■ t i 1**» m mP Pri kopališču v Radovljici upravlja letos krajevna skupnost in sodeč po prvih podatkih o prometu in zasedenosti, kar uspešno. —Foto: F. Perdan Let0 XXVI. Številka 61 &n£ViteAii: obč- konference SZDL l? Trži a' Kra«j. Radovljica, Sk. Loka ^pani pi ~~ Iz S() kranjsko obvoznico, ki je bila nekaj časa H f0/1' ,)n>nu't spet zaprli. Delavci Cestnega podjetja iz Kranja so /)l('y,s^i'Pr <>!'./, lz Kotov it venih del. Na spodnji cestni ustroj, ki gaje pripravil o/)']S', ^itodrni ■ ln na 'centimetrov bitodrobirja so vgradili še eno podobno hh,u'gct osT'/"' 4 centimetre veznega asfaltnega sloja in 3,5 centimetra •(,/',"/ cstno podjetje je uredilo tudi pločnike v skupni površini n(, [ (}2nic(, ' ' mefrov ter cestišče označilo s predpisanimi oznakami. S tem %%()s<)f)ljena za promet. Vrednost del, ki jih omenjamo, zna-»«<*t >(l cl(,,ls(f"■,^'l'^ Močnika sta skupščirta občine Kranj in republiška a ,(„H" j('n t)r[* del kranjske obvozne ceste. Druga faza bo urejevanje h/a,>,, (>. )stoječo glavno cesto pri savskem mostu, tretja faza pa ga ' ■Vk) — Foto: F. Perdan POHIŠTVO JE TRAJNEJŠA DOBRINA ZATO SE NE PRENAGLITE Z NAKUPOM OGLEJTE SI TUDI NAŠE PRODAJALNE; NAŠA VELIKA IZBIRA IN DOBER NASVET VAM BOSTA POMAGALA K PRAVILNEJŠI ODLOČITVI V SLOVENIJI: KRANJ, LJUBLJANA. CELJE, KOPER, MARIBOR, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA Obiščite nas tudi na Gorenjskem sejmu v Kranju VARTEKS specializirana prodajalna konfekcije, Kranj Prešernova 15, Vam nudi v času mednarodnega Gorenjskega sejma veliko izbiro moške, ženske in otroške modne konfekcije, perila in trikotaže. Priporočamo se za cenjeni obisk, solidno boste postreženi, konkurenčne cene! pohištvo pkna vrata gradbeni material prepr* NAGRADA KUPCEM! V PAVILJONU O O O) < N c> KOVIN OTE H NA IMPORT w blagovnica Fužina/ Jesenice na sejmu v Kranju hladilniki Gorenje in ostali gospodinjski stroji murka NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 10. — 20. avgusta odprto od 9. — 19. ure I K^n < ,ZŽREBANIM KUPCEM (mi) mm21 PRI NAKUPU blaga BjfflB to i [1 I CQ v VREDN0STI 3000 ND O SEJEMSKI POPUSTI murK* oprema za centralno kurjavo gospodinjski str°J Dobrodelna akcija v Tržiču Občinska organizacija Rdečega križa Tržič je organizirala v ponedeljek, 6. avgusta, akcijo za zbiranje starega papirja, ki ga je odkupilo podjetje Unija papir servis iz Ljubljane. Izkupiček je namenjen društvu SRS za boj proti raku. Odziv Tržičanov na poziv Rdečega križa je bil dober, saj se je ob 20. uri zvečer nabralo na devetih zbirnih središčih za tri kamione ali okrog 7500 kilogramov starega papirja. Pri dobrodelni akciji so sodelovale tudi krajevne organizacije Rdečega križa in gasilska društva iz tržiške občine, ki so s svojimi vozili dostavljala papir brezplačno na zbirna središča. Omeniti moramo, da je bila ponedeljkova zbiralna akcija že druga tovrstna akcija v Tržiču in je prav tako kot prva izredno dobro uspela. .jk Henryk Jablonski na Bledu Predsednik državnega sveta LR Poljske in član polifcbiroja PZDP Henryk Jablonski je že nekaj dni na oddihu v vili Bled. V ponedeljek je z ženo obiskal vse tri muzeje radovljiške kulturne skupnosti. Najprej si je z zanimanjem ogledal muzej talcev v Begunjah, nato pravkar prenovljeni čebelarski muzej v radovljiški graščini, nazadnje pa še kovaški muzej v Kropi. JR Atentat na atenskem letališču, vse hujši boji v Kambodži in pospešene priprave na konferenco neuvrščenih v Alžiru bodo osrednje teme današnjega pregleda. Nasilje v Atenah ATENE: V čakalnici mednarodnega letališča v Atenah se je zgodilo zopet eno tistih nesmiselnih dejanj nasilja, ki ne pomagajo nobenemu, ki pa Škodujejo vsem: dva Arabca (za katera se v tem trenutku še vedno ne ve, koga pravzaprav zastopata, oziroma, kateri organizaciji pripadata) sta v nekaj trenutkih ubila tri, ranila pa okoli 50 ljudi. Kasneje se je zvedelo, da sta hotela napasti letalo, ki je bilo na poti v Tel Aviv, v resnici pa sta napadla letalo za New York. Ta pomota je lahko tudi ilustracija brezupnega dejanja samega. Atenska policija je atentatorja sicer takoj prijela in ju tudi že obtožila množičnega umora s premislekom, toda mnoge pomembne podrobnosti o ozadju tega napada še vedno niso znane. Palestinska osvobodilna organizacija je zanikala, da bi bila Arabca njena člana, prav tako pa ni potrjena novica, da pripadata zloglasnemu »Črnemu septembru«. Iz Bejruta je prišla domneva, da so v to vmešani Izraelci, ki naj bi najeli Arabca, da bi v imenu Palestincev vrgla bombi in tako oblatila ime organizacije, ki se bori za dosego pravic palestinskega ljudstva. Medtem ko te podrobnosti še vedno niso znane, pa je mogoče reči vsaj to, da so dejanja take vrste ne samo nesmiselna in nepotrebna, marveč v vsakem primeru vredna najhujše obsodbe. Boj za pravice nekega ljudstva je mogoče in treba bojevati drugače, ne pa s teroijem, katerega žrtve so nedolžni potniki. KAMBODŽA: boji okoli Phnom Penha, kamboške prestolnice, so vsak dan hujši. Princ Norodom Sihanuk, ki se mudi v Severni Koreji na počitnicah, je izjavil, da bodo njegove sile mesto zavzele, ni pa povedal kdaj. Medtem pa se vse bolj približuje 15. avgust, datum, po katerem ameriško letalstvo zaradi sklepa kongresa ne bo smelo več bombardirati nasprotnika. Menijo, da se bo sicer ameriška pomoč Lon Nolovemu režimu nadaljeva-tudi po tem datumu, vendar pa je hkrati mogoče domnevati, da bo odsotnost letalske podpore močno prizadejala režimsko armado, ki ima že sedaj, ob ameriški letalski podpori," več kot dovolj težav. Težko je reči, kako se bodo razpletle stvari v Kambodži, verjetno pa je, da na polju ne bo mogoče izsilit' j končne odločitve. Ta je , skrita v političnih pogajanj'1:^ toda kje, kdaj in kako, so v ^ trenutku še vedno prevelik® jfi znanke, da bi bilo mogoče ** odgovoriti. J PRIPRAVE NA ALŽIR: j vsak dan prihajajo novi® a uglednih imenih, ki se JJ^f udeležila konference neuv*^ nih na vrhu v začetku priho ga tedna. Zanimanje za dogodek v svetu neuvrščen^ vse večje (o čemer prič* podatek, da se je samo iz J? slavije prijavilo 350 novinar — daleč več kot jih lahko ska prestolnica sprejme), ve na njega pa prehajajo svoje zaključno obdobje. ..tjf Znano je že, da bo delegacijo vodila Indira G**'j>Kr«i« v Škofji Loki ot ~?n° ponosni. To so namreč prve Hesf -"asli v tisoč let starem DniSkuPaj z vrtfcem so bile od- ot„maja ,etos- Čez ke glavice so zvedavo kukale ski belih Posteljic. Opoldan- So Počitek je bil pri kraju in malčki Prstih pr.ebuja,i- ko sem tiho, po teri prišIa v njihovo sobo. Neka-nisem°Kme ^ačucleno opazovali, ker bila nič podobna njihovi drugi skrh/01 ~T medicinski sestri, ki tu sebe/ Zanje> drugi so čebljali sami s Poki"' ,ma^ek v kotu pa me je n *al mama, ker drugega pač še ^aa reči. Starema^° sem bila presenečena. p0v a stavba v Klobovsovi ulici je p0tj ?mx spremenila svojo notranjo Šival • * Časih je imela tu svoje .jnnice Konfekcija »Kroj«. S pre- ^obr'i0 V nove obrate je Temeljna odj,. a?evalna skupnost prostore tacii' - za otroški vrtec. Pri adap-§tjnJ1 i® pomagala Občinska skup-tje škofja Loka, gradbeno podje-Pod ehnik iz Škofje Loke in obrtno kov V D°m-Oprema iz Zelezni-proj y®ekakor pa ne smemo pozabiti %n ta ing" arh> MaJde Prion. dale Zarnisli o notranji opremi so v2du,starim sobam prijetno lice in usJe novega življenja. Predvsem pa je bila izvedba njenega načrta možna z minimalnimi sredstvi. In še nekaj. Pri čiščenju in urejanju prostorov so pomagali tudi starši otrok, ki obiskujejo vrtec. Akcija, ki je vredna pohvale. Pedagoški vodja tov.. Zinka Bene-dik mi zavzeto pripoveduje o delu in življenju v vrtcu in jaslih. V vrtcu je trenutno v varstvu 127 otrok, starih od dveh do sedem let. Zanje skrbijo štiri vzgojiteljice in dve varuhinji. V jeseni pa nameravajo organizirati delo še v eni starejši skupini, za kar pa bo potrebno zagotoviti sredstva še za eno »tovari-šico«. V jaslih je prostora za 24 malčkov, starih^ od šest mesecev do dveh let. To so predvsem otroci mladih zakoncev, mi je povedala medicinska sestra. »Mlade mamice in očke smo tako rešili velike skrbi, kje najti dopoldansko varstvo za svoje nadobudneže.« Tov. Benedikova mi je pokazala prostore. Otroci so me veselo v zboru pozdravljali. Lično opremljene sobe, čista, bela kuhinja, kjer pripravljajo malico za otroke, na hodniku in stopnišču visijo risbe malih slikarjev in izdelki iz slame, čeveljčki v garderobi pa stojijo v vrsti kot vojaki. Veseli otroški glasovi, brezskrbna igra in smeh — imela sem občutek prijetne domačnosti, ki me je spremljal vse do vhodnih vrat. M. V. STANOVANJSKO PODJETJE RADOVLJICA soglasjem vlagatelja razpisuje javni natečaj z zbiranjem pismenih ponudb za prodajo naslednjih stanovanjskih hiš: / 1. Kamna gorica št. 53 a pri Kropi, manjša enodružinska stanovanjska hiša, ki stoji na pare. štev. 143 k. o. Kamna gorica sKupaj z gospodarskim poslopjem, izklicna cena 50.767 din; 2. Kamna gorica št. 4 prf Kropi, večja enonadstropna drumska hiša,-ki stoji na pare. štev. 73 k. o. Kamna gorica skupaj z gospodarskim poslopjem, izklicna cena 122.317 din. uoe hiši sta zasedeni in imajo imetniki stanovanjske pravice predkupne pravice. V izklicni ceni je vračunana cena hiše, ZenH)išČa, ki ga pokriva stavba ter funkcionalnega dela zemljišča. Pogoji prodaje: a) Kupeč mora predložiti takoj po sklenitvi in podpisu Kupne pogodbe 30 % kupnine. Razlika se plača v 15 letih v enakih Polletnih obrokih. I r i- Kupec nosi vse stroške v zvezi s kupno pogodbo in sicer gahzacijo podpisa, stroške zemljiškoknjižnega vpisa, stroške Plsa, prometni davek in podobno. f> i Kupec kupljene hiše ne sme odtujiti dokler kupnina ni v j^oti plačana. bl--io v znesku 2 .