288. številka. Trst v ponedeljek dne 14. decembra 1903 Tečaj XXVIII Izhaja vsak dan tu'ii ob nedeljah in praznikih ob ">. uri. ob ponedeljkih ob 1». un zjutraj. Posamezne številke -te prodajajo po 3 novć. (G stotinki v mnogih tobakaraah v Trstu in okolici. Ljubljani, Gorici, Cebi. tvr:f iu. Mariboni. < elovcu. Idriji. >t. Petru. Sežani, Nabrežiui. X o vem mestu itd. Oglase in naročbe sprejema uprava lista „Edinost", atica Molin piccolo štv. 7, — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. (Jene ogistom lt> .stotink na vrsto petit: poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TKI.EFON štv. STO. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost* za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 tren, 3 mesece 6 kron, Na naročbe brez doposlane naročnine 33 apiava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nsfrankovane pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je po-šiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12. Jubilej nadvojvode Rajnerja.1 IH'NAJ. K>. < Vsar )v obiskal ob »•ni uri |»<»]m»11kIhc nadvojvodo Itujiicrjii. Zadržal st- jt* pri njeni tri retrt ure, ter m 11 ji- »"estital k jubileju prihodom •^•stdesetletne vojaške sIu/.Ih*. Zc predpo-ludne j<* jiihilarju izročil ^tmeraliii ]»«»-b~ove volitve na Japonskem. TOKIO. lo. Keuterjeva pisarn;«: Nove volitve za državni zbor se I m »do vršile I. marca 1 Mo4. (Po včerajšnji brzojavni vrsti je vlada razpustila dr-žavni zbor. ker isti ni ln»tel preklicati p. uredil.) Protestni shod radi dogodkov v Inomostu. ZA I >EU, 1.'». Ohdržaval seje mno-•*ošteviln<» obiskani protestni shod rudi dogodkov v lnornostu. Bila je sprejeta resolucija. v kaferej st* poziva vlado, da čimprej vstanovi italijansko vseučilišče v Trstn. \esrer;i na železnici. M Al HUD. i:i. Pri (-ordovi v pokrajini Andaluziji je skoeil zaradi se-sedenja zemljo železni<*ni vlak s tira. pri čemur je bilo 14 ljudi ubitih in limono družili težko ranjenih. po odloženju državnega zbora. Dne 10. t. m. je imel naš bolni parlament svoj zadnji sestanek pred božični bi i (trsio ki. Predsednik je naznanil p »slanoem, la j i ki o inevu prihodnje seje obvesti pismenim pot<>m, to je. zasedanje odloženo. V »obča sodba je taka, da se pred ve-iifc'riii prazniki n s«» poslanci še vsikdar razšii Ttsk » ža, Saj je bih) veidar bojev in na- eprotetva v tem j arUmentu. ali ob razstanku vr-ikdar priš.e do veljave prijateljske forme, a predsednik je imel za poslance vaikdar primerno modno voščilo.*To pot je predsed-n k u s cer običajno voščilo »vedele praznike« zamrznilo v grlu ;n g.spodje zastopnikov nar »dov so ee razšli hladno, brez pojavov m^dseliojnetra prijateljstva — ledeno mrzlo : prava olik:' nezn >sn h odnošajev. Ni čudo: ra/-:>e 'le Saict-llareen, lastnice lepega hotela. Markiza se je bila hčeri na ljubo odrekla vsemu : dala ji je bila vse imetje, iigovonv* si samo dosmrtno penzijo. Grofica Mil V* de Sa int-Hćrcen je bila najmlajši otrok •s >*pe d Aiglemont. Mark za je vte žrtvo vala, da jo < m« ti z dedičem jedne najsvet-iejš h lraiif*o§k:h rodbin. Nič ni bilo naravne i -e : zaporedoma je b la zgubila dva sina: jeden, « iu*av raaik; d" Aiglemont, je bil umrl za kolero: Drugi, Abel, je bil padel pieJ Konstant no. Gustav je zapusil otroke □ vdovo. T.*!* precej mlačna ljubezen, ki jo ie gojiia guapa erjevo prodira vendar želja, naj Koerber — ostane ! Ceš : Nemci ne morejo pokladati svoje usode v roke druzih »nejasnih politikov«. Zaključuje pravi »Neue Freie Pressec da hoče vlada bržkone prirediti ša en poskus za saniranje odnošajev. Ali potem da bo jasno, kje so zmagovalci in kje premagani ! Vsi da govore sicer, da tako ne more iti dalje, ali potem da bo trebalo »lati jasnega odgovora, kako da mora iti dalje ! S politiko »udarcev s kopitom« — to ve^ra čustva, ki nara ga predpisujeta dobri ton in dostojnost, da je kažemo nasproti svojim sorodnikom. Ker jt. bilo imetje umrlih otrok povsem urejeno, je bila določila za svojo ljubljeno M lico svoje prihranke in zasebno imetje. Že izza detinstva lepa in čarobna Milica je bila gospej d' Aiglemont vedno predmet veče, družinskim materam prirojene ali nesamovoljne ljubeini ; usode-poine s mpatije, ki se dozdevajo nerazlosljive, ki pa j h vedo opazovalci prav dobro tolmačiti. Miličin krasni stas, zvonki glas tega ljubljenega otroka, njeno vedenje, njena hoja, | obraz in kretnje, vse je vzbujalo v markizi najglobokejše srčno ganotje, ki more oživljati, pretresati ali očarati materino srce. Vir njenega sedanjega, bodočega in minolega življenja je bil v srcu te mlade žene, kamor je bila položila vse svoje zaklade. Srečno je bila preživela Miliča četvero starejših otrok. Gospa d* Aiglemont je bila, po mnenju ljudi iz vi-eocih krogov, izgubila v resnici na najnesreč-nejši način krasno hčer, katere usoda je bila skoraj neznana, in komaj pet let stari deček jej je bil iztrgan po grozni nesreči. Nedvomno je videla markiza predpomen neba v spoštovanju, ki je je očividno imela usoda do hčerke njenaga srca ; hranila je torej svojim, se umeje. Mi pa pravimo : in vendar ne pojde! S kopitom puške se narodi ne bodo več dajali vladati od nikogar in ne v imenu katerega Bi bodi patrijotizma. Če torej ostane tudi moč nemške blaznosti v parlamentu, če se odločilni" krogi ne odločijo za kako radikalno sredstvo, ki izdere tej blaznosti strupeno želo : potem moremo izjaviti že danes, da se tudi prihodnje zasedanje državnega zbora zaključi z istim žalostnim — nevBpehom, kakor se je sedanje. Jedna jedina pot je do ozdravljenja : če odločilni krogi res hočejo ozdraviti politične razmere v Avstriji, morajo ozdraviti najprej Nemce od blaznega domnevanja, da ao oni gospodarji v državi in da niso dr-; Žavljani, kakor so vsi drugi 1 Nemce treba i poučiti,, da so zakoni uBtvarjeni za vse in | dobr(>4fe ustave namenjene vsem ! Z lepo aH & i grdji^do tega spoznanja treba dovesti Nemce, i Popredi ne more biti niti govora o saniranju j političnega življenja v Avstriji! Takov pouk je dah£ ravnokar žalostno zaključeno sedanje j zasedanje I En pojav pa je bil vendar ob zaključku | tega zasedanja, ki nam je donesel nekako za-j doščenje. Bil je to nastop govornika eocijalno-I demokratiške stranke — za narodno avtonomijo ! 