Poštnina plačana v gotovini
leto XIX., št. 283
Upravnlštvo: Ljubljana, Knafljeva 6
-	Telefon št 3122 8123, 3124,
3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocanova ulica 2.
—	Telefon št 190.
Raiunl pri pošt ček. zahodih: Ljubljana št 11.842, Praga Oslo 78.180. Wien št 105.24L

Ljubllana, sreda 7« decembra 1938
Cena 2 Wn
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—> Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica S. telefon 3122, 3123, 3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg St 7. telefon St 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo
Francija in Nemčija
Včeraj sta nemški zunanji minister Ribbentrop in francoski zunanji minister Bonnet podpisala v Parizu skupno franc--ko-nemško izjavo, ki so jo v Berlinu in Parizu napovedali že pred tedni, tik ob obisku Chamberlaina in Hali-faxa v francoski prestolnici. Poročila o vsebini te izjave odgovarjajo prvotnim spovedim. Izjava vsebuje tri točke: v prvi izražata Francija in Nemčija željo po odnošajih dobrega sosedstva in sporazuma; v drugi izjavljata, da se odrekata pri urejevanju medsebojnih odnošajev vsaki oboroženi sili, poudarjajoč, da nimata druga do druge nobenih teritorialnih zahtev, ker proglašata skupno mejo za dokončno in nedotakljivo; naposled se obvezujeta, da bosta vse i .o-rebitne spore reševali na miren način in z medsebojnim posvetovanjem, vendar s pridržkom predhodnega posveta z drugimi državami, pri čemer je glede Francije mišljena Anglija, glede Nemčije pa Italija.
Izjava je bila v tej obliki dogovorjena že v prvi polovici novembra ob priliki poslovilne avdience tedanjega francoskega poslanika v Parizu Frangoisa Ponceta pri Hitlerju v Berchtesgadenu. Francosko-nemška izjava je tedaj ena izmed posledic monakovske konference, brez katere bi po zatrjevanju obeh strank sploh ne bila mogoča. Ona je le naravno dopolnilo angleško-nemške izjave, ki sta jo podala Chamberlain in Hitler takoj po monakovski konferenci ko-; zunanji dokaz novega razvoja odnošajev med evropskimi velesilami. Pariška izjava ni formalen pakt o nenapadanju in tudi ne dvostranska pogodba s povsem določenim predmetom dogovora. Tako v Parizu kakor v Berlinu jo označujejo samo kot »izjavo dobrih namer in dobre volje, ki se od angleško-nemške izjave razlikuje le v toliko, da vsebuje tudi posebno določbo o nedotakljivosti skupne meje.«
S teh vidikov spada tudi francosko-nemška pariška izjava v okvir splošnih naporov za čim tesnejše odnošaje med evropskimi velesilami po monakovski konferenci, ki predstavlja mejno črto v povojnem evropskem razvoju. Evropsko ravnotežje, kakršno je bilo ustvarjeno v povojni Evropi pod francoskim vodstvom, se je z monakovskim sporazumom štirih velesil o Češkoslovaški zrušilo. Kot edina evropska stvarnost v pogledu mednarodnega sodelovanja sta ostali obe osi velesil, Rim - Berlin in London - Pariz, med katerima se je po-monakovsko ravnotežje zasukalo v dobro prvi. Chamberlainova politika, na katero je bila vezana tudi Francija, je skušala med obema osema velesil ustvariti mostove zbližan j a, da bi se tako v bodoče preprečila nevarnost novih zapletljajev. To voljo je Chamberlain deloma uresničil že v angleško-nemški monakovski izjavi z dne 30. septembra. Dne 16. novembra je sledilo uveljavljenje italijansko-angleškega velikonočnega sporazuma kot druga vez med obema blokoma velesil, ki naj bi ji sledile še podobne francosko-italijanske in francosko-nemške vezi.
Razvoj zaenkrat še ni šel v to smer. Med Francijo in Italijo pogajanja za sporazum ne le niso napredovala, temveč so zaradi Španije celo zastala. A tudi angleško-nemško razmerje se ni razvijalo v smeri, kakor si jo je angleški ministrski predsednik Chamberlain po monakovski konferenci želel. Pač pa se je medtem z nemško-francosko izjavo zgradil nov most med obema skupinama velesil, ki je, kakor rečeno, naravna posledica tako zvane monakovske politike. Svoj pravi pomen bi zadobila nova izjava šele, ako se doseže vsestransko po-mirjenje med vsemi štirimi velesilami, kajti na realnosti italiiansko-nemškega in francosko-angleškega nadaljnjega sodelovanja francosko-nemška manifestacija ničesar ne spremeni. Nemški listi so ob Ribbentropovem prihodu v Pariz iz-rečno poudarili, da ostaneta »os Rim -Berlin in trikot Rim - Berlin - Tokio slej ko prej glavni osnovi nemške zunanje politike, ker samo oni dve omogočata izločitev rušečega židovskega boljševizma«, dočim polslužbeni pariški »Temps« prav tako zagotavlja, da se an-gleško-francosko sodelovanje zaradi nove izjave prav nič ne spremeni.
Ne glede na te načelne ugotovitve o splošnih odnošajih med evropskimi velesilami pa moramo posebej k novim odnošajem med Francijo in Nemčijo takoj pripomniti, da se Francija s podpisom skupne izjave z Nemčijo odpoveduje vsemu svojemu dosedanjemu proti nemškemu sistemu v Evropi in priznava načelo dvostranskega sporazuma, ki ga je Nemčija dosledno zagovarjala v vseh vprašanjih evropske politike kot pravilno ali vsaj edino mogoče v sedanjem položaju. Š tem se Francija ne le trenutno, temveč tudi v bodoče odpove- j duje sleherni kolektivni akciji, kajti z obvezo o mirnem reševanju vseh sporov s svojo nemško sosedo ne bi mogla vet spraviti v sklad svojih morebitnih proti nemških obvez z drugimi državami.
Seveda je Francija v zameno dobil svečano nemško izjavo o nedotakljivosti skupne meje. To zagotovilo pomeni i
POGODBA O NENAPADANJU
MED NEMČIJO IN FRANCIJO
Nemška vlada izjavlja, da smatra sedanje nemško-Srancoske meje za končnoveljavne - Prijateljsko posvetovanje v spornih zadevah
Pariz, 6. dec. br. V zgodovini odnošajev med Francijo in Nemčijo bo zabeležen današnji dan kot pomemben mejnik. V duhu politike, ki so ji predstavniki štirih velesil položili temelje na monakovski konferenci, sta danes tudi Francija in Nemčija podpisali skupno izjavo, ki ne predstavlja samo nekakšen pakt o nenapadanju, marveč svečano proglaša sedanje državne meje med Nemčijo in Francijo za končnoveljavne in nespremenljive. Tudi zunanja ministra obeh držav sta v svojih izjavah novinarjem podčrtala zgodovinski pomen tega dogodka in izrazila prepričanje, da predstavlja ta dokument pričetek nove dobe prijateljskih in dobrih sosedstvenih odnošajev, ki bodo v največji meri pripomogli k okrepitvi miru in mirni ureditvi perečih evropskih problemov.
Nemški zunanji minister Joachim von Ribbentrop je v spremstvu večjega števila višjih uradnikov nemškega zunanjega ministrstva prispel v Pariz ob 11.10 dopoldne. Invalidski kolodvor, kjer je izstopil, je bil za njegov sprejem svečano okrašen. Ob glavnem vhodu sta plapolali francoska trikolora in nemška zastava s kljukastim
križem. Na kolodvoru so pozdravili nemškega zunanjega ministra v imenu francoske vlade zunanji minister Bonnet, navzoči pa so bili tudi nemški poslanik v Parizu grof Welczek, francoski poslanik v Berlinu Coulondre ter številni člani nemške kolonije in francosko-nemškega društva.
Po oficielnem pozdravu se je nemški zunanji minister s svojim spremstvom podal v hotel, kmalu zatem pa se je odpeljal v Elizejsko palačo, kjer ga je sprejel v posebni avdienci prezident republike Lebrun. Avdienci, ki je trajala nad pol ure, je prisostvoval tudi nemški poslanik grof Welczek. Iz Elizejske palače se je Ribbentrop podal v ministrsko predsedništvo, kjer ga je sprejel min. predsednik Daladier, ki je nato njemu na čast priredil kosilo. Na kosilo so bili povabljeni vsi člani Ribbentropovega spremstva ter vsi ministri, v" ^
- r *

Podpis sporazuma
Ob 16.30 sta se sestala v dvorani v zunanjem ministrstvu francoski zunanji minister Georges Bonnet in nemški zunanji minister Joachim Ribbentrop. Navzoči so bili višji uradniki francoskega in nemškega zunanjega mnistrstva, ki spremljajo ministra Ribbentropa, nemški poslanik v Parizu grof Welczek in francoski poslanik v Berlinu Coulondre. Pri tej priliki sta oba zunanja ministra podpisala skupno francosko-nemško izjavo, ki se glasi:
Nemški zunanji minister Joachim v. Ribbentrop in francoski zunanji minister Georges Bonnet sta na sestanku v Parizu dne 6. decembra 1938 v imenu in Po nalogu svoiih vlad sklenila naslednji sporazum:
1.	Nemška vlada in francoska vlada sta prepričani, da so miroljubni in dobri sosedni odnošaji med Francijo in Nemčijo najbistvenejši element za konsolidacijo Evrope in ohranitev splošnega miru. Obe vladi bosta zaradi tega zastavili vse svoje sile, da se zagotovi med obema državama tak razvoj odnošajev.
2.	Obe vladi ugotavljata, da med njunima državama ne obstoja več nikako teritorialno vprašanje, in svečano priznavata mejo med obema državama, kakršna je sedaj, za končnoveljavno.
3.	Obe vladi sta odločeni, ne da bi bili s tem prizadeti odnošaji do tretjih sil, da bosta ostali glede vseh vprašanj, ki se tičejo obeh držav, v medsebojnih stikih ter se o njih posvetovali, če bi bodoči razvoj teh vprašani mogel dovesti do mednarodnih težkoč.
V potrdilo teara sta obe vladi rodpi-sali to izjavo, ki stopi takoj v veliavo.
Izdano v dveh originalih v francoskem in nemškem jeziku v Parizu, dne 6. decembra 1938.
Joachim v. Ribbentrop, nemški zunanji minister;
Georges Bonnet, francoski zunanji minister.
Po podpisu izjave sta se Ribbentrop in Bonnet umaknila v posvetovalno dvorano, kjer sta imela več ur trajajoč razgovor.
Po razgovorih, ki so trajali do 19.30, sta se oba zunanja ministra vrnila v zgodovinsko dvorano ur, kjer so se med tem zbrali mnogoštevilni francoski, nemški in tuji novinarji. Zbranim novinarjem, ki jim je bila prirejena zakuska, je zunanji minister Bonnet najprej prečital naslednji
komunike:
Obisk nemškega zunanjega ministra g. Ribbentropa dne 6. decembra 1938 je dal priliko za obširno izmenjavo misli. V razgovorih, ki sta jih imela gg. Ribbentrop in Bonnet, sta proučila vse važne in aktualne evropske probleme, zlasti pa vsa vprašanja, ki se nanašajo na politične in gospodarske odnošaje med Francijo in Nemčijo. Na obeh straneh je prišlo do izraza priznanje in prepričanje, da na formalnem priznanju obstoječih državnih mej sloneče sodelovanje obeh držav ne služi samo skupnim interesom obeh držav, nego predstavlja bistveni prispevek k učvrstitvi splošnega miru. V tem smislu sta oba ministra podpisala izjavo, v kateri je izražena, ne da bi bili s tem prizadeti odnošaji do tretjih držav, volja za medse-
bojno spoštovanje in miroljubno sodelovanje, ki bo važen korak na poti k splošnemu pomirjenju.
Zunanji minister Bonnet je zatem prečital zbranim novinarjem besedilo danes popoldne podpisane skupne francosko-nemške izjave.