% od izklicne cene interesenti plačajo na i a|aJni Stanovanjskega podjetja Radovljica. Kavcija zapade, če eresent odstopi od nakupa, ko je na natečaju uspel. Kavcijo je pj acatl najkasneje 24 ur pred potekom roka za vložitev ponudb. p0.. er?e ponudbe je treba poslati na naslov: Stanovanjsko kat • .Radov,jica' Cankarjeva ulica 27, v zaprti ovojnici, na Zjnnaj bo oznaka »natečaj za prodajo stanovanjskih hiš«. Pod1! /a oddaJ° Pismenih ponudb je 20. avgust 1973. ipt; r-?ne informacije se dobijo na upravi Stanovanjskega podaja Radovljica. S Odbor za delovna razmerja pri Zavarovalnici Sava — PE Kranj °hjavlja nasledn ja prosta delovna mesta: snemalec lažjih elementarnih rizikov • kontrolor inkasa v službi življenjskih zavarovanj • ekonom — arhivar ^el^o &sPlošnih pogojev veljajo za posamezna delovna ta se naslednji posebni pogoji: ieta M zahte.va se vi*Ja šolska izobrazba ekonomske smeri in tri . .delovnih izkušenj ali srednja ekonomska šola in 6 let delov-,n Skušenj; Zfhteva se popolna srednja šola in dve. leti delovnih nJ an poklicna šola in 4 leta delovnih izkušenj; Zaž^i^'' Za'lleva se poklicna šola in eno leto delovnih izkušenj, hisJšn® Praksa s področja materialnega knjigovodstva in ' n,skih opravil. pr „ izkušnle:k°Pre^,jene 1 dokazi,i o šolski izobrazbi in delovnih SaVa , sprejema Odbor za delovna razmerja pri Zavarovalnici •sta 197 } Kranj. Kranj, Oldhamska c. 2 do vključno £0. avjju- p J. °senj brez prilog odbor ne bo obravnaval. Tovorni program Zastava na Gorenjskem sejmu v Kranju Tip 1300 TF furgon 1300 TK kombi 620 B 620 PK pod. kabina 620 Cestar 1300 TR kamionet 750 TF furgon 750 TK kombi OM-40 — 4 t OM-35 — 3,5 t Z-635 Z-640 Popust (za privatni sektor) 6.642,40 7.807,50 8.111,80 9.280,95 9.481,95 770,00 648,85 711,75 2.799,45 2.660,00 2.892,00 3.043,25 Popust (za delovne organizacije) 4.891,80 5.749,85 5.974,00 6.835,00 6.983,00 in možnosti nakupa s 50%— 75% kredita Za osebne avtomobile, motorna kolesa in dvokolesa znižan prometni davek za 2% Vljudno se priporočamo za obisk/slovenijaSjlSavto Zelje prebivalcev KS Podnart V Podnartu in okolici je bilo po vojni veliko zgrajenega. Vse vasi so dobile zdravo pitno vodo, preurejena je bila električna napeljava, po vaseh so bili postavljeni transformatorji, dograjene in razširjene so bile občinske ceste, zgrajeni so bili mostovi čez Savo in Lipnico. Razen tega ima danes Podnart nov kulturni dom, dom AMD in samopostrežno trgovino. Predsednik krajevne skupnosti Miha Bevc pravi, da je delo v razširjeni krajevni samoupravi dobro zaživelo in da se že kažejo prvi rezultati. V okviru sveta krajevne skupnosti namreč deluje več odborov: odbor za komunalne zadeve, odbor za kmetijstvo, odbor za povezavo med društvi, odbor za šolstvo in socialno varstvo, odbor za splošni ljudski odpor, pokopališki odbor in poravnalni svet. V okviru sveta krajevne skupnosti deluje tudi predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik, podpredsednik, tajnik in blagajnik krajevne skupnosti. »Koliko denarja ima krajevna skupnost?« smo poprašali predsednika. »Letos bo krajevna skupnost dobila od občine 65.0(X) dinarjev dotacij. Kemična tovarna Podnart je dala 120.000 dinarjev, prebivalci pa so zbrali za dograditev pokopališča in mrliške vežice 9110 dinarjev. Razen tega bomo nekaj denarja dobili tudi od Gozdnega gospodarstva Bled, podjetja LIP Bled in kmetijske zadruge Radovljica. Z denarjem bomo vzdrževali in uredili kanale na 18 kilometrov .dolgih občinskih cestah. Napravili bomo tudi okrog 250 metrov opornega zidu, dogradili mrliško vežico itd. 30.000 dinarjev pa smo namenili društvom in organizacijam. Vendar smo sklenili, da bomo ta denar dali le, če bodo društva in organizacije, izpolnili delovne programe.« »Kaj pa druge potrebe in morebitne želje?« »Močno pogrešamo vrtec. Ker je predvideno, da bomo vzgojno-varst- O KOVIN OTE H NA import blagovnica Fužinar Jesenice , na sejmu v Kranju trajnožarni stediln i hi huppersbusch po izredni sejemski ceni veno ustanovo dobili šele čez nekaj let, smo sklenili, da bomo. letos preuredili eno stanovanje v osnovni šoli na Ovsišah. To bo sicer le začasna rešitev in bo prostora le za 15 do 20 otrok. Poseben problem v Podnartu pa je gostilna. S sedanjim gostinskim lokalom nismo zadovoljni, saj v njem ni moč dobiti skoraj ničesar. V Podnartu bi potrebovali takšno gostilno, da bi v njej poleg pijač lahko dobili tudi različne jedi. Razen tega pa pogrešamo tudi prodajalno mesa. Trgovskemu podjetju Specerija Bled priporočamo, da jo odpre.« C.Rozman CjT®* C 1L# lol 0 Stošestnajst (116) filmov je bilo letošnje leto prijavljenih, da si pomerijo moči v okviru Male Pule. Žirija je naredila izbor. Skromnih 10 odstotkov je ostalo v konkurenci, drugače povedano; žirija je že vnaprej izbrala in le trinajst filmov določila za nagrade. Ob koncu se je zgodilo, da je le skromna polovica teh dobila takšno ali drugačno priznanje v obliki diplome, kipca, denarja, naročnine za kakšno filmsko publikacijo. Ce na kratko skušamo dati'vsebino »Male Pule«, potlej je potrebno zapisati, da — izredno preprosto povedano — v amaterskem jugoslovanskem filmu v letošnjem letu n,i bilo nikakšnih inovacij, ničesar torej, kar bi pričalo o izrazitem iskateljskem duhu zvečine mladih amaterskih filmskih ustvarjalcev. Zdelo se je, da je bilo vse, kar se je prikazovalo na malem platnu v. Domu mladine, pokazano že prejšnja leta. Prikazano drugače, izraziteje, polnokrvneje, z mnogo več ustvarjalne volje izpovedano in izrečeno. Ranko Munitić, član žirije letošnjega festivala, je ob sklepnem pogovoru z avtorji dejal, da nemara ni naključje, da spremlja tudi amaterski film kriza. Tako, je nadaljeval, kot spremlja kriza profesionalni jugoslovanski film. Sam ni našel odgovora in utemeljitve za takšno stanje. Tudi avtorji mu niso znali odgovoriti. Nagrade so bile vendarle razdeljene. Bil je tudi sklepni govor in. bile so izrečene želje po drugačnem, izrazitejšem festivalu naslednje leto. In tako se je končala »Mala Pula«. Z željami, nagradami, napol izrečenimi besedami o krizi. Naslednjega večera se je v Areni pričela prava, profesionalna prireditev, ki se imenuje Festival jugoslovanskega filma. KORAK NAZAJ, ZA DVA NAPREJ? Festival se je pričel s slovenskim filmom Begunec Janeta Kavčiča v proizvodnji Vibe filma in FRZ Beograd. Arena je molčala, gledala, tudi žvižgala in ob koncu nemo strmela v izvajalce, ki so se prišli priklonit publiki. Na tiskovni konferenci naslednjega dne je režiser pred skoraj napol pobesnelimi vpraševalci zagovarjal svoj film in med drugim govoril tudi o inovacijah, ki da jih — baje — njegov film vnaša v jugoslovansko filmsko proizvodnjo. Ob koncu festivala pa se je zgodilo, da film ni dobil niti ene same nagrade in tudi na lestvici filmov, ki jih je ocenjevala publika, je pristal malone na dnu. To je seveda informacija. Film pa govori o človeku, ki je postavljen med dve ideologiji, med dva tabora, med dva sovražna si svetova. Junak filma se ne more odločiti. Ne bi rad ne levo, ne desno in propad je neizogiben. Umre, pobit v reki in pravzaprav se ne ve, kdo ga je ubil. Prvim in drugim je bil škodljiv. ŽIVIL. A Mojster Joža Bertoneelj, ki je skoval v svojem življenju toliko umetni železu — je zdaj napisal še knjigo »Kroparske zgodbe«. zgodbo. Vsakdkrat v družbi po eno... Teh zgodb je kar osemin-trideset: Luna lajna, Cesarski rudnik Kropa, Tovornikom zvoni, Kroparski trg. Prvi socialistični podvigi, Stiki z Zeleznikarji, Koledniki, Zabrisane slike, Tesarji Štangelni, Prepovedano drevo, Zganjče, Pevci, Cigani, Lovci, Stari se spomiftjajo, Krava Bavka, vesela konjenica in še druge zanimivosti, O krivih hlačah in pretepih, Sneg, pomlad in ljubezen, Umetno kovaštvo, Kovača Toneta Velika noč, Križ na hribu, Kadar kurijo kres, Karamazovska žlahta, Davek želodcu, Bolečina in bolhač, S trebuhom za kruhom, Oj, semenj! Juh-juhu!, Otroško življenje, Talnga, Srce med žeblji, Gora, Pero proti kladivu, Kozarska pravda, Mi smo mi!, Zebljarjeve težave, Posledice križanja, Sestanek za vigenjcem in Nehavanje. Bralce Bertoncljeve knjige velja opozoriti na njegov zanimiv jezik. V literaturi poznamo sicer že dlje časa pripovedi v kmečkem jeziku z vseh slovenskih področij, še bolj je znana kultivirana slovenščina, ki jo govore intelektualni meščanski sloji — le delavska slovenščina se še v naši književnosti ni uveljavila. No, za Bertoncljevo knjigo pa res lahko ognjišča udarja po razžarjeni 1 ni šipki moja mati. Ona pa ne odnehati, obdržati mora ogenj ^ ješi, kot nekdanja varuhinja , u žrtveniku božice Veste. In tako " tudi sin svojo dediščino — vo ... To že več kol pol stoletja Pa jj na uporno in trdo gmoto želez0'( se pod udarci zvija in stiska P^ tako kot trdo in živo življenje veka. Izpod kladiva, iz ognja, nja in bolečine pa zraste nova, Cl lepota.« j BertonceLj je svojo knjigo PosVLj kroparskim kovaškim matera m- J, so prav te nosile vso težo življenja v kraju, kamor le ređ kdaj posije sonce. L Sicer pa se pisec Krop»r* :j|i jI zgodb pri vseh bridkostih sVJ«:f[ dogodivščin navihano nam^j! »Veselo srce ne scaga, če ninvLrH strada!« Resno pa pripomni: dil sem, kar sem mogel. Mislim- aJo 1 prav, če sem povedal, kako jo > včasih v Kropi. Sicer bi vse uto j v pozabo.« b" i Bertoncljeve Kroparske zgp/^jj-moč dobiti v vseh gorenjskih vjji j garnah, tudi v nekaterih k'0^ V jV Cena knjigi je izredno nizka ^ j > 30 dinarjev. ^' XX. festival jugoslovanskega filma v Pulju Korak nazaj, za dva naprej ? Prizor iz filma Živeti od ljubezni režiserja Kreše Golika. Film je dobil bronasto areno v Pulju, gledalci so ga odlično ocenili in tudi režiser ni skrival, da ga je k snemanju filma navedla slovita ameriška Ljubezenska zgodba, ki smo jo pred časom gledali tudi pri nas. Prijetno presenečenje v tem filmu je bila debitantka Jasna Knežević, ki je v filmu poleg Kadeta Šerbedžija igrala glavno vlogo. Malo je bilo letos vetra v Pulju in skoraj bi pajce-vina prekrila (svojčas) zvezdnato nebo jugoslovanskega filma PULJ, 3. avgusta — Kadarkoli že pišemo o jugoslovanskem filmu, vselej nam je za iztočnico pisanja puljski festival, ki zdaj že dolga leta, letos dvajsetič po svojem nastanku, nekako zaokroža vsakoletno filmsko proizvodnjo pri nas. Tako postaja Pulj nekakšen mejni kamen, ob katerem se spotikajo, padajo in spet pobirajo naši filmski ustvarjalci. No, v običajnih poročilih s puljskega festivala bi začeli s prvim dnem v areni, z otvoritvijo in z opisom ognjemeta, ki ga nikakor ne gre zamuditi. Preskočimo običajnost, umaknimo se ji in poglejmo v dni pred »velikim« festivalom. V treh dneh, tako je vsako leto, pred pričetkom prvega profesionalnega Pulja, se že osem let nazaj dogaja »Mala Pula«, ki pomeni največji festival jugoslovanskega amaterskega filma. Se prav posebej letos je bil vpogled v njeno delo dragocen podatek za razumevanje vseh stisk in težav onega pravega — velikega — profesionalnega filma v Areni. »Mala Pula« je potrdila, da je kinematografija zaokroženo, dokaj enotno področje in da razdelitve v produktivno in reproduktivno, profesionalno in amatersko kinematografijo, sicer lahko nudijo kakšno orientacijsko točko, da pa imamo vendarle opraviti z enotnim področjem, ki mu je skupni interes film. Kakšen film, to pa je seveda povsem drugo vprašanje, drugačna tema za razmislek. daleč ga bo nemara dojemal kot široko zasnovan ep o naši revoluciji, o bojih in o številnih usodah. IN NAGRADE? Največ nagrad je dobila Sutjeska. O pravični razdelitvi nagrad je nemara težko govoriti. Tudi žirija si ni bila enotna, saj je svojo prvo odločitev o Arenah za režijo celo spremenila in ob koncu prisodila »zlato« Matjažu Klopčiču za Cvetje v jeseni. Prav je tako, saj je Klopčičev film v resnici posnet z enotno režiserjevo zamislijo, z mnogo resničnega filmskega znanja, z izjemno prefinjenim, subtilnim občutkom za tako krhko tkivo, kakršno je Tavčarjevo Cvetje v jeseni. To, kar sem zapisal, velja tudi za Mileno Zupančič, igralko, ki ji je žirija prisodila Srebrno areno za igro. Žirija je podelila prav vse nagrade, ki jih predpisuje pravilnik festivala. Morala jih je, saj so pravila