0 položajn v jlliakedoniji. Predavanje gosp. P. Orlovca (ruskega časnikarja in borilca za svobodo Makedoncev) po občnem zboru političnega društva Edinost" dne 8. dečembra 1903. pri sv. Ivanu. Začela Be je zima. J>oj robov s svojimi nasilniki je začasno vtihnil. Ta čas sem porabil, da sem odpotoval s svojim prijateljem v Evropo, da bi poiskal dobrih ljudij, katerih srce bi bilo sposobno da Be odzove na stok in jok umirajočih ljudij. Pripeljala sva se semkaj, ker sva sklenila začeti svoje — delo od tukaj radi tega, ker sva vedela, da tu najdeva prijateljev naših. Gospa Jenkova bila je v Bolgariji in je na svoje lastne oči videla tisoče nesrečnih ljudij, ki so ostali brez fetrehe in hrane. Ona je govorila z njimi in je mnogo izvedela od njih. To je olajšalo mojo nalogo. Ne bom ponavljal te resnice, katera vam je bila povedana pred menoj, samo dopolnim jo na podlagi mojih osebnih opazovanj. Nekoliko zgodovine ! Borba Makedoncev se vleče nad sto let. 1821. 1. je bila Srbija že Bvobodna dežela. Toda vse ostale narodnosti balkanskega poluotoka so se nahajale še pod turškim jarmom. Poskušali so se vzdigniti še h koncu 18. stoletja ; pa bilo jih je malo. Ni se jim posrečilo. Zatorej ni vredno, da bi govorili o njih. Vstaja balkanskih narodov v veči meri se začenja z 1. 1821. Izgled osvobodenja Srbije je kakor nalašč vapodbudil*ostale narodnosti. In glej: 1S21. I- ao se Grška, Makedonija in Romunija končno zjedinile v občno soglasje. Na čelo vstaje ee je postavil neki Ipsilanti, bivši častnik v ruski službi, Grk po pokolenju. On je sestavil plan za listajo. Sklenjeno je bilo, zapričeti z ustajo v Romuniji, od koder bi se morala počivši razširjati po Bolgariji, potem po Makedoniji in Grški. Treba je omenit:, da se je mislilo začeti žnjo ravno v Romuniji, razširjenje pak na jug bi se bilo smrti podleglim otrokem le slab spomin, ki je ostajal na dnu njene duše, podobno onim na bojišču nasipanim grobišč m, ki pa so že mnogokrat izginila pod poljskimi cvetlicami. Svet bi bil lahko tirjalr strogega računa glede t9 brezbrižnosti in prevelike ljubezni; toda svet v Parizu žene s seboj tolika reka dogodkov, mod in novih idej, da je takore-koč moral pozabiti na življenje gospe d'Aiglemont. Nikdo jej ni mislil šteti v zlo njene hladnosti, njene pozabljivosti, ki ni nikogar zanimala, dečim je njena živa prisrčnost do Milce v--bojala zanimanje mnogih in imela | na sebi vso predsodkovo svetost. Vrhutega je markiza malo zahajala mej svet, in večini j rodbin, ki so jo poznavale, se je dozdevala dobra, blaga, pobožna in potrpežljiva. Skratka, gospa d' Aiglemont je bila dopadljiv vzor, po otrce.h navajan star šem, po zet h taščam. Zadovoljna s srečo mlade grofice, po njej in zanjo živeča, je bila izročila Milici svoje imetje, še predno je bilo treba. Če so opre zni starčki in zdražljivi strici grajali ti njen čin, govoreči: »Gcspa d'Aiglemont se bo morda še nekoč kesala, da se je odpovedala premoženju svoji hčerki v prid, je li, čeprav prepričana tudi o moralnosti cetovi ? dobro poznava srce gospe de Saint-Hčreen, — je moralo izvršiti takoj, ni ob jednem objeti vse balkanske dežele. V tem času so stali na čelu organizacije, ki se je grupirala v Romuniji: Giorgij Olimpius; načelniki Bolgarov v Romuniji, Sava Kamenar, Aleks., proglašen bolgarskim kraljem, in vojvode Hadži Genčo in Hadži Prodan (Srb); načelnik Romunov Teodor Vladimirecev, poročnik v ruski službi. Vseh ustaše v se je štelo takrat okolu 8.000 mož, med katerimi je bilo skoro okolu tisoč mož Grkov, ostali so bili Romuni, Srbi in Bolgari, katerih poslednjih je bilo 4.000. Srbi eo se tukaj poštevali samo kakor boritelji za idejo, kajti oni sami se že bili svoboilni. Savu Kamenar, ki je bil sestavil plan ustaje v Bolgariji, je rekel da more liolgarija dati do 40.000 ustašev. V Evropi so si v tem času zelo krivo predstavljal: narode balkanskega poluotoka :n mnenje Evrope je bilo tedaj to, da na tem poluotoku žive samo Grki. No, Ipsilanti si je zmislil svoj plan. Njemu je šlo samo za eno : osvoboditi Grško! In sklenil je pridobiti svobodo Grške a pomočjo tujih rok, tuje krvi. Nikakor pa ni skrbel na usodo onih narodov, s katerih pomočjo bi on mogel izvojevati svobodo avoji domovini. l>a bo borba Grške vspešna bilo je treba odtegniti glavne ailne Turške kam drugam. Zato je Ipsilanti sklenil vzdigniti vstajo v Romuniji in v tem času, ko bi vse azijatske turške vojske bile zbrane na mestu vstaje, bi preneael vstajo naravnost v Grško in bi vse ostalo prepustil usodi. Na ta način bi Giška najlažje dosegla svoj cilj. Seveda je Ipsilanti držal ta plan v tajni. Bruhnila je vstaja 1821. leta. Romunski teritorij je postal začasna arena krvavih dogodkov. Tu eo razviti igro Ipsilan- nastajal zoper te preroke splošen hrup, in od vseh strani so na Milico kar deževala hvalisanja. »V tem oziru je trebi biti pravičen nasproti goape de Saint-IIčreen«, je dejala neka mlada žena. »Gospa d' Aiglemont stanuje čudovito dobro ; na razpolago ima voz in zahaja lahko, kakor prej, mej avet.« »Izvzemši v laško opero«, jc odvrnil šepetajc star lizun, jeden onih ljudij, ki menijo, da je umeatno obsipavati prijatelje z epigrami, da s tem kažemo svojo neodvisnost. »Stara dama ne ljubi druzega, nego godbo, in igra svojemu razvajenemu otroku čudovite stvari. Svoj čas se je bila izborno uinela na glazbo! Ker ae pa mladi metulji vedno trgajo za grefičino ložo, in ker bi bila tam majhni esebi, o kateri se že govori, da je velika koketka, nadležna, ne zahaja v boga mati nikoli v laško opero«. »Gospa de Saint-Ib-reen«, je dodalo že-nato dekle, »ima za svojo mater divne soareje ter salon, kamor zahaja vea Pariz.