Politicni ogled. Avstrijske dežele. D u n a j. Državni zbor je s cesarskim Iastnoro6nim pismom zaključen. S tem ie dosedanje predsedništvo državnega zbora doslužilo, vsi predlogi, ki so se vjožili v zadnjem zasedanju, so brezpomembni in imuniteta poslaneev je ugasnila. Splošno se sodi, da je to zaklju6enje za6etek odločnih sprememb, ki jih namerava ministerski predsednik v kratkem uprizoriti. Upati smemo, da te spremembe nam Slovencem ne bodo na škodo. Gornje Avstrijsko. Ve6ina gornjeavstrijskih državnih poslancev ne trobi v Wolfov in Schonereriev rog, zato pa se Wolf jezi nad njimi in jim hodi izpodkopavat zaupanja pri ljudstvu. V nedeljo ie govoril v Velsu. Hudo je prijemal katoliške nemške poslance in hujskal ljudstvo proti katoližkim nemškim duhovnikom. Cudno, da pusti vlada zmerjati pri javnih shodih 6ez nemške duhovnike, kajti oni Se so najmo6neiši jez, ki zadržuje v Avstriji prusaSko povodenj, da se ne razlije 6ez celi nemški narod. Štajarsko. Vse nemške stranke v Gradcu so se zjedinile za prihodnje ob6inske volitve. Feichtingerjeva antisemitska stranka, ki je imela dosedaj samo tri mandate, jih dobi vsled zjedinjenja osem. Združene stranke so izdale volilni oklic, katerega je podpisalo nad 200 oseb. S tem zjedinienjem ho6ejo graški Nemci vladi pokazati, kako vse stranke obsojajo razpust ob6inskega zbora. Vlada se pa6 te demonstracije ne bode prestrašila, kajti razpust je bil popolnoma opravi6en, če tudi ni bil po volji nemških napetnežev. Koroško. Vnovi bolnišnici v Celovcu, ki še niti dve leti ne stoji, se letos morajo zvršiti že velike poprave, ki bodo stale nad 30.000 gld. Zakai se ni pazilo, da se v redu zida. Ko so katoli6ani zahtevali, da se naj uvedejo usmiljene sestre v bolnišnico, kričali so liberalci in nacijonalci, da bi to stalo preveč denarja. A kako malo pazijo na denar, dokazuje ta nemarna stavba. G o r i š k o. Po Goriškem potuje sedaj c. kr. namestnik Goess iz Trsta, da proučuje povsod krajevne razmere. Slovenci se vzdržuiejo vsakega slovesnega vsprejema. Prirejali so vsprejeme tudi prejšnjemu namestniku, a on ni upošteval opravičenih želj primorskih Slovencev. Zato pa zdaj čakajo prej delovanja Goessovega, in še le po njegovem delovanju ho6ejo razsoditi, ali bo v bodo6e vreden slovenskih vsprejemov ali ne. Vnanje države. V o j s k a. Poveljnik mesta Santiago ni imel dovoljenja od vrhovnega vojnega poveljnika na kopnem, maršala Blanco, da se uda Amerikancem. Zaraditega se bo postavil pred vojno sodiš6e, kjer se bo sodilo čeznj z vojaško strogostjo. Blokado so sedaj Amerikanci raztegnili na vsa kubanska pristaniš6a. MarSal Blanco pozivlja vojake in meš6ane, naj se branijo do skrajnega. S Španjskega prihajajo poročila, da se skoro sklene mir, ki bo časten za Španjce. Na Španjskem so se zatrli vsi listi, ki so pisali za Don Carlosa, kateri, kakor znano, hrepeni po španjskem ptestolu. Bolgarsko. Knez Ferdinand s soprogo in sinkom Borisom je obiskal pretekle dni ruskega carja, da mu pokaže Borisa, kojemu je ruski car boter. Da pa se je pri tem obisku razpravljalo tudi o balkanski politiki, pa6 ni dvomiti. Toda, kaj se je razpravljalo, ostane javnosti prikrito. Avstriji je treba paziti, da njene koristi na balkanskem polotoku ne trpijo nobene škode. B e 1 g i j s k o. V Bruselju ie bil 15. julija shod poslancev, veleobrtnikov in županov, ki so se posvetovali o zidanju delavskih stanovanj. Ministerski predsednik je otvoril shod z lepim govorom, v katerem je naznanil, da bo ministerstvo v prihodnjeni zasedaniu predložilo državnemu zboru zakon o delavskih stanovanjih. Tako skrbijo na Belgijskem za delavce! A pri nas v Avstriji? Francosko. Z veseljem 6itamo, kako se za6enja francoska mladina zavedati svojih dolžnostij in se postavliati na izre6no katoliško stališ6e. »Katoliško druStvo francoske mladine« in »Katoliška mladina — Franche Comtč« organizujeta sedaj v Besansonu velik kongres, ki bo jako važen, kasor se vidi iz nekaterih to6k programa: »intelektuelno gibanje in katoliška mladež«, »nadzorovanie in organizacija katoliške mladeži«. Shod se vrši od 17. do 30. novembra. Mi pozdravljamo z veseljem to gibanje, ki zamore rešiti Francosko prete6ega propada.