takšna, MALO ISKANJA IN NOVOSTI Prizor iz filma Sutjeska režiserja Stipeta Delića. V ospredju od leve proti desni so Marinko Šebez, Neda Arnerič in Ljuba Tadič, ki v filmu igra legendarnega Savo Kovačeviča, najmarkantnejši lik v filmu prav po zaslugi igralca. ' Skratka, imeli smo opravka z anti — junakom in ne s herojem. Ta, dokaj spretno zamišljen fabulativni in problemski okvir, pa je bil ob skromnih in nedomišljenih filmskih posegih v zgodbo, vse premalo, da bi zdramil Areno in kritike. In tudi o inovacijah ni moč govoriti. Zameriti gre Janetu Kavčiču odsotnost sleherne osebne opredelitve do problema, ki ga načenja. V svojem filmu niza zgolj dejstva, tako nekako, kot bi brali policijski zapisnik. Sledili so še bolj črni dnevi v Areni. No, vendar je letošnji Pulj uspel dvigniti poprečje z dvema, tremi filmi. Dva bosta zagotovo zapisana v zgodovini jugoslovanskega filma nekje pri vrhu. To sta filma Tomislava Radića Timon in film Krste Papiča Hamlet v Mrduši Donji. Prvi se navezuje na lanskoletni Radićev film z naslovom Živa resnica in govori o gledališkem igralcu, ki ga tudi slava in uspeh pri delu ne osrečita. Nasprotno, srečo zamenjajo osebne travme, odmik od življenja in ljudi in tako junak konča osamljen, kljub navideznemu uspehu pri svojem delu. Drugi film, film Krste Papiča, pa pomeni ekranizacijo znanega Brešanovega gledališkega besedila z istim naslovom. Treba je priznati, da je Papić silno spretno, inventivno in dokaj ustvarjalno uspel ekranizirati Brešanovo gledališko besedilo. Sutjeska je zanimiv film. Razkošen v kostumih, pirotehniki, množici statistov. Posebno vrednost mu daje odlična kamera Tomislava Pinterja pa tudi vrsta odlično zaigranih vlog domačih igralcev. Pravi mozaik odlične filmske igre. Gle- da se morajo vse nagrade, ne glede na kvaliteto, podeliti. To pa je, seve, sporno. Le zakaj naj bi se podelile vse nagrade, če pa ni dosežkov, če ni kvalitetnih vrhov? Potemtakem s takšno odločitvijo festival stimulira tudi neinventivno, nedomišljeno, nekvalitetno filmsko produkcijo! Letošnje Zlate stene, plaža blizu Pulja, so bile prazne- Nobenih filmskih zvezd, nobenih fotoreporterjev. Kot da se je jugoslovanski film zavestno izrekel zoper načela trga, potrošnje in povpraševanja. A to je bil le videz! Pogled v Areno je dajal vse drugačen vtis. Toliko prilagajanja okusu publike, kolikor smo ga videli letos, že dolgo ni bilo moč spremljati v Pulju. Prihodnji, enaindvajseti Pulj, bo baje bogat. Obeta se kar najširša filmska produkcija. Tako trdijo producentske hiše. Videli bomo, če bo tako. A skoraj gotovo je, da bo v jugoslovanskem filmu potrebno razrešiti tudi še kaj drugega kot zgolj vprašanje kvantitete. Od odnosa kinematografov in distributerjev do domačega filma, prek kadrov in dolžnosti naše celotne družbe do njega, do njegovih idejno-estetskih iztočnic, ki so bile prav letos največkrat napadene in kritizirane. Je naš film v krizi? Leto za letom pišemo o krizi in zdi se, da govoričenje o njej že prerašča razumno mero. Formule za rešitev seveda ni. Morda bi bilo bolje, če bi manj govorili in razumneje ravnali s sredstvi, ki so našemu filmu dodeljena, in snemali filme. Ena od možnosti za dva koraka naprej to prav gotovo je! Božo Šprajc Vida Juvanova in Ljudmila Lisina v filmu Begunec, režiserja Jand Kavčiča. Film je odprl letošnji Puljski festival, a z mnogo manj uspeha, kot! bilo pričakovati. Režiser filma trdi, da si bo film v Sloveniji ogleda rekordno število gledalcev. V Areni pa so gledalci film hladno in sprejeli. Kroparske zgodbe Pred dnevi dotiskana knjiga — avtor jo je izdal v samozaložbi — je na slovenskem trgu gotovo prav posebna novost, saj jo je napisala trda kovačeva roka. Tudi prek meja znani mojster umetniškega kovaštva Joža Bertoneelj je s to svojo knjigo otel pozabi mnoge šege in navade pa številne zgodbe in anekdote iz staroslavne Krope. Prav v tem je skoro dokumentarna vrednost knjige. Mimogrede pa je branje teh šegavih zgodb — tu in tam imajo seve tudi priokus pelina — tako zanimivo, da knjige ne moreš odložiti iz rok, dokler ne prispeš do zadnje, 155. strani. V knjigi se zvrste poglavja, vsako zase je zaokrožena celota. Kar čutiš, kako mojster pripoveduje zgodbo za trdimo, da je pisana v P1? i posebnem jeziku — to je govorlL§ starodavne žebljarske in fužinah J Krope, delavskega kraja, kjer tov sploh nikoli ni bilo. Zato knj/eS sploh ni lektorirana—popravki bi J | vzeli ves čar hudomusn ar°eV' IzvaJalci tega načrta bodo jV-eli na voljo letalo in pa dve ladji Mnišnici za plovbo po Amazonki, 1 Jih bo pripeljala do najskritejših aamij v pragozdu . Velika žetev na Kitajskem , Kljub strahoviti1 suši bo letos pri-na Kitajskem nad vsemi rn<~akovanji. V provinci Honan, ki Je kitajska žitnica, so pridelali za 10 odstotkov več žita kot v lanskem ^■kordnem letu, na nekaterih drugi $i Področjih pa celo za 30 odstotkov kot lani. Na severu dežele mat* s*kje od setve do žetve ni padla nitt «aPlja dežja. Hrup povzroča nervozo toib&P na beograjskih ulicah je zdr da Je ie škodljiv zdravju. ^o.vniki trdijo, da je mestni hrup Qvni vzrok živčnih obolenj, glavo-Žvll'ZaZ(lr(*žljivosti, poškodb sluha, k()^nih obolenj in drugega. Ze ja-zdr -uPa nad 80 decibelov je Pa CIVJU škodljiva, higienski zavod Be saJ se Je Povzpel tudi a y° decibelov. Težko taljiva kovina Znanstveniki sovjetskega akademskega instituta za metalurgijo so preizkusili zlitino titana z drugimi kovinami in ugotovili, da zlitina prenese brez deformacij temperaturo do 1000 stopinj. Pokazalo se je tudi, da instalacije iz titanovih zlitin dobro prenašajo učinke koncentriranih kislin in da so skoraj docela varne tudi pred korozijo. Nesreča v rudniku V angleškem rudniku Markham se je pokvarilo rudniško dvigalo, se odpelo in treščilo z 28 rudarji na dno skoraj 600 metrov globokega jaška. , Nesreča se je pripetila zjutraj, ko so se rudarji spuščali v rudnik. Cepivo za drevje Drevje ob glavnih cestah v Milanu je dobilo posebne injekcije, da bi jih tako rešili propada zaradi onesnaženega zraka. V korenine dreves namreč vbrizgajo zrak obogaten s kisikom. Če bo poskus uspel, bodo pomagali s kisikom vsem drevesom v milanskih parkih. Vreščeče torbice Neko kalifornijsko podjetje za izdelovanje ženskih torbic je poslalo na trg torbice, ki imajo vgrajene posebne naprave za piskanje. Namenjene so ženskam, da bi se ubranile morebitnih napadalcev. Če lastnica sproži napravo, se ta vreščeče oglasi in piska toliko časa, da napadalec zbeži oziroma, da lastnica torbice izključi napravo. Kačja nadloga V zadnejm času so se v okolici Rima zelo razmnožile kače. Zato so mestene oblasti napovedale tem plazilcem vojno. Samo v parku Fasano v bližini Rima so ujeli 400 gadov. Zgodi se celo, da kača zaide v hišo sredi Rima. Uši na pohodu Zvezni urad za zdravstvo v zahodnem Berlinu je sporočil, da so spet na pohodu uši, tako kot v najhujših dneh vojne. Zdravniki so za gojitelje uši obdolžili dolgolasce. Največ uši je v velemestih. Samo v Hamburgu je zdaj okoli 2200 ušiv-cev, zdravstvena služba pa se ne more boriti proti tej nadlogi, ker je premalo osebja. O množenju te nadloge poročajo tudi iz Skandinavije in Velike Britanije. • (11. zapis) Manj znano je dejstvo, da je bil tedanji oglejski patriarh Bertold iz andeškega rodu — torej je povsem razumljivo, zakaj je prav na ozemlju Andeških grofov na Kranjskem prišlo v letu 1238 do ustanovitve samostana. Velesovo je bila vsekakor tudi najstarejša red&vna naselbina na slovenskih tleh.« Sprva je imel samostan, v katerega so poklicali dominikanske sestre iz Ziegelhofna pri Dunaju, le 28 kmetij kot svojo last. Od 45 kmetij pa je ubiral desetino. Potem pa se je bogastvo prav neverjetno kopičilo. In samostan v Velesovem je postal zares mogočna ustanova. Ki pa je morala prestati tudi dovolj hudega: 1. 1471 so pridrli Turki in odvedli več redovnic v suž-nost. Potem so prišle luteranske prekucije, ki so zrahljale red v samostanu, posebno v klavzuri (zapora samostancev pred zunanjim svetom). Leta 1599 je prišla v deželo kuga. Redovnice so se v strahu pred boleznijo razbežale po svojih domovih, ker se niso več upale skupaj prebivati. Končni udarec velesovskemu samostanu pa je zadal cesarski odlok z dne 3. julija 1782. Cesar Jožef II. je sklenil samostan v Velesovem razpustiti — po 544 letih obstoja. »Častita družba Bogu posvečenih devic je bila obsojena k počasni smrti.« Poslednja od velesov-skih dominikank Avgusta pl. Bar-toloti je umrla v 1. 1834. Ukrep cesarja Jožefa II., sina Marije Terezije, ni bil tako krivičen, kot so ga gledali pred stoletjem: modro je odločil, da samostani, ki se ukvarjajo z vzgojo (šolanjem) mladine, ki skrbe za bolnike ali pa so sicer koristni za splošni blagor, lahko neovirano delujejo naprej. Le take samostane, ki so se posvečali zgolj raznim oblikam pobožnosti, je ostro zatrl. i Tako se z našim krajepisnim kramljanjem naposled le premaknemo naprej — v Dvorje, med Dvorjane — kako se to imenitno sliši! STARODAVNA VAS Zaradi imena seve, ki kaže, da je bil v tej vasi nekoč gosposki dvorec ali vsaj večji grajski dvor — pa tudi zaradi vaške cerkvice sv. Miklavža, ki jo listine omenjajo žeJ. 1485. Seveda imamo Dvorij na Slovenskem več — najbližje so Dvorje pri Moravčah, potem imamo še vrsto sorodnih krajevnih imen: Dvor (kar 12 jih je!), Dvorec, Dvorica, Dvorišče, Dvorjane in Dvorska vas. Prebivalci skoro vseh teh slovenskih vasi in zaselkov sebe imenujejo Dvorjane! Dvorje na Cerkljanskem pa tudi niso kaka prav majhna vas. Saj štejejo kar 351 prebivalcev. Vas ima prisojno lego v vzpetini, na desnem bregu pohlevnega potoka, ki se tudi ponaša z imenitnim imenom — Reka. Hiše Dvorij stoje bolj v neurejenih gručah, saj so rasle v času stoletij brez načrta, pač tako kot je veleval vsakokraten čas. In tudi gospodarske možnosti so bile odločilne. Zato so nekateri domovi skromni, drugi pa prav mogočni. SPOMINSKI OBELISK Ena od takih trdnih domačij je bil tudi rojstni dom Davorina Jenka, skladatelja himen, slavnega sinu Cerkljanskega. Resda njegove rojstne hiše ni več, le slika velike, nadstropne hiše je še ohranjena, kajti leta 1931 je poslopje še stalo. Ko pa so hišo, ki je stala poleg druge mogočnice (Dvorje št. 5o) porušili, so 1. 