§Le. Samo da bi novi ugovor ne imel take blcCo, kakor oni proti g. Vervegi, drugaCo bo Marzinijeva zmaga fie bijajnejSa in stareSinstveni poraz toliko vecji, Menimo, da na prenasanji eencnega trga je najvee UMq molu, ki svet v to proda, in posestnikom bii okolo seda-njega trga. Verjetuo je. da bi kdo rad dal tudi k.ilc stotak, ako bi se izvrSilo, kar staraiinstvo Kamorava; ali v javnih zadevab treba je gtedati na sploSno ko-riat in ne na korist posameznikov. Gosp. Mauitri je objavil odlok deielnega odbora na svoj ugovor ter pozivlja HtureSino, naj zapustijo svoja metita, da pri-dejo na nje meSdani, ki imajo veCjo zinolnosti in spretnosti za oskrbovanje mostnih zadev. Komur je blaginja mesta na srei, mora le pritrjevati Marzinijo-vim naporom.
Vojalki nabori. Iz goriSke okolioe, namro6 iz obcln St. Androz, uenovan, Dornborg, St. Ferjan, Grgar, Kojsko, Lo6nik, Miron, Opatjosolo, Bt. Peter, Podgora, Renc*o, Soikan, Sompas, Sovodnjo, Trnovo, Tribufia in Vertojba dofilo je k vojaskemu nabora 950 mladunitev, potrdili so jib 128, in nicer 43 iz 1. razreda, 41 iz 2. in 39 iz 3. Itazen teh po-trjcnih je bilo Se drugih 54 mladenicev, ki pa so za-6asno oprolioeni zarad dmiinskih razmor vsled §. 17. vojaSko postave. Izmed teh 54 pripada jih 15 prvo-mu, 16 drugemu in 18 trotjeinu frasreau, 26 mla-doni6ov bilo je spoznanih kot popolno neiposobnihiia vojaiki stan. — V Trzi6 dollo je 111 mladenicev, natures 49 iz 1., 8T iz 2. in 25 iz 8. razreda; potr-jenih je bilo iz 1. razreda 7, iz 2. 7 in iz 3. 10, vkup 14 mladeniSev, — V Cervignmnu prlilo je pred vojafiko naborno komisijo 488 mladeniiev, po-trjeaih v vojake je bilo 132, in sioer 24 k brambov-com, 27 k uamostni reservi in 81 k moruarici (uia-ritii). V Cervinjanu nabirajo se vojaki za voa aodnij-ski okraj, ki fiteje 16 2upanij ? Furlaniji.
Nadvojvoda Karol Stefan. Tsi slovenski in drugi listiprineali so po „Naii 81ogi% brvaikem narod-nem listu, ki izhaja v Trstu, sledeio dogodbo izlstre. Nadvojvoda Karol Stefanz nadvojvodbjo Ma-rijo Terezijo priplul je v Losinj, kjer |e bil sijajno vaprejet. Priaoten je bil, ko so porinili ladljo BSu-dora" v morje, potem pa je gel v cerkev, iz cerkve pa v Sole. Y 2. razredu dekliske sole pripetil se je naslednji prizor. Otroci 6itali so iz berila, seveda ita-lijanski. Nadvojvoda veli h krata, naj prenehajo, re-ko6: „Sad uzmite v ruke hrvatake <5itankett. Udite-Ijica odgovori: Jaz u6im otroke samo italijanski. BDobro, pravi nadvojvoda, hajdmo dakle u kojigod (kateri) drugi razred, gdje se u6i Itrvataki,u Na to ravnateljica: V naSih solah se ni6 hrvatski ne uoi. BKako tor", vprasa nadvojvoda, „6udnovato, da se zanemarja svoj materinski jezik! Gdje je nadzornik P* Blize pristopivfiega nadzornika vprasa potem strogo: „Kazito mi, zastosenepoduduje hrvatski u nijednom razredu? Ne6ote valjdakazati, da.ovonije materinski jezik ove djeoe! Cudim se*. (Povcjtemi, za-kaj se ne podu6uje hrvatski v nobenem razredu P Vender ne porocete, da ta ni materni jezik teh otrokl Cudim se".) Nadzornik ni niti frhnil, okrajni glavar je obledel,   vsi prisotni bili so presqoeceui,  ljudstvo
Ei je nadvojvodo navduSeno  pozdravljalo in prosilo oga za njegovo zdravje.
V Beljaka na Koro§kem bil je cetrtek 25. marca pogreb dekana Neste ja. Ko se je sprevod po-mikal 6ez most, zatiel se je slednji majati. Vsled tega nastala je velika groza in gneca mej pogrebci. Tov&r-narja Moritscha so pohodili, pribtava Plaiohiogera eu-nili na tla, da si je nogo zlomil. Vei drugih osob je noSkodovanih. iandarji so preprecili vedjo nesreco. r                                                               ,SI. Narod.*
Velikanska sleparija. V Trstu obatoji uie mnogo let ljudska banka pod imenom „Banca popo-lare.« Ta zavod je bil od ntfkdaj v rokah rudefiih Lahonov, zadnji 6as jej je bil predsednik advokat dr. Tonicelli, vodja pa neki 2id po imenu Vito Padova. Zadnji se je ponasal kakor volik bogatin in je trogil prav po Sardanapalsko. Pred par leti so najeli neke-ga novega uradnika, nekoga Peaoatori ital. podamka., On sam in njega oce sta bila vedoo sodelavoa in pod-pornika lista .L' Alabarda".   T* Pescatow je imel j
ravnatelja Padove. Ta moza sta Se pvav mlada; Pe* scatori ima Se le komaj 24 do 26 let. Ta dva sta bila duSa zavodu, kateri, kakor se utegne pokazati, je mnogo podpiral irredentizem v Trstu. V nedeljo je bil ob5ni zbor te ljudske banke. Po navednem po-roLilu je kar omenil predsednik Tonioelli po mnogih interpelaoijab, da manjka okolo gl. 11.000, katereje porabi' Pescatori, kateri je te dni pete odnesel v Italijo. ~ Peacatorija je policija naSla v Padovi in je uze pod klju^em. Mej preiskavaujom so se pokazali Se ve$i primanjkljaji; govori se, da se je do denes naSlo okolo 70.000 gl. primaujkljaja. Ravnatelj Padova, ki je nekda najveL tega denara zapravil, se je v torek popoludno ob 5. uri v boSketu usmrtil z re-volverjem. Lopi smo v Trstu, prvej avstrijekej luki 1
Po „Ed.ft nDuhovni Pastir", katerega se sodelovanjem vo& duhovnov urejuje Anton Kr2i6 v Ijubljani, prinesol je v svojem 4. letoSnjem zvezku '(za april) sestavke, oziroma cerkveno govoro za 4., 5. in 6. postno nedeljo, za veliki petek, veliko noti, za voii-konooni ponedeljek in za god sv. Marka. Vrhu toga dodal je Se 4. oddelek apologetUtoih razgovor, katero pifio prof. dr. Lamps, in pogled na slovstvo. Ker izhaja „Uuli. Pastir" redno pred zadetkom onega mo-seoa, za kateri jo namenjen, dajo duSnim pastirjem priliko, da morejo o pravem oasu izbrati primeruo tvarino govorom za ves naslednji mosoo. Omonjoni zvezek Steje pet tiskanih pol v veliki osmorki,j a pri VBom tem stane list lo 4 gld. na leto s poStnino vrod. Naj bo zat»ej gospodom duhovnikom toplo priporo^en.