Ribbentrop o pomenil dogovora
Nato je povzel besedo nemški zunanji minister Ribbentrop, ki je v svojem govoru, ki so ga prenašali po radiu, med drugim dejal:
Z današnjo izjavo sta Francija in Nemčija svečano zaključili štiristoletni obmejni spor. Z medsebojnim priznanjem obstoječe državne meje sta otvorili pot medsebojnemu prijateljstvu in spoštovanju svojih življenjskih interesov. Kot popolnoma enakopravna sta oba velika naroda pripravljena ustvariti po hudih razprtijah v preteklosti dobro sosedstvo za bodočnost. S to izjavo sta dali Francija in Nemčija izraza svoji volji in svojemu prepričanju, da med njima ne obstojajo več nrikaka bistvena na-sprotstva, ki bi mogla izzvati resen konflikt. Gospodarski interesi obeh diržav se izpopolnjujejo. Nemško duhovno življenje se mora zahvaliti francoskemu narodu za marsifcako dragoceno pobudo, kakor je na drugi sferami tudi Nemčija v marsikaterem pogledu oplodila francoskega duha. Spoštovanje, ki sta si ga oba naroda pridobila med vojno kot junaška nasprotnika, bo dobilo sedaj v miru svoje potrdilo v odločnem delu za mir, s katerim se odlikujeta Nemčija in Francija. Prepričan sem, da je današnja izjava odstranila vse zgodovinske spore in da bo popuščanje napetosti v sosednih odnošajih naletelo ne samo na soglasen pristanek odgovornih voditeljev obeh narodov, marveč tudi na splošno odobravanje vsega prebivalstva obeh držav, čustvo, s katerim nemški narod spremlja novo ureditev meddržavnih odnošajev, je prišlo do izraza pri prisrčnem sprejemu, ki ga je bil deležen francoski ministrski predsednik v Monakovu. Prav tako kaže tudi izraz simpatij, katerih priča sem bil danes v Parizu, v kako veliki meri prevevajo ista čustva tudi francoski narod. Zato smatram za upravičeno upainje, da otvarja današnja izjava novo dobo v odnošajih med obema narodoma.
Bonnetova izjava
Zunanji minister Bonnet je v svojem go voru dejal:
Prizadevanje sedanje francoske vlade ka kor tudi vseh njenih prednic je bilo vedno organizacija in učvrstitev miru. Zato se prav posebno veselim podpisa francosko-nemške izjave, s katero so na svečan način priznane obstoječe državne meje in je s tem zaključen dolgotrajen in zgodovinski spor med obema državama ter otvorjena pot k sodelovanju, katerega olajšuje prepričanje, da ni med obema narodoma nobenih sporov, ki bi mogli spraviti v nevarnost novo ustvarjene temelje dobrega sosedstva. To prepričanje krepita še medsebojna izmenjava duhovnih dobrin in spoštovanje, ki si ga dolgu je ta dva naroda, ki sta med svetovno vojno merila svoje junaštvo in ki sta se danes odločila,
nedvomno veliko razbremenitev Francije na njeni vzhodni meji, kar predstavlja posredno jamstvo tudi za Anglijo, v kolikor je ta smatrala, da je ob Renu tudi njena meja. Toda to jamstvo obenem paralizira sleherno francosko akcijo v tej smeri, kar ne more ostati brez vpliva na splošno evropsko ravnotežje. Zanimiv je v tem pogledu poudarek »Frankfurter Zeitung«, da si s pod-oisom skupne izjave obe državi »priznavata svoji poziciji v Evropi«. Da sta ti ->oziciji po monakovski konferenci bi-tveno drugačni, kakor sta bili pred io, ni treba še posebej ugotavljati.
Nemški zunanji minister Ribbentrop i
pa ni prišel v Pariz samo Paradi podpisa skupne izjave. To izključuje že okol-nost, da ga spremlja na njegovem obisku več višjih uradnikov zunanjega ministrstva. V načrtu so očividno še drugi, podrobnejši razgovori. Ali bodo tem razgovorom že v kratkem sledili tudi novi dogovori, za sedaj še ni mogoče reči. Verjetno pa je, da bo bolj od teh kakor od skupne izjave odvisen nadaljnji razvoj francosko-nemških odnošajev. Zato bo mogoče pravo sodbo o naj novejši fran osko-nemški manifestaci: izreči šele čez čas. V tem smislu je treb razumeli I udi rezerviranost francoskeg tiska.
da hočeta delati skupno v ozračju miru in sporazuma. Niti najmanj ne dvomim, da predstavlja ta skupna izjava važen prispevek k splošnemu pomirjenju in da se do njena prava vrednost pokazala šele v bodočnosti.
Na banketu, ki so se ga udeležili številni odličniki, je bilo izmenjanih tudi več zdravic, v katerih so govorniki podčrtava-li pomen danes podpisane izjave in izražali upanje v bodoče dobre in prijateljske sosednje odnošaje.
Današnji program
Jutri dopoldne bo nemški zunanji minister Ribbentrop položil venec na grob Neznanega junaka, opoldne pa bo sprejel člane nemške kolonije v Nemškem domu, kjer bo gost francosko-nemškega društva. Popoldne bo obiskal Gothejev dom, zvečer pa bo njemu na čast priredil banket nemški poslanik grof Welczek, nakar bo sledil velik sprejem. Najbrže bo minister Rib" bentrop s svojim spremstvom še ponoči odpotoval nazaj v Berlin.
Odmev v francoskem tisku
Pariz, 6. dec. o. Francoski tisk naglaša v svojih uvodnikih, da je bila francosko-nemška deklaracija sicer sestavljena v skladu z angleško-nemško deklaracijo, objavljeno pred dobrima dvema mesecema v Monakovu, da pa je vendarle nekoliko obsežnejša. Razen tega Ribbentropov obisk ni bil namenjen le podpisu te deklaracije, nego naj bi se ob tej priliki v okviru splošnega sporazuma načela posamezna specialna vprašanja s področja francosko-nemških odnošajev. Jutri se bodo francoski državniki pomenili z nemškimi državniki, kakor zatrjuje »Petit Parisien«, predvsem o italijanskih aspiracijah v Sredozemlju, o španskem vprašanju in izvedbi londonskega nevtralnostnega sporazuma, o tiskovnem premirju med FVancijo in Nemčijo in še nekaterih drugih takih problemih.
Mednarodnih političnih posledic deklaracije same, kolikor si jih je mogoče skonstruirati po sedanji obči konstelaciji, francoski tisk ne presoja z največjim opti-
mizmom. Vsekakor je treba ugotoviti, pravi »Petit parisien«, da spričo te deklaracije sedaj nepričakovani napadi med obema državama ne bodo mogoči. Pred vsako vojno se bodo morala vršiti pogajanja. Z vojno bo lahko računati na določen rok b spoznanju, da pogajanja ne bodo uspela. Važno je, da je po svetovni vojni sedaj prvič prišel v Pariz odgovorni nemški minister, da je bila tudi prvič po vojni sklenjena med Nemčijo in Francijo posebna bilateralna pogodba, vendar pa deklaracija vojne med Francijo in Nemčijo še ne izključuje. »Epoque« naglaša, da se Francozi tudi spričo te deklaracije ne smejo predajati iluzijam in da se morajo tudi v bodoče pospešeno oboroževati. Izmed nestrankarskih listov pozdravlja le »Figaroc deklaracijo z nedeljenimi čustvi. List ugotavlja, da je sedaj po svojih prijateljih Veliki Britaniji, Poljski in Jugoslaviji tudi Francija uredila osnovna načela za raa-voj svojih odnošajev z Nemčijo.
Odmev v nemškem tisku
Berlin, 6. dec. a. Diplomatski urednik »Beri iner Borsenzeitung« niže o Ribbentropovem obisku v Parizu med drugim:
Ribbentrop pozna Francijo in njene probleme ter je realen politik in državnik, čigar ime je tesno zvezano z nemško-italijan-sko politiko in prav tako z drugimi osnovnimi elementi nemške zunanje politike v trikotu Berlin—Rim—Tokio. Sedaj je v Parizu prevzel nalogo, katere rešitev je skladna tudi s Hitlerjevim mišljenjem, kakor jo je že večkrat formuliral ter spravil v sklad z željami nemškega in francoskega ljudstva. Oba naroda bosta imela mnogo koristi od dobrih sosednih odnosov, ter vesta, da se bo na ta način postavil temelj za po-mirjenje Evrope in za utrditev splošnega miru. Nemčija je letos končala svoj posel in dosegla zedinjenje svojega naroda in ozemlja. Zato pozdravlja vsak dober znak pomirljivega duha v Franciji. Nemčija ve, kako močan je duh tradicije v Franciji in kolikšna je njegova moralna sila. Ve tudi, kako hrabra in nepristranska je morala biti Francija, da je zaključila staro poglavje in začela pisati nove strani zgodovine.
Rezerviranost v Londonu
London, 6. dec. a. (DNB). Londonski politični krogi so precej rezervirani pri tolmačenju stvarnega političnega pomena nemško-francoske deklaracije, pripominjajo pa, da se ž njo začenja nova doba po težkih razmerah, ki so trajale več kakor stoletje med Nemčijo in Francijo. Glavno zanimanje je sedaj osredotočeno na vprašanje, kakšne posledice bo imel nemško-francoski sporazum.
Napetost med Francijo
in Italijo
Manifestacije za Italijane v Tunisu — Inšpekcijsko potovanje generala Parianija po Sardiniji
Rim, 6. dec. o. Poluradno poročajo: Danes so v nekaterih večjih mestih skupine dijakov in delavcev priredile manifestacije za Italijane v Tunisu, ki so bili zadnje dni napadeni. Italijanski tisk še nadalje reagira na francoske demonstracije in dokazuje, da so italijanske aspiracije že zelo stare in da je nastopil sedaj trenutek za njihovo končno realizacijo. Italijani predvsem dvomijo nad verodostojnostjo francoskih statističnih podatkov o italijanskih naseljencih v Tunisu. Po francoskih podatkih živi v tuniški koloniji 94.000 Italijanov, po italijanskih pa 120.000, torej celo več kakor Francozov.
Diplomatski krogi opozarjajo danes na potovanje državnega podtajnika vojnega ministrstva generala Parianija v Sardinijo, kjer je pregledal vojašnice in druge vojaške objekte ter posamezne edinice po Sardiniji razmeščene vojske. Njegova posebna naloga pa je bila pripraviti vse potrebno za morebitne nove obrambne ukrepe, ki bi bili nujno potrebni, če bi prišlo do spora s Francijo. Ukrepi se bodo nanašali na boljšo organizacijo protiletalske obrambe in na zaščito luk pred francoskimi letali in vojnimi ladjami.
Demonstracije v Rimu
Rim, 6. dec. o. V Rimu so bile davi hude demonstracije proti Franciji. Več sto študentov je pred francoskim poslaništvom insceniralo nove manifestacije za Italijane v Tunisu in za Korziko. Policija je močno zastražila vse dohode v poslaništvo. Študentje so se nato odpravili na Beneški trg, nazadnje pa še pred glavno tajništvo fašistične stranke. Generalni tajnik in minister Starace je imel ob tej priliki daljši govor.
Izgredi v Tunisu
Rim, 6. dec. o. Italijanski listi objavljajo dames nove podrobne informacije o zadnjih demonstracijah proti Italijanom v Tunisu. Demonstranti so opustošili urad tujskopro-metne ustanove CIT, pobili šipe v izložbah agencije pairoplovne družbe »Tirenia« ter napadli upravo in oglasni oddelek italijanskega lista »Unione«. Med napadenimi Italijani je bilo več uglednih ljudi, ki jih je bilo nekaj ranjenih. Po zatrjevanju italijanskih listov arabsko prebivalstvo pri teh demonstracijah ni sodelovalo. Italijanski konzul v Tunisu je zaradi teh dogodkov protestiral pri francoskem pre ziden tu.
Presenečenje nad Chamberlainovo izjavo
Rim, 6. dec. a. (Havas). Chamberlainova . java v spodnji zbornici o stališču amgle-ke vlade glede italijanskih zahtev v za-adnem delu Sredozemskega morja, je iz-/.vala precejšnje presenečenje v rimskih i krogih. Listi vsekakor niso pričakovali, da |
bo Velika Britanija sma tra la ireden ti stično demonstracije kot napad na italdjansk»-angleški sporazum Ko se je začela kampanja i tali jamskega tiska, so politični krogi splošno mislili, da Velika Britanija na noben način ne bo hotela kompromitirati zbliža-nja z Rimom in da v nobenem primeru ne bo posredovala v vprašanju, ki je sedaj na dnevnem rediu. V rimskem tisku je sedaj nastal precejšen preobrat Sedaj ne govore več toliko o italijanskih zahtevah kakor o pisanju francoskih listov, ki se bavijo z iredentističnimi manifestacijami v italijanskem parlamentu. Listi hočejo prepričati javnost, da je odgovor francoskega tiska izumetničen in preračunan glede na preusmeritev francoskega javnega mnenja.