« »Salon, v katerem nikdo ne ovaŽuje markize«, je odgovori i lizua. »Res je, tla gospa d'Aiglemont ni nikoii sama«, je rekel gizdalin, ki je potegoval vedno z mladimi damami. (Pride še.) tija. Ne da l>i h lo | rio ni do eoe pravilne Z drugimi ženskami sti prišli k nam v bitke, so njegove Čete begale i z kraja na izbo tudi dve učiteljici iz enega iz sosednjih kraj, omejivši se } ov?odi na mala streljanja sel. Mene je zelo vabilo, da bi se pogovoril sem io t^a. s ura zvabli vse turske vojske žojirnajin ju izprašal o njunem položaju in o v Romunije. Turki so napolnili vso Ro- stopinji njiju odvisnosti od turških oblast , munijo. Bolgarski vojvodi eo zahtevali, da se 1 — Ali se Turki kaj brigajo za pouk? vstaja prenese na bolgarski in makedonski — sem vprašal eno od njih, ki je bila se teritorij, Jpsiianti pa se -zogibal z različnimi popolnoma mlado dekle. izgovoru Videči tako izog. banje, so Sava, i — Ne — je odgovorila. — Zato pa bo Aleks-nler in drugi sklen.li delati samostojno. v taki meri predrzni in nesramni, da nemo- V ta čas, kakor sem že omenilo, se je boje- rfš vršiti svoje naloge. Vrši se pouk. Sredi vaio na romunskem teritoriju 7.000 Bolgarov, ure prihaja v razred nekoliko vojakov, ki Srbov in Komunov. Za prevoza jo teh sil na posedejo. Prihajajo naravnost radi tega, da bi bolgarski teritorij je neki PaukoviČ iz Si- (da se tako izrazim) za nami hodili. To za- stova ponudil 70 Čolnov; Ipsilanti pa, zvedši sledovanje obstoji v t?m, da nam migajo z <> t m predlogu, je izdal Paukov i<:a Turkom, očmi, da nam delajo surove in podle opazke kateri s» tega poslednjega obesili ! Plan Ipsi ia nam stavljaj o najciničnejše ponudbe. V lantija sta mogla razdreti dva moža : Sava takih slučajih se dogaja pogustoma, da moraš Kamenar in Aleksander. Zato je sklenil Ip- razred razpustiti in bežati. Da se vstavljajo eilitnfi. da se, naj stane kolikor hoče, iznebi pod oknom, temu Bmo že privajene. Odpirajo teh dveh. Delal se, e Ipsilanti, kakor da okno in začenjajo isto historijo, ni jih sram sogia^a z njiju namero; povabil je k sebi in nimajo vsmiljenja do nas. Ena mojih pri- Savo Kamenara in Aleksandra za končno jateljic je bila poskusila pritožiti se enemu sporazumljenje glede dneva vstaje na mestu policijskih častnikov, ali iz tega ni bilo nič. sedanje Bolgarije in Makedonije. Sava Ka- V dopolnjenje vsega tega jej je oficir rekel menar se je odzval povabilu in je bil ob tej skoraj ravno to, kar vojaki in šel še dalje priliki jo izdajalski ubit. Aleksander pa je — — — Žalostno je poveš 1 a glavo. Meni v lastni mu opreznost sum 1 in ni šel k Ipsi- se je krčilo srce. I o res, kaj jo je čakalo v lantiju. Ipsilanti pa je vendar pozneje ne šel bodočnosti to vbogo revieo, ki ee je posve- priliko, da ga je izdal Turkom. Ko se je na tila službi v prid ovojema zatiranemu na- ta rasin Ipsilanti iznebil svojih dveh sovraž- rodu?! nikov, je prenesel vstajo na Grško. Bolgari, Mislil sem si, da. te čez nekoliko dni jtateri >o bili ostali brez svojih glavnih vodij, ponosno razvije zastava obče vstaje. Preli- niso vedeli, kaj bi storili in so ostali deloma vajo se reke krvi, hiše in sela gorijo, tiso- v Romuniji, deloma so se pridružili Ipsilan- černi jok in stok napolnjuje zrak. Vstaši za- tiju in šli ž njim na Grško. S kako simpatijo čno biti Turke, Turki začno požigati sela. so ne vedli v ta čas do Grkov Bolgari in Posilstvo, muke, smrt pričakuje že v naprej Srbi, priča dejstvo, da se je v Grški osnoval to deklico. In nehote sem jej stavil vpraša- cel ogromen kavalerijeki }>olk, sestavljen iz- nje : Se-li ne boji te vstaje ? — Boljši je že ključno iz Bolgarov in Srbov, katerim je bil gatn konec, nego tako življenje — mi je na čelu bolgarski vojvoda Madži Hristo. Ip- odgovorila. silanti je osvobodil Grško, Bolgarija, Srbijn, Zvečer srno izvedeli, da so Turki sre-in Romunija pa so ostale v prejšnjem robstvu. čali blizu neke krčme pet mož z moko, kalita 1 ><»«;. se je vnela vstaja v Krilu. Ob teio so prodajali. Na zahtevo, naj pokažejo enem s K ritom ee je vzdignila zapadna Ma- pasporte, se je pokazalo, da sta dva seljaka kedonija, katere centrum je bil llitolj. Grški pusport pozabila doma. Turki so jih areti-rnetr.^ polit lV^aedikt je pa izdal Turkom rali, krčmarja so pa stepli, da je bil na pol makedonske in bolgarske vedje, kateri so se mrtev in so mu odrezali trepalnice, zato, ker mu biii zaupali. P» lgtr.jo z Makedonijo je pa so kmetje prodajali moko poleg njegove hiše. zoj et *adei nevrpeh. Končno so se osvobo- — Zakaj se ne pritežite viši turški dili K »munija in Bolgarija 1. 18 grškem zgodovinarju Triku- strašnim položajem. Pri otrce h je stala mat\ pisa in Kil monu in drugim. Nočem preveč Stopil sem k njej. utrujati milih pt -lu-alcev s pripovedavanjem — Zakaj ste ves dan doma ? Saj žito dolge zgodovine svojega potovanja po Make- stoji na polju n e požeto ! eveda ! — je odgovorila priprosto nevaren. Ne gre pa za to, marveč namen iD me pogledala začudeno. moj je bil ta, da se osebno prepričam o tem, — Zakaj pa ? , »car \se sem čital pr> novinah. Kosem kakor — Kako pa naj je spravimo domov? priprost »"'etnik prebil kak mesee dnij v tej Turki nam ne dovoljujejo hoditi na polje; nesrečni deželi, sem razvidel, da za njene ce gejati, ne žeti. Aretirajo ga, kdor se pri- prebivalee ostajeta, samo dva izhoda: smrt kaže na piano. Pravijo, da ni treba sejati, ali pa svoboda! Da ne bom praznobe- da le ne bi vstaši v prihodnjem letu dobili seden, Vam naštejem nekoliko primerov tur- ! kruha ! skega nasilja. Nekega dne, ko smo se mudili i — Tako sedimo — je pr dejala druga v selu Ban-ko, katero se nahaja v Makedo- ženska z otrokom na hrbtu in je vzdignila niji, je došlo v našo izbo nekoliko žensk s roke k nebu. — Ne moremo ne presti, ne pritožbami proti Turkom. šivati, ne na polju delati ! Tako sedimo in — Ivan Kolčakov ni imel nikoli orožja pričakujemo z otroci svoje usode sem moral spremeniti svoje mnenje. Vstaja delkov in vse to vlačijo v vojašnice. Ako v ..... * i • ___: *.y.inn no rtrtl