Nova knjige. Dr. Alojzij V a 1 o n t a, vladni avetovaleo in profeior porodoslovja v Ljubljani  izdal
i'o „U6no knjigo za babioo o porodoslovji," ii Steje z dodatkom XVI in 297 stranu veliko ob-merke in 34 podob. Prokoriatna in podafina knjiga zasluii najtopfejSe priporodilo onim, katorim jo na-menjena. Tako obSirne, natanfino in proglodne kojlge oismo Se iraeli v tej stroki; gotovo aobro doido tudi SirSim krogora, ki po stanu ali po okolifiomaii potro-bujejo poduka ? tej zadevi. Idino to obzalujomo, da
ie jezik nezadosten in da bo moSno oviral rabo knjiga, ;i jo sioer vredna vsega priporofiila in najvonjega lazSirjo.ija. Zaloiilajojo KIoinmayr-jeva tiskar-v Ljubljani. — V isti tiskarni izdal jo August D f-m i t z svojo „Kurzogefar«te G o s oh io h t o IC r a i na mit bQHondiM'or UUokaicht   auf Oulturontwickolung", ki obsega 151 stranij veliko osmotke. Piaatoljevo into je med zgodovinarji dobro znano in njegova dela pri-znana kot izvrstna. Komur je podeljeno, da so more pofiati z zgodovino doma$e zemlje, sosednje Kranjske in nase,  naj ne zamudi priliko,  da bi si ne oskrbel vse hvale vredneknjige — Anton Koblar, kaplan v Mengfii (Mannsburg, Kranjeko), atavil si jo prelepo nalogo, da Uo5e izdajati v posameznih zvezklh zgodovino fara ljubljanske Skoflje, kakor je bil zafiel za foriSko nadSkofijo ranjkiStefan Kooian6i<5vdu-ovskem „Folium periodioumtt.  Leta  1884 izdal je A. Koblar zgodovino SorSke ?.n PreSke fare, zdaj pa zgodovino Sempeterske fore na Dolenjskem.  Knjigi sti jako zanimivi ne samo za rojake onih iupny, am* pak za vsakega omikanca ter lahko elufrti kot lzgled, kako naj se take zgodovino piSejo.   Zadnji  zvezek stane pri izdajatelju ali v knjigarnah 25 kr. JUj u d-skaknjiinica"   v Manboru izhaja  dvakrat na moseo in velja za vse leto 1 gl. 70 kr.,  za pol leta 90 kr. s poito vred.  Posamezni suopiti veljajo po 6 kr.; s poSto vred po 8 kr. ffaroonina poiilja se ured-niku Lavoslavu K o r d e S-u v Mariboru, lolske ulice h. St.  2. Ta zbirka prinaSa raznovrstnih  krajSih in daljSih, lahko umevnih in poStenih poveatij za narod v lepi besedi ter se priporoca posebno za bralna druStva in druiine.  V en zvezek gre  12 snopWev, namrefi kolikor jih izide v pol leta. -— „P o p o t a i k, list za Solo in dom, ki izhaja v Mariboru 10. in 25. dan vsakega meseca ter stane za vse leto 3 gld., za pol leta pa 1 gl. 60 kr.,  prinaSa jako  zanimive sestavke. Franjo JamSek opisuje vdaljSem spisttslo-venskega vladiko Antona Martina  S1 o m S e k a kot pedagoga, domo — in rodoljuba slovenskega; dr. Jo -sip Kri^an,  kr, gimnazijaki profesor v Yaraidinu na HrvaSkem,  podaje v odlomkih oelotni spis o lo- > giki ter prijavlja ob enem raznolione naravoslovne 6r-tice. List prinaSa tudi dopise o Solskih stvareh,   sestavke o odgoji in umnem ponJicvanji ter razne novice, ki zadevajo Solo.   V Stev. 6. od 25. marca ima tudi porocila z GoriSkega.   Naj bo gospodom uSite-ljem gorko priporo6en. —• »N a r o d n e p e s m l* na-bral je na Koboridskem, dveteroglaino upravil in v Blaz-nikovi tiskarni v Ljubljani izdal  Hrabroslov  VoU-ri6,  utttelj  na Livku.   Knji«ca Steje 20 strawj V <5veterki in obsega 15 razuih   pesnij in vend*ek.   Pri-jateljem lepega petja bokajizica toliko bolj vSe5t>ker se dobiva po jako nizki oeni, naiarftc po 60 kr. iztis.
J wki tafc>zTAW> x*kye> W J» ?i»dw» $m j«jj*«<M #' ^^ ** W**f
3Fr.   Tit*   miblosleh-a  izvrstni   slovar: „Etymologlftcbes   VfTdrterbaeh der slavi-
schen Sprachen,* in njegov nDiotlonaire a-fertrf de six langues slaves etc." dobiva se v knji-garni Ferd. Woknlat-a na Travoiku it 8, prri u 10
Poslano.
Gosp. L—ana L t odgow na njegovo .Poalano" t 13. ft. ,SocV t F,
Kar Ti imam povedati, bi bilo to: Stojo ve-liko, taeg» oWtadovanj* in prisnanja vredoo uceooet in spretnoat ˇ raxiskovanji by. pisma porabljaj v pn-bodnje r dragb, boljie namfine, ne pa ˇ praano sum-niftmje invaiorabo pryateljake odkritosr«n«8ti% kakor •i to ¦toiil ˇ Svojera „Porianem«. Hiiem ˇ•del, da mtL take V pribodaje bom vedel
L—an a .PoKntkega*.
Javna zahvala.*)
RodbJna ZORN-OVA aahraljoje m pretrono vsem onto Maghn oaebaai, ki io ae wdeleiile po-grebe, njenega ljubega in tako obaaiovaoega raeehu-ka. Petebao m S«eje v doKnoat f aaavafiti «e vnoko-rodnean in p*eaa*6tti*a prvoetolneats proftn gori-Skemn, oaa&i d*bov«ini, kakor tudi blag, goipodu TodopiTon, aoUkemu ladaonrikQ, in goepodom uci-teljem.
Y Prvacrai, 19. man* 1886.
*) Po aajjabi aakjjaibi sadajic ixcst»>.
ZahYala.
lskreno se labvaljqjemo vsem tistim, kateri so nam kakor si bodi izrazili svoje blago socage o brit-ki zgubi, ki nas je vtonfla v najveeo zatost, o zgubi namrec drazega in nepozabljivega sioa
koacipista c. kr. fiaanSnega vodatva v Ljubljani.
Posebno zahvalo izrekamo castiteinu gosp. vika-riju iz Kozine za veckratno tolaiilo pri obiskovanji za casa bolezni, domaCira pevcem in njih pevovodji gosp. I. Marinicn za petje, gosp. F. Koroseco, uci-telju v Kozani, ki se je udelezil s solsko mladino pogreba, kakor tndi vsem onira, ki so priSli od blizo in dalef skazat nepozabljivemu nam ranjkemn po-slednjo cast. Iz globofine svojih potrtib sre klicemo vsem: Bog plati za dobrodejno tolailjivo soLutje. V Martlnjaku due 28. Marca 1886.
2ALUJOCA RODWNA.
Listniea opraTBiitti. Kekateri gospodje na-rocniki so prosili naj jim naznanimo raLun; drugi poSiljajo na-rocnino., ne da bi povedftli, za katero dobo velja, ali pa za-2naraajejo dobo, ki se ne ajema z nasi mi zspiski. Da nam ne bo trebo vsakemu doticnema narocnikn posebe pisati, bar pri-zadeva mnogo trada in stroakov, postavili smo odgovore t listnico vecinom po abecednem redu po5t. H konca dodamo ie nekatere opazke k raznim postam. — P. AjdovSSina. flBralno draStto* r Vel. Z: dolzajete 1 gl. 10 kr. za I. 1884, 4 gld. 40 kr. za 1. !88o in dosedanjo narocnino za t. 1. — liok. Ant. v Ajd.: 4 gl. 40 kr. za 1, 1885 in dosedanji zneaek za t. I. - Poljsak 3t. r Zap.: 10 2gl. 27 kr. od 1 fan. 1883 do 30. aprila 1885.— Po\j. AIL t St* T.: plafiano do 31. dec 1885. — Set. Jak. t Ajd.i je prav, za letos. — Slok. Joi. v Lok. doliuJGte: 10 gl. 27, kr. od 1. Jan. 1883 do 30. aprila 1885. - Vflh. Fr. t VeL %s 10 gL 27 kr. tudi tako. — Ivan Z. t St. E.: plafiano do 30. sept. 1885. — Per. Fer. v Aid; dolzni ate 4 gl. 40 kr. za 1. 1883. — P. Arce: J. T. t L.: na rsSbn let* 1384 pkfiali 00 kr.) potem niL rei.       (Dalje.)