Savojci za Francijo
Pariz, 6. dec. a. Zveza savojskih društev iz Pariza in tujine je sprejela soglasno resolucijo, ki poudarja, da se je Savoja svobodno s plebiscitom odločila za Francijo. Vsi Savojci pozdravljajo s spoštovanjem kralja Italije in cesarja Abesinije kot poglavarja savojske vladarske družine, vendar pa so Savojci proti sedanjim italijanskim teritorialnim zahtevam.
Sklicanje francoske zbornice
Pariz, 6. dec. h. Dopoldne se je pod predsedstvom prezidenta republike sestal ministrski svet na seji, ki je bila v glavnem posvečena francosko-nemški deklaraciji. Zaradi podpisa te deklaracije so stopili v ozadje vsi notranjepolitični dogodki. Na seji je predsednik republike na predlog ministrskega predsednika podpisal ukaz, s katerim je sklicano zasedanje poslanske zbornice za četrtek 8. t m. Zbornica bo najprej razpravljala o interpelacijah glede splošne politike vlade, nato pa se bo takoj pričela razprava o proračunu, ki ga želi Daladier spraviti do konca meseca pod streho, da bi se ne bilo treba zatekati k dvanajstinam. Stavkovni val je danes popolnoma prenehal in so se delavci povsod vrnili na delo.
Francoski vojaški izdatki
Pariz, 6. dec. a. Včeraj je finančni odbor parlamenta razpravljal o proračunu vojnega ministrstva in proračunu za obrambo prekomorskih posesti. Uradno poročilo pravi, da je vojno ministrstvo zahtevalo kredit 5.790,096.000 frankov. Za obrambo prekomorskih posesti je name. njenih 1 857 milijonov frankov. Fond za investicije znaša 10.552 milijonov, tako da so sku-ni izdatki povečani na 18.205 milijonov f: kov. Za pasivno obrambo domovine je namenjenih 820 milijonov frankov.

Nova važna pogajanja
med Nemčijo in ČSR
Zunanji minister Chvalkovsky bo šel v Berlin v petek ali soboto * To pot bodo v ospredju gospodarske zadeve
Komisija za varčevanje
Praga, 6. decembra, h. Zunanji minister Chvalkovsky bo neposredno po povratku nemškega zunanjega ministra Ribbentropa iz Pariza odpotoval v Berlin, najbrže v petek zvečer ali v soboto zjutraj. V zvezi s tem potovanjem zunanjega ministra je prispel včeraj v Prago češkoslovaški poslanik v Berlinu Mastny, kj se bo jutri vrnil na svoje mesto. Kakor poročajo praški listi bo imel Chvalkovsky v Berlinu važna pogajanja. ki se bodo nanašala na gospodarska in politična vprašanja. Pri tej priliki bo rešeno tudi vprašanje nemške visoke šole v CSR.
V čeških političnih krogih pričakujejo od berlinskih razgovorov zelo dalekosežne odločitve zlasiti take na gospodarskem polju. Slo bo za to. da se izvedejo nujne praktične konsekvence iz novega geografskega položaja ČSR.
Praga, 6. dec. AA. Ministrski predsednik Beran je imel danes dopoldne konferenco s finančnim ministrom dr. Kalfusom o gospodarskih vprašanjih ter o vprašanjih, ki jih bo morala rešiti finančna uprava v zvezi z reorganizacijo države, zlasti zaradi uvedbe administrativne avtonomije na Slovaškem in Podkarpatski Ukrajini.
Zatem se je Beran udeležil seje skupščinskega odbora za varčevanje m nadzorstvo, katerega predsednik je on sam. Na seji tega odbora je Beran podal poročilo o gospodarskem položaju, o pripravah za izdelavo proračuna ter o nujnih nalogah državne administracije, da se uredi položaj Čehov in Slovakov ki so prišli iz onih pokrajin, katere je dobila Nemčija, odnosno Madžarska. Narodm poslanec Remes ie zagotovil v imenu komisije predsedniku vlade, da komisija želi nadaljevati z narodno tradicijo sodelovanja z vlado ter da bo vladi pomagala pri njeni težki in veliki na'ogi Ker je bilo predsedniško mesto zaradi imenovanja Berana za predsednika vlade izpraznjeno, bo v kratkem imenovan za predsednika te komisije nekdo drugI
Na današnji seji vlade so se med drugim bavili tudi z zakonsikim osnutkom, s katerim se odbor za varčevanje in nadzorstvo spreminja v stalno ustanovo.
Diplomati pri Hachi
Praga, 6. dec. a. Prezident republike dr. Hacha je sprejel danes na svečan način člane praškega diplomatskega zbora. Prezidenta je pozdravil apostolski nuncij
I msgr. Ritter, ki je v svojem govoru med
' drugim dejal:
»Prebrodili smo najkritičnejšo in najtežjo zgodovinsko dobo. Češkoslovaška je bila središče dogodkov. Vaši državniki so se znašli pred stvarnostjo ter so proučili slične poti in izbrali pot jasnosti in razuma. To je edina dobra pot. toda ta pot je vodila preko največjih žrtev. Vsi, od prvega do zadnjega državljana so storili svojo dolžnost ter pokazali hrabrost in disciplino Toda žrtve Češkoslovaške so že začele prinašati svoje sadove. Uvaževanje in spoštovanje do nove republike ni zmanjšano, odnošaji z inozemstvom, posebno pa še s sosednjimi državami so mnogo boljši. Trije narodi, ki tvorijo novo Češkoslovaško, so ponovno našli drug drugega Ti narodi so razjasnili svoje medsebojne odnošaje ter okrepili medsebojne zveze.«
V svojem odgovoru je dr. Hacha dejal: »Nadejam se obenem z vami, da žrtev, ki jo je doprinesla Češkoslovaška, ni bila zaman in da bo naša no^a država našla svojo prvo pot kljub težkočam, ki obstoje, ter da bo šla nasproti boljšemu življenju. Vaše besede, ki se nanašajo na ocenjevanje našega nadaljnjega položaja v državi in na mednarodne odriošaje, so me zelo razveselili Državljani češkoslovaške republike bodo storili svojo dolžnost v svesti si. da bodo pripomogli do okrepitve miru v državi in miru v svetu sploh. Trdno sem prepričan, da bomo v bodočnosti razvili prijateljsko sodelovanje z vsemi državami, ki imajo svoje diplomatske zastopnike v Pragi.«
Zatem je dr Hacha prosil diplomatske zastopnike, naj poglavarjem svojih držav izrečejo njegove iskrene pozdrave in najlepše želje osebno njim ter njihovim narodom.
Seja slovaške vlade
Bratislava, 6. dec. AA. (CTK). Včeraj je imela v Bratislavi svojo sejo slovaška vlada. Vlada je sprejela poročilo ravnatelja češkoslovaških državnih železnic o stanju pogajanj z Madžarsko zaradi obnove prometnih zvez. Nato je vlada sklenila, da se bosta združili ministrstvi za socialno politiko in narodno zdravje. Dalje je bilo sklenjeno, da bo slovaško vlado zastopal pri osrednji vladi v Pragi za primer, če bi se slovaški ministri sej ne mogli udeležiti, minister brez portfelja pri osrednji vladi Sidor. Sidorjev namestnik bo minister Durčanski.
Neuspeh Pirowa
Njegov obisk v Nemčiji je samo pripomogel k spoznanju
pravih nemških zahtev
London, 6. dec. o. »Daily Telegraph« pravi, da je Pirovv v Nemčiji ustvaril zelo neprijetno sliko bodočega razvoja mednarodnih političnih odnošajev. V Evropo je prinesel dva načrta za ureditev kolonij-skega vprašanja. Na odstop Tanganjike in jugozapadne Afrike Južnoafriška unija v nobenem primeru ne bi pristala. Zato je Pirow najprej predlagal, da bi novi nemški kolonijski imperij obsegal del portugalske Angole, belgijskega Konga, francoske Ekvatorialne Afrike ter francoskega in angleškega Kameruna; proti temu načrtu pa sta se z vso odločnostjo oglasili Belgija in Portugalska. Drugi načrt Pi-
rovva je bil, da bi Anglija in Francija odstopili Nemčiji važne dele Ekvatorialne Afrike, Kameruna in Nigerije, katerega pa je odločno odklonila nemška vlada, ki odtlej vztraja pri tem, da se ji vrne vse nekdanje nemško kolonialno področje. Pirovv se v Nemčiji o teh stvareh ni pogajal na podlagi kakšnega pooblastila južnoafriške in angleške vlade, zato njegova načrta v Nemčiji tudi nista bila sprejeta kot uradna ponudba. Vkljub vsemu so razgovori mnogo pripomogli k razčiščenju idej in spoznanju zahtev na eni strani ter koncesij na drugi strani.
Nesreča nemškega letala »Condor«
Tokio, 6. dec. h. Nemško letalo »Con-dor«, ki je prejšnji teden napravilo rekordni polet iz Berlina v Tokio, se je danes na dokaj nenavaden način ponesrečilo. Davi je na povratku iz Tokia v Berlin moralo pristati na odprtem morju in bi se brez dvoma potopilo, da niso slučajno prihiteli na pomoč ribiči in pozneje neka ameriška ladja. Davi ob 8. je preletelo Manilo, naenkrat je pilot opazil, da primanjkuje bencina. Preden so mogli ugotoviti vzrok, so se motorji že ustavili in je letalo padlo v morje. Posadka se je rešila na ta način, da je splezala na krilo. Letalo, v katerega je vdirala voda, se je vedno bolj pogrezalo in so moleli iz vode le še najvišji deli. Ker se je nesreča pripetila 30 milj od oba-
, le, ni bilo v bližini nobene ladje. Le neka manjša ribiška barka ie opazila nesrečo in | prihitela na pomoč. Ribičem se je posrečilo, da so rešili posadko. Letala niso mogli dvigniti iz vode, vendar pa so ga z vrvmi privezali na barko da se ni potopilo. šele par ur za tem je prispela v bližino neka ameriška ladja, ki so jo s signali poklicali na pomoč. Ladji je uspelo da je letalo dvignila iz vode. Pri pregledu so ugotovili, da je bila na neopaznem mestu navrtana cev. ki dovaja bencin iz rezervoarja do motorjev. Sumijo, da gre za sabotažo odnosno za zločin neznancev, ki so hoteli e tem povzročiti katastrofo in zmanjšati uspeh nemških letalcev.
Ostavka socialističnih ministrov v Belgiji
Bruselj, 6 dec. Zadnja preosnova vlade ni zadržala razpleta splošne notranjepolitične krize v Belgiji. Socialistični kongres je snoči sprejel resolucijo, v kateri zahteva, da morajo socialistični ministri takoj podati ostavko. Spaak se je zaman trudil odvrniti kongres od tega sklepa, ker bi padec vlade pomenil po njegovem mnenju najresnejšo nevarnost za belgijsko demokracijo. Socialistični ministri so davi res podali ostavko. Na seji vlade je bil nato proučen položaj ter pričakujejo vsak čas kolektivno demisiio vlade Ker ni verjetno, da bi je kralj ne sprejel, so poučeni politični krogi mnenia, da bo razpuščen parlament in sestavljena volilna vlada
Italijanski korporacijski minister v Berlinu
Berlin, 6. dec. d. Danes je prispel v Berlin italijanski korporacijski minister Pe-ruzzio Lantini. V Nemčiji bo ostal 10 dni. Zvečer mu je minister za gospodarstvo dr. Funk priredil sprejem, ki sta se ga udeležila tudi maršal Goring in minister za propagando Gobbels. Sprejel ga bo tudi zunanji minister Ribbentrop, ko se bo vrnil iz Pariza.
Zaščita angleških ladij v španskih vodah
London, 6. dec. o. Kakor poroča »Daily ' Express«, je angleška vlada ukrenila, dr bodo v bodoče angleške vojne ladje sprem ljale vsako angleško tovorno ladjo na po- I ti mimo Španije.	i
Uvedba splošne vojaške obveznosti na Madžarskem
Budimpešta, 6 dec AA. Na konferenci vladne stranke je minister za narodno obrambo Bartha izjavil, da bo novi zakonski načrt o reorganizaciji madžarske vojske obsegal tudi uvedbo splošne vojaške obveznosti, kakor je bila pred svetovno vojno. Uvedli bodo obvezno vojno službo načelno za tri leta, vendar pa bodo praktično vojaki služili samo dveletni vojaški rok. Izvzeti bodo obvezniki, ki služijo v strokovnih četah, kjer bo vojaški rok zna- J šal tri leta. Vojaška služba se razteza na ' vse osebe od 18. do 45. leta starosti. V j slučaju vojne lahko pozovejo na službo- ] vanje v vojsko vse moške in ženske od 14. do 70. leta starosti. Vse tovarne in vsa podjetja pridejo v slučaju vojne pod vojno oblast. Vojni minister Bartha je poročal tudi o sedanji vojaški moči Madžarske in dejal, da bo vlada posvetila veliko pozornost predvojaški vzgoji. Ta vzgoja se bo začela z 12. letom, končala pa z 18.