1935 na njeno mesto postavili res dostojen spomenik: v eliptični ogradi stoji, odet v cvetje in zelenje, kake 3 metre visok kamnit obelisk. Nanj sta pritrjeni dve bronasti plošči z napisi ter simboli glasbe (lira) in slave (lovorov venec). Na čelni plošči preberemo: Na tem mestu je stala rojstna hiša skladatelja Davorina Jenka. ^ ^ — Kljuka je malo višje in bolj desno ... Spominski obelisk skadatelju Davorinu Jenku v Dvorjah pri Cerkljah iV0 ZORMAN 34 praga moja Iza Ch Veš ne> kako se bodo iztekle stvari, ki jim še ni videti Viwa> Antona tudi omenili niso. Samo oče je med pogovorom PoJasnilo zahirmral: "Ni mog|a preboieti><< nj s^'rvtU(li sam ni izrekel imena in ker za podrobnostmi nihče ' 'j'aseval, je njegove besede vsak obrnil po svoje. nirzireve^ so jo razvajali, ko je bila še otrok, je nemara mislila ya teta- Morali bi jo bili pripraviti na trdo življenje, dvo^aj so ji bili všeč vojaki, je nemara mislil bratranec z podbradkom. Najprej svinčeni... potlej hauptman Ke| • • • nazadnje kaplar Novak ... neJ^Sta'a naJ bi bila zvesta spominu na hauptmana Riegla, je g*ra mislila bledikava sestrična. WrX? 80 po jecleh- ki jih je bila pripravila Polona, po kurjih kor i \ R? Pokajeni svinini, po kolačih, in neutrudno mleli, kasti s , .ce.. Gledal sem jih in nazadnje sem videl samo še čelju-rtii, |!)ra.vimi in z umetnimi zobmi, z zlatimi kronami in z vrzel-°biral ' Pustil <^'as. Vse se je pregibalo, vse je trlo, vse je največ6 ^ žveCil° in Požira,°' vse Je bitelo, da bi použilo kam se jim tako mudi? ne ?v R,r'°bnici na Žalah jih čakajo dragi sorodniki, ki že zdavnaj »N vef- »Ne l)wS ><< me Je spraševala Polona, ko sem odrinil krožnik. •^kaj drugega?« V l hl *el>« sem rekel. knji„ 'Kamri nad hlevom sem imel za tramom skrite Antonove naisej ' so °betale konec kobilicam. Poročnik Kurt jih ni ^mer- /at(> SO mi ostale. Ker so bile Antonove, sem jih rad bral. besech' Ztl?Va sem jih odpiral, zmeraj znova sem se zatekal k ekspi,' < Ph nisem našel nikjer drugje. Buržoazija... stavk«MtLat|01 ' • • Proletariat ... In na pamet sem se učil cele od- Tudi ? nek()č Pesem ° Lorelei. Zadošč,. Ila maminega pogreba sem se zatekel k branju in z nJem obsodil pogrebce, ki so ostali v izbi: Buržu ji. Ko mi je po vojni stric Josip omenil mamo, sem mu dejal: »Črne ovce ste poznali samo buržuji.« Stric Josip me je začudeno pogledal. »Tako ste se lahko izgovarjali, kadar je kdo prebegnil, kadar se je odločil za prostost.« »Tvoja mama ni iskala prostosti« »Hotela si je ustvariti družino.« * »Saj si jo je.« »Toda če bi poslušala očeta ...« » ... bi si jo prav tako.« »S hauptmanom Rieglom?« sem se spomnil pogovora po pogrebu. »Z Rieglom je bilo kakor z Novakom. Oče je imel drugačnega človeka zanjo ... trdnega . ..« Več mi stric Josip ni zaupal, umolknil je sredi stavka, kakor da je povedal preveč. Bilo pa je dovolj, da sem vstavil še nekaj kamenčkov v mozaično podobo svoje mame. Upornica, ki je ubežala bogatemu ženinu in vzela kmeta Novaka ... Podoba me ni povsem zadovoljila, prepričan sem, da je na n jej nekaj preveč,,a sem jo vseeno sprejel, ker sem Heisingerjem. privoščil upornico. Vse življenje so samo grabili. Tinko me je obsodil, da sem sopotnik. Nezanesljiv sopotnik, je rekel. Zaradi sorodnikov. Zaradi tistih po očetovi in še bolj zaradi tistih po materini strani. Sopotnik revolucije, ki je zaradi svoje preteklosti pripravljen, da prebegne na drugo stran. Pa mi je bil krivičen. Je bilo mogoče še ostreje, še bolj neusmiljeno potegniti črto med svetom, ki ga je treba uničiti, in med svetom, ki ga je treba ustvariti, kakor sem jo potegnil jaz? Je bilo mogoče še bolj brezobzirno uničevati, kakor sem pripravljen uničevati jaz? Bili smo prepričani, da je samo v odrekanju in v žrtvah pravi smisel življenja in smo radi ponavljali: »Na ruševinah starega bo zrasel nov svet.« Prepričeval sem nezaupljivega očeta: »Napravili bomo velike reči, odpravili bomo krivice.« Oče pa je potrpežljivo odgovarjal: »Niste prvi.« Kdo od mladih pa ni prepričan, da je prvi? Ko spozna, da se strasti, ki uravnavajo življenje, v desetletjih, v stoletjih niso dosti spremenile, ko odkrije v preteklosti enake nepremišljenosti in podobne modrosti, ni več mlad. V njegovo gaz se je nagnetel nov rod, zgodba o Abrahamu in Izaku je našla nove pridigarje. Će bi bili meni takrat namenili usodo Abrahama, bi jo bil brez pomišljanja sprejel, in če bi mi bili namenili usodo Izaka, nemara tudi. Dva dni po mojem obisku pri stricu Josipu je prišel Salobir s svojimi ljudmi in mu izpraznil skladišče v kleti. Ko so nosili stvari iz hiše, se. je pred trgovino brž zbrala gruča radovednežev. Privoščljivi in poželjivi pogledi so se pasli na sodih, na vrečah in na balah blaga. Roke so bile kakor na verigah in bi razgrabile vse, če bi le verige popustile. Plenjenja pa je bilo že zdavnaj konec, ravnali smo se po zakonih in zakoni so zagotavljali pravičnost. v , . Takim je treba pobrati, so govorili ljudje. Zaradi takih moramo čakati v vrstah, je bilo slišati. Nekateri glasovi so ponujali tudi vrv. Će bi tisto dopoldne verjel množici na cesti, bi bil prepričan, da je stric Josip sam kriv vsega pomanjkanja. Stric Josip je bil zlomljfen. Zvečer se je oglasil pri nas, kar je bilo prav nenavadno. Bil je preplašen, prepletal je prste in jih stiskal, da so mu členki skoraj pomodreli, zbegano se je ogledoval po izbi, in ko je sedel, se mu je izvil iz grla stok. »Boš kaj popil, stric Josip?« je vprašala Ana. Nesreče nihče od nas ni omenil... tudi pogovora o mrliču ne načneš kar tako ... začeti je moral stric Josip sam. »Ste že slišali?« »Slišali,« je rekel oče. »Zasliševali so me, kakor bi bilo tisto ukradeno.« »Saj je bilo,« sem zagodel v brado. »Komu?« »Ljudstvu.« »Kateremu?« »Našim,« sem rekel. Josip pa: »Nemcem. Vse, kar so mi odpeljali, sem vzel Nemcem. Ali pa sem že enainštiridesetega rešil pred njimi. Se spominjaš? Tudi ti si bil zraven.« Roman je izdal Zavod Borec. I)elo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda. o Dopoldan z možakarji, ki znajo oglje kuhat O kopi, starih vražah in »ta zelenem« — pa se nasploh o vtisih, zabeleženih na Starem vrhu Stali so tam, oblečeni v jopiče in hlače iz grobega domačega sukna in obuti v škornje ali coklje, s katerimi tlačijo kopo. Okrog njih je dišalo po smodu, po tlenju, po vrelih rastlinskih sokovih. Obiskovalci, ki jih je bilo na prostrani Grebljici pod Starim vrhom vse polno, so se začeli zbirati vzdolž ograde, onkraj katere sta kraljevali dve orjaški gomili rjavo-črne zemlje. Pri vrhu je venkaj silila modrikasta meglica — za poznavalce znak, da gre »pdcanje« h koncu in da bo vsebina kupa zdaj, zdaj »zrela«. Če si spregledal odblesk sončnih žarkov, ki so oblegali bleščeče strehe v ozadju parkiranih avtomobilov, si mimogrede dobil občutek, da je kolo časa zdrvelo za ducat zavrtljajev nazaj ter obtičalo v eri fužinar-stva, v veku, ko brez oglja ni bila mogoča niti najbolj preprosta proizvodnja železa, kovinskih izdelkov, pušk, topov in šlemov. In prav v tisto otroško dobo metalurške industrije so nas minulo nedeljo popeljali prizadevni člani turističnega društva Stari vrh. Že drugič zapored so namreč organizirali zanimivo etnografsko prireditev »Dan oglarjev«, ki nedvomno sodi med najbolj privlačne dogodke svoje vrste v Sloveniji. »Privilegiran« stan Predvsem naj poudarimo, da je gostiteljem uspelo zelo prepričljivo predstaviti lik oglarja, molčečega, garaškega človeka počrnele kože in osmojenih obrvi, kakršnega danes skoraj ne srečamo več. Včasih pa bi jih v loških hribih našli par sto. Tvorili so čisto poseben sloj ljudi, ki mu je oblast priznavala bolj ali manj privilegiran položaj. Nastal je konec 14. in v začetku 15. stoletja, da bi v 16. stoletju, ko so na Kranjskem množično odpirali vigenjce, napredoval v nepogrešljiv člen srednjeveškega gospodarstva. Dasi je oglarjenje kmetom sprva pomenilo le postransko dejavnost, je kasneje preraslo v samostojen poklic. Kot gobe jeseni so poganjala kopišča in koparske bajte, z lubjem kriti zasilni bivaki, jedilnice, spalnice, shrambe in zatočišča hkrati. Notri, na listju in na živalskih kožah, je oglar preživljal redke proste urice. Domov pač ni zahajal ravno pogost oma. — samo enkrat ali dvakrat mesečno — kajti »kuhanje« terja nenehno navzočnost oglarja. Čeprav so v svetu znani trije osnovni načini pridobivanja oglja, francoski, nemški ter italijanski, in čeprav je v Sloveniji prevladovala kombinacija zadnjih dveh, moramo brž dodati, da izkušeni »stari mački« ponavadi izoblikujejo lastno metodo, ki jo skrbno čuvajo zase in ki se v drobnih, a važnih potankostih loči od ustaljenih prijemov, vzetih iz nenapisanega oglarskega ' »učbenika«. Postopek spreminjanja lesa v kalorično črno kurivo, v nekoč edini nadomestek premoga, je baje pravcata umetnost, trdijo etnografi. Bo že držalo, kajti pod vladavino Marije Terezije so koparji dobili posebne legitimacije, kjer je pisalo, da jim ni treba služiti vojaščine. Krajevni mogotci so nadalje uvedli, neke vrste dovolilnice oziroma pode-lilnice z natančno določeno lokacijo kopišča in s podatkom, koliko oralov bližnjega gozda sodi zraven. Število kop je bilo kajpak omejeno, lega pa skrbno izbrana, preračunana. Spoštovanje pravil so nadzirali plemičevi kontrolorji-zaupniki, imenovani razsodniki. Ko je zmanjkalo debel, je podelilnica prenehala veljati. Vendar so oglarji kmalu uvideli, da preizkušenih »žgalnih punktov« ni pametno opuščati: transport drv od drugod je postal ustaljena praksa. Ni čudno torej, če so drvarske sani postale bistven kos pestre oglarske opreme. Vanjo sodijo tudi za-gozda, kij, žaga, sekira, kramp, rovnica, tolka, ki , rabi kot pripomoček pri utrjevanju dna in V m i U JL* JHL kopišča-novine, lopata, vile, grablje, luknjač za prebadanje gomile, kljuka in storovnik za razdiranje kope, grebljica in bokalnica, medtem ko v osebnem priboru ni nikdar manjkalo »panhobra« (zarezan količ, v katerega pričvrstiš recelj ponve, ki moli nad inprovizirano ognjišče), le.mpe (posode za vodo), pile, brusilnega kamna, čedre, kresila in zaklopnega žepnega nožiča. Jedilnik je obsegal koruzne in ajdove žgance, ješprenj, krompir, krhlje in (včasih) meso. Hrano so spravljali v ovalne škatle iz klanega jesena, spetega z vlakni smrekovih korenin. Zlo v podobi hudiča Seveda ni vseeno, iz česa je oglje. Težjega, boljšega pridobivajo iz bukovine, hrastovine, hruškovine itd., lažjega pa iz iglavcev ter iz lipe, bresta, topola in jelše. Sprva sicer niso kaj dosti pazili na kakovost, toda specializacija in usmeritev v izvoz sta koncem 17. stoletja selškega koparja prisilili, da je nenehno izpopolnjeval postopke ter opuščal kurjenje pirjevih, trhlih, mokrih in pretirano svežih polen, ki »rojevajo« krhko, drobljivo oglje. ' Starovršani so nam nazorno pokazali, kako se pravilno zložijo vkup cepanice in okroglice. Le-te sestavljajo srce bodisi velike ali srednje kope, visoke kake 3 metre, bodisi »mulca« s komaj desetimi prostor-ninskimi metri, čez katere nanesejo 10 do 12 palcev debelo plast zemlje. Ko potlej spodaj zakurijo, sprožijo proces pooglenitve. Ob pomanjkanju zraka in ob temperaturah 240 do 280 stopinj Celzija jame vsebina polagoma spreminjati lastnosti in izgubljati odvečne primesi in tekočino, kar traja ponavadi kak teden ali dva. Oglar nenehno sledi dogajanju, ugotavlja vlažnost prstenega plašča, zapolnjuje (boka) vrzeli, nastale spričo sesedanja, in po barvi dima ugotavlja, kdaj je stvar »zrela«, kdaj razdreti tleči, miniaturnemu vulkanu podobni griček. Sliko življenja v senci vročih »kucljev« so lepo zaokrožile