Mnogo prikani,
t      kdor kapi obleko T
mmwi mmn immik
ki je najveiSja v Gorici
ˇ kateri ae dobi Teak Sas na Teliko izbiro BArejeaa obleka po naslednjih censb;
Pcpoina pcffllidiiiih alilaki u W&  A 8 io 30 A
n       nm        n   6  .   IS   n
_   f        . »   .       ¦        »  tkGlEI        »  I  n 19  n
Vrhu. tega bogata zaloga vsakovretne robe iz razpih tovaren po naroLiIn vated mere, ki seiz-vrsi toSno ia hitro. Uzorei na zahtevo brez-plafino in proatt poSfcniae.
^ „Bi,w. ^ d*to«ni BflaovejSegakroja od 8 tl» 50 gl. za goapi. gaki aa soane od 4 do 15 gld.                                    ^^

Tekocina zlata
za pozlaCevaaje i popravljanje okriror i pTedmetoy % leaa, kori, porcelaaa i stekla; za poarebreranje vaakorSnih pred-metoT a koH. Vaak eiovek more a najvedjo lahkoto vsak prednet poslatiti ali posrebriti.
Cena ateklenici data ali srebra 1 fl. s poitnim pou-zetjem   ali za naprej  poslani  denar  (todi v pisexnakih markab) pri
LeopoWu Epsieinn v Brnu (Moravsko).
Tekocina srebra
cm iopik nmn
po dr. Malidi
ie odloeoo najbolj^a zdravilo zoper protin ter ravwaWiem. trganja P« ««n, boleilne ˇ kriii ter iivcib, oteklino, otrpnele ude m kite iidq malo gasa te se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dukazuje obilno zahval. Zabtera naj se ¦amo uerat zoper t»gamje po Or. Mali«" a zcavaa atajtelai amaieajeai^i itekienicaSO kr.
.Hk. Zahvala. "^Ml
«*»• Qospodu pi, Trnk6ezy-J«, lekarja t Ljubljani. Moja niati so na protliwk*J bolezBi na nogi siUo tepelt in runs domain zdrariia brezrapeino rabib. Ko jeua Dofozen iedalje kojia prihajala in nle t«5 dnij niso mogh stoplti na nogo, spomnim se na Tag dr. MaliceT protinSKi evet pft BO kr. ter si ga nemudoma naroSim. In res imel ie Cudovit vspeb, da so se po kratkej rabi oprostili maCnln boMln. S popolnim prepri6«nj«m priznaTam torej dr. Maliiev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vaa-kemn bolniku t jednakej bolezni priporoeam, Vasej blago-rodnoati pa izrekam naJprisrCneJio zahtalo s Tseni spoSto-vanjern udani                                           ,
Franc J«f, posestnik ˇ Smarji pri Calji.
|V Planinski zcliScni sirup kranjski, "W
izboren zoper kaSelj, hriparost, rratobol, prtao ia pljolne boleiine; 1 stoklonica 56 kr. Korstnejii nogo vsi v trgovinib se nahaj«jo2i aoki in siropi.                                      ___
MT Kri distilne krogliee, c. kr. priv., "^M
no smele bi se t nijedn«m gospodinjstru pogreSati in se se nze tisufikrat sijajno osvodofiilo pri zabasanji dloroSkoga teles a, glavobohi, otrpnenihudih, skaienem zelcdci, jetrnih in obistnji boleznih, y skituljah 4 21 kr.; jeden zavoj a 6 skatuljami 1 gold. 5 kr. Manje od enega zavoja se s poito ne raspoailu.
Nsrodila se izvrs^: najhitveje s pogtniiu povzetjem in Adresa je:
Itkuu \WKtt'i% u XHtua trgu t
St. 399.
rOTMKE IN BLAUO
__                      spravlja t
Ameriko
najbolje in najceneje
Arnold Roif, na Dunaji, I. Kolotoratring h.St.9
(NaJBtarejsa firma to vrste.)
i kakor je xazvidno Iz zabvalnib piieml
._____jbBWb tprifievil bofeml v Zeiodeu b
Itrebnbn, badaajt, krS. Wodefint (a preww-¦itviownHeo, saiatame, hwcroildt, HatBiricof|
¦"•*------1 ltd. in je najboJj*! pripomoffek coper
gliste pri otrodh. ¦PoSiya ladelovatey po poSti v Ikatljtcahl I   po 12 steklenio za 1 gld. 38 noire. IPrlveSi     "*.......
Gosp.GabriefuPiccoli-ju, lekarjuv Ljubfjan|
STa zahteranje potrjnjem, da sem Yas cret za ielo-deo, kojega deli so mi dobro znani, v velikih slucajih vspefino rabil proti boleznim t zelodca in zlati zili.
Ljubljana, meseo ianuvar 1884.
I)r. Emil vitez StockL c. k. Tladal •vatoralie 1b deirino-ianUetn! poro*«*«l«o.
Uspe&noot tega izvrstnega zdrariia spri&nejo tndi gg. dr. D. Agostini, dr. Cambon, vitez dr. Goracuohi, dr. Pflrdo — alovedi trzaSki zdraTniki.
Podpisani potrjaje, da ima zelodeSna esenca linb-tfanskega lekarja Piccoli-ja bitre in precudne zdravilne mofii. Z njo ozdravelo je mnogo ^judi moje in soaedne zopnije; komaj pretede dan, da ne bi kdo prifiel k meni, ki me prosi za iedno steklenieo zelodedne esence, kojih imam Tedno nekoliko pripravljenih.
^4. Wlassich, zupnik-kaconik. Plomia, Primorsko.
Po 15 kr. steklenieo prodaja v Gorici lekarna Pon-toni, v Tolminu Palisca, t Kormina Franzoni, t Gra-diaSi Coassini, t Gradezi Pasqnalis in nahaja se Tefii-nom t Tseh lekarnah na Tirolskem, t Trstu. Istri in Dalmaciji.
Razpustno mijlo,
iznaSel ia izdeluje
Razpis acitcljskih sluzcb.
V  tern okraji se s tern razpisnjete sluzbt u^iteJja-voditelja enorazrednic v St. Petru in na Banjsicah.
Dohodki ubeh sluzeb so 3. pla&ine vrste poleg dcL. §. postav 10. marca 1870. in 4, marca 1879.
Prosnje s postavnimi sprifievali sposobnosti in za ztniianje tudi se spricevalom c. k. okraj-nega zdravnika je vlo2iti do 15. inaja 1.1. senile po predstavljenih oblastnijah.
C. K. OKRAJNI 8. SVET V GORICI, 27. marca 1886.
V  pisarni Seitz-eve tiskarne nasproti se-raeniSfiu v Gorici prodaja se po zuizam ceui — za 1 gld. 30 kr.
spisal profesor AndreJ Maru&ia.
Knjiga se posilja tudi po poSti na Lov-zetje. Kdor pa ienar uze z naro^ilom vred poSlje, naj pridene se 10 kr. za vozul list.
Gotov pomodek.