i it nt) k m f"t.a-lastnika. ni delo inteligence, ampak ves narod je pri j tem čaau nalete na polju na kmeta-la.tnika, , P^o^m« HPm vnrašal : »Kaj bi takoj ga aretujejo zaradi suma, da sa odpravlja kateri'k vetašem, ali pa da pripravlja za nje zaloge. tem. Pogostoma sem se vprašal : naredili Turki gospodarjem hiše, v smo se nahajali, ako bi bili izvedeli za naše Na ta način makedonski človek ne more tukajšnje bivanje?! OJgovor je enostaven, vživati truda svojih rok ter služi samo kakor Poklali bi bili vse, začeši pri malih otro- delavec svojim sovražnikom. Na semnje in čičih in končavši pri starčkih! In vrb vsega na kakoršne a bodi trgovine so prebivalci tega bi bili oropali in potem zažgali hiše! davno pozabili. Nikdo se ue upa pokazati Makedonski prebivalec ve dobro to in vendar svoje imetje, ker bi mu odvzeli vse, kar bi pušSa vstaše v svoje hiše! Prebivalec donaša prinesel. Vsako čašico mleka, vsaki košček vstašem hrano in obleko, da-ai ga v slučaju,1 sira skrivajo prebivalci kakor le morejo, da ga vjamejo, čakata trpinčenje in amrt. Še R*di takega položaja stvari trgovine ni ni- več ! Prebivalci oziroma kmetje žrtvujejo več kake. nego vstaši. Vstaš stavlja v nevarnoBt samo Seveda ee tuli ne dovaža svežih pridel- _ /ojo glavo, gospodar hiše pa svojo glavo in kov. Prebivalci so obubožali, v taki meri, glave svoje rodbine! Ginlj ivo je gledati, kako da dva dni nisem mogel zamenjati denarja kmetje čuvajo vstaše in skrbijo zanje. Nekaj 20. frankov. Take svote skoraj nikdo ni imel. sorodnega je bilo od strani žensk v vedenju Med tem pa je prej to ee'o slovelo zaradi do nas. Pa kako naj bi bilo drugače ? Sko- svojega bogatstva. Polja pa, kakor sem že raj vsaka rodbina je imela v sebi Četnika. Nekega dne po večerji smo na tihem rekel, 63 ostala nepožeta. Gospodarji sejejo žito skrivaj, Turki pa jemljejo ostalo odkrito. — je govorila ena izmed njih. Starček še celo niti v besedami ni bil udeležen na vstaji ! Ali trpeti mora ta človek samo zato, ker Turki mislijo, da ima morda — denarja ! Pred dvema tednoma jc turški pristav ujel enega naših va~5anov in mu velel : Povej, da ima KsU'akov puške! — Kako bi mogel to povedati, ko ne vem — je govoril vaš^an. Saj je Kolčakov miren siarČek ! — Na to so Turki jeli onega vaštana mučiti in so ga prisili v krivo izjavo. Po tem je pristav prišel k KolČakovu in mu objavil, da se mu je povedalo, da on < Kolčakov) l upravlja zaloge orožja. »Daj mic, je govoril, »50 lir« (okolu 500 gold.), »jiMietD te pustim svobodnege !e — Ves teden je pridrial starčka v ječi in končno mu je -e izrabil denar. Ta čas fo onega prišteva prestavili urugam, a novi pristav je topet zahteval .">0 lir! Dinga ženska je tožila, da so Turki aretirali njenega llMetnega sina zato, ker so ga na polju zasačili s krajcem kruha. Dolžili so g«, da je nesel ta J kruh ustašem in so zahtevali odkupa, sicer da ga ne izpust 1 iz ječe ! — A ni to strašno ? — Seveda je strašno. Vendar je boljše na kratkem umreti, nego umirati vsaki dan vse življenje. Koliko breznadne britkosti je bilo v besedah te priproste vaščankc ! In koliko strašnih stvari je pričakovalo te ljudi ! Turki ne dovoljujejo delati na polju ! To se pravi, kaj nas še čaka ! Požgane vasi in . . . strašen glad v prihodnjem letu. Zaloge tega leta zgorč v tem mesecu, a potem . . . potem . , . boljše je niti ne misliti, kaj pride potem ! Povsem umevno je po vsem povedanem, kako se je prebivalstvo vedlo do vstašev. Mi. to je četniki, smo bili v očeh prebivalstva osvoboditelji in prebivalstvo nam je prihajalo na pomoč kakor in s čemer je mogle. Ko sem se pripravljal v Makedonijo, sem mislil povsem iskreno, da je vstajo vzdignila le inteligenca Makedonije, a nisem mislil, da se priprosto prebivalstvo, t. j. kmetje, tako zavedno udeležujejo na ustaji. Ko sem pa tu v Za>iskem bival nekoliko časa eredi Makedoncev, menjal nekoliko bivališč ter se pogovarjal z maso žensk in možkih. Šli iz hiše. Za prenočišče nam je bilo pois- Strašen glad preti v bodočnosti. S cer pa ne kati drugo hišo. Spremljale so nas mlade bo kmalu komu stradati. Nimam moči, da bi deklice, lepe in vitke, in ženska z naprsnim opisal vso bedo. Zverstva in zlodejstva, ki otrokom na hrbtu. Ne morem zamolčati ju- se viša sedaj v Makedoniji, presegajo vse, kar naštva teh žensk. Slava in čast tebi, velika si more izmisliti človeška fantazija, trpiaka in zmagovalka za svobodo ! Slava Zato se nadejam in verujem v to, da ee tebi, uevstrašna makedonska žana ! Od tega tudi vi odzovete na stok in jok podjarmlje- časa ni še bilo v zgodovini enakega primera, nega naroda in mu podarite drobtinico od Nikjer na svetu ni igrala ženska tako važne svojega koščeka kruha. vloge, kakor jo igra v makedonski vstaji ! Sedaj pa pomislite! Daleč od Vas po- Tukaj, v'Makedoniji, je bilo vse naše živ- ginja v borbi bratski Vam narod in tisoči ljenje, vsa uaša usoda odvisna izključno od rodbin, or^panih in revnih, je ostalo v žensk ! One bo bile naši angelji-hranitelji, mrazu brez strehe in brez hrane ! one so celo svoje otroke in mladoletne brate _______—---- navajale k temu. ŽsnBke so nas sitile, so nam , . GoriŠWCQQ stregle, bo nam dajale neobhodno potrebni UlcloU v ^ živež, bo nam služile kakor vodniki, zaBledo- VI. vale Turke. Tisoči ženskih oči je bistro gle- Govorili smo doslej o ljudskem učitelj- dalo na vse potrebno za nas in ni je bilo v 8fcvu> Jse smemo pa pozabiti še učiteljišč v selu iu okolici nikake novosti, katere bi mi Kopru in v Gorici. Ti dve šoli sti najko- ue bili izvedeli o pravem ča*u. Ako so tur- rj8tnejši in najvažnejši za primorske dežele. ški vojaki šli iz Mehoanije v Hinsko, smo mi Koliko črnila in papirja Be je že porabilo v temni koči že izvedeli o tem. Ako je iz- proti zavodu v Kopru, o katerem raefetu je stopil iz hiše katerikoli Turek, smo že ve- sodba splošna in soglasna, da je najnespesjb- deii, kam in zakaj je šel. Ko smo mi tajno nejši za tak zavoi ! Kljubu temu pa obstoji po noči menjavali