oglarske vraže, naperjene proti nesrečam in naravnim katastrofam, poosebljenim" v zlobnem hudiču. Štor, denimo, je moral biti odžagan gladko, saj bi si drugače satan na štrleče treske utegnil prihajati brusit kremplje. Kadar so grčavi dedci sedli skupaj ter ponesli k osušenim ustom steklenko, polno »ta zelenega«, je v hosti vznikla domišljija sploh dobila krila. Da »ta zelen« ni od muh, pa smo žejni radovedneži skusili pri stojnici kmeta Žgajnaria, ki je v nedeljo imel polne roke dela. Poleg ostalega je prodajal pristno, v bližnji kopi »skuhano« bukovo oglje, kakršnega zlepa ne stakneš več. Skratka, prisotni so odrinili v dolino zadovoljni in polni novih vtisov. Ampak šele zvečer, kajti prej, popoldne sta jih zabavala moški pevski zbor KUD »Ivan Cankar« iz Virmaš ter Šenčurski kvintet. Ne, na zeleni jasi, v hladu košatih smrek, oni dan resnično ni bilo dolgčas. I. Guzelj Uspeh krajevne skupnosti Ljubno Za krajevno skupnost Ljubno s 4 naselji in približno 700 prebivalci je 5,5 km asfaltiranih cest in poti v zadnjih letih vsekakor pomemben uspeh. KS je to delo zmogla predvsem s sredstvi iz gramoznice, ki jo je po dograditvi odseka gorenjske ceste čez Ljubensko polje opustilo podjetje Slovenija ceste. Skupaj z lastniki p'arcel v gramoznici je organizirala prodajo peska tako, da je imela korist predvsem skupnost. Po prvotnem načrtu naj bi bila sredstva iz gramoznice namenjena za gradnjo priključka na glavno cesto. Toda gradnja tega potrebnega objekta je za nedoločen čas spodletela, zato se je KS začela ogrevati za asfaltiranje krajevnih cest in poti. Ko so občani iz predračunov videli, da je s sredstvi iz gramoznice in lastnimi sredstvi ter udarniškim delom možno uresničiti ta načrt, so na zboru volivcev izglasovali samoprispevek. Številni občani so prispevali tudi več, kolikor so bili obvezani. A nekaj jih je še vedno — med njimi tudi premožni — ki še niso izpolnili svoje dolžnosti. Rok za plačilo je do konca avgusta letos. Vaščani že postavljajo zahteve svetu K^S, naj razpiše referendum, na katerem bo večina polnopravno prisilila plačati samoprispevek tudi tiste, ki za skupne potrebe nimajo posluha. Koristna pridobitev je telefon v Ljubnem. Doslej sta bila v resnici v vasi le dva telefonska aparata, letos pa je KS financirala napeljavo novega, sedemžilnega kabla, na katerega je v vasi priklopljenih 14 telefonskih aparatov. Lep uspeh je tudi vodovod na Pra-pročah, ki so bile doslej brez vodovoda. Vsa dela so vaščani opravili udarniško, občinska skupščina Radovljica in KS Ljubno pa sta prispevali za material okoli 15.000 din. Zgrajeni objekt predstavlja vrednost okrog 40.000 din. F. C. Asfaltiranje v Ljubnem — od leve: predsednik KS Ivan Langus, inž. I. Ple-melj in tajnik KS Bogdan Ambroži č. — Foto: F. C. Rejci malih živali na Gorenjskem sejmu Kot vsa leta, tako bodo tudi letos požrtvovalni rejci malih živali iz Kranja in vse Gorenjske, kakor tudi kluba golobov pismonoš Kurir iz Kranja nastopili na svoji razstavi malih živali v sklopu tradicionalnega 23. mednarodnega Gorenjskega sejma v času od 10. do 20. avgusta. Na razstavi bomo lahko videli najrazličnejše pasme gospodarskih kokoši, pester izbor kuncev različnih vrst, eksotičnih golobov in golobov pismonoš, ki so v republiškem, zveznem in mednarodnem merilu dosegli izredne uspehe. Naši najmlajši obiskovalci pa se bodo prav gotovo razveselili veveric, hrčkov, zlatih in srebrnih fazanov in še drugih prikupnih živalic ter ptičev. Razstava bo imela poleg gospodarskega značaja še vzgojni pomen, posebno še za na>šo mladino. D. S. »Oglarjenje je umetnost,« so rekli včasih — in počrnele, samotarske koparje oprostili služenja vojakov — Foto: P. Pokom S Zavarovalnica SAVA PE Kranj Posredujemo prodajo karamboliranih vozil 1. OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, leto proizvodnje 1973, z 2000 Začetna cena 23.500 din. prevoženimi kilometri. 2. OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, leto proizvodnje 1961, s 96.135 prevoženimi kilometri. Začetna cena 2.500 din. 3. MOTORNO KOLO PONY EXPRESS, leto proizvodnje 1971. Začetna cena 500 dinv Ogled vozila je možen v,sak delovni dan od 8.—14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kran j. Pismene ponudbe z 10 r{ pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 15. avgusta 1973. Zavarovalnica Sava PE Kranj VOUjul Veletrgovsko podjetje fDAM I KokraKranJ V IV H IN U zaposli takoj ali po dogovoru 1. ZA POTREBE VELEBLAGOVNICE GLOBUS upravnika hiše Pogoj za nastop dela: strojni delovodja, elektrodelovodja smer jaki tok ali gradbeni delovodja, vse s petimi leti delovnih izkušenj. 1. ZA DELO V FINANČNEM IN BLAGOVNEM KNJIGOVODSTVU več pisarniških,mpči Pogoj: dokončana ekonomska srednjašola — dveletna administrativna šola. Prijave sprejema in daje pojasnila kadrovsko socialna služba podjet ja Kokra Kranj, Poštna 1." Cestno podjetje v Kranju oglaša prosta delovna mesta 1. vodje avtoparka 2. več delavcev za delo na asfaltu 3. dveh vajencev za poklic avtomehanske stroke Pogoji: pod 1.: zahteva se srednja strokovna izobrazba strojne ali prometne stroke in pet let ustrezne prakse; pod 2.: dokončana osnovna šola, odslužen vojaški rok in da ima veselje za priučitev za delo pri polagan ju asfalta. Možnost večjega osebnega dohodka; pod 3.: uspešno dokončana osnovna šola. Nastop dela je mogoč takoj oziroma , po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OI). Interesenti naj pošljejo pismene vloge na upravo podjetja. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave oz. do zasedbe delovnih mest. RADIO ila poslušajte vsak dan ob 5, 6, 7, 8, 9, 10 (danes dopol-11, 12, 13, 14, 15, 19.30 (rajski dnevnik), 22, (dogodki in Jdmevi), 17, 18, 23, 24; ob ne-, ®*iah pa ob 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 14, 15, 17, 19.30 (radijski Aievnik), 22, 23 in 24. SOBOTA, 11. AVGUSTA J:30-Dobro jutro; 8.10 Glasbena ma-"neja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 S »venskimi ansambli zabavne glas-10.15 kličemo letovišče; 11.20 Z Jf.m» doma in na poti; 12.10 Melo-za opoldan; 12.30. Kmetijski nasveti; 12.40 Cez travnike zelene; *.i0 Priporočajo vam; 14.10 S pe-p ?J° in besedo po Jugoslaviji; 15.40 v°JO naši operni pevci; 16.00 piljak; 17.10 Glasbena medigra; oh Gremo v kino; 18.15 Dobimo se 19 uri; 18"45 S knjižnega trga; te 'u Lahko noč, Otroci; 19.15 Minu- 20 iv ansamblom bratov Avsenik; Radijski radar; 21.00 Zabavna ^ijska igra — R. Puchert: Ponoči ]' vse mačke črne; 21.40 Majhni Jj^ambli zabavne glasbe; 22.20 Od-s z.a naše izseljence; 23.05 S pe-'J° in plesom v novi teden j^Ugi program vaf VVodni akordi; 8.40 Sobota na 12.40 Panorama zvokov; ^ Glasbeni variete; 15.35 Zabav-n' "Imska glasba in še kaj; 16.05 ni ?.es smo izbrali; 16.40 Ples na /fž'; 17.40 Lahka glasba pri nas in fetu; 18.00 Oddaja progresivne Ka e» 18 40 S skladateljem Bertom arnpfertom ^retji program •-°0 Pet minut humorja; 19.05 Pro- 20 i«?' koncert(; 2005 Svet in mi; 21 na ^obotni glasbeni kalejdoskop ;uu Okno v svet; 21.10 Naša orke- ela i a literatura; 21.40 Iz oper in Masbenih dram; 22.55 Iz slovenske Poezije Q NEDELJA, 12. AVGUSTA Za f °i j'utr°; 8 05 Radijska igra ja otroke - M. Košuta: Rdeči tro-£OUs; 8.39 Skladbe za mladino; 9.05 n0'Cert >z naših krajev; 10.05 Še i„7,lte' tovariši; 10.25 Pesmi boja tain • a; 10 45 NaSi poslušalci česti-renr,ln Popravljajo; 13.30 Nedeljska b,i; U r?5 13-50 Ž domačimi ansam-zak -o5 S slovenskimi ansambli tJaV^ glasbe; 14.30 Humoreska sonCu. ,a ~ M" Schmidt-- Bratje k lodii ' Popularne operne me- Kli^' 1600 Radijska igra - I. A ti § K!ara in dva gospoda; 16.47 ansflv>?uf Milan Ferlež s svojima Ho goloma; 17.05 Nedeljska šport-otr0(?opoldne; 19.00 Lahko noč, 20()o v *9.15 Glasbene razglednice; nim Nedeljo zvečer; 22.20 S Ples-22'4q °^kestrom RTV Ljubljana; nokt„ edre note; 23.05 Literarni lUrno; 23.15 Nočni cocktail 8 Program GlashZv?ki za nedeljsko jutro; 8.40 sPreff m°zaik; 9.35 Nedeljski l4.0o'p : 12.00 Opoldanski cocktail; Ija na an°rama zvokov; 15.00 Nede-na valu 202 19 001 Pr°gram koncer^aŠi kraji in UudJe; 19-15 dogodi- \m simfonij; 20.05 Športni Beetho dneva; 20.15 Ludwig van trio v t£en,: Variacije za klavirski ts-duru,op. 44; 20.30'Večerna r9p »Gorenjski tisk«, Stavi' Ukca Moše Pijadeja 1. Krank: Cp »Gorenjski tisk« Ljudi tlsk: Pruženo podjetje KonU ■ Pravica, Ljubljana, ništv -Jeva 2- " Naslov ured-MoSp uPrava lista: Kranj, rač.m ^adeja 1. - Tekoči 51500 fiK1 SDK v Kranju št. glavni601"10152 " Telefoni: Urednu urednik, odgovorni Uredni m uPrava 21-190, 2l-fiRn 21-835, novinarji *\iŠki ' .?al00glasni in naročnina- fdelek 21-194. - Naroč-30 fi: a 60 din, polletna 70nar A,c?.na za 1 številko 15 din Ma 1 ^elasi: do 10 besed 2 din- VSaka nadaljnja beseda p0Pu KOVINf OTE H NA IMPORT II - • T7V. y. •____ r........... blagovnica Fužinar Jesenice na sejmu v Kranju tu se kupi več in bolje dnevnik, 20.35 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — barvna TV nadaljevanka, 21.20 Kaj hočemo — ob ustavnih in kongresnih razpravah, 21.40 Po sledeh napredka, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) SREDA, 15. AVGUSTA N \ petek, 17. avgusta 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 Glasba vam pripoveduje; 9.40 Glasovi v ritmu; 10.15 Po Talijinih potehv; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Ljudska glasba drugih narodov; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Glasbena lirika Danila Svare; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Paul Mauriat; 17.10 Bartok v domači in tuji izvedbi; 17.50 Človek in zdravje; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka; 20.00 Iz jugoslovanske zborovske literature; 20.30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 8.05 Vedri zvoki; 8.40 Petek na valu 202; 12.40 Izletniški kažipot; 12.55-Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Vodomet melodij; 16.05 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 16.40 S pevci po svetu; 17.40 Jazz za mlade; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.40 S pevcem Bracom Korenom'; 19.00 Odmevi z gora; 19.20 Instrumenti v ritmu: 19.35 S solisti in ansambli zabavne glasbe RTV Tretji program 20.05 Od premiere do premiere — R. Vitrac:. Victor ali otroci na oblasti; 21.00 Ivan Brkanović: Simfonija št. 3; 21.40 Oboist, Pierre Feit in Slovenski godalni trio; 22.00 Z jugoslovanskih koncertnih odrov; 23.40 Jakob Jež: Odsevi Hajamovih stihov, ciklus pesmi; 23.55 Iz slovenske poezije SOBOTA, 11. AVGUSTA 16.50 Mednarodni rokometni turnir —prenos iz Doboja (RTV Sarajevo), 18.00 Obzornik, 18.15 Risanke, 18.35 David Cooperfield — 1. del ameriškega filma, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Parada tujih gostov Slovenske popevke 73, 21.25 Šerif v New Yorku — serijski barvni film, 23.00 TV kažipot, 23.20 Poročila (RTV Ljubljana), 23.25 Balkanske igre v plavanju — posnetek