Vsttdko dobi pUdllo hitro nazaj, ako bi Oital moj go>ovi
I10B0RANTIUM (pomofiek, da brada raite,) brez nspeba. Ima tudi gotoT uspeh proti pleii, izpadanju lai,. luskU nastiglavi inosirljenju las. Uspeh je gotov po nokaterem drgnenji. IDelujebitro. Izvirne steklenieo razposi-ja po I gl. 50 krM steklenieo za poaku-snjo po 1 gl. I. G r o 1 i o h t Brnu. Za> loge: t Gorici: Cristofoletti, lekar; v T r s t u : Pavel Roooa, lekar v meltni palafii; v Ljubljani: Ed.   Mahr; t
_______      iadru: N. Androvioh.
Roborantinm rabi se pogosto z uspehom tudi proti slabosti spomina in bolesti v glavi, kar se labko dokaie se sprifovali in zahvalami.
KB. V imenovanih zalogah dobi ae iuui ustna karpafika voda Grolichova, gotova pomod zoper vaakor&no bolenje zob, neobhoino potrabna, da se obrani njih lopota, izvrstno aredatro, da se ohranijo in ci> stijo zobje, usta in leana, sestavljena iv zdravilnih korenik moravskih Karpat; prave steklenice po 60 kr.
fetoiMy fej
c. k. Hvinski nadzdravnik v avstro-ogerski vojski, ki so je izvtBtno sponeslo pri vseh zunanjih hibah
konj in goved.
Opetovano odJikovano s Lastnimi spriSevali, zahvalni-mi pismi in priznanji po zivin&kih zdravnikib, kme-tijakih drujibab io zavodih ter po mnogostevilnih po-sestnikih. — Dobiva se v Gorioi pri: J. Cristofr-lettirji.        _________________
St. 959.
OMANILO.
Vsled gosposkinega dovoljenja   zdro^ijo se" v Celji vsako leto v soboto pred Sredpostno ne-deljo, potem 1. maja
15. junija
10. avgosta
28. avgusta
21. oktobra
30. novembra z letnimi sejffli   tudi zTvin-. ski sejmi. Ako pride kateri teh dni v nedeljo ali praznik, prelozi se sejem na naslednji dan.
Ti sejmi bodo na starem vojaikem trgtt blizu plinovp tovarne v Ljubljanskem predmestj;, ki obsega dva orala prostora ob dunajsko-trzaSki drzavni cesti, ki ima posebne primerne od-delke za konje, goveda, ovce, preSifie in je pri-pravno nrejen za mnogo divine. V bliiini po-stavljena je tudi javna vaga za zivino. Z& sejme jako ugodna lega mesta tikom juzne zeleznice in nova uredba trga priporoca, da bi se pri-ganjalo mnogo zivine, posebno konj in goved, in da bi dohajalo mnogo kupcev.
Mestna obdina v Celji na §tajerakem.
Priloga k 14. štev. "Soče"
burne debate. Kaj pravi njegoy zadnji odatavek (ci-ta:) „V dezelah, v katerih biva vc6 narbdnosti, mo-rajo se javna uifliSca tako aredfti, da se 3ad6 vsa-kemu narodu po'trebna siedatva, izobraziti se y svo-jem jeziku, ne da bi se kdo eilil k ucenjtt druzega dezefnega jezika."
Je li mari preveft, ako mi Slovenei zahtevaibo _ srednje Sole za nas narod ? Pred nekatcrimi leti, se je nam reklo, da nimamo potrebnih kbjig za isloven-ske srednje Sole, kakor bi ne bila naloga vlade skr-beti za to. Nazadnje so se osnova'e slovenske para-lelke na kranjskih spodojih gimnazijak, a ie za po-skuSnjo. (Govornik govori Se d*'jo ter pbjasnuje nepriticnosti v SolBkeui in narodnem oziru.)    *
Dopisi.
V Goritii, 27. marcija. — Krasen veoer pri-reuila je goriSka ftitalnica svojim udom 25. t, m. V lepo razsyitljeni in okraSeni dvorani zbralo bo je ob 8. uri prelepo Stevilo rojakov iz mesta in tudi z delete, Navsoft je bil b6 Bvojima otrokoma tudi pred-tednik dr. vitez Tonkli, ki jo bil prisel za par dnij z Duoaja. Nastopil |e zopet meSani zbor, kateremu so <Sitalni6arji uzenekaj let vajeni, in sicer letos po-pravljen in pomnozen. tDoraoviuiu bila je prva penpal, ki se je prifetno razlogala po obSirai dvorani. Ce 86 erne aoditi dobrota petja po ploakanji od stra-ni obSinstva, raoraiao reii, aa so pevci prvo toSko prav dobro reSili. Sledila je „Po jezoru", katero so morali pevci ponoviti, ker so je bila obcinstvu jako priljubila, Gospodu pevovodji in povcem ia pevkinjam V80 priznanje, kajti slo jiin je tako gladko, da je bile veselje poaluSati.
„Dva gospoda pa en sluga", zaana burka e pet* jem v enem dejanji, igrala Be je prav dobro. Mozko mooi v taj igri niso bile novo in so ze zdavno prizna-ne kot spretne in umostiie; ienski mooi eti morda zdaj prvifi uaitopill v toh ulogah,  a izvedli sti jih v
Jtolno zadovuljnost obdinstvn. Novo je pa bilo to, da e ngeneralu zopet nast.)pil tor spremljal Ivanovo Ketje na glasoviru. Mocna pohvala igralcem in aprom-evalcu sledila je h koncu; igraki so ee pa tudi spo-dobuo zahvalili za prijaznc spremljevanje. ^ledilo je tSrcu*, samospev za bariton ae spremljevanjem na glasovir. Pel je pevovodja g. Marcina, a spremljala na glasovir prav spretno in lahko gospodiCna Qber-huber. Ko je bil kos koncan, moral je pevovodja zopet na oder in z novega zapeti od zacetkg,, ker obcinstvo ni prenehalo I ploskanjem. Bilo je pa tudi petje, ki je Slo do srea, in spremljanje popolno pri-merno.
3e enkrat nastopi meSani zbor in zapoje prav kraino BLunico*, katero je uglasbil Fr. S. Vilhar. Lepa pesen je dopadla navzocim, da se je morala dvakrat ponoviti. Obeinstvo je z vednim pritrjevanjem dejalo na znanje, da je popolno zadovoljno s kraacim petjem in da zeli, naj bi se ma pogosto ponudili taki V65eri. H koncu je priala veseloigra ^Vepanji" vrsto, na k at era s® je od za^etka do konca prav dobro vrSila; obcinstvb je pazljivo poalufialo in pazilo na vsako be-nedo in na v-ak gtbljej. Vse je bilo dobro in prijotno, sarao konec je prieel prehttro ia preved nenadno, teear pa niao igralci krivi, anspak pisatelj. Igra je bila laka, -'a jo Jala igralcema in igralkaraa priliko pokazati svojo izurjenost, kar ao tudi storili. Prehitri konec je bil kriv, Se se ni razmeroma mnogo ploska* lo. Ko je tasca odlla, je vaakdo pricakoval^ da pride vsaj ie kaka beaeda; mesto tega je zagrinjalo povo-dalo, da ne bo nic ve6, in to je marsikateri roki odvzelo moo, da ni tako |krepko tleaknila, kakor je ircj nameravala. Potem je bila Se zabava t pritliCni vorani Marzinijevi. Hvala odboru ter sodelovalcem in aodelovalkam, ki so nam priredili tako prijeten Vefier. Naj se nas kmalu zopet spomnijo.

