Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA ixl»Ja dvakrat tedensko, In sle«’ vi*ko sredo in vsako soboto. Vrcdnlitvo Id »prava: Maribor, Roška cesta 5, poitnl predal 22, teiefon 2326, Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica tTrbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nsfrankirana pisma se v obče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne irankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaš* mesečno Din 1®.—, xa inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Stev, 7 Sreda, 22. Januarja 1936 Leto XI Enakost Druga beseda gesla, francoske republike se glasi: EGALITE — Enakost. Francozi niso nikdar mislili na to, da bi se dali izenačiti vsi ljudje. To ne more priti v poštev pri narodu poosebljenih individualistov, kjer hoče vsakdo biti nekaj drugega kakor sosed. Egalite pomeni enakost pred zakonom in predvsem pred davkarije. Do revolucije ne samo da privilegirani stanovi — plemstvo in duhovščina — niso plačevali nikakih davkov, temveč so še prejemali podpore, ki jim jih je izplačeval kralj iz državne blagajne, tako da so uživali še tisti denar, ki so ga morali plačati revni ljudje. Glavni davek je bil »tajile«, nekake vrste davek od glave, in »gabelle«, davek od soli. Ta davek je bil posebno osovražen. Vsaka družina je bila prisiljena, da je letno porabila določeno količino soli. Krivično obdavčenje in nezaslišana zloraba davkov s strani privilegiranih stanov je bil eden glavnih vzrokov revolucije. Prenapet lok je počil, ko dohodki niso več zadoščali in ko se davki niso dali več zvišati. Danes je položaj drugačen. Načelo enakosti pred zakonom je uresničeno. Radi tega je beseda izgubila nekaj svojega pomena. Namesto njega pride nova beseda: JUSTICE — pravičnost in sicer prav v posebni obliki JUSTICE SOCIALE — socialna pravičnost. Socialna pravičnost je tisto, kar je danes v ospredju interesa, kakor je ob revoluciji 1789. leta gibala množice zahteva po enakosti. Vprašanje socialne pravičnosti so pred sto leti načeli ustanovitelji socializma; od tedaj je stalno na dnevnem redu. Večini francoskega naroda se zdi današnji položaj tak: »Velika revolucija 1789 nikakor ni bilo zaključeno dejanje, temveč poskus, da vstane nova doba, ki v bistvu še ni dovršena. Sile srednjeveškega režima so še tu in bi najrajši spet vzele ljudstvu svobodo. Sicer je plemstvo izgubilo vsako moč, toda njegovo mesto je zavzela visoka financa, ki je mnogo nevarnejša, ker igra skrito igro. Dvesto mož, dvesto največjih delničarjev Francoske banke ima v resnici vso oblast v rokah. Utrjeni so za srebrnim zidom in služijo kralju Denarju. Sami ne stopajo v ospredje, temveč vladajo potom posredovalcev. Povsod imajo svoje prste vmes. Veliki časopisi pripadajo njim in mnogi politiki so navadni njihovi slamnati možje. To je novo fevdalno gospodstvo, še mnogo hujše kakor prejšnje, ker jim je vsa država podložna.« Finančna fevdalnost, srebrni zid, kralj — zlato, podkupljivost tiska, korupcija politikov, to so danes pojmi, ki razgrevajo Francoze. »Proti tem silam se je treba boriti« — tako sodijo nadalje Francozi —- »in braniti svobodo. L®ta 1789 je bila dosežena samo politična svoboda, danes je pa gospodarstvo v ospredju. Treba torej izvojevati »gospodarsko 1789«. Tedaj je bila zemlja, vir bogastva, v posesti peščice, danes so produkcijska sredstva. Množice ljudstva so izločene iz bogastva nacije.« Nova in boljša razdelitev tega bogastva je potrebna, nova ureditev gospodarstva. Delo se mora organizirati tako, da bodo živeli vsi državljani, to se pravi, da bodo mo-gli živeti srednje življenje srednjega človeka.« P. Distelbarth. Zakaj pa so poslanci v narodni skupščini? Državljani volijo parlament, da vodi zdravo politiko v državi. Pri nas, kakor po drugih državah, je kriza, je beda. Parlament pa ima dolžnost, da se vpraša, kje je napaka in kaj je treba storiti, da se to in ono popravi ali odpravi. Zakaj ne store poslanci tega? Ali nimajo časa? Ali ne vedo? Inteligentni možje so; med njimi ni hudobnih »marksistov . In v delavskem časopisju, v resolucijah lahko izvedo vse to. In, če se boje, da bi se okužili z »marksizmom«, naj pogledajo okoli sebe, da se na svoje oči prepričajo o položaju in potrebah. To ni težko. Ni treba zato imeti univerze in milijonov, da bi prepotovali vso deželo. Pokažite voljo! Pokažite, da hočete odpraviti zlo in bedo! Delavci so še nedavno plačevali uslužh. davek, ker se je napačno razlagal finančni zakon 1934-35. Kdaj bo vrnjen neopravičeno pobrani denar? Politika zniževanja plač se še vedno nadaljuje. Ne le privatni delodajalci, tudi javna dela so vir izkoriščanja delovne sile. Kje je zakon, da se morajo pri oddaji del zajamčiti delavstvu socialnim razmeram potrebni delovni pogoji? Kje