Nova madžarska stranka
Budimpešta, 6. dec. a. Skupina disiden-tov vladne stranke z bivšim ministrom Bornemisso in Mikeczom je sklenila ustanoviti posebno stranko. Skupina šteje 22
poslancev.
Justifikacija Marekove
Dunaj, 6. dec. w Danes je bila justifi-cirana zloglasna Karolina Marta Marek, ki jo je dunajsko porotno sodišče obsodilo na smrt, ker je v času od julija 1932 do julija 1936 zastrupila štiri osebe, med njimi lastnega moža in lastnega otroka, da bi se polastila zavarovalnine in si tako ustvarila udobno življenje.	1
I Beležke
Pomen Srancosko-nemške izjave
Berlinski diplomatski sotrudnik dunajske »Neue Freie Presse« takole razmotriva o pomenu najnovejše francosko - nemške izjave:
Nemški obisk v Parizu ne more vzbuditi nobenega dvoma ali dvoumja Ne gre za to, da bi Nemčija izkoristila francosko slabost ali da bi dosedanje prijatelje razdvojila, temveč za logično uveljavljenje načela, ki sta ga Nemčija in njena italijanska zaveznica vselej zastopali, da se mora namreč miru z neutrudljivimi napori in brez dogmatičnih predsodkov pridobiti nota tla povsod, kjer so za to ugodni pogoj L Francoska politika je največ trpela v sistemu kolektivne varnosti zaradi istočasnega nakopičenja vseh napetosti, kakor je to posebno zgovorno pokazala češkoslovaška kriza. Toliko pomirljivejše je sedaj za obe stranki, ako moreta po bilateralni metodi ustvariti odnošaje, kakršnih ni bilo mogoče ustvariti niti leta 1871., niti leta 1918. Bistvo te bilateralne metode je prav v tem, da ne predstavlja nikake zarote proti tretjim. Uveljavljenje angleško-italijanskega sporazuma je sledilo angle-ško-nemški monakovski izjavi, z nemško-francosko izjavo pa je za mirni razvoj pridobljeno in zagotovljeno novo področje.
črnogledo prerokovanje
Južnoafriški vojni minister Pirovv je zaključil svoje potovanje po prestolnicah onih evropskih držav, ki so interesirane na kolonialnem vprašanju. Prispel je zopet v London, od koder se bo vrnil v Južno Afriko. Angleški listi objavljajo sedaj njegovo izjavo o vtisih, ki jih je zbral na svoji turneji. Minister Pirovv je med drugim rekel:
»Noben narod v Evropi si ne želi vojne, vse vlade pa se pripravljajo na vojno. Če se v par mesecih ne doseže kaka iz-prememba na bolje, se je treba bati, da se bo mednarodni položaj vnovič zaostril in dosegel prihodnjo spomlad nov vrhunec napetosti. Pri tem pa po ureditvi češkoslovaškega vprašanja ni nobenega problema več, zaradi katerega bi se morala zdeti vojna neizogibna. Razpoloženje za novo vojno je zato zgolj duševne narave.«
Ukrajinci na Poljskem zahtevajo avtonomijo
t Ukrajinski poslanec v poljskem sejmu Vasil Mudrij je v imenu ukrajinskega poslanskega kluba napovedal, da bo v kratkem predložil v razpravo zakonski osnutek o teritorialni avtonomiji Ukrajincev na Poljskem. Ukrajinski narod, tako je izjavil Mudrij, zahteva avtonomijo in ukrajinski poslanski klub v sejmu bo postopal v sikladu s to željo Ukrajincev. Ukrajinski zastopnik je ob pritrjevanju svojih tovarišev odločno protestiral proti poljski zunanji politika v ukrajinskem vprašanju in je dal v tej zvezi izraza simpatijam poliskih Ukrajincev do Podkarpatske Rusije kot »prve avtonomne ukrajinske države «
V	enakem smislu so govorili še drugi ukrajinski zastopnika ter podrobno naštevali krivice, ki jih morajo prenašati poljski Ukrajincu
Ataturkova oporoka
Kakor poročajo listi, je zapustil umrli prezident Turčije Kemal Atatiirk premoženje. ki bi znašalo v našem denarju okr°g 200 milijonov dinarjev. V testamentu, kl ga je sestavil dva meseca pred svojo smrtjo. je za glavnega dediča postavil turško državo z naročilom, naj se obresti njegove dediščine porabijo predvsem za študij turškega jezika in turške zgodovine. V oporoki se je spomnil tudi svoje sestre in svojih petih pohčerjenk, od katerih vsaka dobi primeren znesek. Njegova najljubša pohčerjenka Sahiba, ki je znana tudi po drugih državah kot izvrstna letalka in ki je oficir turške vojske, je dobila razen tega za doto še lepo vilo.
Poljska petnajstletka
poljska vlada je izdela a obsežen investicijski načrt, po katerem naj se v 15 letih popolnoma prenovi vsa Poljska. Ta petnajstletna doba je razdeljena na pet triletnih odsekov. V prvem odseku (1939 do 1941) naj se izpopolni in dovrši polj-skaoborožUev, v drugem odseku (1942 do 1944) naj se izgradi prometna mreža in izvede motorizacija, v tretjem odseku naj se dogradi šolstvo in dvigne kmetijska produkcija, v četrtem naj se izgrade mesta, in v petem odseku (1951 do 1953) naj se izvede medsebojna skladnost vsega javnega življenja.
Hlinkova garda —
slovaška vojska *
V	nedeljo je na nastopu Hlinkovih gardistov v Žohoru govoril slovaški minister Sidor, ki je pozval vse Slovake, naj do poslednjih žrtev ostanejo zvesti Hlinkovim idealom. Nato je pojasnil, zakaj je prav on izbran, da zastopa Slovake v osrednji praški vladi, ko je vendar znan kot največji nasprotnik Prage. Zanj, tako je dejal, je v osrednji vladi samo ena dolžnost, da namreč centralistični režim na vsej črti in popolnoma likvidira. V zunanji politiki morajo Slovaki smatrati za bratske vse tiste narode, ki so se postavili v boj z židovskim boljševizmom, pred-vse pa morajo Slovaki urediti svoje odnošaje s sosedi.
Nato je minister Sidor govoril o Hlin-kovi gardi in dejal, da bo ta v prihodnjem letu popolnoma oborožena in bo tako že v nekaj mesecih imela Slovaška samostojno vojsko. Kot vrhovni poveljnik garde je Sidor imenoval za svojega namestnika šefa slovaške propagande Aleksandra Macha.	.
Izselitev židovskih otrok z Dunaja
Dunaj, 6. dec. a. V četrtek bo odpotovalo z Dunaja 3.000 židovskih otrok, starih pod 16 let. Tisoč jih pojde v Anglijo, 2000 pa na Nizozemsko.
Industrializacija Irkutska
Varšava, 6. dec. o. Iz Moskve poročajo, da je ruska vlada odobrila načrt za industrializacijo Irkutska v Sibiriji, ki naj bi v treh letih postal glavno rusko vojaško industrijsko središče na Daljnem vzhodu V Irkutsku nameravajo zgraditi 21 tovarn orožja, topov, strojnic, letal, tovornih vozil, tankov in drugih vojnih gotrefešCin, J
Vseameriška konferenca
O čem bodo razpravljali na osmem vseameriškem
sestanku v Limi
Waahlngton, 6. decembra, b, Kakor znano, se dne 9. decembra začne v Limi osma vseameriška konferenca, ki bo razpravljala o naslednjih glavnih vprašanjih: 1. Ali naj se vseameriško sodelovanje, ki je bilo doslej predvsem kulturnega in tehničnega značaja ln kl je zasledovalo v prvi vrsti prijateljsko diplomatsko sodelovanje, razširi tudi na politično sodelovanje vseh ameriških držav? 2. Ali naj se odslej obramba ameriških držav, v kolikor prihaja za to v poštev zlasti brodovje, organizira na osnovi vseameriškega obrambnega pakta. odnosno odgovarjajočih dogovorov med posameznimi državami, ali naj se tudi v bodoče vodi v skladu s posebnimi interesi vsake posamezne izmed njih? 3. če bi se za obrambo vzel ameriški kontinent kot celota, ali naj se za primer vojne sporazumno ustvarijo posebni organi vojaškega sodelovanja, ali naj se to sodelovanje odloča od primera do primera s posameznimi razgovori? 4. Za primer, da bi obramba ameriškega kontinenta kot celote po-
stala mednarodno vprašanje, katero pot bi bilo treba ubrati, da bi se k obrambnemu sodelovanju pritegnila tudi Kanada, ki ne pripada niti vseameriški zvezi niti kaki drugi mednarodni zvezi, dočim je njeno sodelovanje tako v primeru evropske kakor daljnovzhodne vojne nujno potrebno?
5.	Alj naj se glede vseh teh problemov postavi Monroeova doktrina na večstransko osnovo in tako spremeni iz enostranske izjave v izjavo vseh ameriških držav?
6.	Ali naj ameriške države poskusijo ustanoviti tudi politično skupno fronto za obrambo demokracije proti avtoritarnim in komunističnim ideologijam ?
Vsi ti problemi bodo verjetno postavljeni na dnevni red že v prvem delu kongresnih razprav, ki bodo posvečene »organizaciji miru«. Po poteku razprav bo že mogoče presoditi, al; je sodelovanje ameriških držav zares že toliko napredovalo, da bi bilo mogoče ustvariti med njimi pravo »vseameriško zvezo« ali »vseameriško ligo«.
Govori ministrov
Split, 6. dec. AA. Po izredno uspelih volilnih sestankih v Makarski, Trašnicah, Živogošču, Podgoveri in v Kožicah, je imel minister Ante Maštrovič včeraj uspel volilni sestanek v Drveniku v makarskem okraju. Sestanka se je udeležilo veliko število strankarskih prijateljev iz Drve-nik in ostalih vasi. Ministra Maštroviča so navzoči pozdravili z navdušenim vzklika-njem in streljanjem s topiči. Kraj je bil ozaljšan z velikim številom državnih zastav. Minister Maštrovič je v svojem govoru zlasti poudaril delo dr. Stojadinovi-čeve vlade za zboljšanje življenja ln dela v primorskih krajih, zlasti pa za rešitev mnogih socialnih vprašanj. Končno je poudaril tudi velike uspehe vlade dr. Milana Stojadinoviča v zunanji ln notranji politiki Poslušalci so Izvajanja govornika večkrat prekinili in mu burno ploskali. Minister Maštrovič je nato odpotoval v Makarsko, odkoder bo odšel v Split.