\Z Brd, 30. marca. — O sreSoa pomota, ki si tak tep dopis ,So«5i" pridobila! Tako sem vskliknil, ko sem v St. 13. eital pojasnilo o neviecoi pomoti, ki je nastala v mojem porodilu, ko so se besede ffpo nckem ruakem caaniku* skrdile TSled silnega mraza t dve aami: „m\ Ruskem." •— Za ouo pojasnilo iz-rekam presrLno hvalo g. dopisntku in mu zagotavljam ¦Toje spoitovanje, ker ae ie potegnil 2a bratski narod na Ruakem in je odkxil malikovalske napake med ljudatvi v Aziji, kterim ne sveti Se lud kristijan-tke omike.
Temu pojasnilu bi rad dodal nasledoji poziv: KatoliSki Slovani, delajte na to, da mnogoStevilni in mogocni ruski narod, ki svoje gospodarstvo Siri ve-dno dalje in daljo po Aziji, bi sprejel zopet katoliSko verb ter katoliSko omiko nesel med azijatake barba-re! To pa vedite, da eden in menda najvecji zadr-iek, ki brani razkolnikom povrniti se nazaj h kato-lifiki veri, jo strah pred latmskim jez.kom, ki ga ra-bimo katoJiCani pri bozji eluzbi. Ta strah so razode* Intf is * nji» #roje br*te y nukolfliitrn ntyevali
ruski cerkverii caaniki posebnb 0 tisocietnici sv. Ci-rila io Metoda, ktera sta uvedla alovenski Jezik v cerkvena sv. opravila. Vemo, da ta strah je prazen, kajti rimaka stolica ni nikoli proklicala dovoljeuja, da se sme rabiti slovenski eerkveni jezik pri sv, obredib, kakor za 6asa sv. Cirila in Metoda. Osti so
§oio«ali, da av. o6e I^eon XIIL tudi Mi, naj bi ae lovaoi te ataroduvne in neprikraCene pravice v obilnejSi raori posluzevali; alisvetni politiki se s tern neujemajo, zato ^ med Slovani Se vedno razpor, kakor je bil. Posebno se bojijo, da bi se Slovani na balkanskem poluotoku ne zdruSili v veri, zato vedno Uujakajo katolike pro-ti pravoslavuim in te protionimalipa Hrvate proti Srbom in Sibe proti llrvatom in Bol-garora. Razdvoj in razdvojevanje je politika z juinimi in vzhodnimi Slovani.
Iz QOrilkih hrlbOV, moeoca marca. (Betediea 0 uoitoljGtvu.) Povodom smrti uiitelja iz St. Petra priobiil je nSlov. Narod" dopis „Z GoriSkega", vka-terem shka na kratko, a jedrnato ;:aloBtno stanje net* teljev na OonSkem. Naj bode slavno uredniStvo „So-oe R take dobrohotno, da ga deloma ponovim:
„Maraikatoremu oitatelju bo je titsilila raieel, ozi-roma pitanje, kako to, da ljudski uditelji tako pogo-stoma umirajo ? Ta misel, oziroma pitanje, je zelo opravi^ona, kajti v poelodnjem <5aau naSi ljudski uoitelji prav pogostoma mrjo. Tako na pr. smo v po-slodnjem oasu zgubili vefi ucitoljov b Tolminskoga, z GoriSkega in a Krasa, a mnogo jib jo So iz teh okra-jev, ki boiehajo in ueihajo na dopustu — iskajoe si zdravja. — Taki pojavi so res z&lostni; mej „pen-zijoni8tiu nahajamo na GoriSkem malo, ali celo nika-kih ueiteljev, ki bi — doilu^ivSi 40 liuzbenib let — bill upokojeni; skoro vsi ljudski u<5itolji obnomorojo prej ali slej preoblozeni z bremeni in uniirajo v naj-lepii dobi svoje miadosti, — Kar juvno povemo, da bo ljudski uoitelji s Stevilom at? za Sotski poiik od-menjeuih preoblozeni, kajii po fi 0 a t ur na dan za bornih 400 gld. place poueevati je io preveo. S 400 gld. Se Bam ufiitolj ne more iivoti, a kako bo z dm* lino izhajal i> Proiujo m poviSanje ueiteyskih pla6 je goriSki dezelni zbor zavrgul in tako vzo) u<5ite)JBtvu vso nado do boljSe bddo6uosti.
Nekdaj so je pouSevalo po 4 ure na dan; dan-dabes je /o priilo na 6. Te je Qzrok, da uoitelji bi -iaio iu urihajo ter mrjd. Naj bi se vendbr na.mero-dajiiom mestu ta zadeva pretuhtala in naj bi Be uvel nov u^Sni red, ki bi ucitoljstvu bremena olajSal. „Lju-bitno svojega blizujega, kakor samega aebe"; ako te-daj tebi ni ljubo po Seat ur na dan pluoa napenjati, ker veS in znaS, da ti Skodi, pueti tudi drugira take.
Upamo, da naS klio ne bode glas upijo6ega v pui^avi fn vsaj od g. deSelnega Solskega nadzornika prifiakujemo gotove pomo6i. (Ali more proti oasu pla-vati? Op. ur.) Sptoh pa u&telji moramo pomoii iska-ti, kjer koli upamo najti je, kajti ve6 ko 400 gld. place ima vsak „vi tf«rtt pri 0. k. uradib, in treba mu ni napenjati plufi-
Tako „Slov. Narod".
Naj dodam k temu Se jedno okolnost, ki neka-ko krivico dela utiteljst.u. vsakdo, sluSivSi veS let na dezeli v jako teiavnem poloiaji, srSno Seli, da bi mu bilo kedaj oiivati kaj boljSega z ozirom na doae-danji njegov trad. A prioakovati nima. kaj posebnega. Redka je sreca, da ga pomaknejo do I. vrste, ker sedanJG Solska poatava je v tern oziru bolj skopa, kakor kat?ra koli na Sloveaskem. Pri tern pa je Se to, da ako pride v nemilost jednemu ali drugemu Soiskih naSih svetovaloev, je njegovo upanje gotovo splavalo po vodi. In kako lahko je kaj tacega mo-goSe I
Tedaj ni druzega, kakor zadovoljlti se s slabi-mi krajevnuni okoliScioami ter z borno plaiico vse svoje zivljenje. ReSitve ni od nobene strani! Sloven-ski ucitelj na GoriSkem nima prifiakovati kaj boljSega, co tudi si to zasluzi. Nekaka nagrada za zasluzne. uditelje na dezeli bi imele biti po mojili in mnozib. druzib misli,— sluibe na 0. kr. vadnici, v Gorioi. Tarn so uoitelji dobro placani. Uzivajo poleg tega vse prijetnosti meata, katerim se na deteli mora vsakdo odpovedati *— posebno v hribih.