iz Dubrovnika (RTV Zagreb) NEDELJA, 12. AVGUSTA 8.55 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film, 9.45 Polka je ukazana — barvna oddaja (RTV Ljubljana), 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.55 Otroška matineja: Mačkon in njegov trop, Pustite jih živeti — barvna filma, 11.50 Poročila, 11.55 TV kažipot, 14.20 Po domače z ansamblom Mihe Dovža-na, 14.30 Po dolnjem Posavju, 15.35 Igre brez meja (RTV Ljubljana), 17.00 Mednarodni rokometni turnir — prenos iz Doboja (RTV Sarajevo), 18.15 Poročila, 18.20 Nocoj nova atrakcija — sovjetski barvni film, 19.45 Risanka,' 20.00 TV dnevnik, 20.35 A. Marodič: Prve praske — oddaja iz serije Nora hiša (RTV Ljubljana), 21.15 Tuji pevci v našem* študiju (RTV Zagreb), 21.30 Športni pregled (JRT), 22.00 Poročila (RTV Ljubljana), 22.05 Balkanske igre v plavanju — posnetek iz Dubrovnika (RTV Zagreb) PONEDELJEK, 13. AVGUSTA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Pustite jih živeti — serijski barvni film (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Beograd), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 E. Bass: Ogrlica, A. V. Lunačarski: Seansa — T V igri, 21.35 Video kasete: Johan Strauss, 22.05 Poročila (RTV Ljubljana) TOREK, 14. AVGUSTA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.10 Obzornik, 18.25 Veliki in niajhni — oddaja TV Zagreb, 18.55 Nega telesa, 19.15 Priština in njena okolica — oddaja TV Beograd, 19.45 Risanka, 20.00 TV 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Mačkon in njegov trop — barvni film, 19.00 Filmska burleska (RTV Ljubljana), 19.15 Prijatelji glasbe (RTV Zagreb), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Ljubiva se — ameriški barvni film, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) Četrtek, 16. avgusta 16.45 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Smuški tek — barvni film, 18.55 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 Četrtkovi razgledi, 21.30 Prigode dobrega vojaka Švejka — barvna TV nadaljevanka, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) petek, 17. avgusta 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd)r 18.10 Obzornik, 18.25 Pet pedi, 18.55 Doktor na pohodu — serijski film, 19.20 Rekreacija v teku stoletij, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Retrospektiva jugoslovanskega filma — k sodobnemu izrazu (1948—1960): Bakonja Fra Brne, 22.20 XXI. stoletje, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) Ugoden nakup za vsak žep za vsak okus! Bogato izbiro moške in ženske obutve po ugodnih sejemskih cenah s posebnim popustom vam nudi ha Gorenjskem sejmu v Kranju:' modno Čevljarstvo kernstanko Partizanska 5, Kranj OBIŠČITE NAS v HALI A —- desno! Sobota, 11. 1 2 3 i 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■18 ■ 20 1 1 22 ■ L 24 ■ 25 26 27 ■ 28 29 ■ 30 31 32 33 34 ■35 36 37 ■38 39 40 1 1 ■ 1 44 45 46 ■ 1 ■ 49 so ■ 52 53 ■ 54 55 1 56 57 58 59 60 61 62 63 loterija Vodoravno: 1. pristojbina za uradno opravilo, 6. razstavna deska, uokvirjena plošča, 10. rimski državnik, Marcus Porcius Cato, 14. bolj tekoča prikuha, 15. abecedar, 17. ime slovenskega humorista Murnika, 18. običajno kvartet glasbenikov, ki ga je prvi sestavil dunajski komponist J. Schrammel, 19. slika ali kip golega telesa, 20. znak za kemično prvino erbij, 21. višinska točka na zemljevidu, 23. kraj pri Kočevju, 25. kazalni zaimek, 26. kovaški izdelek, 28. kratica za Mednarodno nogometno zvezo (Federation Internationale de Football Associaton), 30. kraj v evropskem delu Turčije med Mramornim in Crnim morjem, 32. otepki, 35. prisilno delo podložnikov, 36. nemški fizik, nobelovec 1943, Otto, 38. zobje na grabljah, 40. ime jugoslovanske pevke zabavne glasbe Kesovije, 42. rešeto, 43. zbor, 46. ploskovna mera, 47. vrsta pralnega praška, 49. republika v Zahodni Afriki ob Gvinejskem zalivu, 51. znak za kemično prvino radij, 52. moško ime, 54. največji francoski pesnik na koncu srednjega veka, Francois, 56. dvigalo, 58. prostor med Portorožem in Piranom, kjer gradijo turistični center, 60. diktat, 61. reka v Italiji, ki teče skozi Firence, 62. Beotijci, prebivalci Aonije, 63. ime Grčije kot rimske province. Navpično: 1. dan v tednu, 2. vrsta aperitiva, grenčica, 3. banja, 4. telovadni element, nagel dvig, 5. Anton Aškerc, 6. bela, vosku podobna snov, zmes ogljikovih vodikov (za sveče, izolacijo), 7. gorbo domače sukno; kraj na Madžarskem, vzhodno od Blatnega jezera, 8. junak povesti J. Verna, (Kapitan...), 9. kritika, recenzija, ocenitev, 10. Karel Destovnik, 11. ime jugoslovanske pevke popevk Štefok, 12. glas ure, 13. v medicini vsak osmi dan ponavljajoča se mrzlica (octana sc. febris), 16. najmanjši delec negativne elektrike, 18. staro mesto v vzhodni Makedoniji, 22. napadalna operacija proti sovražniku, 24. posnetek, 27. danski kraj na vzhodu Jyllanda, 29. vzhodnoindijski drobiž, 31. nestrokovnjak, 33. gib z očmi, 34. potomci, nasledniki, učenci; slabi posnemalci kake umetnosti, 36. zgradba, 37. manjša pasja pasma, 39. plin brez barve in vonja, vrsta ogljikovega vodika, 41. ponašanje, vedenje (iz francoščine allure), 44. bajeslovni starogrški pevec, sin Kaliope in Apolona, 45. otka pri plugu, 48. ime italijanskega politika Mora, 50. muslimanski bog, 53. ruša, 55.albanski kra j ob Ohridskem jezeru, 57. rimska boginja jeze, 59. kratica za Narodno obrambo, 60. znak za kemično prvino natrij. Rešitev nagradne križanke iz sobotne številke 1. klepec, 7. oferta, 13. rokomet, 15. kaverna, 17. OV, 18. Tamara, 20. Agata, 21. 1'rtto, 23. Klena, 25. anis, 26. romanca, 28. až, 30. SKE, 31. ventil, 32. ' ravan, 34. dilca, 36. namera, 39. ulj, 40. SŠ, 42. oficial, 44. Mier, 46. posel, 48. slap, 50. Arnič, 52. strast, 54. HO, 55. sejnina,.57. antimon, 59. Cegnar, 60. ordeni Izžrebani reševalci Prejeli smo 202 rešitvi. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Vida Jereb, Kranj, Koroška 12/1; 2. nagrado (40 din) Ludvik Glavač, Kranj, Jama 19; 3. nagrado (30 din) pa Alenka Friškovec, Kranj, Šorlijeva 27. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do četrtka, 16. avgusta, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din. Križanka za 1. avgust Do 9. avgusta $te nam poslali 476 izpolnjenih nagradnih kuponov z oznako Križanka 1. avgust. Besedilo vam verjetno ni dejalo težav, saj se povezuje z občinskima praznikoma občin Jesenice in Kranj in se glasi: 1. AVGUST, OBČINSKI PRAZNIK. Izžrebali smo naslednjih deset reševalcev: 1. nagrado (200 din) bo prejela Majda Trilar, Radovljica, Cankarjeva 15; 2. do .3. nagrado (po 100 din) bosta dobili Marija Zupan, Kranj, Stošičeva 5, in Vera Kra-šovec, Škof j a Loka, Vincarje l; po 50 din pa bodo prejeli: Darinka Ribnikar, Tržič, Pot na Zali rovt 3, Milena Basej, Cerklje, Vasca 5, Ignac Cuderman, Preddvor, Tupaliče, Lojzka.Ahačič, Tržič, JLA 16, Slavka Žibert, Kranj, Poštna 4, Milka Uršič, Stahovica, Županje njive 9, in Marija Čadež, Gorenja vas, Gorenja Dobrava 6. Vse nagrade boste dobili po pošti. poročili so se V Kranju Šemrov Anton in Giulatti Danica, Dolar Davorin in Rakovec Zdenka, Košir Franc in Globočnik Marija, Globočnik Franc in Kubelj Ivanka, Kalan Friderik In Knific Ana, Čadež Franc in Kos Ivana, Skubic Stanislav in Štern Ivanka v Radovljici Srečnik Marjan in Pesjak Marija, Knafel j Jožef in Zvan Marjana v Tržiču Lupša Anton in Špiler Karla, Ko-rinšek Boris in Kristan Helena umrli so v Kranju Ravnikar Ljubo, roj. 1905, Potisek Franc, roj. 1903, Kaplan Lovrenc, I ^ %JI iHjk Sobota, 11. avgusta 1973 roj. 1895, Sajovic Marjana, roj. 1891, Ušlakar Ana, roj. 1897, Cimžar Vinko, roj. 1946, Zmazek Terezija, roj. 1916, Pohar Terezija, roj. 1905, Kavčič Franc, roj. 1906, Noč Franc, roj. 1923 v Radovljici Šlibar Jožefa, roj. 1888, Pisek Anton, roj. 1901 v Tržiču C C srečke s končnicami so zadele dobitek N-d srečke s končnicami -5 Z "33 -o (K ffl.ti N .O W TJ 70 20 27285 600 10 30 54465 600 340 80 63565 1000 05700 800 441415 456035 5000 5000 1 10 09721 600 16 20 50761 600 56 40 60651 800 126 60 97141 800 2176 200 132851 150.000 26756 25096 800 800 62 20 90626 1000 6382 300 37922 800 67 20 47632 1000 3497 500 62882 1000 92977 600 328402 5000 05787 1000 177852 10.000 95677 226177 1000 5000 3 10 334737 . 5000 97153 600 114177 5000 89343 800 85723 800 78 47698 40 600 34 20 91988 600 104 80 90738 800 674 100 242818 5000 60994 600 542358 10.000 87054 800 55104 1000 69 30 13244 1000 89 50 546834 10.000 469 60 065834 10.000 49389 369939 600 5000 55 30 576619 10.000 ŽITOPROMET SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci ZAMENJUJEMO VSE VRSTE ŽITARIC ZA VSE VRSTE MOKE, PRODAJAMO NAJKVALITETNEJŠO MOKO, KRMILNO MOKO, KORUZO, PŠENIČNI ZDROB IN KORUZNI ZDROB. Cene so konkurenčne. Skladišče je odprto od 6. do 14. ure in vsako prvo soboto v mesecu. Splošna vodna skupnost Gorenjske Kranj C. Staneta Žagarja 30 odbor za delovna razmerja objavlja prosto delovno mesto: gradbenega delovodje Delavec mora poleg splošnih pogojev za vstop na delo v organizacijo združenega dela izpolnjevati še naslednje pogoje: — imeti mora gradbeno delovodsko šolo, zaželena je tudi nekajletna delovna praksa; — kot poseben pogoj za sprejem na delo je predpisano tudi 60 dni poskusnega dela. Delavec bo sprejet na delo v delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Stanovanje — družinsko ali samsko, ni zagotovljeno. Prijave z dokazili o izobrazbi je potrebno poslati najkasneje v 15 dneh po objavi. trzni pregled Jesenice Solata 5 din, korenček 4 din, jabolka 5 do 7,50 din, pomaranče 6,40 din, limone 11 din, česen 21 din, čebula 3,80 din, fižol 6 din, pesa 3 din, paradižnik 5 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1,15 in 1,20 din, surovo maslo 35 do 38,50 din, smetana 17 din, orehi 86 din, klobase 5,80 din, skuta 9,90 din, sladko zelje 1,60 din, cvetača 6,20 din, paprika 9,20 din, krompir 2,60 din, breskve 6 din, grozdje 6,30 do 7 din Kranj Solata 5 din, špinača 6 din, korenček 7 din, slive 6 din, jabolka 5 din, pomaranče 6 din, limone 10 din, česen 20 din, čebula 6 din, fižol 5 din, pesa 5 din, kaša 9 din, paradižnik 6 din, breskve 7 din, hruške 6 din, med 30 din, žganje 28 din, ajdova moka 9 do 10 din, koruzna moka 3,50 din, jajčka 1,20 do 1,50 din, surovo maslo 22 din, smetana 17 din, skuta 8 din, sladko zelje 3 din, cvetača 7 din, paprika 6 din, krompir 2,50 din Tržič Solata 6 din, korenček 6 din, slive 6 din, jabolka 6 do 8 din, pomaranče 8din, limone 10 din, česen 30 din, čebula 6 din, fižol 6 din, pesa 4 din, paradižnik 6 do 8 din, breskve 6 do 10 din, marelice K) din, jajčka 1,20 do 1,30 din, surovo maslo 28 din, smetana 17 din, orehi 80 din, skuta 9 din, sladko zelje 5 din, cvetača 9 din, paprika 14 din, krompir 3 din, hruške 10 din Kranj CENTER 11. avgusta ital. barv. film PU-ŠCICE STRUPENEGA PAJKA ob 16., 18. in ob 20. uri, premiera angl. barv. filma PRIVIDI ob 22. uri 12. avgusta ital. barv. film PUŠČICE STRUPENEGA PAJKA ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl. barv. filma UPOR V AVTOBUSU ob 21. uri 13. avgusta angl. barv. film PRIVIDI ob 16., 18. in 20. uri 14. avgusta angl. barv. film PRIVIDI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 11. avgusta ital.