Slnj, 6- dec. AA. Po zborovanju v Da-Iju je šel minister Kabalin v Sinj, kjer je bilo napovedano zborovanje za 18 uro. Pri vhodu v mesto je ministre pozdravila nepregledna mncžica ljudstva. Navzočna sta bila tudi oba poslanska kandidata. Ljudstvo je rato v velikem sprevodu krenilo skozi Sinj ter vzklikalo neprestano Nj. Vel. kralju, Jugoslaviji, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, minis'ru Kabali-nu in JRZ. Ko se je navdušenje na zboro-vališču nekoliko poleglo, je predsednik Obrat Neškovič otvoril to veličastno zborovanje. Po njegovem krajšem pozdravnem govoru je govoril minister inž Nikola Kabalin. V svojem govoru je minister povedal med drugim tole:
Prišel sem v ta kraj na povabilo uglednega prijatelja dr. Branka Magaraševiča, da vas vidim ln pozdravim. Presrečen sem, da vidim zbrano tako veliko množico in ker na vsakem vašem obrazu vidim veliko navdušenje in trdno prepričanje v veliko zmago JRZ pri skorajšnjih volitvah. že tri dni se mudim v osješkem in vukovarskem okraju, v teh dveh okrajih bomo dobili gotovo absolutno večino glasov. Tako bomo tudi tu, sodeč po tem veličastnem zborovanju, odnesli gotovo zmago. Bratje ln prijatelji! 6 dni nas loči še od volitev. Samo še nekaj dni, in stopili bomo na volišče in cddali svoj gla3 za eno politično skupino za ka+ero mislimo, da je najbolj vredna ln najsposobnejša da vodi to državo. Imamo pred seboj dve skupini, kl se borita za zaupanje ljudstva. Prva je dr. Mačkova ,druga pa dr. Stoja-dinovičeva. Ena od teh skupin je bila vedno za bratsko slogo m sodelovanje, druga pa za neslogo in za razkosanje narodnih sil. Ko je nad nami vladala ona prva skuroina, je bil nad nami vedno tujec. In vselej kadar smo bili složni, je zmagala na*a narodna stvar, čim so Srbi in Hrvati bili nesložni, nam je vladal tujec. S slogo med Srhi in Hrvati smo podrli na tla vse svoje nasprotnike. S to slogo smo zrušili tudi zadnjega našega tlačitelja, močno Avstro-oursko monarhijo. Sloga je imperativ našega naroda. Zato se tudi mi za njo borimo. In kakor smo za časa svetovne vojne pozivali prostovoljce, da s puško in krvjo branijo našo domovino, tako danes pozivamo vse Jugoslovane, da se bore za načelo: en kralj ,en narod in ena država. Kdor ima pred očmi to načelo, bo glasoval za listo, katere nosilec je dr. Milan Stojadinovič. Kdor pa želi, da bi bili uničeni plodovi naših stoletij in kdor si želi prepira in razprtij med brati, nai glasuje za listo dr. Mačka. Program naših nasprotnikov sestoji v želji, da se preuredi naša država. Oni žele iz enotne države ustvariti federacijo. Toda čemu nam bo ta preureditev ,ko je bila naša država urejena že leta 1918. Narodno in državno edinstvo je za nas gotova stvar. Vsa naša skrb gre samo za tem, da pomagamo našemu ljudstvu, ter da ga dvignemo na gospodarskem .socialnem in kulturnem ter prosvetnem polju. Ko je prišla na oblast vlada dr. Stojadinoviča je smatrala, da je to državo treba okrepiti. Okrepiti pa jo je mogoče samo tedaj, če se gospodarsko in ekonomsko dvigne, kajti samo v gospodarsko močni državi je možen napredek, v tem oziru je vlada prišla, ne z obljubami, pa« pa z deloan. Pa tudi zdaj ne prihajamo, da bi vam samo obljubljali. Ne govorimo o tem, kaj bomo vse storili po 11. decembru. Prihajamo pred vaa s plodnim delom, obljubljamo pa vam samo to, da bomo s takšnim delom nadaljevali. Vlada dr. Stojadinoviča je smatrala za potrebno, da najpreje reši vprašanje kmetov. Pred prihodom dr. Milana Stojadinoviča na oblast kmet ni mogel živeti od tega, kar mu je dajalo polje. Poleg tega je bdi naš kmet toliko pre-zadolžen, da mu je bil onemogočen normalen razvoj. Vlada dr. Stojadinoviča je rešila najprej vprašanje kmetskih dolgov. To pa de ni bilo dosti. Prizadevala si je, da dvigne cene kmetijskim proizvodom, ki so padle tako nizko. To je bilo tedaj, ko je prevzel oblast v »voje roke dr. Milan Stojadinovič. V tem prizadevanju da dvigne cene kmetijskim pridelkom je sedanja vlada popolnoma uspela. Izdanih je bila cela vrsta uredb in novih dogovorov ln cene kmetijskim pridelkom so se dvignile na taikiSno višino, ki omogoča kmetu do. stojno življenje. tako se je sedanja {
vlada brigala tudi za vse ostale družabna 9loje. Skrbela je za delavca, uradnika, invalida in druge. Po takšnem delu se vlada dr. Stojadinoviča zaveda da ima ljudstvo vanjo popolno zaupanje, in da bo to zaupanje 11. decembra dokazalo s tem, da bo glasovalo za listo dr. Milana Stojadinoviča. S tem bo vladi omogočila, da nadaljuje tudi v bodoče s svojim plodonos-nim delom. Ko je dr. Stojadinoviča vlada gospodarsko dvignila državo, je bila prva njena skrb zavarovati državne meje. V času, ko je dr. Stojadinovič prevzel oblast, naše meje niso bile varne. Obkoljeni smo bili od sovražnikov. Na vsaki strani nam je stal kak sovražnik. Modra zunanja politika dr. Stojadinoviča pa je omogočila, da smo stopili v dobre in prijateljske odnošaje z vsemi našimi sosedi. Tako smo zagotovili mir na mejah. In ko je ves svet pred nekaj tedni trepetal pred vojno nevarnostjo, je vladal v Jugoslaviji mir, za. kar se je spet treba zahvaliti dalekovidni zunanji politiki dr. Milana Stojadinoviča. Ce bi dr. Stojadinovič ne storil prav ničesar drugega, kot samo to, da je rešil naši državi mir, bi zaslužil, da mu ljudstvo izkazuje svoje zaupanje.
Na koncu svojega govora je minister Kabalin pozval vse navzočne, naj 11. decembra glasujejo za listo dr. Stojadinoviča. Dejal je takole: Vsak, kdor bo glasoval za listo dr. Stojadinoviča, bo glasoval za mir, delo in red, varnost, napredek, blagostanje in za nedeljivo in močno Jugoslavijo. Govor ministra Kabalina so na-vzočni neprestano prekinjali z navduše. nimi vzkliki Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, Jugoslaviji in JRZ. Za njim je govoril poslanski kandidat za liški okraj dr. Branko Ma garaš e-vič.
Ljubljana, 6. dec. AA. Po uspelih zborovanjih JRZ v Kranju in Radovljici, je snoči notranji minister dr. Anton Korošec prisostvoval tudi volilnemu zborovanju ljubljanskih trgovcev, industrijalcev in obrtnikov, članov JRZ. Ob 20. se je minister dr. Korošec pripeljal z avtomobilom v spremstvu bana dr. Natlačena pred Trgovski dom, kjer so mu priredili lep sprejem. Pri sprejemu so bili med drugimi tudi predsednik krajevnega odbora JRZ ljubljanski župan dr. Adlešič, ljubljanski kandidat Adolf Golia, g. Kavka, član banovin-skega odbora JRZ Josip Ažman in drugi odlični prvaki JRZ, za tem mladina JRZ in veliko število članov te stranke. Dvorana Trgovskega doma je bila do kraja polna ljubljanskih trgovcev, industrijalcev in obrtnikov, članov JRZ, ki so ob prihodu ministra dr. Korošca priredili navdušene ovacije ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču, notranjemu ministru dr. Korošcu in JRZ. Zborovanju je predsedoval g. Josip Bahovec, ki je najprej pozdravil ministra dr. Antona Korošca ter nato poudaril uspešno delo sedanje vlade.
Zatem je dal besedo ministru dr. Antonu Korošcu, ki je imel daljši govor o naši notranji in zunanji politiku Dr. Korošec je posebno poudaril uspešno delo za obnovitev naše države. »Naš predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič,« je dejal dT. Korošec, »je pokazal in dokazal Jugoslovanom in vsemu svetu, da je sposoben državnik in dober gospodarstvenik. Vsi smo priča, kako so tuji diplomati in vsi ostali hvalili modro zunanjo politiko vlade dr. Stojadinoviča, ki jo mnoge države žele zdaj posnemati ker vidijo, da je samo ta politika, to ja politika dobrih odnošajev z vsema sosedi in politika ohranitve starih prijateljster pravilna in uspešna. Našemu predsedniku vlade dr. Stojadinoviču moramo zo politikov stitati za to uspešno našo zunanjo politiko, da o naši notranji politiki niti ne govorimo, kajti nam vsem in naši d~žavi je prinesla notranje pomirjenje. Naši industrij-ci, trgovci in obrtniki že dovolj poznajo gospodarske sposobnosti našega predsednika vlade dr. Stojadinoviča On je te svoje sposobnosti že dovolj dokazal. Jugoslavija se mora zahvailiti za svoje zadovoljivo gospodarsko stanje in za svoj dvig samo modri in pametni gospodarski politiki našega predsednika Stojadinoviča. On ve kaj hoče, ima zelo dobre misli, a kar je glavno ima tudi pogum, da vse svoje ideje tudi uresniči.«
Govor ministra dr. Antona Korošca so vsi navzočni pozdravili z vzkliki Nj. VeL kralju, Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, Jugoslaviji, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, notranjemu ministru dr. Korošcu in JRZ. Po končanem govoru se je minister dr. Korošec poslovil od navzoč nih. Po njegovem odhodu se je zborovanje nadaljevalo ter so govorili še kandidata Adolf Golia in Kavka ter ljubljanski industrijalec Knez.
Vremenska napoved
Zemunska: Prevladovalo bo oblačno vreme, ponekod dež ali sneg, pozneje pri-lično jasno vreme, zlasti v severozapadnib krajih. Toplota bo še padla.
Zagrebška: Oblačno, ponekod bo deževalo ali pa celo snežilo.
Dunajska: Nagla sprememba vremena ob nenormalnih temperaturah, zboljšanje vremena bo le prehodno, opoldanska teo peratura, 5 4q 10 stopenj.
Z Miklavževim snegom gremo v zimo
Razmeroma suha jesen je minila brez snega — Nekaj pravil za presojanje letošnje ume
Ljubljana, 6 decembra
Na Miklavževo, ko se je deca že navsezgodaj razveselila darov bradatega dobrotnika. je letos priplesal prvi sneg v dolino. 2e v ponedeljek zvečer, ko se je v svetlem popoldnevu po dolgem času nasmehnilo sonce nad Ljubljano, je legla na večer znova megla in zdaj pa zdaj so mrzle severne sape potegnile po ulicah. Davi je zgodaj odstopila megla od tal in obvisela še zmerom nizko nad obzorjem. Sredi dopoldneva je postajal barometer nemiren, jelo se je temniti. Nad meglo so se srečavale tople in mrzle zračne struje, pooblačeno nebo je pritegnilo še meglo nase Nekaj pred poldnem so presenetile meščane prve snežinke letošnje zime, beli kristali so naletavali zmerom pogosteje in v pravem metežu je mokra snežna belina otvorila letošnjo zimo.
Treba je poudariti, da nas je letošnji prvi sneg po dolgem času spet normalno uvedel v zimo September, oktober in november so zaključili jesen, meteorološka zima je nastopila že s prvim dnem decembra. Pred dnevi je močno snežilo po naših planinah, čuli smo o mogočnih snežnih viharjih v Severni Ameriki; po Bosni je tudi že v doline legal sneg. Kakor le redkokdaj se je letos primerilo, da so naši kraji ostali vso jesen brez snega. Tako je n. pr. 1. 1933 snežilo po nižinah že v oktobru, 12. novembra je tedaj huda zima vrgla celo po severni Italiji pol metra snega. Jeseni 1934. je prvi sneg pobelil Slovenijo v noči 16.-17 oktobra, 1. 1935 je prvič snežilo v Ljubljani 26. oktobra. Prvi jesenski sneg je dne 8. in 11 oktobra 1936 povzročil pravo katastrofo po Sloveniji, dva meseca kasneje je bela snežna odeja dokončno vklenila našo zemljo. Lani je sneg prvič pobelil naše kraje 12. in 18. novembra, mesec kasneje je snežni metež nasul po Sloveniji debelo kristalno odejo.
V deževnih jesenskih dneh so se tudi letos vselej pobelile naše planine do sredine podnožja, nižje doli snežink ni bilo. Letošnja jesen je prinesla razmeroma malo padavin. V septembru je v 5 deževnih dneh padlo v Ljubljani 49.3 mm dežja, v 11 deževnih dneh oktobra se je izlilo nekaj pod povpreček, 145 mm deževnice Se boij suh kakor seDtember je bil listopad, ki je v 6 mokrih dneh navrgel le 48.4 mm padavin. Povprečno pade v treh jesenskih mesecih nad Ljubljano v 39 padavinskih dneh 423 mm deževnice, letos je bilo v 22 dneh le 242.7 mm padavin. V normalnih jesenih se izlije nad Linbljano, katere površina znaša 65 km2, 27 miliiard 495 milijonov litrov dežja, množina, ki bi, če bi ne odtekla, obtežila ploskev našega me-s+a s 27,495.000 tonami! Letošnjo jesensko nebo je dalo Ljubljančanom preepj manj, 15 milijard 795 miliionnv litrov ali 15 milijonov 795.000 kubičnih metrov dežja.
Jesen se je zdaj prevesila v zimo. Z Miklavževe bele brade so se utrgali kosmiči in v naših, od preštevilnih jesenskih za-meelenih dni že utrujenih očesih, se je utrnila radost nove iere v prirodi. Narava je že zgodaj poskrbela za zimsko spanje, prvi sneg ie letos ni presenptU. Priiateljem bele zimske opojnosti .ie Miklavžev sneg prinesel novih pobud, siromašni deci kakor odraslim pa v pogledu darov in skrbi več žalosti nego veselja.	—ine.