KolikSen ]e razloSek glede ziveza med gorako vaajo in mestom; kolikSen je glede njegovo cene, kolikSen glede* odgoje Bvojih otrok in kolik gledia zdravniSke pomociP! Ako potrebujem zdiavnika, ne zadostuje mi piaca celega meseoa za jedno vizito 1
F'ko pa se oddajejo mesta u&teljev na c. kr. vadnici ali.deSfci Soli, kakor jo u*e imenujejo ? — Tudi jaz kondujem z g. dopisnikora „SloV. Naroda", upajofi, da ta klic ne oatane glas upijbcega v puSoavi
__________                "~ ^'
IZ Tolmina, dne 21. marca. ~ Brezeronp je pomakati nage uciteljsko oaebje vtako mrzlo flSb(;!;• Ako pa je tvoja kopel, draga j,SooV taL koristna, jgiQublH M»m we lolmiace, naj a* wenoj #topijo f
feTrif teb^ilobe°:gl1 "T^. ^ le*iUZr°k aU kdo
b„^v?rPiB,iik *ll\ ^--ftae"  «e ho«e nekako budovati nad voditeljem. Sole, deS da se preveo po-
Snn  n? T^ ^^   ^ ** 80 fc° P«V rift  CU-
dno ne zdi; Cuditi se moram lo temu, 5a se yodi-to)j ne imenuje goapodarja; kajti od kar bo je njema n?.ll1Zr1iIa' le.razen okrajnega Solskega nadzornika n hce vec ne briga za njeno Stanje. So bi doma-cini bolje pazili na Solo; bi tudi boljeX *..«!• I°kraJne?u ?olskemu nadzomiku bo izroftene tudi druge Sole, in zato ae ne mere niemu vse v
»±fip,80Tf-  Se v*» d« 8e J« morebitt nekoliko Pj8j;.MU08?1. .Pa saj to je tudi lahko, *aj uftitelji
Sm Tffl.prip^vlti' ke» TOd0 «• *» dni kedaj pride k SolBkim aejam.   Up»Samo pa, 6ma jo tS
Ski*°J^ v^"i^^pp•3d8edoik««^«2
mkUUtljet. 0bWkRDje " m°rtt,a m *°,ft
Za to hi *  N°',° ?? mi^° n0 ¦* toMk0 «°^ri««
a»_ik -J   y>°&k: BktUldR fie ui«80vim ne bo Skoda godila; saj otroci se radi prito*ijo:«e je kaj.   Tudi
kr^^tolSr^, ona   moc pojftBniti in do"
. x 1 T? ?ft ?mS,lm' ali ni8mo »»1 krivi, da nekdo v Solo hodi, kakor bi poti iakal P So ve da: takega jo bib treba v Solo poljati in tarn odlooitt ma pro-¦tor, da voft poti ne zgreSi, ne pa dati v Soli stano-vanjo drugim oaobam, zarad ktorilt je pretila Soli no-mila usoda, ako bi te ne bili izbudili priprosti yudje. Delajmo skrbno in iz ljubezni, pa no metajmo slabim polen pod nogej zvltih pa ne podpiraimo y zvijaeak. - Taki dopisi nas ne bodo oastilfi W HftSe Bluiabnlke ftrhijo. Ker Ie pri dobrem ih aktbnom? go* apodarji bodo dobri alu^abniki. Med seboj Mtirajmo, karni pravo, ill akd wSo3e* pri izyiru no uitavimo, poplavi tudi naj. (^ikaj pa yedno pISete in sahte-vate, naj bo yam tiska P in vbo zarad vaSih .aluSab-nikovP" Cudni ^ojmi 0 uoiteljstvu! Op. ur.) Ddbri sluSabniki bo to bodo ball in mi boderao zmirom zaostajati, kar nam ze zdaj .Softa" bSita, rekoft, da pridoi, pa ne Ijubezoivi si od nas pomagajo. Zalibog da pri nit gro vsfi nikovo pot. Z eidanjem Solskega poslopja bmo upali tudi kaj ve<S doso6i, ali tako so bojim, da zgubimo Se to, kar imamo.
_____________             Tolminee.
IZ KOZanO,   28. marca 1886.
In zdaj Se ti! — Slovoneo nima arc&e. -   Ear d& mu, hitro spet mu veame Cas, Za tabo zr6 nam zdaj 06I roseSe, Ki ei tako prerano fiel od nas!
Boris Miran.
Tako toSi pesnik. nag o priliki prerane smrti Jos. Jurcioa, prvega pripovedovalca elovenskega. In zares, Slovenes nima sre^e, kajti sopet mu je tugo-yati po vrlem Binu BlovenSkem.
V dan praznika Marijinega ozuanjonja, 25, t. m. o 5. uri zvefter, naznanjal nam je milim glasom naSe ob^ine srednji zvon pretuStio vest, da je tzroftil goBjp. Josip Simftift, koncipist pri c. kn finanftnem vodBtvu v Ljubljani, pfeblago duSo svojo Stvarniku svojemu, nebeSkemu 05etu, — Krepkoga mlademca, uzornega narodnjaka, najboljSega sina in najodkritej-Sega prijatelja, ni veft. — 05e nebeSki poklioal ga je k sebi y nebeSki svoj raj, kjer se raduje z izvoljeni* mi nad nebeSko krasoto in gleda bozje soloho jasno lice, obraz ljubezni in resnice*
PoStenih in imovitih atariiev sin, narodil se je prerano umrli Josip v Martinjaku, frakciji kozanske obftine, dne I. oktobra 1854; bil je torej, ko mu je neizproeljiva smrt prestrigla ^ivljenja nit, y najlepSi dobi cloveSkega iivljenja -— v 32. lettt starosfci svoje. — Po dokoncanih Studijah na vs'eUcil^Si v BecSi bil je ranjki nameSfien kot c. kr. uradnik v Kopru, od ko* der je bil uze po kratkem sluSbqvanji presdjen k o» t:r. finanonemu rodstyu y Ljubljano, kjer je v popolno zadovoljnost predstojnikov svojih sluiboval, dokler ga bolezen, katere izaftetek je bilo mocno prehlajenjo, n! primorala prositi sia^aani odpust, in iakati bolezni svoji Ieka. — Iskal ga je v kopaljih, iskal pri naj-BpretnejSih zdrayaikih —- a zastonj. — Pred Sestimi meaeoi oriSel je y svoj rojstni kraj, upajoft, da ga tu Bki-bno oko stariSev svojih obvaruje prezgodnje amrti, -- a tudi ta je bil — Sal — le prazen tip.
Ranjki je zdriizeval v sebi hajlepSe lastnoati. Bil je dobrega, softutnoga area, prijaznega vedenja. Ljubil je vsakega, kakor je i vsak njega ljubil in Iju-biti moral. — Ni imel neprijatelja. Razlo6eval niljudi po stanu, 6islal je vsakega, ki je bil «Sislanja vreden, naj si je ze bil doatojanatveoik ali ne, ucenjak ali proetak, da je le bil poStenjak. Pondsa on ni poz-nalj prijazno — prijateljsko je z ysakim obfteval. Rod ivoj ljubil je is yae dufie svoje. — Ysalf »r0o-bitek n* nModiiem yolji ktM jo r plmmbm w«
njegovem radoaten odmev, naaprotno ga je vsak ko-rak vnazaja vtonil ˇ veriko ialost Se male dni pred smrfejo povpraSeval je obiskajoc'o ga nrijatelje, je li kaj Teaelega zabelezitt t narodnemjoriru. Za iivlje-nja avojega je vedno priporoceval owaovaoje bralnih druStev po dezeli in gojenje narodnega petja, katero je posebao ljubil, dobro vedoS, da omika privede Ijuostva do samoatalnosti in sna&ajnosti.
Zato pa tudi ne plakajo ob rakvi ranjcega le itarifii, bratje in aorodaiki njegovi, ampak vai oni, ki so ga v zivljenji poanali. Za ajim plaka narod slo-venski, ki je sgubil v njem jednega najboljSih sinov srojih. In to bodi ojegovim ostatim na prebritki xgubi v malo tolaibo.
Pogreba se je udeleiHo na 400 oaeb, ki so do-ile ia vaeh briakih vwhj skatat poaledojo east pre-raoo urarlenro mladeniea. Ko to kotanski pevei, pred-no ae je knta vadignila, aapeli tuinodoneeo ,Lo6i« tev*, salile to ae navsogini oil raanjeue ialosti. Isto tako to bile roane oil mooiici, ko ao povci na po-kopaliWi aapeli .Jamica tiha\
Lahka Ti aemlja, dragiJaaip! Sladko poeivaj ˇ temlji alovenaki, ˇ lemlji domaei, katere aveat in udan am si vedno bil, dokler Te trombe glaa ne xdrami; Tvoj duh pa naj ae raduje nad aveidami pri (Metu svojem. Oatenei nam vae dni livljooja naiega v blagem apominn.___________               Lorak.