je jamstvo za eksistenčni minimum? Kje zaščita zadolženega kmeta in obrtnika? Kje svoboščine? Ne omenjamo uiti drugih socialnopolitičnih zahtev delavstva, ki jih je cel koš. O takih in podobnih vprašanjih bi jugoslovanski državljani radi slišali govoriti par sto tistih poslancev, ki hodijo na seje narodne skupščine. Molčali bi lahko doma in ne imeli bi odgovornosti. Morda nam na današnji seji že povedo, kaj novega. No! Francoska vlada v kržih Sedem ministrov odstopi Politika Lavala je povzročila v radikalno-socialistični stranki (Her-riot) razcep. Eni so za Lavalovo politiko, eni ne. Herriot je odstopil kot predsednik stranke, za predsednika je bil izvoljen Daladier. Stranka sklene odstop svojih sedmih ministrov. Vprašanje je, ali bo Laval podal demisijo cele vlade (20 ministrov) ali jo bo skušal dopolniti. Po položaju sodeč je demisija neizogibna. Laval je odšel 20. t. m. v Ženevo na sejo Društva narodov ter se vrne šele danes v Pariz in reši krizo kakor bo vedel in znal. Novo vlado utegne sestaviti Herriot ali kateri drugi njegovih prijateljev. Zaradi francoske vladne krize in bolezni angleškega kralja tudi v Ženevi ne bodo ukrepali nič odločilnega. Laval - Herriot Francoska vladna kriza in vojna v Afriki Lavalova negotovost koristi Italiji v sedanjem položaju. V diplomaciji je bil Laval jako močna opora Mussolinija ter bo padec francoske vlade zaenkrat akcijo proti Italiji vsaj zavlekel. Vlada Herriota pa bi bila za Italijo hud udarec. Vladno krizo je očividno povzročil Herriot dobro premišljeno. Po glasovanju, ko je imel Laval še 63 glasov večine, je Herriot izjavil, da mora odstopiti. Odstopi pa z njim še ostalih pet radikalnih ministrov. V tem primeru bo moral Lebrun poveriti sestavo vlade LIerriotu ali Dala-dieru. Kal želi Avstrija? Avstrijski kancler dr. Schusdi-nig je bil v Pragi. Tam je imel predavanje v industrijskem klubu. Sestal se je pa k posvetovanjem s predsednikom republike in vlade. Namen potovanja je bil očividno politični in gospodarski. Ob tej priliki spominja praški »Sozialdemokrat«, da je bil v Pragi že prvi avstrijski kancler s. dt. K. Renner, ki je s čehoslovaškimi so-drugi propagiral sodelovanje srednjeevropskih držav. Spor Italije z Društvom narodov in predvsem z Anglijo, nevarnost za Mussolinija, ki postaja vedno večja, sta zbudila tudi v avstrijski vladi zavest da sc je treba nasloniti na po-dunavske sosednje države in zahod- ne velesile. Pretirane so pa vesti nacistov, da gre za Habsburžane ali politično koncepcijo, ker je obisk veljal zaenkrat le gospodarskem vprašanju, ki naj bi uvedlo eventualno izpre-tnembo avstrijske zulnanje politike. Tako zbližanje morajo prebivalci prizadetih držav samo pozdraviti. Za nas je pa povsem jasno, da more le Avstrija, v kateri je svobodno in legalno delavsko gibanje s pripadajočo državnopolitično vlogo, le Avstrija, ki je popravila 1934 storjeno krivico in dala zadoščenje žrtvam bajmverovskega fašizma, biti enakovredni partner za demokratično sosedo, zanesljiv sopotnik na zgodovinski poti bodočih let. AngleSki kralj umrl Angleški kralj Jurij V. je na svojem gradu Sandringham v torek, dne 21. januarja po kratkem bolehanju umrl. Njegov naslednik bo najstarejši sin princ Waleški. Avstrijska amnestija V Avstriji sta bili izrečeni dve obsodbi proti socialistom že po amnestiji zaradi ilegalne kolportaže pred amnestijo. Po ječah se pa nahaja še vedno 137 socialistov zaradi širjenja delavskega tiska, 16 pa zaradi februarskega upora. Iz notranje politike Beograd, 18. I. 1936. V sredo, to je 22. januarja se bo zopet sestala Narodna skupščina. Takrat bodo določili dnevni red, obenem pa bodo proučevali, kakšno je v tej skupščini razmerje moči. Stoja-dinovičeva vlada hoče za vsako ceno imeti v skupščini dobro in trdno zaslombo in zato z radovednostjo pričakujejo, če se je številčno razmerje glasov izpremenilo s tem, da so v JRZ Stanojevič in drugovi odrekli sodelovanje. Napovedujejo pa celo, da se bo tudi v Narodni skupščini formiral poslanski klub JNS, kjer bi bil predsednik Bogoljub Jevtič, v reformirani in programatično korigirani stranki JNS pa bi predsednikoval Nikola Uzunovič. Tako bi dobil klub senatorjev JNS svoj pendant v poslanskem klubu JNS. Vlada je imela te dni daljšo sejo ministrskega sveta. Izpremenili so nekaj invalidski zakon, ugotovili pa tudi, da obstoja nedvomno tudi problem, kako zaposliti intelektualce. Ta problem bo za vlado študiral poseben ad hoc sestavljeni odbor, tudi dr. Krek, brez portfelja je tam. Združena opozicija pa študira za bodočo narodno skupščino, v kateri bo morda sodelovala primeren »radni mehanizem«. Zato se razgovarjajo o temeljnih točkah skupnega programa in — novum je, da pišejo danes: raz-govarjata se Zagreb in Beograd. Ti razgovori so — tako pravijo — tem bolj potrebni, ker niti solidarnost kmetov, niti gospodarski in socialni motivi ne morejo rešiti hrvaškega vprašanja, O JRZ pišejo, da se organizira naprej. Posamezni ministri prirejajo shode in konference, v Sloveniji či-tate govore brezportfeljskega ministra drja Kreka, vsi pa zatrjujoč: stranka se gradi, ustvarja od spodaj navzgor. Devalvacija dolgov? Boni Vlada sme izdati do pol milijarde dinarjev bonov. Vlada pravi, da je to le notranja operacija finančnega ministra ter ne pomeni devalvacije dinarja. Boni bodo služili blagajni do dotoka finančnih sredstev. Pomembnejša je bila izjava ministra dr- M. Kožulja na zborovanju v Subotici. Govoril je o devalvaciji dolgov sploh in zlasti kmetiških, To izjavo, ki jo minister preklicuje v tem smislu, so smatrali nekateri listi za napoved devalvacije dinarja. Minister Kožulj pa pravi, ^ da s tem misli na odpis dolgov. To je prva pozitivna izjava ministra1, da je treba prezadoljžence (male, ki niso sami krivi) razbremeniti. To stališče je vsaj formalno pravilno, ker so vzroki naših razmer dvojni. Prvič splošna svetovna kriza kot posledica vojne, drugič pa petnajstletna anarhična eksploatacija naroda in države pri nas. Na račun teh dobičkarjev in verižnikov bi se morali dolgovi odpisati. Nismo mogli verovati, da bi se nameravala v državi taka katastrofalna gospodarska politika, ki bi predvsem brutalno zadela delavce in nameščece ter bi pomenila še hujše njih obubožanje. * Krivica se boriteljem za demokracijo in republiko ter nje ustavo in zakone, ni popravila. Občinske volitve V nedeljo so bile občinske volitve v devetih občinah. Rezultat je naslednji: Begunje na Gorenjskem, volilcev 299, ena lista, JRZ dobila 223 glasov in vseh 18 odbornikov. Brezovica pri Ljubljani, volilcev 559, ena lista, JRZ dobila 330 glasov in 18 odbornikov. Št. Ilj v Slov. goricah, volilcev 920, JRZ dobila 453 glasov in 23 odbornikov, opozicija 113 glasov in 1 odbornika. Kostanjevica na Krki, volilcev 778, JRZ dobila 410 glasov in 16 odbornikov, opozicija 171 glasov in 2 odbornika. Lesce pri Bledu, volilcev 332, JRZ je dobila 94 glasov in 2 odbornika, opozicija 178 glasov in 16 odbornikov. Zgcrnja Polskava, volilcev 320, JRZ dobila 151 glasov in 18 odbornikov. Spodnja Polskava, volilcev 241, JRZ dobila 124 glasov in 16 odbornikov, opozicija 18 glasov in 2 odbornika. Tomišelj, volilcev 366, JRZ dobila 166 glasov in 16 odbornikov, opozicija 111 glasov in 2 odbornika. Zagorje ob Savi, volilcev je volilo 1514, JRZ dobila 1148 glasov in 33 odbornikov, lista s. Arha 366 glasov in 3 odbornike. — Lista s. Arha je dobila pri teh volitvah 366 glasov, do-čim je dobila 1933 soc. lista 301 glas. Volitve so značilne po volilnem sistemu, udeležbi in doslednosti volilcev. Ali si 2e poravnal naro& nlno! Ako Se ne, stori takoj svofo dolžnost! Manifestacija skandinavskih držav Skandinavska enotnost. — Pristop Finske Pred štirinajstimi dnevi se je vršila letna konferenca socialnodemo-kratičnih strank Skandinavije. Prvič se je udeležila konference tudi delavska stranka Norvegije, katere strokovne organizacije so že 1. januarja 1936 pristopile k mednarodni strokovni zvezi. V navzočnosti treh strankinih predsednikov in državnih ministrov P. P. Hansson (Švedija), Niega-ardsvcld (Norvegija) in Stauning (Danska) je podala finska vlada pomembno zunanjepolitično izjavo' V finskem državnem zboru je vlada jasno izjavila, da bo njena zunanja politika vbodoče skandinavsko ori-jentirana ter se bo ravnala izključno po politiki Društva narodov. To pomeni popust v protiruski politiki, ki so jo prej vodile iz bojazni pred Rusijo na pobudo Poljske obmejne države. Vse stranke so glasovale za preorijentacijo politike, edino Lappo-fašisti s pridržkom. Prejšnjo soboto so vsi trije državniki govorili po radiu za sodelovanje svojih dežel. Isto-tako njih finski tovariši. Glavno glasilo danske socialne demokracije pozdravlja preokret finske zunanje politike kot povratek te nordijske dežele v skandinavsko skupnost, ki ji jo je bila iztrgala za stoletja caristična tiranija. Delavska konferenca v Helsing-forsu je bila manifestacija sile treh socialističnih severnih držav in njih skupne volje, da se bore za demokracijo in socializem proti nacističnemu in fašističnemu okuževanju- V letu 1936. bodo volitve v vseh skandinavskih deželah. Velika zmaga naših danskih sodrugov dne 22. oktobra minulega leta bo vplivala navdu- ševalno. Na Danskem samem se bo volila polovica deželnega zbora, to je, zbornice, v kateri je danes še protisocialistična večina. Franc Pliberšek; Pustošenje rudarske kriie v Sloveniji Komoiikacile vojne v Afriki Abesinci so zavzeli Aksum in obkolili Makalo. — Ofenziva na severu, priprave na jugu Na severnem bojišču so Abesinci