bivališSe, je ženska hodila z?lvod še vedno v tem mestu, ki nima nobe- naprej in se je prva podajala v nevarnost. To nega pogaja za to, in v poslopju, ki ni niti se je delalo tiho in brez šuma. Nikdo se ni za jeg0 navednih hudodelcev. Tudi v tem to hvalil radi tega. Tu se je vpoštevalo za pogledu se kaže znana skrb države za ljud- navaono nalego in ženska je izpolnjevala samo sto šolstvo. Seveda : Primorje je še vedno po svojo dolžnost ne misleča za to na nagrade, večini slovansko in za Slovence je tudi kak še manj pa na pohvalne besede. Tako vedenje Koper dovolj dober. V goriškem deželnem makedenste ženske ob ustaji jim je popol- Eboru so se bili ojunačili nekateri poslanci, Duma naravno. V deželi, katero je gnila go zahtevali odstranitev učiteljišča :z Turčija podjarmila, je makedonska ženska Kopra. Stvar je zopet zaspala in deželni zbor prvi trpin pred turško oblastjo in celo prad nima nujnega opravka, da bi b 1 sklican v vsakim Turkom v obče. One trpe razmeroma zasedanje! Liški učiteljiščniki se šolajo v veliko več od moških. Mižki je krepak, laškem mestu, Slovenec in Hrvat pa sta si gibčen in ima več možnosti, da se skriva in brata — v trpljenju in zapostavljenju v Av- brani. Kaj pa naj stori ženska, pri kateri atriji. sedi v izbi 5 —G otrok, večih in malih.-' Žensko učiteljišče je v Gorici, ima lepo, Mežke mečejo Turki v jeSe, ženske pa pre- novo poslopje. Prav in dobro. Oudno pa je, tepajo in obijajo! In vrhu vseg-i — jih se (]a ima tako majhne prostore, da ne more še posiljujo, ski unijo in odvajajo v hareme, vsprejemati v posamične tečaje po več nego V pričo njih vbijajo njihove otroke, razo- 49 gojenk. Niti jedne več ne, ker bi se sicer bešajo ob stenah glave otročičev vzetih z moralo zgoditi kaj posebnega. Primorje nima materinih prsi. druzega ženskega izobraževališča, nobene Želel bi vedeti kaj bi počela katera-koli srednje šole za ženski spol, in v tužni Id tri naša majka, ako bi jej Turek vzel otroka, je vse polno krajev brez učiteljic. In za vso ki ga tako srčno ljubi in za katerega bdi hrvatsko in slovensko žensko mladino je pro- cele noči ! Ako bi jih grabil *a nežne nožice štora le za 40 in uiti za jedco več. Zato pa in maha! z njimi in njihovimi glavami ob mora marsikdo dati svojo hčerko v tuji kamenito steno ? ! zavod >Notredam« v Gorico. Tak je naš Predstavite si ta prizor, dragi moji slu- zistem ! šatelji in bratje, in potem sodite, kaj bi sto- Istra je srečno dospela do hrvatskega rili vi! Da, bolj nego razumljivo, bolj več gimnazija v Pazinu, Slovenci vsega Primorja nego naravno je sovraštvo teh žensk, katerih pa še nimamo niti ginnazije, niti realke, ni možno pomiriti sovraštvo, ki je goje proti j na kateri bi bil naš materini jezik poučni svojim podjarmljevalcem, ki jim ropajo vse, jezik. In deželni zbor goriški nima nujnega kar ceni človek za najdražje, vse to, kar je posla ! njega za najsvetejše ! ! Akademično-ferijalno društvo >Adrija< Turki, pohlepni Turki ki ne poznavajo v Gorici si je postavilo hvalevredno nalogo, prave človečnosti, so si sami nakopali strašnega | da bi oživljalo zahtevo po slovenskih srednjih sovražnika. Nj.hovi prvi in najbolj zagriženi šolah. Ob počitnicah je priredilo par dobro sovražnik jo ženska, iz katero so se norče- vali cele veke Ta osramočena, onečaščena ženska se je postavila na čelo vstaji, zahtevajoča maščevanje, na katerem pomaga, ne boječa se za življenjenje svoje, svojih očetov, mož in bratov ! Dovolite mi da Vam povem o načinu ropanja lastnine. Nedokazanemu obdolževanju in grabljenju ptuje lastnine se tukaj nikdo ne čudi; to je sistem turških oblasti. Vredno je, da se nekoliko mudimo pri tem sistemu. V obče, kakakor sem opazil, turško načel-ništvo ne izdaja denarja, ki ga jemlje iz blagajn, za oskrbovanje svojih podložnih. Turško vojaštvo se hrani samo od ropa. Ko-modno zvečer hodijo turdki oddelki na polja kmetov, si nabirajo kuruze in drugih pri- obiskovanih ljudskih shodov. Škoda, da so počitnice tako hitro mii«ole, da ni bilo možno nadaljevati s takimi shodi ! Po inicijativi >Adrije< so se oglašali tudi občinski rastopi za slovenske srednje šole. Pokazalo se je, da slovenski narod zahteva srednje šole. Zdaj eo na vrsti slovenski deželni in državni poslanci, da store svojo dolžnost. Ako nimajo polžje krvi, ako niso postali povsem apatični do vzorov narodnih, store vee možne korake, da se izvrši narodna volja! Kako se to zgodi, pokaže nam bližnja bodočnost. Značilno jc, da je »Adrija« koj ob svojem rojstvu Btopila v ožjo dotiko s slovenskim učiteljstvom, povabivši vsa učiteijska društva na skupne delovanje narodu v korist in proepeh. Nam se zdi ta korak zname- n:te važaost". Učiteljatvo je važen f*kt>r na narodnem polju, ki je sa zanemarjeno v mar-eičem, kator je zaneaaarjeno tudi gmotno f ta nje tega stanu. Pričakujemo drugih počitnic, ko se akademiki iz tujih mest, kjer si nabirajo znanje, povrnejo zopet v svoje domače loge : na nadaljevanje z a poče tega del*. Zopet Be bo razlegal krepak glas, ki bo klical po slovanskih eredoi h šjlah in drugih pravicah teptanega naroda. Z pet se bomo zbirali na Bhcdih po vtej deželi ter povzdigali združene glasove za naredne pravice. Le hitro mini tužna z.ma ! Sini nam prijetna pomlad ! Pridite v naše loge lastovka z juga, a ca njimi vrli akademik) z mrzlega severa, da povzdignemo zopet skupno glasove sa boljšo našo bodočnost. — napotiti k nekemu veščaku, veščemu ita- in 1 namestnik — funkcijska doba : 4 leta udaril po glavi tako močno, da mu je prebi 1 j anskemu in slovenskemu jeziku ter zapro- — barva glasovnic: rumena; v petek dne; kožo. Sabat je na to šel na redarstveni m-siti istega, da m i (ali za ljubav ali za pla- 8. januvarja 1904 od 10. ure predp. do 2. špekt^rat v ulici Belvedere. kjer je povedal čilo) prevede slovenski napis na italijansko, ure pop. v telovadnici mestne ljudske šole vso stvar. Ker je pa revež ša le 3 dni v Na to sem moral romati od sv. Ivana v »Via Nuova 25«. Trstu, ni znal povedati