V zvezi s prvim letošnjim snegom naj dopolni poznavanje vremenskih prilik v naš;.h zimah še naslednji prispevek iz vrste mlajših klimatologov naše univerze:
Vsakega izmed nas zanima, kakšna bo letošnja zima. Smučarji si žele mrzlega, snežnega vremena, drugi spet milejšo zimo. Vremenske prognoze so v tem pogledu še zmerom problematične, čeprav je mehanizem zime že precej dobro pojasnjen.
Mrzla zima utegne nastopiti kot nujna posledica poplave mrzlih zračnih plasti ali pa zaradi vztrajnega toplotnega izžarevanja zemeljske površine. Pri vdoru mrzlega zraka nastopa ob stiku različno segretih zračnih slojev, zaradi postopnega ohlajanja zgoščevanja vodnih par, posledice so padavine. Poleti dobimo tako dež ali celo točo, pozimi pa sneg. V primeru, da tiči ob takšnem vdoru mrzlega zraka nad severnim Jadranom depresija, padejo pri nas velike množine snega, kakor je to bilo 13. decembra 1933., ko je v enem samem dnevu leglo na zemljo nad 30 cm bele odeje!
Znano je, da utegne biti v ostrih zimah mraz delna ali celo izključna posledica toplotnega izžarevanja. To se uveljavlja vselej takrat, kadar se v naše kraje priseli anticiklonska barična tvorba. Ozračje je tedaj mirno, v dolgih in jasnih nočeh je izžarevanje zelo izdatno. V primeru, da v mirnem, jasnem in suhem vremenu leži na zemlji še snežna odeja, se lahko stopnjuje mraz do nenavadne ostrine. Snežna odeja pospešuje izžarevanje, podnevi pa odbija velik del sončne svetlobe v zrak. Znameniti francoski vremenoslovec Angot navaja, da se v Parizu, v mirnih in jasnih nočeh brez snega ohladi ozračje do —3° C, kadar leži sneg pa celo do —16° C! V kotlinah in zaprtih dolinah je učinek nočnega izžarevanja še večji. Zato so n. pr. zime po koroških kotlinah enako ostre kakor ob severni skandinavski obali! Mraz se v takšnih primerih spenja le do neke višine približno 1500 m, višje gori se kopljejo planine v toplem soncu.
Zanimiv primer takšnega toplotnega preobrata je bil v decembru 1879., ko je vladala pri nas najostrejša zima v preteklosti. Povprečna temperatura je bila tedaj v Celovcu ob 7. zjutraj —19.4° C, v ' višini Obirja, 2044 m, so istočasno izmerili le —5.6° C! Povprečna zračna tempera- : tura je tedaj znašala v Ljubljani —11.6, na jhujši mraz, —26.4*' C je bil zabeležen J 11. decembra 1879!
Najizrazitejši primer zime, ki je nastopila kot posledica vdora m.zlega sibirskega zraka, predstavlja 1. 1929, posebno mesec februar. Povprečna temperatura je znašala tedaj —8.9, mraz se je stopnjeval do viška dne 3. februarja, ko je zdrknilo živo srebro na —25.6° C. Vdoru mrzlega zraka se je bil tedaj pridružil še učinek postopnega močnega izžarevanja zemeljske toplote. Omenjena februarska izredna temperatura je bila najnižja, kar jih pozna vremenska 0pa70valna kronika v tem mesecu od 1. 1851 dalje!
Pod kakšnimi potoji nast pajo pri na* mile zime? Le^a ciklonov in anticiklono\ mora biti prilično naslednja: depresija je nad Britanskim otočjem, anticiklon navadno nad Malo Azijo Pri nas veje v tem primeru topli jug, ki donaša vlažen sredozemski zrak. Milo zimo utegnemo do-
biti tedaj, kadar tiči anticiklon nad Biskajskim zalivom, depresija pa nad Sredozemskim morjem. V slednjem primeru vejejo pri nas zahodni, oziroma severno-zahodni vetrovi iznad Atlantskega oceana. Ce je pri tem druga depresija nad Panonsko nižino, prihaja k nam zahodni atlantski zrak preko Alp v obliki splošno znanega fena. Padajoč, razmeroma gorak in suh veter dobi te lastnosti šele pri spuščanju preko gora. Ob nastopu fena se oblaki razpuščajo, dobimo toplo, sončno vreme.
Se nekatera pravila za presojanje, kakšna bo bodoča zima. Po vremenskem poteku meseca novembra lahko precej zanesljivo napovedujemo, kakšen bo december. Ce se novembra topli vetrovi le malo uveljavljajo in če nasprotno prevladujejo mrzli, pomen j a to v večini primerov mrzli december. Posebno je v tem pogledu važen čas med 4. in 6. ter med 12. in 14. novembrom. Kakršno je vreme med prvim odnosno drugim navedenim razdobjem v novembru, takšno je rado v prvi, oziroma drugi polovici decembra. Razlika je le v tem, da je temperatura v decembru povprečno za 6° nižja kakor najnižja povprečna dnevna temperatura, opazovana v
navedenih kritičnih razdobjih novembra.
V primeru, da nastopi pri nas decembra ali januarja tolikšen mraz, da znaša jutranja temperatura —5° ali če je mraz še hujši in če tudi dnevna temperatura ne doseže ničle, potem se smemo nadejati, da bo nastopila doba mraza, ki bo trajala približno 20 dni. Ce pa vztraja mraz nad 25 dni. Dotem bo skoro gotovo vsa zima
i nenavadno hladna.
i vremenska kriza v januarju nastopa med 6. in 9. dnem. Tedaj se vreme zelo rado izpremeni v mraz ali odjugo. Ce dobimo v navedenem času mraz, vztraja takšno vreme približno do 26. januarja. Ce pa niti okrog 26. januarja ne nastopi jug, je zelo verjetno, da ga tudi do 24. februarja ne bo.
Vremenski preobrat v februarju nastopa okrog 7., posebno še okrog 12. dne v tem mesecu. Ob teh dveh datumih se prav pogosto končuje doba milega vremena, ki jo zamenja huda zima. Zelo kritični so tudi dnevi med 15 in 17. februarjem, ko se znova vrača južno vreme. Ce nam pa ti dnevi ne prineso odjuge, se je ni nadejati poslej do 24. februarja in mesec marec bo v takšnem primeru najbrže mrzeL	V. E.
Tragična smrt bolehne postarice
Odprla si je žile in se zažgala
Maribor, 6. decembra Danes opoldne je prispela v Maribor vest o groznem samomoru 30-letne upravnice pošte v Rogaševicah v P rek m ur ju. Avreli-je Šafaričeve. ki je bila z-nana po vsem Prekmurju in v Slovenskih goricah pa tudi v Mariboru, saj je tu prej službovala. O samomoru je bilo mogoče izvedeti naslednje podrobnosti:
A vrel i ja Šafaričeva je zaradi naporne službe že ponovno prosila za bolniški dopust, ki ga je letos tudi zares dobila. Sele pred kratkim se je vrnila z dopusta, ki ga je prebila na solnčnem jugu. Šafaričeva pa je bila še venomer rahlega zdravja in je * zadnjem času mnogo trpela zaradi živčne razrvanost'. Ko se je včeraj zjutraj odpravila v službo, ni pač nihče mislil, da ji bodo živci docela odpovedala. Svoje delo je pričela ob 6.30 Ko pa so okrog 7. ure jele prihajati stranke, so cule iz poštnih uradnih prostorov stokanje. Kmalu za tem so opazili še dim, ki se je pričel valiti iz teh
prostorov. Zato so vdrli vanje. Na tleh je ležala v mlaki krvi Avrelija Šafaričeva, Njena obleka je bila v plamenih. Ogenj se je razširil že na poštni inventar, tako da je nastala nevarnost, da bo pogorelo vse poštno poslopje. •
Šafaričevo so takoj odnesli na prosto, opravo v uradnem prostoru pa pričeli gasiti. Komisija je bila takoj poklicana na pošto ter je ugotovila da s* je Šafaričeva z manekirnimi škarjicami prerezala žile na vratu m rokah, se nato polila s petrolejem in ga zažgala. Nesrečno uradnico so mur-skosoboški reševalci, ki so bili pozvani na pomoč, nemudoma odpeljali proti Murski Soboti A še preden je voz pndrve! do bolnišnice, je Šafaričeva podlegla poškodbam. Truplo nesrečne žene so nato odpeljali v murskosoboško mrtvašnico. Danes popoldne je bila Šafaričeva pokopana na tamkajšnjem pokopališču. Njeno bridko usodo obžalujejo vsi, ki so jo poznali.
Pol stoletja kočevskega rudnika
Rudarji so slovesno proslavili zlati jubilej
Kočevje, 6. decembra
V nedeljo, na dan sv Barbare, zaščitni-ce rudarjev, so delavci našega rudnika mirne običajne slovesnosti praznovali tudi 50-letnico, odkar je TPD prevzela kočevski rudnik in pričela s sistematično eksploata-cijo podzemskega bogastva v našem kraju. Ob 9. so se rudarji zbrali pred rudniško čakalnico, nakar so skupno z urodništvom, z zastavo in godbo na čelu, odkorakali k tradicionalni maši v mestno župno cerkev. Rudarji so bili vsi v novih rudarskih krojih, ki so si jih nabavila za jubilej. Med mašo je pel rudniški moški zbor. Ob 11. so rudarji prenesli rudniško zastavo v dvorano hotela »Trst«, kjer se je vršila popoldanska proslava. Otvoril jo je ob 16. rudniški uradnik Peter Nick, ki je v kratkem nagovoru podal zgodovino kočevskega rudnika.
Na mestu sedanjega dnevnega kopa v Kočevju je bila nekoč glažuta, ki je obratovala v letih 1854-86. Glažuta je tedaj sama iz zemlje dobavljala premog za potrebe svojega obrata. V tem času so nekateri posamezniki kopali premog na precej primitiven način. Leta 1872. je okoliš sedanjega rudnika dobil osnovno šolo Med prvimi učitelji je bil tudii F. Kautaky, ki še sedaj živi in je splošno priljubljen. V letih 1886-87 je kočevski notar dr. Burger zainteresiraj Landerbanko na Dunaju za kočevski premog. V drugi polovici leta 1887. je banka kupila premogovnik od Franca Ranzin-gerja za 425.000 goldinarjev.
Ze naslednje leto je prišel rudnik v last TPD, ki ga ima še danes. Ko je bila podaljšana železnica od G rosu.pl ja do Kočevja, je bil obstoj premogovnika zagotovljen. Država je kupovala premog in revir se je zmerom lepše razvijal. Na višku je bil zlasti v prvih povojnih letih, ko je bilo zaposlenih nad 1000 delavcev Leta 1924. pa so se pričeli slabi časi za rudnik, tako da mu je nekajkrat že grozila ukinitev. Danes je obstoj rudnika spet trdnejši irn v zadnjem času je bilo sprejetih nekaj novih
delavcev. V splošno zadovol jstvo delavcev, podjetja in krajevnih činiteljev ga že vrsto let uspešno vodi inž. Matija Lipužič, ki uživa kot rudarski strokovnjak velik ugled, obenem pa je kot književnik tudi zaslužen kulturni delavec.
G. Nick je v svojem predavanju podal tudi zgodovino in pomen bratovskih sklad-nic. Govoru je sledila velika ljudska veselica ob številni udeležbi vseh slojev prebivalstva. Navzočni so b;li med drugimi sreskii načelnik dr. Brezigar, predsednik mestne občine Lovšin, ravnatelj rudnika inž. Lipužič in zastopniki številnih nacionalnih in stanovskih organizacij IgTala je delavska godba, med plesi pa je pel rudniški pevski zbor, kot gostje pa še pevci »Orjema«. Našim rudarjem gre vse priznanje za prireditev, ki je moralno in gmotno dosegla nadvse lep uspeh.
Cerknica, 6- decemibra.
V Martin jaku pri Cerknici je uimrl ugledni industrijec g. Franc PremrOv. Dosegel je visoko starost 89 let. šteti ga moramo med prve pionirje slovenske lesne veletrgovine. Fremrov je bil iz starega, krepkega notranjskega rodu, ki mu je bil poleg trdnega zdravja lasten tudi kremenit značaj, združen s sposobnostjo za trgovino, s podjetnostjo in solidarnostjo, ge mlad je začel trgovati z lesoon in je venomer razširjal svoj poslovni krog. Uredil je več žag in njegovi izdelki so kmalu zasloveli na tujih tržiščih.