zavzeli Aksum in obkolili Makalo. Italijanska poročila pravijo, da je v bitki pri Dolu padlo 10.000 Abesin-cev. Abesinski krogi o taki veliki zma<>i nič ne vedo. Resnica je, da je Abesinija doživela poraz desnega krila, ni pa to odločilna borba, zakaj niti zmaga, niti italijansko prodiranje ni resnično. Italijanskim poročilom je težko verovati, če pomislimo, da je sedaj Italija protestirala proti abesinskemu barbarstvu, da rabi dum-dum-krogle in zlorablja Rdeči križ, ko so Italijani že šest ambulanc razbili s svojimi letalskimi bombami. Italija upa, da se mednarodno ogorčenje proti Italiji poleže in da bo lahko brez sankcij (?) nadaljevala vojno v Afriki. Potrošnja premoga je v letošnji neobičajino mili zimi mnogo manjša, kot v normalnih zimah. Že sedaj se čutijo posledice pri vseh večjih premogovnikih v Sloveniji. Zaitoge so polne in vedno več delavnikov se praznuje. Čim bolj se približuje spomlad in poletje, te.mbolj občutno se širi praznovanje po rudnikih. Če izvzamemo leto 1929, lahko rečema, da že 10 let živi naše rudarsko delavstvo v veliki bedi in pomanjkanju. Leto za letom so romale v spomladanskih mesecih razne deputacije v Beograd, kjer so prosjačile za državna naročila. Razočaranje je bilo v lanskem letu največje. Ne samo, da so se naročila prenašala v druge dele države, je tudi Slovenijo preplavil premog, ki ga prevažajo iz do 800 kilometrov oddaljenih krajev. Če računamo prevozne stroške zlasti, koliko se je moralo premoga za sam prevoz pokuriti, se nam zdi, da je transport stal toliko, koliko je bil uvoženi premog vreden. Lansko leto je kontingent nabavk premoga državnim železnicam padel :ia najnižjo stopnjo. V procentih ta-čunano, dobimo to-le sliko: 1929-30 45.2%, 1930-31 29%, 1931-32 31.2%, 1932-33 27.8«, 1933-34 27.8%, 1934-35 27.6%, 1935-36 25.3%. Slovenski rudniki so bili s tem prikrajšani za približno 36 tisoč ton letno, kar zopet zmanjša zaposlitev delavstva za 2 delavnika mesečno. Izguba na mezdah znaša v tem primeru 4,5 do 5 milijonov dinarjev. Res je, da troši država nekoliko manj premoga za svojo uporabo. A to nazadovanje potrošnje je pri pravilni razdelitvi tako malenkostno, da bi vsled tega ne smel niti eden slovenski rudar izgubiti niti enega delavnika. Nehote se nam stavlja vprašanje: Če se dostavlja timoški premog v Velenje, ali se tudi velenjski premog dostavlja v one oddaljene kraje, od koder ga dobivamo v Slovenijo? To bi bilo potem razumljivo in pravično. Že avtoriteta merodajnih činite-ljev zahteva, da ne podležejo vplivu, da bi se kdorkoli hotel okoristiti na račun za eno pokrajino življenjsko važnega gospodarstva. Tem bolj obsojanja vredno bi bilo, ako bi politič- V ogledalu »Vjera u Boga i seljačka sloga!« Že zadnjič omenjena knjiga »Ideologija hrvatskog seljačkog pokreta« piše na strani 114 o socializmu to-le: »Lassale, Marx, Bebel, Engels in polno drugih predstavnikov tega nazora (socializma) išče vzrok vsemu zlu v kapitalu in kapitailizmu, a rešitev v enakosti, socijalni pravičnosti in. socijalni imovini, zaščiteni po delavskem razredu, ki ni naroden, nacionalen, temveč mednaroden, internacionalen, kar je izraženo končno v diktatu celokupnemu človeštvu v znani frazi: »Proletarci vseh dežel, združite se!« Toda nasproti temu nastopi učitelj in največji predstavnik kmečke demokracije Stjepan Radič, ki kliče i ta narod i vse človeštvo pod geslo: »Vjera u Boga i seljačka sloga!« ni momenti igrali vlogo pri povečanju števila praznikov rudarskega delavstva v Sloveniji. Misliti nam da izjava gospoda prometnega ministra na shodu v Sarajevu, kjer j,e obljubljal, da bodo bosanski rudniki delali še z večjo kapaciteto. Tretji moment, ki ga ne smemo prezreti in ki igra v zaposlenju slovenskih rudnikov važno vlogo, je konkurenčni bej med rudarskimi podjetniki samimi. Te konkurence se tudi država kot rudarsko podjetje udeležuje. Pri tem konkurenčnem boju so rudniki v Sloveniji nekoliko v defenzivi. Ne mogoče iz razloga, da bi bila kvaliteta premoga v Sloveniji slabša, ali pa, da bi bil premog dražji, nasprotno, premog je dobre kvalitete in celo cenejjši. Vzrok je v tem, da se vodi proti slovenskim rudnikom konkurenčni boj sirovejše in brezob-zirnejše. Gotovo se ravno zaradi te divje konkurenčne borbe ni stvorila pričakovana organizacija rudarskih podjetnikov, takozvani kartel, ki bi imel tudi nalcigo urediti premogovni trg v naši državi. To brezobzirno konkurenčno borbo na premogovnem trgu pa plača rudar-delavec. Tako rudar v južnih delih naše države, kakor rudar v Sloveniji. V južnih delih naše države rudarski podjetniki zaradi konkurenčnega boja in z željo po velikih dobičkih pritiskajo delavske plače na sramotno nizko stopnjo, delavstvu ne izplačujejo zaslužka in ga povrhu še pitajo z boni; da ne govorimo