ni imena onega, ki Škfd-nj fc tamošnjemu župniku in znanemu 2. za 1U. volilni razred (volita se 1 ud mu je ukral hlače, ni imena onega, ki ga je — prijatelju S!orencev, veleo. g. Civalichu, in 1 namestnik — funkcijska doba: 4 leta udaril. Redarstveni »adrornik g. Rudolf je da pregleda italijanski in slovenski tekst na- |— barva glasovnic: rudečkaata ; v soboto vzel stvar na zapisnik, obljubil Sabatu, da bo pita, podpiše in s pečatom potrdi, da je pre- doe 9. januvarja 1904 od 10. ure predp. do danes storil nadaljne korake ter ga potem dal vod točen. Čudno se vam bo zue!o, da sem 2. ure pop. v telovadnici mestne ljudske sjle i po redarju spremiti — ker bi sam ne znal moral romati ravno k škedenjskemu župniku! »Via Nuova 25«. j it: — na zdravniško postajo, kjer mu je Mari ni drugih duhovnikov, ki umeje b'.o- Glede sestave volilnih okrajev in volil- zdravnik opral rano ter obvezal glavo, venščinn? !! No, ali vam nisem že povedal, nih teles, dalje onih, ki imajo pravico voliti, Tepen je bil tudi 54 letni trgovski agent da je Ca v ali ch poseben — prijatelj Sloven- potem oseb, ki so lahko voljene, ali ki ne Avgust Kalbruner ir. ulice Alighieri št. cev?! Tako »prijateljstvo« do Slovencev mo- morejo biti voljene, in glede tega, kako je Njegov uasprotnik ga je vdaril preko levega rajo msgistratna gespoda nagraditi s kakim rabiti volilno pravico in kako se je ravnati očesa s tako moajo, da n u je prebil kožo. dokazom posebnega zaupanja. 'na volitvi, opozarjajo se volilci na določbe! Na zdravniškej postaji, kjer je dobil prvo Ali povrnimo se k stvari! Nm to sem zakona od dne 25. oktobra 1896. drž. zak. zdravniško pomoč, ni hotel Kalbruner pove- moral poiskati človeka, da mi je napravil št. 220 in na volilni predpis v prilogi drž. dati kdo in zakaj rta ga je udaril. Dnevne novice. Pa n si a rize in in združenje z Rusijo. Prejeli smo : V »L.' Indipendentu« smo čitali neko godljo, povzeto po nekem neimenovanem listu in spisano po nekem anarhističnem geografu, ki čuje na ime Reclua. V tej godlji je pisec trdil med drugim tudi to, da s* iivenruski Slovani nočejo pod nikakim pobojem združiti z Rusijo, da se izvenruski Slovani boje Rusije nekako tako, kakor se boje zdravi ljudje — garjevih bolnikov! Ta Reclus mora biti, ali velik najivnež a i t kar e še bolj verjetno) veh k tepec — drugače u« bi «*e usojal govoriti v imenu vteh :Evenruskih Slovanov ! Mi izvenruski Slovani nimamo nikakega raiioga, da bi mrzili, ali se celo bali svojih severn'h bratov, oziroma tistega terorizma, o aaterem blebeče Reclus — ker za nas je Rusija le velika država, v kateri prebivajo naši krvni bratje, s katerimi želimo in ho čemo gojiti kulturalne vezi, ne da bi mislili 0 tem na kako premikanje državnih mejakov. R isija je dovolj velika in mogočna, da je ne treba hrepeneti po povečanju svojega teritorija. Oi Avstrija pa zahtevamo, da bodi pra-Ti^aa v=ea» svojim narodom brez izjeme In to mora biti ako hoče ohraniti svojo veljavo med drug mi državami. Pravična mora hiti, da bo mogla biti zaveznica one Rusije katera je Avstrijo edina branila, ko je bila ta na robu propada ! Niti Rusija, niti avstrijski Slovani ne mislijo na Kak> promeno državnih mejnikov, kar predobro vedo vsi nasi sovražniki. Da pa ti vendar pišejo in govore drugače, da nam podtikajo sedaj rusofilstvo, sedaj zopet sovr&žtvo do svojih Btomllijonih bratov, to prihaja od todi, ker so ti naši sovražniki enako »Daklonjeni« Rusom in — nam ! Boječi se slovanskega »morja«, pa se hočejo tolažiti sedaj z namišljenim sovraštvom med istokrvnimi brati Siovani! — Toda njihov trud je zastonj ! NevročljiTe poštue po>iljatve. Poštno ravnateljstvo nam je doposlalo seznam onih priporočenih in navadnih pisem, katerih ni biii> možno vročiti, ki so bila v mesecu novembru 190b v oddelku za nevročljive poštne pešiljalve v Trstu odprte in katerih odpoši-ijatelji h* priobčani v uradnem »Osservatore triest;no«. Opozarjamo nanj, ker nam ne dovoljuje skromno odmerjeni prostor, da bi ga priobčili. Od pošiljatelj i morejo dobiti te po-šiljatve, ako dokažejo lastninsko pravico do istih aii na dotičnem poštnem uradu ali di-reKtno na poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu. Boj za praTo — na irrobeh ! Prejeli smo: Z ozirom na norco, prijavljeno v Edi-n"«:i« poti naslovom »Spomenik — brez na-pis:i na groi>u duhovn ka«, izvolite vsprejeti nastopno pojatn lo in ob enem nasvet vsem on ;n, ki so interesiram na stvari. Svetoivanski vaščaai smo naročili kamenit sp' menik na grobu svojemu pok. kapelanp Zupan »iču. čegar zemski »-stanki leže na tržaškem p k »pališču pri sv. Ani. Skoro ni m.nolo tri mesece, odkar je podpisani na željo naročnikov prevzel nalogo, da preskrbi slovenski nap s ca omenjeni spomenik. Citate-:;em »K.dinosti« pa je znano, da se magistratna gospoda tržaška z vsemi m 1. 1897. moral pritisniti kolek »>0 stot. in na oba teksta, Voli priložena prošnji, kolek po 'HKstot. Takoobo- canr. rožen sem šel na uložni zapisnik magistrata. Glasovnico odda volilnemu komisarju vo- In sedaj čakam rešitve že tri mesece! lilec ali sam osebno, ali pa jo dopošlje po Po vsem civilizovaneni svetu, kjerbijejo pošti oblastvu, vodećemu volitev, s prilože- ■rca, ki čutijo — po človeški, se izkazuje nim volitvenim poverilom. Kakor zastopnik spoštovanje do t;stega čutstva, do tiate boli, volitev vodeČega oblastva posluje volilni ko- ki jo občutijo ljudje, ko so izgubili katerega miaar. dragih svojcev. Vspričo smrti vsaj vladaj čut Opominja se, da nefrankovane ali nezi- pijetete in princip humanitete. Vsaj na grobu dostno frankovane poštne pošiljatve glasovnic vladaj ta usmiljenje in pravica ! Tu v Trstu volilni komiBar ne bo sprejemal ter ee bodo pa smo izročeni oblastim, ki nas mučijo z iste v smislu § 34. volilnega reda smatrale vsemi možnimi šikanami celd tudi tedaj, ko kakor neuložene, in da glasovnice morajo hočemo vršiti čine pijetete do mrtvih, ko biti podpisane ali od volilca, ali od njego-hočerao počastiti