-špan. barv. CS film CANYON CITY ob 16. in 20. uri, nem. barv. film POBEG V ZLOČIN ob 18. uri 12. avgusta amer. film STAN IN OLIO - DVA POGUMNA BRATA ob 14. in 18. uri, ital.-špan. barv. CS film CANYON CITY ob 16. uri 13. avgusta špan.-amer. barv. CS film CEMU UBIJAŠ, FANT? ob 18. in 20. uri 14. avgusta špan.-amer. barv. CS film CEMU UBIJAŠ, FANT? ob 18. in 20. uri Tržič 11. avgusta japon. barv. film TOLPA NASILNEŽEV ob 18. in 20. uri 12. avgusta japon. barv. film TOLPA NASILNEŽEV ob 15. in 19. uri, amer. barv. film MRTVI NE PLAČUJEJO DOLGOV ob 17. uri Kamnik DOM 11. avgusta amer. barv. CS film NE DELAJ VALOV ob 18. in 20. uri 12. avgusta > franc. barv. film PRIMI HUDIČA ZA REP ob 15-, 17. in 19. uri Škofja Loka SORA 11. avgusta amer. barv. film SLEPI REVOLVERAŠ ob 18. in 20. uri 12. avgusta amer. barv. film SLEPI REVOLVERAŠ ob 18. in 20. uri 14. avgusta amer. barv. film OGNJENI OBRAČUN ob 20. uri Železniki OBZORJE 11. avgusta ital. barv. film POLICIJSKI KOMISAR PEPE ob 20. uri 12. avgusta sovjet, barv. f»lnl GOYA ob 17.30 in 20. uri Radovljica 11. avgusta angl. barv. film NI T' MORJE NITI PESEK ob 18. uri, amer. film DAMA S KAMELIJAM1 ob 20. uri 12. avgusta amer. barv. film SEDMERICA JEZDI ob 16. uri, amer. film DAMA S KAMELIJAMI ob 1J uri, angl. barv. film NITI MORJ^ NITI PESEK ob 20. uri 13. avgusta ital. barv. film OPERACIJA KOH-I-NOOR ob 20. uri . 14. avgusta angl. barv. film HRL* V AVTOBUSU ob 20. uri Jesenice RADIO CS SVET OSNOVNE ŠOLE HEROJA BRAČIČA V TRŽIČU Ulica heroja Bračiča 4 razpisuje prosta delovna mesta 1. UČITELJA ZA BIOLOGIJO IN KEMIJO PU ali P za čas od 1. septembra 1973 do konca I. polletja šolskega leta 1973/74 2. za nedoločen čas: KVALIFICIRANO KUHARICO v šolski kuhinji POMOŽNO KUHARICO • 2 SNAŽILKI (ENO OD TEH ZA DELJEN DELOVNI ĆAS) I 1 Nastop službe dne 1. septembra 1973 oziroma po dogovoru. Pismene prijave pošljite na gornji naslov v roku 15 dni po objavi razpisa. 11. in 12. avgusta špan. barv film GARINGO 13. in 14. avgusta ital. barv. fil"1 SANJE ZLOČINA Jesenice PLAVŽ 11. in 12. avgusta ital. barv. fil1*1 SANJE ZLOČINA 13. in 14. avgusta špan. barv. film GARINGO Dovje Mojstrana 11. avgusta amer. barv. fijf1 DNEVNIK JEZNE GOSPODINJE 12. avgusta amer. barv. CS fip NEKOČ JE BIL MALOPRIDNEŽ Kranjska gora 11. avgusta amer. barv. CS f"111 NEKOČ JE BIL MALOPRIDNEŽ 12. avgusta nem. barv. film EVA Javornik DELAVSKI DOM 11. avgusta franc. barv. film CA' ROLINE CHERIE 12. avgusta amer. barv. fi'111 DNEVNIK JEZNE GOSPODINJE Ribiški piknik v Podnartu Danes(sobota) ob 16. uri bo rib1' ška 1 družina . Radovljica pripravi' pri kulturnem domu v Podnart piknik za člane družine in svojce. Na jezu potoka Lipnica boU priredili tekmovanje v ulovu rib, zabavo pa bodo potem izbrali tu . ribiča, ki se bo predstavil z naj domiselnim -ribiškim klobuko Jrt Na Gorenjskem sejmu v Kranju razstavlja in prodaja svoje izdelke Znižane cene do 60 % GORENJSKA m- OBLAČILA HM KRANJ Ugoden nakup ženskih oblek, plaščev, kostimov in kril. prodam ^Prodam lepo opremljeno OTRO-®K0 KOŠARICO. Jelenčeva 29, Kr^nj 4618 , prodam BETONSKO ŽELEZO in £arbidno APNO. Mihelič Alojz, kovnica 81 4619 0 prodam delovnega KONJA. Jama ' pranj 4620 j.prodam tri mesece stare JARČ- L- Strahinj 38, Naklo 4621 v Prodam PEČ na olje emo 8. . °gelnik, Radovljica, Ljubljanska prvo nadstr. 4622 rodam 600 kosov OPEKE špičak. trahinj 24, Naklo 4623 prodam športni OTROŠKI VOZI-fcfK in ZIBELKO. Kidričeva 76, Loka 4624 R1 rodam suhe borove PLOHE. pg 11, Preddvor 4625 ..prodam KRAVO simentalko s te-ackom. Trnje 12, Škofja Loka 4626 jT^eni prodam skoraj nova STO-^f-A iz cevi za 14 glav živine. Ju-8°vic, Trata 18, Škofja Loka 4627 , /rodam TELEVIZOR (nova slikovna cev) za 1000 din. Novak Silvester, Valjavčeva 13, Kranj 4628 relT?dam 5 kub'm OPEKE (sipo-M?s) za oblaganje sten. Suhadolnik an> Staretova 31, Cirče, Kranj p . 4629 Gq . am Pet mesecev brejo TELI-D • simentalske pasme. Prezrenje 10 p °dnartu 4630 DP;rLdam eno let0 star" PEČ kU-fffsbusch. Štern, Lahovče 76,-Cer- II , 4631 NfloP prodam TELEVIZOR, asiov v oglasnem oddelku 4632 sat \dn° Prodam 25 a2 panjev (10 0v) z zdravimi družinami. Cimer-a i Ljubljana, Jamova 36/a - II a" telefon 061 62-020 . 4633 4 .podani KRMNI MOTOR tomos gumijasti ČOLN za 2 + 1 osebo, j, otor vozen samo nekaj ur. Znidar, ranj, Jezerska 64/A 4634 Mrvr?iam gradbeno ŽELEZO, SA-lOKOLNICO in PRIKOLICO za d Mikulčič Zdravko, Posavec P jnart 4635 Brnri°dam HLADILNIK himo. Sp. 4636 s Prodam borove PLOHE in DE-za betonske opaže. Sp. Bela 3, rreddvor 4637 prodam globok OTROŠKI VOZI-^K, OTROŠKO POSTELJICO in 'rajno žarečo PEC. Mikšič, Sav-Ska 32, Kranj 4638 , Prodam KRAVO simentalko s testom. Pangrščica 3, Golnik 4681 , j rodam ČOLN z motorjem. Ver-UIC> M. Korbarjeve 22, Kranj 4682 7 Prodam plinsko PEC z garancijo. 6ver, Preddvor 5 4683 Prodam PRIKOLICO za osebni to> napravo za nastavitev luči, i)ffvo za montiranje avto plaščev. u ' Ljubljanska 4, Kranj 4684 1 J fodam TEUCO, ki bo v kratkem le'etila. Trboje 71 4685 rodam KERAMIČNE PLOŠCl- nici v?ke in italiJanske) za k°Pval" tan0' bide, tlačni bojler in plastične ete Za kuhinjo — vse novo. Grčman —Hude, Kranj, C. kokrške-ga odreda 1, Kranj, tel. 23-729 4686 Prodam KRAVO s tretjim teletom. Sp. Besnica 17 4687 Poceni prodam lesene CEBRE in SODE raznih velikosti. Ogled vsak dan od 18. ure dalje na Delavski cesti 57, Kranj 4688 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Lahovče 47, Cerklje 4689 Poceni prodam vzmetne in tro-delne ŽIMNICE. Ogled vsak dan pri Gotz Rudolf Kranj, Savska c. 24 4690 Ugodno prodam globok otroški VOZIČEK. Cena 400 din. Senično 15 4691 Prodam plemenskega VOLA za vsako delo in dvobrazdni PLUG ZA traktor »posquali«. Sorica št. 8, Radovljica 4692 Prodam KRAVO po teličku, dobra mlekarica. Apno 3, Cerklje 4693 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom in VERIGO ter PUHAL-NIK za seno. Rupa 16, Kranj 4694 Prodam 8 tednov stare PRAŠIČKE. Šmartno 29, Cerklje 4695 Prodam delovno KOBILO ali zamenjam za starega KONJA. Visoko 5, Šenčur 4696 Prodam KONJA. Anton Jenko, Šutna 14, Zabnica 4697 Poceni prodam ohranjeno SPALNICO. Naslov v oglasnem oddelku 4698 Prodam RADIO blaupunkt za radio in ŠOTOR za 4 osebe. Nomenj 57, Bohinjska Bistrica ^4699 Prodam trodelno OKNO 150 x 180 in ŠTEDILNIK kupersbusch. Velesovo 54, Cerklje 4700 Prodam vzidljiv namizni ŠTEDILNIK. Rozman, Zg. Bitnje 135, Žabnica 4701 Prodam 1 kub. m suhih smrekovih DESK colaric. Škofja Loka, Sp. trg 30 4715 kupim Kupim 3500 kosov STREŠNE OPEKE kikinda model 272. Plačam takoj, po dogovoru tudi v devizah. Naslov v oglasnem oddelku 4702 Kupim 700-litrsko KAD. Naslov v oglasnem oddelku 4703 vozila Prodam FIAT 600 D. Kranj, Za-nova 32 4591 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965. Boštjančič, Zupančičeva 31, Kranj 4594 Poceni prodam skoraj nov TOMOS AUTOMATIC z dodatno opremo. Ogled vsak dan pri Peter-nelju Viljemu, Bistrica 38 pri Tržiču 4596 Po zelo ugodni ceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1964. Milje 2, Šenčur 4603 vse od temeljev do štrene na mednarodnem Gorenjskem sejmu SSLOVENIJAUg LJUBLJANA Vam nudi ves gradbeni material, ki ga Potrebujete pri gradnji hiše: '^TONSKO ŽELEZO, CEMENT, IZOLACIJSKE MATERI-nbvl ApNO, OPEKO, RAZNO KRITINO IN DRUGO; ^KNA, VRATA, LADIJSKI POD-OPAŽE, PARKET; POMIČNE PLOŠČICE IN SANITARNO KERAMIKO; ZA CENTRALNE KURJAVE, RADIATORJE IN CEVI. Sejemski popust od 2 do 10 % ^formacije dobite po telefonu 24-590. OBIŠČITE NAS! Prodam dobro ohranjen AMI 8. Šenčur, Štefetova 29 4465 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1961, stroj 1968 za 3500 din. Fideršek Oto, Zg. Brnik 115, Cerklje (farma) 4639 Prodam SPAČKA, letnik 1968. Jan Miran, Zupančičeva 33, Kranj 4640 Prodam dobro ohranjen osebni avto NSU SC 110. Ogled vsak dan od 15. ure dalje, tel. 85-383 Škerjanc Drago, Frankovo naselje 74, Šk. Loka 4641 Kupim MOPED na dve ali tri prestave. Kušar, Draga 6, Medvode 4642 Prodam FIAT 1100, lahko tudi po delih. Polajnar, Kidričeva 8, Kranj 4643 Prodam karamboliran, sicer dobro ohranjen NSU 1200 C. Ogled in naslov od 6. do 14. ure pri Ribni-karju Matevžu, Kranj, Ljubljanska 5 4644 Prodam AMI break, letnik 1971, 34.000 km. Zrimšek, Kebetova 1, Kranj 4645 Prodam FIAT 1300. Šempetr-ska 36, Kranj 4646 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1963 s prikolico ali brez. Hrastje 70, Kranj 4647 Prodam osebni avto AMI 6 break. Kidričeva 76, Škofja Loka 4648 Prodam FIAT 750, letnik 1970. Skoko, Gorenjesavska 21, Kranj 4649 Prodam KATRCO. Breg 11, Preddvor 4650 SLOVENIJA PROMET, filiala Ljubljana, Miklošičeva 20, telefon 323-862 ima na zalogi osebne avtomobile: WARTBURG standard po 31.652,00 din, WARTBURG delux po 33.237,00 din in WARTBURG ca-ravan (dobava 30 dni) po 35.582,00 din. Obiščite nas na Gorenjskem sejmu, kjer boste deležni 2 % popusta 4651 Prodam GARAŽO triplex na začetku Šorlijeve ulice (severni del) v Kranju. Informacije po telefonu 22-449 4652 Prodam osebni avto SIMCA GLS 1000 ali zamenjam za FIAT 750. Šenčur, Pipanova 23 4653 Prodam ŠKODO Š 100, letnik 1971, prevoženih 37.000 km. Informacije po telefonu 23-144 4654 Prodam AMI 602. Srednja vas 21, Šenčur 4655 Prodam FIAT 850 special, letnik 1969, dobro ohranjen. Telefon 21-727 4656 Prodam VW 1500 limuzino. Lan-gerholc Jože, Pevno 7, Škofja Loka 4657 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965. Tušek, Mošnje 40, Radovljica 4658 Prodam OPEL REKORD, LETNIK 1957, po generalni. Čovič, Moša Pijade 5, Kranj, telefon 21-742 4659 Prodam dobro ohranjen KOMBI furgon moriš. Goriče 6, Golnik 4704 Prodam KOMBI DKW 1000, letnik 1965 in rezervne dele. Hočevar Slavko, Cesta kokrškega odreda 23, Kranj - 4705 Prodam dobro ohranjen MOPED. Orehovlje 5, Kranj 4706 stanovanja Oddam SOBO (začasno) za prenočitev samskim osebam. Ponudbe poslati pod »3 postelje« 4707 SOSTANOVALKI brezplačno oddam SOBO in KUHINJO za pomoč. Ponudbe poslati pod »Polica« 4708 Prodam takoj vseljivo STANOVANJE v Škofji Loki. Informacije: Šubic Alojz, Kamnitnik 12, Škofja Loka 4708 Belgijska družina želi najeti za obdobje'najmanj enega leta SODOBNO VILO ali BOLJŠO PRIVATNO HIŠO na območju Kranja do Bleda, popolnoma opremljeno, z dnevno sobo, kuhinjo, kopalnico, tremi ali več spalnicami, centralno kurjavo, garažo itd. Nudi odlične pogoje za najem, glede na stanje. Informacije na naslovu: G. W. BAETENS, Jezerska cesta 130 B, Kranj 4528 ZAMENJAM dvosobno komfortno STANOVANJE z garažo za podobno ali večje (Kranj—Škofja Loka). Ponudbe na oglasni oddelek Škofja Loka pod »Zamenjava« 4660 