o stanovanjskih prilikah in varnostnih napravah pri rudnikih. Podjetniki s svojo strahovlado nad rudarji, imajo svojega dvojnika mogoče samo še v kakšni kolonijalni pokrajini onkraj ekvatorja. Slovenskim rudarjem pa ta konkurenčni boj prinaša praznovanje delavnikov, povzroča redukcije in brezposelnost, širi bedo in pomanjkanje ter je privedel Bratovsko skladnico, najstarejšo rudarsko zavarovalno institucijo, na rob propada. Četrti moment, katerega je treba tudi nekoliko osvetliti, in ki v ne mali meri doprinaša k propasti naše rudarske industrije, je uvažanje tujega premoga v našo državo. Vzdolž Jadranske obale in na otokih skoraj ne poznajo premoga iz notranjosti države. A tudi naše glavno mesto Beograd preplavlja inozemski premog. Tako smo v letu 1934 v spomladi, ko so se večji rudniki v Sloveniji ustavljali za nedoločen čas, ugotovili, da so beograjski trgovci s premogom prodajali samo inozemski premog. Tona je stala tedaj na licu mesta 560 dinarjev. Ta premog pride v našo državo po Donavi. Pomislimo pa, da je tudi Sava plovna do Siska do koder lahkp pasirajo vlačilci. (Dalje prihodnjič.) B. Traven, Bombaš II. Knjiga Prevaja Talpa 47 »Gostov? To so sami kurbirji, ne pa gostje,« so zaklicali sedaj ne samo tisti, ki so stali na straži, nego tudi ostali fantje, ki so bili poleg. »Plačujte rajši dostojno mezdo in dajte dobro hrano. Ali mar hočete, da vam slečemo najprej kožo. Torej le hitro se premislite. Dolgo ne bomo več čakali in tudi na stražo ne bomo več dolgo prihajali. Ne utegnemo več. Potem bomo pa napeli druge strutie.« Sedaj pa je pristopil k vratom inšpektor La-mas. Za svoje dolgove se je moral vendar zastaviti. Prejšnji teden je naročil tu še torto za pet in dvajset pez in na njej je bilo vlito lepo ime »Ade-lia«. Ad'elija je bila ena njegovih treh ljubic in torta je bila namenjena za njen rojstni dan. Torto je prišel sam naročit v pekarno in je za okras želel rožnate vrtice. Tudi za to torto je bil še dolžan. Nekaj časa je stal med vrati in poslušal pogovore. Potem je potegnil revolver in je udaril z njim tisto stražo, ki mu je bila najbliže, z ročajem i*> glavi, da se možu takoj vlila kri. Nato je zažvižgal. Prišla sta dva policaja, ki jima je zaukazal naj odvedeta na glavno stražnico takoj vse straže in še nekaj drugih ljudi, ki so simpatizirali s stavkajočimi. Komaj so stražnike odvedli, se je vrnil na stražo Morales, ki je imel dotlej tri ure počitka. Ko je izvedel, kaj se je zgodilo, je zaklical v kavarno; »Ti pesjan,« — s tem je mislil Douxa, »sedaj ti bo pa slaba predla, boš že videl. Doslej smo se šele šalili. Če pa ne maraš drugače, bomo pa napeli druge strune.« Morales je odšel takoj v pisarno strokovne organizacije. Deset minut kasneje je prišel že tajnik v stražnico. »Želite?« »Takoj naj pride inšpektor! Se bom malo z njim pogovoril. Možak je pijan.« Inšpektor je res prišel in tajnik je zahteval, naj mu pokaže aretirande. Tudi ti so prišli in tajnik je vprašal sedaj po policijskim direktorju. Tudi ta je prišel in je bil ves razburjen, ko je zagledal tajnika strokovne organizacije; takoj se je spravil k delu. »Zakaj ste udarili moža?« je vprašal direktor. »Zmierjal je kavarniške goste.« Direktor ga je jezno pogledal: »Kje pa je zapisano, da smete udariti mož,a, ki koga zmerja in ničesar drugega ne napravi?« Latnas je hotel nekaj reči, toda direktor mu je vskočil v besedo: »Pač ne poznate navodil!« Obrnil se je k pisarju: »Zapišite: Lamas ne pozna navodil.« Nato je rekel Lamasu: »To mesto ni za vas. Gledal bom, da dobim za vas kak manjši kraj, tam vsaj ne boste povzročali nezgod. lu če se kaj podobnega še kdaj pripeti, potem bomo pač prisiljeni, da opravimo vse kar brez vas. Zakaj pa ste tele ljudi aretirali?« »Zmerjali so goste in senjora Douxa,« je rekel Lamas prav plašljivo. »Zmerjali. Zmerjali. Kaj se pravi: zmerjali?« »Zmerjali so jih s kurbirji,« se je Lamas branil. »Če bi hoteli vsakega aretirati, ki pravi komu kurbir, bi morali pač takoj okrog vse dežele napraviti jetniško obzidje. Mislim, da v vaši glavi ni vse prav v redu.« »Toda ljudem so tudi grozili.« Kar je Lamas rekel, in način, kako je rekel, je zvenelo prav žalostno. »Grozili — kaj pa s tem razumete?« »Rekli so, da bodo senjora Douxa ubili.« »Tega pa že nismo rekli,« so se oglasili aretiranci. Direktor se je zasmehljivo zazrl v Larnasa in je rekel: »Ali vam še ni nihče rekel, da vas bo ubil? Kaj ste potem svojo ženo in prijatelje in znance tudi takoj aretirali in jih z revolverjem udarili po glavi?« »Toda tu je šlo za res«, je rekel Lamas. (Dalje prihodnjič.) Doma in po sveta Njihov simbol je Rim. »Slovenec« je pretekli teden objavil uvodnik o občinskih volitvah, v katerem čita-mo med drugim tudi ta-le stavek: »Boj se . . . ne vodi več pod geslom: za vlado — proti vladi, ampak pod bojnim geslom: ali Moskva ali Rim...