spomin njih, ki bo uživali. vega zastopnika odločenega za to. vso našo ljubeeen, ko so bili še živi med Opominja se končno, da oni gospodje, nami. Take razmere so res krute in mi se kateri so bili izžrebani iz dosedanje komiBije, jim moramo upreti z vso odločnostjo. Moje v zmislu £ 189 večomenjenega zakona zamo- « Stolne » %^^^t n ',}■*. mnenje je, da vsaki Slovenec naj odslej v ta- _ rejo biti izvoljeni v novič. .Tel ovi remeljni (morali) 70x~° kih slučajih napiše le slovenski napis in naj »Marijana< v Barkoiljah. Včeraj ae - - siJx«<'' " ga lepo nese naravnost na magistrat v pod- je igrala na Bplošno zahtevauje drugikrat1 ^ 40X isti, omejimo se dane* samo na splošno kamenesaški obrtnik pošiljal b slovanskimi godbo. Kakor se je »Marijana« igrala pri napisi, namenjemi za nagrobne spomenike, Sv'. Ivanu dobro, bilo je vseeno nekaj malih pošiljal na magistrat, kjer 80 jih podpisavali hib, katerih pa v Barkovljah ni bilo. Gosp. in je bil v to nameščen poseben organ (neki Gidina je bil pri Sv. Ivanu dosti neslguren Loj). In ee nas bodo na magistratu odkla- a včeraj je nastopal dobro, a posebno dober n ali pa zahtevajmo od vlade z vso energijo, je bil njegov nastop ft* Zotijo, ko ji odkriva da pripomore temu človeškemu pravu našemu ljubezen. Tukaj je bil popolnoma naraven, do veljave. Ona si j« vzgojila ta naš magi- Gosp. Štoka je igral popolnoma dobro, a strat i vs> njegovo krivićnostjo, ona je so ravnotako ste izvršili častno svoji ulcg» g.a odgovorna za njegove krivice in na njej je Ponikvar in g.ca Godina in g. Kjuder je tudi dolžnost, da siori konec samovolji — b»l tudi popolnoma kos Bvoji nalogi, svojih ljubljencev! Ali prt d mestnimi mogotci- Predstava je bila dobro posečena in sve se mi Siovenci ne smemo več odmiknti ni za t< jikobski orkester je tudi dobro igral na las od svojega prava, nsjmanje pa od onega splošoo zsdovoljnost. — ca grobeh ! J o s i p N e g o d e. j Pevsko društvo »Kolo« bo imelo dne i Volitve t eenilue komisije/a osebni januvarja 1904. svoj redni občni ztor. | datek. Glede nadomestnih volitev z* one Opozarjamo še enkrat, da ee vsprejemajo i ude in namestnike v cenilnih komisijah za nove pevske moči le do konca tega meseca osebni davek, ki koncem tekočega leta po Kasneje se bo vsprejemalo le stare izvežbane zakonu iz teh komisij, naznanja c. kr. davčna pevca in pevke. , . . . •• i i v Odbor, administracija sledeče : . Okraden in tepen. 44 letni Anton Sabat iz Varaždina je prišel v četrtek v Trst. V petek si je našel delo pri grajenju nove željeznice. Na stanovanje je pa šal v neko hišo pri Piščancih, kjer je na stanovanju še kakih družili 10 delavcev. Včeraj v jutro so Šli on in drugi delavci, eni v Trs% eni na Opčice. Ij9 eden je bil ostal doma. Ko se je zvećer Sabat vrnil domov, je takoj konsta-toval, da so mu bile mej njegovo odsotnostjo | ukradene čisto nove hlače. Seveda je takoj ... sumil, da mu ni ukradel hlaS nihSe drugi, )C tOTBTBG SUZcirStf} ZBlliP T GOHCi (SOltiM) 33 ure predp. do 2. ure pop. V telovadmci OQi w - |>a ^ ostal donig> Vtem;* vpisane zadruge z omejenim porodom mestne ljudske šole »Via Nuova 25«. . ^ ... . | ^ * «« 'J. 7.a II. volilni razred (volijo ae 1 ud ' bl6na soapodmja., g -„j geni OOj g Sabat je šel torej takoj, da poiace tatu. V || TJ/ 9 1 ^ „eki krSmi pri PiH..«h je rea naae. < „e||C Trst, Via « H«, ve^chia (Rosar.o) ^ delavce, ki stanujejo skupaj žnjim ter jim ' ' A. Conitveni okraj št. 1 — meato Trst. 1. za I. volilni razred (volijo se 3 udje in 4 namestniki). Z ozirom na namestnike bodo one tri osebe, označene od volilca na prvem, drugem in tretjem mestu, smatrane voljene na 4 leta, mej tem ko bo ona od volilca na četrtem mestu imenovana oseba Bmatrana voljena za 'J ieii ; z ozirom na člene določena je funkcijska doba na 4 leti — barva glasjvnic: bela: volitev se bo vršila v ponedeljek dne 11. januvarja T.HJ4 od 10 45X9° t- 10X10 _ 11X11 „ ukove —72 m Tiordonali 27XS2 in naprej S—m. K 2G—28 ni:;. Odkar smo zadnjič poročili, se cene niso spremenile. Povprašanja vedno malo, kupčija neznatna. Zaloir«-so dobro preskrbljene razum nekih mer tramov, katerih primanjkuje. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hi$i.) ZALOGA: Piazza Rosario (solsko poslopje). Cene, da se lii bati nikake konkurenca. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Huatrovan oenlk brezplačno in franko. »< x K K K Svoji k svojim! ZALOGA pohištva in 'J namestnika — funkcijska doba : 4 leta — uarva glasovnic: rumena : v torek dne 12. januvarja 1904 od 10 ure |»redp. do 2. ure pop. v telovadnici mestne ljudske šole > Via N'iova 25«. 3. za 111. volilni razre i (volijo se 2 uda in 1 namestnik — funkcijska doba : 4 leta — barva glasovnic : rudečkaata ; v sredo dne 13, januvarja 1!H>4 od 9. ure predp. do 3. ure pop. in sicer : Za volilce z začetno črko priimka A do H v telovadnici mestne ljudske stile »Via Nuova 25«, za volilce z začetno črko pr mka l do R v telovadnici mestne ljudske sole »Piazza vecchia 2«, in za volilce z začetno črko S do Z pa v mestni telovadnici »Via della Valle 1«. Konečni vspeh štetja glasov ee razglasi v glavni volitveni dvorani »Via Nuova ■t. 25«. B Cenitveni okraj it. 2 — okolica tržaška. Volitev ae bo vraiia : 1. za 11. volilni rasred (volita ee 1 ud dobro poznane M % K K JK * X povedal, da so mu hlače ukradene ter da mu j.h je ukral oni, ki je bil ostal doma. "lega ni bilo v družbi. A neki drugi izmej družite je začel zagovarjati sumuičenega tatu. Ker je S »bat š-< dalje trdil, da je gotov, da mu je le oni ukradel hl*če, ga je oni s palico £ Največja tovarna pohištva pnmorslre dežeie. J| *šolidnoBt zajamčena, kajti iea ae obu3I v to nalašč pripravljenih prodtorih a tem* w peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobna, Jf Tg dernl sestav. Koaknrenone osna. ^ W Album pohlktav br«spU6«a. ^ al ■F L L. Z ozirom na predstojeću opustitev trg^ovine NUOVO NEGOZIO (ex PIANO) na borznem trgu št v. 4 prodaja cela še obstoječa zaloga manu faktur ne g blaga in konfecij za gospe z jako velikim popustom. eprejema »varovanj« človeškega iiv-jenja po najraznovrstnejlih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in amrt z zmanjAujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende 99 SLA VI JA" = vzajemna zavarovalna banka v Pragi. ========= Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti dru*a vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : 6eneralni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine prito požarnim 5kodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljSi sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokorisjjie namene. Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo stvorjeno prodajalnico zlata- vsakovrstne Rudolf Aleks. Varbinek zaloga glasovirjev naj boljših tu- in inozemskih tovarn == Borzni trg- št. 2. II. nadstropje = (nasproti sladčičame Urbanis). Razposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. iF Konkurenčne TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin, kolo nijalij, vsakovrstnega olja, najfineje-testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito, kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. Pavel Gastwirth Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, popolnih sob. Dunaj—Trst. Železno pohištvo, zrcala iz Belaje. — Podobe v izboru in ta peta rij a. — L re, šivalni stroji za dom in obrt po najugodnšihej cenah. Anton Skerl mehanik JJ^"" Svoji k svojim OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Isti popravija maie stvari brezplačno Gramofoni, fonografi, plošče in ci- j ter Sprejema naročbe vsakovrstno obu-lindri za godbo v velikem izboru. j ^ na debelo in drobno. Internacijonalna godba in pelje. | Lastnik : Peter Rehar. Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: B^F" Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se prodajajo vsi predmeti tudi na mesečne obroke. Zaloga obuvala. ■■ II I 111| |7 Zaloga obuvala. Piazza Nuova št. 1. Jfl IVIAlJltlZl Via deHe Poste št 3. - Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. -Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke. Ugodne cene. * * * * * * * * * Odlikovana v Rimu se zlato kolajno in - - zasluznim križcem - - Ofliimaiid mana za čopiče in ščetke Odlikovana na Dunaju se ziato kolajno in - - častno diplomo. - - •Riendod *«n*f|<|nfi osjaBJj —T". (Soimai^) -Auz ()(>. se toči: IVAN ANGELI ulica Canale štv. 5. (nasproti cerkve >v. Antona novega.) Edini specijalisti za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev ; lastna Specijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. — V ne boji nikake konkurence slede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja trvrdka s konkurenti jednakega imena. X KKXKK» XXXXXXXKXXXXXKXKXXXKKXXXX M -uauj od a>ja|qo bz oSB^a — *aoAB|ap *ez -ez^qujoq po eo^m ^ ^ Z op OSZ *PIB P° ®n>|ns Bfiaupouj po 3E|n buizouuj e>H|8A jc X -uspoT 'afusms afusjAod 'a^ojjo ui a^zoui bz aoqzi t^sub^ipa JC X — X M xs'irx - ■• i? ni-'!' v-m.i - ZSHZ * OSH3AIKII <11V * * |'IUUE>18|qO lUUlU8r|AO^OSZl Z BUIAOSJ; BAOfJ I J XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Posojila. M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. (Vo»al ul. Torrente.) Zalogu. izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Veliki izbor snovij za obleke, ki se po mer izgotovijo v lastni krojaMiici. Bogat izbor površnikov, lukenj, havelokov po jako nizkih cenah. PODRUŽN1 C A ; ,ALLA CITTA Dl LONDRA1' ul. Poste /lltove št. j. vogal ul. Torre bianca po 40 nve. > 06 > » 36 > > ■t— 90 36 ■»o fino vipavsko belo .... za ca dom...... istrski teran I. vrste za na dom...... nad 10 litrov..... dalmatinsko I. vrste za na dom.......> nad 10 litrov......> » Priporoča se kremarjem in trgovcem za prodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa za mnogobrojni obisk. Na razpolago so vedno topla in mrzla jedila. Krčma ^e odprta vsak večer do polooči. Udani Josip Furlan, krčmar. XKXKXKXXKXXXXXItX TRST ul. Paduina 19. - TRST AVIANO & SCHEGA tovarna svet k in čopičev Prodaja na debelo in drobno. V urod ne cene. ne manjše od ,000 kron 11a hise, zemljišče, dedšeine KAROL OFNER lliea Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6. (Posredovalci izključeni'. TRST — ul. Padiuna 19. — TRST. Operater kurjih očeh odlikovani specijalist GIORDANI ki ordinira na Ccrso štv. 23, II. nadstropje, naznanja vsem. ki trpijo n:i kurjih očeh aH vsled zaraščenih nohtov, da iste tnkoj odpravi po neki posebni metodi, ki ne prov-zročanikakih bolečin. Cena od ene krone za operacijo ni nič, ako se pomisli na velike dobrote, koje se takoj zadobe. Noicf araica slovenska zaloga in tovarna lldjolal Cjoa pohištva Andreja Jug v Trstu, ulica S. Jiucia 12. izadej tribunala) priporoča vsake vrste solidno izdelanega, svetlo ali teiiiuu po-litiranejra poi§htva. SORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., 1. nadstr v lastni hiši. Hranilne vloge sprejemajo se o l vsace^u če tudi ni član društva in se obrestujejo po -t 1/2 °/o, ne da bi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom iu sieer na menjice po 6 % in nu vknjižbe po 5°/0 Uraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. tiran. tIoe leta 1900. Kron 1,263.563 Mno-iiran. račun št?. 831315. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovpl&čani akcijski kapital K 1,000,000 Kupuje in prodaja VM VTSte rent, tasta vnih pisem, p rij ori tet, komunalnih obugacij srečk, delnic, vaiut, novcev in deviz PromeM Udaja k vsakemu žrebanju. Špitalske ulice štev. 2 Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — kupone. --.:*.- . : Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kur2ni — Izgubi - Vlnkuluje In divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. SsMompt in inkmsso menic. Bor--naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnia: obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do — dne vzdiga. _______________—— Promet s Čeki in nakaznicami.