Skromno dekle nujno potrebuje SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »poštena« 4661 V Kranju oddam v najem STANOVANJE ali HIŠO. Naslov v oglasnem oddelku 4662 Zakonca s 5-mesečnim otrokom nujno iščeta SOBO s KUHINJO v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 4663 S 1. septembrom 1973 oddam v novi hiši ogrevano in opremljeno SOBO za dve študentki. Jože Prusnik, Britof 73, tel. 22-402 Mlad par išče SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Sporočite na telefon 21-884 4665 Za pet let oddam v najem tri PROSTORE z malo popravila primerno stanovanje. Potrebno je predplačilo. Naslov v oglasnem oddelku 4666 posesti Prodam starejšo STANOVANJSKO HIŠO, poleg možna večja delavnica, neposredno ob cesti Kranj—Preddvor. Informacije: Lesce, Dacarjeva 1 4710 Prodam OPUŠČENO ŽAGO z 2000 kv. m zemljišča, primerno za kakršnokoli obrt v Lahovčah. informacije: Tavčar Marija, Vodice 60 ali telefon 064 73-174 4711 I Prodam HIŠO z vrtom na zelo lepem kraju v Bohinjski Bistrici. Rozman Viktor, Jesenice, Cesta revolucije 1 4608 Ugodno prodam GOSTILNO z vsem inventarjem in gospodarskim poslopjem v industrijskem kraju. Borštnar Angela, Srednje Jarše 22, Domžale 4667 Kupim HIŠO ali manjšo starejšo kmetijo v okolici Kranja. Plačam takoj. Naslov v oglasnem oddelku 4668 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja za gradnjo hiše, okrog 600 do 1000 kv. m. Plačam takoj v gotovini, dinarjih ali devizah. Jereb Ivanka, Cerkno 150 ali telefon 065 88-591 4669 V Kranju ali okolici kupim dograjeno ali nedograjeno HIŠO. Plačam v gotovini, lahko tudi v DM. Naslov v oglasnem oddelku 4670 zaposlitve Sprejmem VAJENCA v uk za zlatarja. Živko Levičnik, zlatar, Maistrov trg 9, Kranj 4389 Zaposlim nekvalificirano ŽENSKO DELAVNO MOC srednjih let za delo na stroju za brizganje plastičnih mas. Nudim stanovanje — 12 km iz Kranja. Naslov v oglas--nem oddelku 4671 Nudim prijetno VARSTVO OTROK v centru Kranja. Informacije na telefon 22-608 4672 Takoj sprejmem VAJEN K O ali DEKLE za priučitev. PLETILSTVO Knific Jožica, Kranj, Opreš-nikova 29 4673 Sprejmem samostojno FRIZERSKO POMOČNICO z nekaj let prakse in VAJENKO. Frizerski salon Jana Leva — Eržen, Cešnji-ca 3, Železniki 4674 Kranj—Radovljica ali od avtobusne postaje Radovljica do trgovine Peko, da jo proti nagradi izroči v trgovino Peko Radovljica ali v prometno pisarno avtobusne postaje Bohinj ali Kranj 4611 Izgubila se je SIAMSKA MUCKA v bližini vodovodnega stolpa v Kranju. Prosim poštenega najditelja, da jo proti nagradi vrne. Gogala, Kranj, Kebetova 29, tel. 21-906 4675 zenitve Fant 25/170 z dobro službo ter svojinu avtomobilom želi spoznati preprosto dekle za skupno pot. Cenjene ponudbe pod »Poiščiva si skupno srečo« 4676 Kvalificiranega natakarja-rico sprejmem takoj. Ostalo po dogovoru. Pobor Milivoj, restavracija Texas, Hraška 13, Lesce izgubljeno Prosim poštenega najditelja ženske ročne URE cortebert, izgubljene 2. avgusta 1973 na avtobusu relacija ostalo ZAVAROVALNICI SAVA PE Kranj se lepo zahvaljujemo za hitro izplačano škodo, ki smo jo utrpeli zaradi padavin ob priliki zavarovane vrtne veselice. Gasilsko društvo Voglje 4677 V najem dam LOKAL za mirno obrt v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4678 Opozarjam vsakogar pred nakupom premičnin in nepremičnin od bivšega moža Žepiča Tomaža, Le-tence 16, ker sem solastnica. Žepič Vera, Struževo 69, Kranj 4679 obvestila ROLETE naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem na dom 3546 Obveščamo, da bo PEKARIJA v ŠENČURJU začela z redno peko v ponedeljek, 13. avgusta 4680 Vse cenjene stranke obveščamo, da bo gostilna Bohinc v Trbojah zaprta od 10. do 31. avgusta 1973 4714 prireditve Organizacija RK HRASTJE PREBACEVO priredi v nedeljo, 12. avgusta 1973, s priČetkom ob 16.30 pri gasilskem domu PrebaČevo VRTNO VESELICO s kegljanjem za dobitke. Za PLES in ZABAVO bo poskrbel trio RUDIJA MARON-DINIJA. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Vljudno vabljeni. 4712 Gasilsko društvo PODBREZJE priredi v nedeljo, 12. avgusta 1973, veliko VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom in kegljanjem za koštruna. Zabaval vas bo ansambel TRGOVCI. Za jedačo in dobro kapljico je preskrbljeno. Vabijo gasilci! „ 4713 0 SLOVSNUALES Cenjeni potrošniki,obiščite nas na XXIII. mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju. Sejemske ugodnosti OBRTNO GRADBENO PODJETJE BLED opravlja vsa dela na nizkih in visokih gradnjah. Opravlja slikarsko pleskarska dela, polaga zidne tapete in plastične pode ter iglaste preproge. Opravlja vsa pečarska in vodoinstalaterska dela. Prodaja gradbeni material na drobno. Iz lastne gramoznice dobavlja vse vrste gradbenega materiala in peska. Izdeluje vse vrste glajenih in brizganih plastičnih ometov solidno, poceni in z garancijo. Za vse informacije se obrnite na naslov podjetja na Bledu Grajska 44, tel. 77-273, 77-231. Poletna razprodaja od 11. avgusta do 1. septembra nlTfometter FERIACH-NEBEN 3 E R KIRCHE BOROVLJE-PRI CERKVI Rejci perutnine! V valilnici v Naklem lahko dobite vsak dan od 6. do 14. ure 2—3 mesece stare jarčke po ceni 25 din. Ob " sredah poslujemo do 18. ure. Kmetijska zadruga Naklo Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PO D J ETJ E KRANJ IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ Obiščite nas na Gorenjskem sejmu ZASTOPAMO PRIZNANE PROIZVAJALCE ŽIVILSKIH ARTIKLOV IN SVOJE DOBAVITELJE ŽITO FRUCTAL-ALKO PODRAVKA KOESTLIN PKG — GROCKA — TIMOK KOLINSKA MIRNA DANA UPI SARAJEVO TOBAČNA TOVARNA I^L XII ^^veletrgovina f \/ I Lb/A Kranj 14 k IL# I6SS O KOVIN OTE H NA IMPORT blagovnica Fužinar Jesenice na sejmu v Kranju radiatorji Gorenje s sejemskim popustom Vsem sorodnikom prijateljem in znancem sporočamo, da nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Avgust Kristan Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 11. avgusta, ob 16.30 izpred hiše žalosti v Stražišču na pokopališče v Bitnje. Žalujoči: žena Alojzija, sin Drago, hčerki Milena z družino in Zdenka z možem Kranj, 10. avgusta 1973 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila draga žena, mama, sestra, teta Pavla Vreček Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 11. avgusta, ob 16. uri izpred hiše žalosti Velesovska 1 v Šenčurju. Žalujoči: mož, hčerka in sin, sestre, brat in drugo sorodstvo Šenčur, Tenetiše, Kranj, 9. avgusta 1973 Neozdravljiva bolezen je strla dobro srce naši dobri mami, stari mami, sestri in teti Doroteji Cegnar Anžičovi mami iz Žabnice št. 24 l Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, 12. avgusta 1973, ob 16. uri iz hiše žalosti Žabnica 24 na pokopališče Žabnica. Neutolažljivi: sin Janko, hčerki Minka in Tončka z družinami in drugo sorodstvo Žabnica, 10. avgusta 1973 Po hudi bolezni nas je zapustila naša sodelavka Pavla Vreček Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 11. avgusta 1973, ob 16. uri na pokopališču v Šenčurju. Vestno sodelavko bomo ohranili v lepem spominu. Delovna skupnost in učenci osnovne šole Stanka Mlakarja Šenčur Zahvala Ob tragični izgubi l jubljenega moža, očka, sina, brata in zeta Vinka Cimžarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste bili v težkih dneh z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo komandirju PM tov. Podobniku, postajam PM, družbenopolitičnim organizacijam Kokrice, pevcem, gasilcem s. Kokrice in govornikoma za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena z otrokoma, mama, oče, brat, teta in drugi sorodniki Kokrica, 10. avgusta 1973 XI. mednarodni atletski miting Kranj 73 Milek spet na atletski stezi Ka lS' ! letoSnja prireditev atletske-ske Triglav v počastitev krani-? .Ka občinskega praznika je bila uspela. Prireditev je bilamno-l4nno zasedena, saj je nastopilo blizu a tekmovalcev iz 21 društev ^vstrije, Velike Britanije in Jugo- terVlJe'i K,Jul) hudi vročini so nekada/ at'eti dosegli zelo dobre rezul-vnlr • ,ed fanti se Je najbolj odliko-LJubljančan Jože Koleta, ki je v Post -iPalico skočil 450 cm in s tem H stavil nov rekord kranjskega Trim na Straži obiskan UrBrfD ~ Pred leti Je TD Bled eciilo na Straži rekreacijsko stezo, •menovano po utemeljitelju blejske- krizma, Riklijeva fitness prome- T® a- V teh hladnejših dneh, vreme Je precej slabše kot lani, turisti radi Rajajo na to stezo v dolžini nekaj r!r k,ot dveh kilometrov, da se vsaj ^gibajo. Obisk steze je v teh bo t tednih res velik in kot kaže } treba stezo obogatiti z nekaterimi ^apravami, lahko pa bi tudi izpolnili misel o gradnji podobne steze na bojnici. M. H. Šport v Železarni Jesenice , ®Portna komisij a pri tovarniški skrb" nnci ZMS železarna Jesenice jeio* mlacH železarji udejstvu- Cla na športnem področju. Usnn! Komisije so program za letos Prin • • izvedl'- Med drugim so vaiyV,li več medobratnih tekmo-jL J v nogometu, košarki in drugih orKa • • Pan°gah. Poleg tega so in niZlrali več srečanj z graničarji fta? 'V. ad'mi iz samskih domov, ml Se Je tud' sodelovanje z in tolmačil. Če mu uspe, je ostalo bolj ali manj formalnost. Poljanskega ve jj rana odrskih desk, Trpinovega prijatelja Toneta Varla, smo ob tem pobara kaj meni o kvalitetah svojega vrstnika. t »Izoblikoval je lasten, originalen slog, s katerim vedno »užge'- ^ jemno mojstrsko zna interpretirati komične, smešne figure. V R® barskem cesarju je kot romar Luka enostavno nezamenljiv.« Potlek sta oba poudarila, da bi želela izreči zahvalo dramatika ^ Torkarju, »udomačenemu Poljancu«. Popolnoma Je osvojil domačine in 't pravil konec večletnemu krajevnemu kulturnemu mrtvilu. Kot režiser iij ^e človek nima para, trdijo. Če bo držal obljubo in vsako zimo priredil za deske po eno Tavčarjevo povest, bomo v naslednjih sezonah najbrž s« morali ugotoviti, da poljanski ekipi trenutno v občini ni dorasel ilihče. I- RADO KOKALJ, ekonomist v Iskri in član kulturne komisije pri sindikalni organizaciji: »Obisk predstave v Svatnah ni bil naključen. Naša komisija je navezala tesne stike s koroškimi Slovenci in Slovensko prosvetno zvezo. Prav tako smo bili med pobudniki za lansko'prireditev Koroška v pesmi, plesu in besedi, ki je bila novembra v kinu Center. Osebno so mi koroški Slovenci zelo pri srcu. Zanimam se za njihovo življenje in sem redni naročnik njihovih časopisov. Zato grem na vsako večjo kulturno prireditev, . ki jo organizirajo eter s tem spoznavam njihov boj za obstanek. Mislim, da bi bilo na sobotni predstavi v Svatnah lahko še več ljudi, če bi le-ti vedeli, da prireditev ne bo le navadna igra, temveč manifestacija slovenstva ... Zala, ki so jo zaigrali v Svatnah, je narodnozavedna in buditeljska ter odseva sedanji boj koroških Slovencev za obstoj. Zato jo znajo rojaki najbolje zaigrati in pokazati svojo upornost, da ostanejo Slovenci na svojih tleh! To so potrjevali tudi aplavzi ob vsakem prizoru s tako vsebino. Naravno okolje pa je dalo predstavi posebno privlačnost.«