« Gospodje so z Rimom. Rim pa dela tudi svojo politiko in zasleduje svoje cilje. V Beogradu, ki leži v Jugoslaviji bodo te odkritosrčne izjave »Slovenca« gotovo zelo veseli. Množe se primeri, da delodajalci ne prijavijo svojih delavcev v zavarovanje. Ko jjh OUZD pozove k prijavi, opustitev prijave utemeljujejo s trditvijo, da so najeli delavca ali vajenca samo za poizkušnjo ali, da delavec ni izročil delavske knjižice in podofcno. Taki izgovori po zakonu o zavarovanju delavcev niso utemeljeni in jih urad ne more uvaževati. Prijavna dolžnost teče takoj od dneva dejanskega nastopa dela brez ozira na to, ali je delavec najet stalno, začasno ali samo za poizkušnjo. Delavec mora biti prijavljen najkasneje osmi dan potem, ko je z delom pričel. Vsaka zakasnela ali neresnična prijava more delodajalcu povzročiti visoke izdatke, ako delavec (vajenec) oboli pred prijavo ali v roku 8 dni po zakasneli prijavi. Urad opozarja delodajalce, da jih more samo pravočasna in pravilna prijava delavcev (vajencev) varovati pred škodo, ki jim bi nastala v slučaju obolenja (nezgode) neprijavljenega delavca. Smrtno je ponesrečil monter ljubljanske radijske oddajne postaje Ivan Povše. Ubil ga je tok visoke električne napetosti, ko je dne 20. t. m. zvečer skušal odpraviti neke motnje v oddajnih aparatih. Radi smrtne nesreče in kratkega stika postaja več ur ni mogla oddajati. Duhovnika v mašni obleki prikazuje Paramountov zvočni tednik, ki je prisostvoval oddajii poročnih prstanov za vojne svrhe v Rimu. Kakor ostali fašisti tudi ta duhovnik s fašističnim pozdravom (dvigom desne io-ke) izpričuje bojevitost italijanskega fašizma in klera, ki se navdušuje za vojne grozote. Kakor leta 1914! Linčanje socialistov v Ameriki. V Floridi so pretepli do nezavesti s. Jožefa Shoemakerja in ga vrgli v kanal, kjer je ležal 24 ur. — Istotako v Floridi, so imeli v sobi razgovor trije nezaposleni socialisti. Vdrla je policija (deset), ki je vse tri zaprla. V ječi so delavce (eden je bil odbornik strokovne organizacije) neusmlijeno pretepli. Ko so ji spustili iz ječe, so čakali nanje maskirani, ljudje (eden policist), jih odpeljali z avtom izven mesta in neusmiljeno mučili. Lep red je to! Posnemajte, Za tiskovni sklad so darovali; Neimenovani iz Maribora Din 5.—, neimenovani iz Trbovelj Din 10.— in s. Rožič Jakoib iz Našic Din 20.—. S. Demšar Ivan iz Jesenic je poslal ob desetletnici .ob-stoja »Delavske Politike« Din 20. Iskrena hvala! IZ NAŠIH KRAJEV Ljubljana O ljubljanski mestni bolnici Zakon o bolnicah iz leta 1930 določa, da mora .prispevati k proračunu bolnice tudi občina, kjer je bolnica, če ne vzdržuje občina svoje lastne bolnice. Po pripovedovanju poučenih krogov bi morala zato ljubljanska mestna občina iz svojih sredstev prispevati letno približno Din 800.000. Zato je že prejšnja občinska uprava odločila: boljše, cenejše je postaviti svojo mestno bolnic,o, kakor pa prispevati vsako leto visoke zneske za vzdrževanje državne bolnice. Razmere v ljubljanski bolnici zahtevajo nujno in brezpogojno vsaj provizorično rešitev. Za vsako ceno je dobiti sredstev, da bo za bolnike vsaj približno zadostno število postelj na razpolago. In ker iz državnega proračuna ljubljanska bolnica ne b.o dobila denarja, da bi (povečala sv.ojo kapaciteto, >zato bd seveda mestna občina ljubljanska z zgradbo lastne bolnice vsaj za prvo silo olajšala nevzdržne prilike našega bolniškega skrbstva. Ko bo zato sedanja občinska uprava najbrže izvedla nač:i svojih prednikov, tedaj bo prav v sili vendar zvišala število razpoložljivih bolniških (postelj. Občinska uprava se bo — trenutno vsaj — odkupila z manjšim zneskom ,kakor pa če bi morala prispevati predpisani odstotek k proračun«. Prilike silijo občinsko upravo, da reši to vprašanje pravzaprav preko noči. Enke-tiranja, posvetovanja bi le zavlekla rešitev, ne da bi mogli najti novih, doslej še ne znanih receptov. Gospod mestni fizik je v študiju problema našel več rešitev za lastno bolnico. Vezanih rok — občina bi namreč sploh težko dobila za ta namen kako posojilo — je mestni fizikat menda najprej proučil, ka-teri objekti, ki so v lasti mestne občine, bi bili vendarle vsaj za silo primerni, da se adaptirajo za bolnico Št. Petersko vojašnico je mestni fizikat odklonil že takrat, ko je tedanji upravnik ljubljanske bolnice tako rešitev nasvetoval, ne izključujoč sicer, da se zna znova tudi v tej zadevi izkazati pregovor: zapečenega kruha se največ poje, vendar ne verjamem, da bi mestni fizikat svoje stališče revidiral. Zato so sedaj začeli študirati: kako bi se za bolnico priredila stanovanjska hiša mestne občine na Dunajski cesti, kjer je linijski urad dohodarstvenega urada. Pregled