Seveda je France Premrov prebil večino svojega dela in življenja v svobodni prirodi in je bil njen največji ljubitelj. Na svojem lepo urejenem domu pa se je zlasti lad posvečal sadjarstvu in je z dobrim zgledom dal mnogo pobude za današnji razvoj sadjarstva na Notranjskem. Sam je uredil vzoren sadovnjak, iz katerega
vi.d. Ttolcarovlč •

Selimo se

Gradišča «. 4
iMl
novi lokal
Wolfova ulica «■ 10
sSMm . A _ ^ V!
mm

VI. J.
I n d u 11 r i
a v o t n • n i ti I t • n'! n Q [J
o in t*
j blago iz prave, izbrane australske volne j
je zalagal sadjarje z dobrimi cepiči. Kot lovec je bil plemenit gojitelj in varuh divjačine, ki ni dopuščal nobenega mrhar-stva, zato je užival v pravih lovskih krogih visoko spoštovanje. Svoja skrbna opazovanja v prirodi je stavljal na razpolago ornitološkemu observatoriju v Ljubljani, kateremu je postal stalili dopisnik in sodelavec.
S soprogo go. Faniko, rojeno Lahovo, je vzgojil sina Vladimirja ter hčerke gospe Mimi, Stano in Dano. Ob njegovem mrtvaškem odru žaluje širok krog sorod-
stva, toplo in hvaležno pa se ga spominja tudi velika družba njegovih prijateljev, katerim je bil kot vedno zaveden narodnjak najboljši drug, svetovalec in v potrebi tudi pomočnik. Moža, ki mu je bilo dolgo življenje en sam delaven dan, bodo v četrtek ob 14. spremili iz njegovega doma na pokopališče v Cerknici k večnemu počitku. S svojim delom in vzglednim življenjem si je sam zagotovil najlepši spomenik. Njegovim dragim izrekamo odkritosrčno sožalje!
Dva uboja v brežiškem srezu
Celje, 6- decembra.
V brežiškem srezu se v zadnjih letih zopet množijo uboji in umori. Treba bo učinkovitih mer, da se to zlo, ki zelo škoduje našemu ugledu na zunaj, čimprej za-tre. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju sta se danes zopet zagovarjala dva ubijalca iz brežiškega sreza. Prvi je zaklal lastnega brata, drugi pa posestnika, ki mu ni bil nič Sioril.
Bratomor v Malem vrhu pri Brežicah
Dne 6. novembra je obiskal 19-letni delavec Anion P. iz Malega vrha pri Globokem v družbi svojega brata Jožeta vino. toč Julijane Agreševe v Malem vrhu. V vinotoču sta se brata sprla in se hotela stepsti. Os ali gostje pa so to preprečili in izrinili Antona P. iz vinotoča. Anton je pred vinotočem začel klicati brata na ko-rajžo. Jože se je temu pozivu odzvaL Pred vinotečem sta se brata spopadla. Med pretepom je Anton izvlekel nož iz žepa in ga zasadil Jožetu v prsi. Pre rezal mu je kožo, mišičevje, osrčnik in aorto. Zaradi velikega izliva krvi v osrčnik in prsno votlino je Jože na mestu izdihnil. Jože je bil vinjen in ni bil oborožen, dočim je bil Anton trezen. Aoton je bil obsojen na 4 leta robije.
Uboj v Spodnji Sušici
Dne 16. oktobra je priredil 24-letni, v Zagrebu zaposleni čevljarski pomočnik Josip Jurač v družbi več Hrvatov izlet v Spodnjo Sušico pri Bizeljskem. Ustavili so se v gostilni šekoranje. Jurač in Milan Zorko sta se pripeljala s kolesoma, ostali pa z vozom. Med 19. in 20. se je družba odpravila preti domu. Jurač in Zorko sta se odpeljala naprej s kolesoma, ostali pa so jima sledili z vozom. Jurač je vozil po levi strani ceste, ■vštric njega pa Zorko brlj po desni strani. Ko sta bila oddaljena približno 1 km od gekoranjeve gostil-
ne, jima je prišel nasproti 40-Ietni posest«, nik Franc Iljaž iz Zg. Sušice. Jurač jo zadel s kolesom v Ujaša. Jurač je padel s kolesa, iz rok pa mu je tudi padla prižgana sveča, s katero ti je na kolesu svetil. Iljaš in Jurač sta se sprla. Jurač je izvlekel iz žepa nož in ga zasadil Iljašu v levo stran prsi. Prerezal mu je kožo in mišice, presekal tretje rebro in mu prizadejal globoko rano na pljučih. Iljaš je že četrt ure pozneje izdihnil zaradi izkrvavit ve.
Josip Jurač je bil obsojen na 4 leta robije in na izgubo častnih pravic za dobo 4 let.
Strahovalci Središča
in okolice obsojeni
Maribor, 6. decembra.
Pred mariborskim malim kazenskim senatom se je morala zagovarjati dopoldne dobro organizirana tatinska in vlomilska družba, ki je letos v maju in juniju stra-hovala Središče in okolico. Prvotno so se zadovoljevali s tatvinami koles. Pozneje pa so vprizarjali pravcate vlomilske pohode. Ob priliki vloma v trgovino Ludovi-ka Kuhariča v Središče so odnesli razno manufakturno blago v vrednosti 24.000 din. Obtoženi so 8 vlomov in vlomnih tatvin, s katerimi so oškodovali prizade te za preko 35-000 dinarjev.
Mali senat je obsodil v tajni razpravi 23-letnega Štefana Jagca na 2 leti robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let, 21-letnega Franja S. na leto dni strogega zapora. 27-letnega mehanika Ivana Telana na 8 mesecev strogega zapora ter na 2 letno izgubo častnih pravic, 27-letnega lovskega čuvaja Djura Tratnika na 10 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih pravic za dobo 2 let, 27-letnega posestniškega sina Štefana Novaka na 7 mesecev strogega zapora ter na 2 letno izgubo častnih pravic.
Ne kvarimo lica nase vasi!
Za zidanje vseh vrst javnih stavb so po drugih kulturnih državah dani strogi predpisi, da se morata zunanjost kakor tudi notranjost prilagoditi vsakemu kraju posebej. Ti predpisi imajo svojo polno veljavo posebno glede vasi. Da, nekatere države napravijo vsako leto za lepoto vasi celo tekme. Vodijo jih državna oblastva, udeležuje se jih z veseljem in visokim urnevanjem vse prebivalstvo in je ponosno na priznanja in dobljene nagrade. Če je drugod že tako, se moramo zaskrbljeno vprašati, zakaj pri nas te stvari še niso pnšle nikamor naprej.
Priznati je treba, da naše izobraženstvo na vasi v tem pogledu mnogo dela in si čedalje resneje prizadeva. Ali kaj to pomaga, ko pa so mu prav v najnovejšem času začeli to delo kvariti poklicani, a neizvo-Ijeni arhitekti. Čuta za stavbno mehaniko tem našim gospodom pač ne moremo odrekati, ali manjka jim čut za obliko.
Ves ostali svet je že spoznal potrebo, da se ne sme delati samo z glavo, na podlagi v šoli pridobljenega, temveč da se je treba približati tudi čustvovanju narodne dq-še in njenim zunanjim oblikovnim izrazom. Mi pa smo. Bogu bodi potoženo, še daleč od tega. Leto za letom beremo v listih, da so v tej ali oni vasi dobili novo, prav okus-no šolo, sokolski. prosvetni, občinski ali gasilski dom. Pri tem se slavijo na debelo vsi, ki so o stavbi kakorkoli odločali. Ti, dragi bralec, pa samo pojdi v tisto vas, igle j sa tamkajšnje kmečke hiše ter jih pii-
' merjaj s hvalusano novo stavbo, pa se boš za glavo prijel in vprašai, v čem tiči nje-' na ličnost in v čem njena posrečenost j Danes veljavni stavbni zakon določa, da mora biti prav vsaka nova stavba, naj si bo zasebna ali javna, tako projektirana in izvedena, da je v skladu s svojo okolico, to je: da ne kazi krajevne slike. Kakor je dolenjska pokrajina idilična, epska, tako je lice Gorenjskega veličastno in ponosito; tudi K nas ima svoje posebnosti. Vse to je izrazila duša našega ljudstva tudi v svojih delih, zlasti stavbah. Posamezni naši inže-njerji in arhitekti ter od teh odvisni stavbni mojstri pa tega narodnega čuta nimajo, zato postavi ja jo v ostrem nasprotju z omenjenim stavbnim zakonom po deželi same betonske škatle, ki stojijo na vasi tako nerodno. kakor če bi privedel slona v čredo ovac.
Vaški domačini teh svojih stavb niso prav nič krivi, krivi so le tisti, ki so jim napravili takšne načrte ter jih uradno potrdi LL Zastran primera si oglejmo samo obe ljudski šoli, lci sta bili minule tedne odprti v loškem okraju.
Če se voziš z vlakom sJcozi Reteče. se ti nehote ustavi oko na široko >n plitvo za-veznjeni strehi tamkajšnje ljudske šole. Zazdelo se ti bo, kakor da te je gorenjski vlak zapeljal že kar nekam v Tirole ali Švico. Samo še obtežilnih kamnov pogrešaš na tej strehi, gotovo so pozabili nanje. S slični-mi strehami je pokvarjena celo že okolica Sv. Janeza na Bohinjskem jezeru, kljub te-
i- 1 U. t..
' 't «■ • t w
mu, da stoji ta kraj že pod izrecno zaščito stavbnega oddelka naše banske uprave. Človek se z grozo izprašal je, čemu to. Mar so naši tako zvani lepotni kraji res le zato tukaj, da jim jemljemo njihovo domačnost, značilnost in privlačnost. Mislim, da takšno početje tujskega prometa ne bo nikoli pospešilo, tem bolj pa bo šikodovalo našemu narodnemu ugledu.
Novo poslopje je bilo skrajno potrebno tudi na daleč raztreseni visoki gorski občini Črnem vrhu, ~ "" ' '
• . » • 1 s. , v » » » *
'.y-'/.v>	~	f. 'A
' 'T y '/' " '_ Tem bolj pa se hočemo pomuditi in pokazati, kako je skaženo zunanje lice te nove stavbe, ki stoji na visokem daleč vidnem Črnem vrhu in moli vrhu tega še v ozračje kar s tremi nadstropji. Storiti moramo to v imenu preprostega ljudstva, čigar mnenje smo imeli priliko slišati na svoja ušesa.
Bilo je v avgustu, ko sem se neke nedelje pomikal iz Polhovega Gradca po stari poti proti Črnemu vrhu. V družbi treh kmečkih mož, ki so se vračali od maše, sem dospel na točko, kjer se odpre razgled. Tedaj mi prične eden izmed njih razkazovati meni dotlej nepoznani Črni vrh.
S precej malomarno kretnjo mi pokaže najprej na cerkev, ki so jo bili postavili nekako pred 40 leti prav na vrhunec črno-vrških hribov. Postavili so jo daleč od žup-nišča in gostejšega naselja tja na golo travo, ne da bi ji privoščili za tovarišijo vsaj nizek grm, če že ne običajno lipo. Zaradi tega je pogled nanjo od sile pust Nato pa
dvigne kmet roko in pokaže z neko posebno zagren jenost jo proti stavbi nove ljudske šwle, rekoč: »Glejte, nova šola je pa tam tisti pulferturen«. Naprej mi o šoli ni več zinil, meni pa je bilo tudi dovolj, saj sem spoznal, da je kmetu tisto zidanje tako malo všeč, da mu ne more dati imena hiše.
Da, pulferturen v tri nadstropja! Pusti cerkvi na Črnem vrhu se je pridružila še bolj puščobna šola. Najhujše pri tem pa je tole. Preti nam nevarnost, da bodo dobile takšne pulfertume tudi še vse ostale naše visoke gorske vasi. Listi so namreč prav minule tedne naglašali, da bo šola na Črnem vrhu »naravnost vzor naših gorsikih prosvetnih hramov.«
Spričo tega vprašam c/iločujoče kroge: Ali ne čutite, da ljudskih šol v puifertur-nih ne boste mogli ljudstvu nikoli približati, kakor se spodobi? Kdaj bo že konec tega sistema, ki goji po lepi naši domovini omalovaževanje vsega domačnega? Da bi mogel biti takšen pulferturen »domovini v ponos«, o tem še celo ne more biti govora. Ni čudno, da tudi tujci ne morejo dobiti do nas nobenega spoštovanja.