Iz JtQ6ri(, 1. marca. — Slava naserou Ijud-stvu in tistira osebam ˇ nasih hribih, ki so skrbele sa popravo nasih petij in ceat. Dolgo je tekel ias, ko bi se bilo dalo kaj popraviti; zdaj vidimo vender ie v vefi krajih velik napredek v enem alt v drugem oiirn. Tudi pri na* ˇ JagerScah smo ie nekoliko ato-rili v tej atvari; nared )i smo kolovoz iz Jame prek Bebra na Bnrje in zdaj ga dclaino proti 2elinu.
Dragi bralec, pri naa v Jagerscah je huda bolezen pri nekaterih ljudch, ki se imenuje trmoglavost. Laosko leto smo prieeli delati cesto proti skladovoi cesti proti Idriji in letos bi se moralo zopet zaceti delati ie z vecjiin veseljem kakor laosko leto, ker delo je ze seglo Lez pol tega truda. Kakor se slisi, ako bi ne bilo pri naa bolj zdravih ljudij na umu nego so tisti trmoglavci, bi se ceata zavlekla v delu vte ease, fie tudi so ljudje uneti za cesto Se bolj ko lausko leto in fie tudi je res, da, ko se kaka stvar zaCiie delati, prej ko je koncana, bolje je. Zdaj vidite Jegodi&arji, da je samo bolezen pri takih ljudeh.
To se je Tidelo pri mrovSi. Po donate receoo na Celesniku te je obljabilo all ponndiio goapodu, da ie vrt pri farovii obgradi na spomlad lanskega leta; pa ponudba je kmalu izginila. Kader je bilo cas po-prijeti se dela, bilo je dosti uzrokov proti petreboi atvari. Beklo se je celo, da ljudje nimajo, za kar bi si en prigriiljej slanine kupili. Pa vse to ni ni6 po-magalo, da bi ljude od dela odvrailo, ker je bilo z«-lo potrebno, in vrt pri farov^i se je v dobrem delu lepo ogradil. Tu vidimo zopet bolezen takih ljudij, ker enkrat ponudi, v drugo pa vzame.
Tezko je obeini odloSili kak krajcar za popravo potij a!i kolovozov, pa vender se kaj dofci z lepo be-sedo pri zopanstvn v Sebreljab. Predlansko leto smo dobili 10 gld., ki ao se obrnlii za cesto na Burjah. Laosko leto smo dobili t4 gld., so se obrnili za cesto iz Jame v Rohate. Letos smo zopet dobili 14 gld. in ti le se niso Se mkamor obrnili ali odlo&Ii, saj skoro vemo, da tudi teli se bodo moralt le obrniti za cesto nad BebSpm, (5e tudi se mora sliSati, da ta deoar ne bo za cesto, ampak za druge potrebe, ker obcioa ni dol^ua, droge potreb§€ine placevati s tistim denarom nego le one, za katere je odlo&n. Zopet vidimo naSo staro bolezeo, JagsrScani.
Vender enkrat bo za nas zdravilo. Kakor se sli§i, po svetem Jurji pride kmala zdravnik v naSo ObCmo zdravit stareSine, JagodiScarji pojdimo, da si kupimo ali pridobimo zdravilo za nagi bolezeo, ker je stara tri leta, da ae nam pepolnoma ne vkorenini. Z Bogonii                _
Politidni razgled.
V dr^avnem zbora se vr§i ie od 24. pr. i m. podrobna razprava o budgeta, ki pa napre-doje prav p««asi, dasi je razeii praznikov in ne-delj vsak dan seja. Do zdaj se je resil samo proraeun ministerstev notranjih zadev, dezelne obrambe in ministerstva za nauk in bogo5astje. Pri razpravi o prvem so se dohovi jako razba-nh in priSlo je do prizorov, ki zaiijo dostoj-nost tacega zbora. Minister Taaffe je vefikrat posegel v debate in srecno odbijal napade levi-garske. Pri razpravi o butfgetn za nauk in bo-gofiastje so najvefcjo pozornost vzbnjali govori mimstra Gautscha, ki so bili jako odtocni, ostri in samosvestni. V seji vtorek 30. pr. m je tudi odkrival svoje raisli 0 sedanjih srednjih Solah mo premembah, katere snuje giede gim-jwy.   Bekelje,  di m v fWodoje o^anejo
klasicai jeziki podlaga vseh Iinmanitetuih studij, da ostane tndi matnra (izkninja o zreiosti) in da od tega, kar se zdaj pri tej izknSoji zahteva od dijakov, ne more nicesa popastiti, da je ce!6 proti olajsavam, ki so se dovolile zadnja leta. Nadalje, da misli v nizjih razredih nekoliko po-pustiti in zlajSati nanke deckom v neznisih le-tih, zato pa sedanjemn osmemn razredu dodati §e jeden, tako da bi potem gimnazija imela 9 raz-redov, a da se v srednje sole ne bode mogel vzprijeti noboden de^ck, predno ni dovrSi! de-setega leta. (Doslej so na gimnaziji vzprijemali de6ke po dovrsen^m devetem leto). A k seda-njim predmetoui imel bi se prevzeti se kak 2i~ vo6 jezik, po ministrovem mnenji najbolje drugi de2elni jezik. Naposled obefia izdatno podporo ubogim, pa talentiranim in marljivim dijakom. Najbolj nas je pa v vseh njegovih govorih ove-selil sledeci stavek: V avstrijski Soli mora vsak narod najti razvoj svoji posebnosti in s tern tndi (nk v svoje m j e z i k o. To so besede vredne avstrij-skega ministra. Slovenci drozega tndi ne zahte-vamo in nadejamo se, da ne ostane zopet samo pri lepih besedah. Teh smo Culi ie veLkrat, das bi bil, da beseda postane tndi meso. Konedno §e omenjamo, da je minister G a u t s c h nenavad-no spretcn in eleganten govornik
Na slovanskem jngu se preteklega tedna ni nid spremenilo. Bolgarski knez brani se prej ko slej pntrditi bolgarsko-tur§kemu do-govoru, kakor ga je prikrojila Kusija. Govori se celo, da dela priprave, kako bi se progiasil kraljem zjedinjene Bolgarije. Z druge strani se pa poroca, da Kusija v Odesi zbira vojsko, ka-tero misli vrefii v Bolgarijo in zasesti to de-Mq, V zvezo s tern spravlja se tudi carjevo nameravano potovanje v Livadijo v prvi pomladi. V BoJgariji sami je neki narod vedno nezado-yoljnejii se svojim knezom, ki Me pomo^i samo pri protivnikih Iiusije in slovanstva.
V Srbiji je konCana ministerska kriza. Kralj je naposled, de tudi s tezkim srcem, vzprijel GaraSaninovo ostavko in dal Kistidtt nalog, da sestavi novo ministerstvo. To naznaiya velik prevrat v srbski politiki. Ristifi je velik prija-telj Rusov, a protivnik Avstrijcev.
GrSka je bojevita bolj nego kedaj. Danes, se snide dezelni zbor, od katerega bode vlada zahtevala novih vojakov in denarjev. Pogum jej daje, kakor smo le zadnjid porocali, posebno ne-jedinost velevlastij. Italijanske in ruske ladije so odplule iz sudskega zaliva in te dve dtzavi «e bodete ustavljale GrSke, ako bi zadela proti Turdiji vojno na morji.