te hiše pa mora pokazati: da to stanovanjsko poslopje ni niti po svoji legi, niti po svojih prostorih primerno za bolnico. Škoda denarja in truda! Vse bolj prikupna pa se zdi misel, da se za namene mestne bolnice dogradi v surovem že zgrajena stavba, ki so jo v Krsnikovi ulici postavili za Vajeniški dom. Tam je pa moral biti načrt že izdelan tako, da se mesto vajencev nameste v zgradibi bolniki. Povdariti pa moramo, da smatramo tako rešitev le kot provizorij in da 'bo vprašanje primerne bolnice še naprej ostalo na dnevnem redu in sicer eno najbolj perečih. Stavbo, za Vajeniški dom namenjeno, je kaj lahko v nekaj mesecih dograditi. Po obsegu najbrže ne bo manjša od hiše na Dunajski cesti, kjer bi morali kasirati za postranske prostore nekaj sob. Vsako rešitev pa bo podpirati samo, da dobe bolniki, ki oblegajo sprejemni urad v ljubljanski bolnici, vsaj posteljo. Med tem časom pa naj občinska uprava izposluje, da se bo izvedel program za trajnejšo rešitev, da se določi finančno kritje teh stroškov in da se obdrži organska zveza novih objektov s sedanjo bolniško upravo. Sedanja generacija pač ne bo doživela, da bi postavili za nas povsem novo bolnico za trideset ali še več milijonov. Zmaga rdečih pri volitvah obratnih zaupnikov. V pivovarni »Union« so izvoljeni samo kandidati rdeče liste, plavi niso dosegli niti količnika. V tobačni tovarni, kjer so imeli nekdaj klerikalci večino, je dobila naša lista 474 glasov in 10 zaupnikov, beli pa 297 glasov in 6 zaupnikov. Maribor Zaupniški tečaj. V sredo, dne 22. t. m. predavata s. dr. Reisman o socialni zakonodaji in s. Jelen o socialni zaščiti. — Udeležite se predavanj polnoštevilno! Uničenje marksizma — naloga naše dobe. Pod tem naslovom je priobčila klerikalna »Delavska fronta« dolg uvodnik, poln de-nuncijantstva in groženj. Med drugim piše, da je treba na sličen način kakor v Nemčiji obračunati z marksizmom. — Mi smo mnenja, da bi se našim klerikalcem ne bilo treba učiti, kako je treba obračunati z marksizmom, v Nemčiji, kjer baje zatirajo tudi katoličane. Naši klerikalci imajo že tudi sami dokaj prakse (Zaloška cesta itd.). Izborno so pa tudi v rabeljski stroki izurjeni avstrijski krščanski socialci, ki so v februarski vstaji s kanoni, strojnicami, strupenimi plini pobili in pobesili na stotine delavcev, ki so branili svobodo proti rimskim in habsburškimi plačancem. — Clankar kar na splošno denun-cira profesorje in učitelje in jih dolži komunizma. Fej! Delavci so jim dali odgovor. Klerikalna fronta piše v zadnji številki na dolgo in široko o volitvah delavskih zaupnikov in skuša na ta način prikriti strašno blamažo belih. V tovarni Ehrlich so se radi nekih nepravilnosti minulo soboto vršile ponovne volitve. »Fronta« je priobčila dolg članek, namenjen delavcem te tovarne, ki zaključuje tako-le: »Kdor je za svobodo prepričanja, kdor je zoper teror, ta je zoper marksiste, ta voli listo krščansko-socialne organizacije.« — Ponovne volitve so se vršile v polnem redu. Rezultat pa je gospodom zaprl sapo. Dobili so: rdeči 145 glasov (5 mandatov); plavi 32 glasov (1 mandat); beli; 15 glasov in niso dosegli niti količnika. Delavstvo je dalo pravilen odgovor: kdor je za Slovenec" pred 20 leti vi »Slovenec« prinaša v zadnjem času izvlečke iz »Slovenca« pred 00. leti. Tiste dobe se večina živečih ne more spominjati iz svojih lastnih doživetij. Zato smo se odločili, da mi pri-! spevatno k osveženju polpretekle zgodovine »Slovenca« iz novejše dobe. V upanju, da s tem ustrežemo svojim bravcem, bomo odslej redno prinašali poročila in misli »Slovenca« pred dvajsetimi leti. Ker hočemo biti samo objektivni kronisti, ne bomo prinašali uradnih poročil iz tiste dobe, temveč samo tisto, kar so uredniki »Slovenca« sami v svojem »spoznanju resnice« pisali. »Slovenec«, dne 12. jan. 1916: Na Lovčenu, »sveti gori« Črnogorcev, vihrajo od predvčerajšnjim avstrijske zastave ... Nič več ne bo mogel kralj Nikita zapeti: »Onatri onamo, za brda ona«, Lovčen je avstrijski in ostane za vedno avstrijski. (Uvodnik.) »Slovenec«, dne 15. jan. 1916: Kakor je »Slovenec« že poročal, je c. kr. deželni šolski svet kranjski pred kratkim izdal odlok, s katerim pozivlje mladino vseh šol. da se pa-triotično udeležuje svetovne vojske s tem, da daruje in zbira tedenske dvovinarsk e doneske v vojne namene. Te dni razpošlje imenovani šolski svet vsem ljudskim šolam drobno pesem, ki naj jo dobe otroci v kar največjem številu v roke ... Pesem je ... zložil c. kr. deželni šol s k i nadzornik za ljudske šole. dr. Mihael Opeka. Glasi se tako-le: Aimo, rijmo — vinarje zbirajmo, jih za vdjsko, jih za zmago dajmo! ... Ajmo, djmo — vinarje zbirajmo, in H oku jih in cesarju dajmo! itd. »Slovenec«, dlne 18. jan. 1916: CRN A GORA — SE JE VDALA! Pod tem velikim naslovom proslavlja »Slovenčev« uvodnik skoro čez celo stran zmago Avstrije, Nemčije in Bolgarije nad Čfltio goro in Srbijo in pravi: »Srbofili in literarni panslavisti jadrajo v oblakih ...To je Srbijo pokopalo ... Kje so zdaj kričavi raili-kalni velesrbi. kateri so slepili svoje ljudstvo z umetnimi fantomi?« Zdravnik M UDr. Hugo Velker ordinira na Koroški cesti 10 (ob Glavnem trgu), od 10.-12. in 13.-14l/2 ure. Medicin, kemični laboratorij, Heliolux itd. svobodo in socialno pravico ter proti fašizmu v podjetju in v javnem življenju, voli rdeče, t. j. listo svobodne strokovne organizacije. Sreski odbor »Rdečega križa v Mariboru je svojo sekcijo mladih harmonikarjev razpustil. Čudež v frančiškanski cerkvi. Po poročilu Franclove »Fronte« baje zahaja vsak dan v frančiškansko cerkev nek bivši socialni demokrat izpred vojne dobe. Socialni demokrati mu baje niso mogli pomagati, pa se je Št. F. spreobrnil. Sedaj valbijo klerikalci ivse radovedneže, da si to čudo 20. stoletja ogledajo. Morda bo sedaj več obiska. Vabijo pa se zlasti darovalci Petrovega novčiča. V Rimu namreč rabijo denar, da bodo zamogli osvoboditi abesinske sužnje in jih spraviti v fašistični raj , .. Ime spolkor-jenca so nam klerikalni gospodje previdno zanidčali. Upamo pa, da ga bomo zvedeli vsaj itakrat, ko bo proglašen za svetnika. Zgodi se lahko, da bomo na ta način Slovenci prišli do svojega svetnika, ki ga še nimamo. Seveda bomo tega krivi spet socialdemokrati. Turistično društvo »Prijatelj Prirode«, podružnica v Mariboru, vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v pondeljek, dne 27. t. m. v društvenem lokalu, Ruška cesta 7 (dvorišče) z začetkom ob 20. uri. — Dnevni red: prečitanje lanskega zapisnika; poročila funkcionarjev in podelitev razreš-nice; smernice za bodoče delo; volitev novega odbora in raznoterosti. — Odbor. _ čudni gostje na športnem plesu v »Unionu«. V soboto pozno ponoči je nek moški, ki se je vračal s plesne veselice v »Unionu«, bučno razigrajal po ulicah, s,° stražniki morali odvesti na policijo. Tam so mu preiskali tudi žepe in našli v njih lepo število kozarcev in pepelnikov iz »Unionske« dvorane. Pevski odsek pekovskih pomočnikov v Mariboru bo priredil v soboto, dne 1. februarja 1936 v Gam,brinovi dvorani svojo tradicionalno predpustno veselico. Na programu je: Zborovo petje z izbranimi pesmimi, humoristični nastopi in ples. Sodeluje tam-buraški odsek pekov. Vstopnina Din 5.—. Prijatelji neprisiljene zabave vljudno vabljeni. Cel|e Pevski odsek glasbenega društva Zarja bo obdržali v soboto, dne 25. t. m. 'ob 8. uri zvečer v Del. zbornici svoj I- redni občni zbor. Vabimo vse članice ter člane, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Vabljeni so tudi vsi, ki žele pristopiti. Apnenik pri Celju Spreti prijatelji. Pri nas so svoj čas gospodarili naciji. Prednjačila sta jim dva višja delavca, ki sta si bila dobra prijatelja, zlasti v boju proti rdečkarjem. Sedaj sta se pa sprla radi podpore, ki jo je drugi zahteval od prvega. Ta drugi, je namreč postal kot vi- šji delavec brezposeln, dočim ima prvi neke denarne vire na razpolago. Toda ti viri so že precej usahnili, tako da je drugi ostat brez podpore. Ta, drugi, pa se je spomnil, cia je nekoč dal prvemu oleander in je sedaj zahteval, da mu naj prvi oleander plača. Ta pa, ne bodi len, je namesto denarja natovoril svojemu tovarišu oleander in ga odslovil. Oleandra seveda ni mogoče kuhati in podpore potrebni tovariš ne ve s pu-šeljcem, ki mu ga je vrnil njegov kolega, kaj početi. La,hiko bi si ga zataknil za klobuk, če ne ni Rl prevelik. Trbovlje Poročilo o delovanju občinske uprave. V nedeljo, dne 26. januarja se bo vršilo v dvorani Delavskega dcima javno zborovanje občanov, na katerem bodo poročali župan s. Klenovšek in še nekateri člani občinske uprave o svojem delovanju. Obisik bo gotovo zelo velik, saj vlada v naši občini splošno zanimanje za komunalna vprašanja. Ker je bil pri izvrševanju dolžnosti kot funkcionar pozabljiv in enemu članu organizacije ni dostavljal časopisa, se je v sporazumu s prizadetim članom obvezal plačati za tiskovni fond »Delavske Politike« Din 12.—. Hvala prizadetemu članu in funkcionarju! Da bi se vsi člani in funkcionarji tako dobro zavedali svojih pravic in dolžnosti! Uprava. Kranj Enotnost delavstva jih boli. Volitve obratnih zaupnikov delavsitva tovarne »Sem-perit«, ki so se vršile 12. t. m. po krajšem volilnem postopku, so igilede na vlogo »pla-vih« tako značilne, da naj, o njih spregovorimo par besed. Volitve so se vršile v zbo-rovalni dvorani restavracije »Semen«. Predsedoval je zborovanju in vodil volitve s. Kerč. Ko je volilni odbor konstatiral, da je delavstvo kakor podjetje pristalo za krajši volilni postopek, je predsednik po