Bolje nego na jug obrnena je zdaj pozornost vseh drzavnikov na malo Belgijo, kjer so se nemiri delavcev izprevrgli v pravi upor. De-lavci plenijo in pofc'gajo, da je groza. Gradovi in tovarne gor6, podivjani delavci se v tolpah klatijo od tovarne do tovarne, od mesta do me-sta in silyo delavee, ki bi hteli Se delati, da morajo popnstiti delo. Vlada je poslala vojake na upornike in priSlo je na mnogih krajih do krvavib prask. Mrtvih in ranjenih je na obeh straneh. V samem mestu Roux je 22 mrtvih in ranjenih. tudi y Basei-u na Svicarskem so delavci nstavili delo in na Nemskem se ie bojS, da iz Belgije udarijo valovi socijalisticnega gi-banja tudi crez nemSko mejo. Zatorej se je zad-nje dni ze govorilo, da nemSka vojska zasedc Belgijo in udusi nevarni upor. No zadnja poro-cila so ngodnejSa in npanje je, da se nemiri kmaln polezejo j vsaj za nekaj fiasa.
Domade in razne vesti
^JSS^iJSS^ Olwmbordove bo jutre P^upoludae. Ob1% zajutra preneaejo truploy prvo-atoloo cerkev, kjer opravi nadSkof goriSki cerkveae obrede ae alovesno cVno maSot proti 10. dopolndae odpravi se sprevod proti Koatanjevici, kjer ae slavnosfc konca okolo poludneva. Krata grofinje Chambordove oo zayzimala seati Se prazni proator, ki je v druzin-aki rakv! pod franaigkanako cerkvijo na Koatanievich drug,b ne poatavijo Wc tje. ~ Pogreb se je aakaanil, ker jo daije 6m* ^ebmS, da to j^mtf
aki voz in drage reft, katere so imeli ubi pri pogreba ranjkega grofa Cbaraborda, in katere so zdaj po-slali popravljene in olepiane iz Frohsdorfa.
pri pogreba grofinje Chambordove bo urejen tako le: vojaki, kriz, ubolaica, usmiljene aeatre, sirotni^nica Oontavalle, zavetisSe sv. Jozefa, zapnideni de6ki, glohonemi, bratoviciiie volike eerkve, TOJaSka godba, katolifika druStva mozka in 2enaka, mestna godba, uditolji in ufiiteljice ljudskih Sol in otroSkih vrtov, podporaa druStva, oddelek gasilcev, oamiljeni bratje, oo. fraa6i§kani, do. kapucini, oo. jezaiti, dabovstvo, bogoalovskt profesorji, prvostolni kapitel, nadakof, rartvaSki voz a krsto, nad«~ vojvoda Franc Ferdinand kot zaatopnik presvitlega eeaarja, udje kneikih druzin, ki ao v sorodu z grofinjo Chambordovo, o. k. nameatnik, hiSai grofinje (Chambordove in spremstva tujih knozov, francoska visoka goapoda, akrivoi avetovabi in kamorniki, vojaSke obla-sti, dezelni odbor, goriSki iupan in gtareSinatvo, kup-6ijaka zbomica, okrajno glavaratvo, okroina aodoija, driavoo pravdniStvo, mestna aodnija, odvetniika ka-mora, 6nancni uradi, vodstva in profesorji arednjih iol, poltni in telegram! uraduiki, gozdnarako vodetvo, zastapniki voteranskega druStva, meSeaQi, vojaki.
Tmplo grofinje Chambordove lezi uLe ve6 dni na mrtvaSkom odru, T aoboto popoludoe so ranj-ko balzamirali (napolniii) dr. Maurovich, dr. Pit* tamitz, dr. B Grekiid in lekar Cristofoletti. Truplo je priproato oble^eno, kakor je ranjka zelela; od srede naprej je v krati, ki pa ni zaprta, Taak dan hodijo ljudje ranjko gledat od 2 do 6. popoludne; isajntra od 8 do 11V, berejo se made na domedem altarji. Visoka goapoda in liiSni, kakor tudi goriike gcape se obilno udelegujejo maS tor molijo za ranjko. Soba, v kateri je odor, in druge aobe ao Srno pre-prezene in prej priproato ko bogato ozaljSano, —- V e-lika cerkev Je vsa Srno prepreiena; na sredi vzdigujo ae viaok mrtvaski oder a kra'jevako krono. Kdor more, naj si za Laaa to ogleda, kajti v cerkev pustijo le one, ki se udelezyo sprevoda ali ki dobijo vatopni Hat pri magistratu.
O testamentu ranjko grofinje Chambordove ni znano Se nic gotovega. Po ranjkem avojem ino^i imela je uzltek od vaega njegovega preuio2enja, katerega pripadejo trije detrti deli vojvodi Parmakemu, en cotrti del pa grofu Bardi. Podedovala je bita vo-liko prem*»2e»ja po nadvojvodi Makaimilijanu, ki je obrnila vse v blage ustanove in podpore. Kar je imela avojega nremoSenja, zapuatila je naj brie vo6ji del don Carlosa in don Alfonsu, ki sta sina, njeno aeatre, ki zdaj im v Gradci. 0 njenem promozoDJi razoalale ao ae previsoke govorice. Dobrodelnost ranjke grofinje je aplob znana in kakerioa je bila v zlvJjeoji, oatata jo najbrie tudi pri emrti. Bog jej zato obilco povrni*
Qostov ima Goriea radi jutraSnjega pogreba grofioje Chambordove veliko. Nadvojvoda Fraud Ferdinand, ki bo zastopal Njegovo Velidanatvd presvitlega eeaarja, uatavil ae je v Hotel-n della Ville^ Bavarskega kralja bo zastopal princ A r n u 1 f, ki je fee dni obiakal Ogloj, Graded, Divaco in druge kraje v okolici. Don Carlos Spanski bil je prvi, ki j« priSel v Gortco ia ae je ustavil pri flTreb kronah" * za nekaj dnij je bil odSel v Gradec obiakat ayojo mater, ki 2ivi fara v aamoatanu. Za njim priiel je veliki vojvoda ToSkanaki, avatrijaki nadvojvoda ki je pri ffTreh kronah", in vojvoda Robert iz Par me. V Hotol-u de la Post" ao: baron d' Aobi-gny, knez Facigny Lucinyo, grof C61ere, vojvoda della Grazia, grof Verte Jioma, viaoonte de St. Victor, mejni grof de Foreata. — Gosti So vedno prihajajo in vae ka2e, da bo pogreb jako aijajen Grof Bardi je v Amenki, Don Alfonso jpanaki pa v Azlji, tako da m moreta priti.
P. n. gospod narocnike opozarjamo, da a danaSnjo Stevilko ae je zadelo drugo cetrfeletje feeko* cegA letnika, ter jih uljudno vabimo, naj nam blago* vole^ fpoalati z nadaljno naroinino tudi zaatano. One gospode pa, ki nam doliujejo Se celo za lauskc leto (ako ne tudi vefi), nujno proaimo, naj poravnajo avoje radune, da bomo mogli zadoatiti svojim dollno-atim Listnica upravniStva zadela je priaaSati oporabe gled6 narodmne, katero naj gg. naroemki blagovoljno pregledajo.                                                 *     J
Franc grof Coronini imel je v driavnem zboru dunajakem govor, v katerem je opiaoval pre-zaloatno atanje furlanakih kolonov, ter je atavil reao-lucijo, po kateri naj bi ae vlada pozvala, da bi mi-alda na aredatva, a katerimi bi ne delate proti pela-gn. BCorriere" je objavil doti6ni Coroninijev eovor in, kakor se zdi, ga tudi odobroje. Tudi mi ga odo-orajemo in ae z vzviSenim goapodom popolnoma uje-mamo; ali tega ne razumemo, kako more .Com.8 Slovencem ocitati nboStvo, po drugi strani pa hvaliti Coroninija, ki razkriva tako uboStvo v Furlaniji. za katero smatrajo driavno poraoS kot potrebno. Name-sto da .Corr." Slovence zmirja z reveS, naj iS^e po-mo5i svojim bratom v Furlaniji, in prialuzi ai lepSo nvalo nego do zdaj.                                           r
QoriSka citalnica priredi T aoboto 10. ajiri-la beaedp j gbkrsw apo/fidoan, Phatoje&s