Ko se tu javno izprašujem, se zavedam, da imamo v osebi g. načelnika stavbnega oddelka banske uprave moža, ki se za vse povedano resno zanima, a se zaradi uradne preobloženosti doslej n,i mogel udejstvo-vati, da bi se približati svojum plemenitim smotrom. V. isti smeri si prizadeva že od 1. 1921. društvo »Prehuda« v Ljubljani, a njen glas ostaja še vedno neslišen klic iz puščave.
Dr. Jože RuSs
omačc vesti
*	Nemško odlikovanje Hrvoja JMacano-
vič.a. Nemški državni kancelar in vodja Adolf Hitler je odlikoval zagrebškega no-vinaiia g. Hrvoja Maeanoviča, znanega sokols.kega in športnega delavca, z zaslužnim ki 'ižcem reda nemškega orla 2. stopnje. Ne.mšikj generalni konzul v Zagrebu dr. Alfred Freundt je izročil g. Macanovi-ču visoko odlikovanje.
*	Predajanje prof. Radojčiča v Beogradu. Na Kolarčevem ljudskem vseučilišču v Beogradu je snoči predaval ljubljanski vseučiliški profesor dr. Nikola Radojčič o ureditvi stare srbske države. Predavanje je poslušalo mnogo ljudi. Vobče je prireditev lepo uspela.
*	štirideset let od odkritja radiuma. Mednarodne zdravniške organizacije prirejajo že nekaj let mednarodni medicinski teden za pobijanje raka in je bil nedavno v Parizu kongres vseh zdravnikov in znanstvenikov, ki se bavijo s prou-čavanjem te nevarne bolezni. V internacionalni uniji za pobijanje raka je bilo na t°m kongresu zastopanih 44 držav in se je kongresa udeležil kot delegat Jugoslavije šef zavoda za radium-terapijo v Zagrebu in docent zagrebške medicinske fakultete dr. Juraj Korbler. Na kongresu v Parizu so predavali tudi trije znanstveniki, ki so bili deležni Noblove nagrade. Kongres je dal mnogo pobud za pobijanje nevarne bolezni — raka. Sklenjeno je bilo naj se v posameznih državah še letos ali pa v začetku prihodnjega leta proslavi 401etnica odkritja radiuma. Prvi mednarodni kongres za pobijanje raka je bil leta 1933. v Madridu in se ga je udeležilo 675 delegatov iz 42 držav, kar je najboljši dokaz velikega pomena mednarodne organizacije, ki vodi borbo proti liudi socialni bolezni.

RAZSTAVLJAMO
ZA VAŠ DOM i
PREPROGE ZAVESE
TAPETNO BLAGO LIN O L E J TEKAČE ITD.
V ČETRTEK 8. t. m. VES DAN
RAZSTAVA V VSEH PROSTORIH NAŠE TRGOVINE! A OGLEJTE SI TO BOŽIČNO T ZALOGO 0
MANUFAKTURA
F. KS.
UVAN
MESTNI TRG 24.
* Nedeljske železniške karte za jutrišnji praznik. Za praznik 8. t. m. veljajo izjemoma za vožnjo po železnicah nedeljske povratne karte od vseh postaj ljubljanske direkcije do Ljubljane in ravno tako do postaj ob novi železniški progi Sevnica —Tržišče, ki bo jutri otvorjena. Karte veljajo za vožnjo tja od danes opoldne do jutri zvečer, za vožnjo nazaj pa od jutri zjutraj do petka opoldne. — Na progi Kamnik—Ljubljana vozi jutri tudi vlak, ki vozi drugače samo ob delavnikih in ki odhaja iz Kamnika ob 6.36.
V zastarelih slučajih zapeke spremljanih po hemoroidih in oteklinah je naravna »Franz-Josefova« grenčica užita tudi v malih količinah pravi blagoslov. »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in zanesljivo odpira, a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče.
Ogl r ee S. bt. 15. 485 Ji
+ promoviran je bil z odličnim uspehom na beneški visoki šoli politično-konzular-nih ved g. Stanko Vuk iz Mirne pri Gorici. Mlademu doktorju, katerega ime pogosto srečujemo v naših literarnih listih, iskreno čestitamo!
inuiiimiinntnnHtmtii
ii.iiriiiiititniMmnnifiiuiiiiiiMiinniiriiitiinmtnminnitiniiiMiimm
DAMSKI ČESALNI SALON CJUD ALEKSANDER
KONGRESNI TRG 6 bo na praznik 8. XH. dopoldne odprt.
»:iiiMtiimuuiHiiMiijim>tti>:»!
* Jubilej pravoslavne cerkve v Srbo-branu. V prihodnjih dneh bo stara srbska pravoslavna cerkev v Srbobranu slavila svojo lSOletnico. Zgrajena je bila leta 1808. 'in v revolucionarnih dneh leta 1848. je bila tarča za madžarske topove. V njenih zidovih je še zdaj več topovskih krogel. Starodavno svetišče ima več spominskih plošč, med katerimi je najvažnejša ona, ki je bila poklonjena od srbskega prebivalstva vukovarske občine. Pred leti so vzidali tudi ploščo, na kateri so imena vseh občanov, ki so izgubli življenje v borbah za osvobojenje in uedinjenje.
_ človek
ponos	perilo
/čisto m
Verite z	zadovoljm
* Velika požrtvovalnost zdravnika. V
bolnišnici v Pančevu imajo primer velike požrtvovalnosti zdravnika. Neko vaščan-ko, ki je prišla v bolnišnico brez vseh sredstev, je pred dnevi operiral zdravnik dr. Milan Djurišič. operacija je uspela, bolnica pa je tako oslabela, da je bila nujno potrebna transfuzija krvi. Ker primernega krvodajalca niso megli najti, je prevzel njegovo vlogo sam operater dr. Dju-rišič. Pacientka je zdaj na poti pofpolnega okrevanja.
* Organizacija izleta v Ameriko. Prihodnje leto 30. aprila bodo v New Yorku otvorili svetovno razstavo, ki bo prikazala vse panoge modernega gospodarstva in tudi perspektive bodočnosti. Razstava bo inrela naziv »Graditev novega sveta«. Za razstavo je že vse pripravljeno in se računa, da jo bo obiskalo okrog 50 milijonov ljudi iz vseh delov sveta. V Novem Sadu je turistično društvo »Fruška gora« v zvezi s podružnico »putnika« že zdaj začelo z reklamo, ki vabi k udeležbi svetovne razstave v Ameriki. Društvo je dobilo od nekega nemškega brodarskega društva ugodne ponudbe, po kateri bi iznašali stroški za potovanje od Hamburga v New York in nazaj 14.000 din. V to ceno so vračunani vsi stroški enomesečnega bivanja na potovanju in med obiskom razstave. Udeleženci izleta bi morali doplačati samo stroške svojega potovanja do Hamburga in nazaj.
z originalnimi fotografijami za božična in novoletna voščila na željo fotografije tudi na izbiro priporoča
M. TIČAR — Ljubljana
Lastni fotoatelje.
*	Kupujte Ciril Metodove razglednice, ker s tem podpirate slovensko šolsko društvo.
*	Razmerje med srednješolskimi učenci in učenkami. Predvojna srednja šola je poznala učenke le kot privatistke ali pa kot hospitantke. Le 6 razredni mestni li-cej v Ljubljani je bila samostojna ženska srednja šola. Poleg te šole je bil obisk učenk na drž. gimnazijah minimalen. Na 10.000 prebivalcev dravske banovine je prišlo tedaj 42 srednješolcev in sicer 40 dečkov in 2 deklicL V šolskem letu 1937/38 sta pa prišla na istem ozemlju na 10.000 prebivalcev 102 srednješolca in sicer 61 učencev in 41 deklic. Ogromen porast ženske srednješolske mladine! V proračunskem letu 1938/39 slovenske gimnazije veljajo državo 12,500.000 din, banovino 2,900.000, mestno občino ljubljansko nad 1 milijon in privatne zavode 2V2 milijona, skupaj tedaj 19 milijonov dinarjev.
*	Za novo poslopje geofizičnega zavoda v Zagrebu. Geofizični zavod na Griču v Zagrebu je bil ustanovljen leta 1861. v mesecu decembru in bo imel tako v nekaj letih že za seboj 80 let delovanja. Znanstveni krogi v Zagrebu 2e zdaj mislijo na ta jubilej in na merodajna mesta so poslali spomenico, da bi se do takrat zgradilo za zavod tudi novo moderno poslopje. Spomenica je bila te dni odposlana in pri prosvetnem ministrstvu so obljubili, da jo bodo po možnosti upoštevali. Zavod je sprva deloval kot meteorološka postaja. Prvi vodja zavoda je bil profesor fizike Franjo Stožir. že leta 1901. je bil zavod centrala vseh meteoroloških postaj Hrvatske in Slavonije. Leta 1921. so zavod popolnoma reorganizirali in od takrat je njegov vodja dr. škreb. Zavod ima 13 uslužbencev, med njimi je 7 strokovnjakov z visokošolsko izobrazbo. Prostori zavoda so že davno postali pretesni in zdaj iščejo za novo poslopje primerno zemljišče nekje na periferiji mesta.
Ferijalni savez
podružnica I. drž. realne gimnazije
Akademija s plesom
8. decembra ob 17. v Trgovskem domu
ADAMIČEV JAZZ.
*	Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca novembra.- L Podružnice: Dol. Lendava 200 din; Novo mesto 50 din; Kamnik ž. 340 din, št. Ilj v Slov. gor. 150 din; Kamilica 180 din, Trbovlje 156 din; Lckavec 450 din; Jesenice 843 din; št. Pavel pri Preboldu 200 din, Ribnica, m. 446.50 din; Ribnica ž. 455 din; št. Rupert 30 din; Celje m. 640 din; Bi-zeljsko 198 din; Slov. Bistrica 2.292 din; Bled 511 din; Ljubljana, šentp. ž. 2.128 din; Ljubljana, šentpetrska m. 760 din! Ljubljana, mestna ž. 714 din; Ljubljana-Moste 700 din; Ljubljana, i. ljub. m, 24 din; Beograd 150 din; Združenje ljubljanske podružnice, zbirka za božičnice 11 tisoč 819.50 din; II. CM obr. sklad, šentp. ženska podružnica v proslavo 80 letnice častnega predsednika g. Viktorja Rohr-mana 900 din; III. Nabiralniki; dr. Juro Hrašovec, Celje 50 din; podružnica Gor. Radgona 180.25 din. IV. Razni prispevki; Ivan in Maks Domicelj, Rakek, 200 din; neimenovan 100 din; Pipa Arko. Zagreb, 100 din; M. Česnik, Ljubljana 100 din; dr. L. Boeeio, Gor. Radgcna, 300 din; dr. F. šter, Dobema, 100 din; A. Vodnik, Ljubljana, 100 din; Števo šink, škofja Loka, 100 din; M. Hedžet, Ljubljana, 100 din; K. Gregorič, Ljubljana, 100 din; R. Tory, Ljubljana, 100 din; Iv. Umek, Domžale, 1C0 din; neka posojilnica 100 din; I. Klemene, Ljubljana, 200 din; A. Regi, Ljubljana, 170 din; J. Zupančič, Ljubljana, 130 din; Iv. Rozman, Ljubljana, 70 din; L. Markelj, Ljubljana, 150 din; A. Potočnik, Ljubljana, 400 din — skupaj 27.287-75 dinarjev.
*	Na rednem občnem zboru JAD Triglava v Zagrebu dne 19. novembra je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik vet. Majcen Aleksander, podpredsednica agr. Balblerjeva Vilma, tajnika farm. Vrabiče-va Olga in med. Morel Marjan, knjižničarja vet. Baš Uroš, in tehn. M: mik Mirko, blagainik mod. Kveder Mr -ian, go^oo-dar vet. Žlajpah Franc, arhivar vet. Ber-not Franc, odbornik med. Železnikar Vinko, revizorji: med. Mravljak Dušan, med. Šalamun Branko, in med. Jamšek Pavel, frazsodišče: vet. Šerbcc Stojan, j ur. Kadunc Rastislav in med. Kmet Janez.
*	Ponarejen med so prodajali. V Som-
boru so odkrili afero, ki je velika senzacija za vso Bačko. Zaprli so razpečevalce ponarejenega medu, v katerem so kemiki izsledili tudi strupene primesi. V afero je zapleten tudi eden izmed somborskih ve-letrgovoev. Ponarejen med so prodajali v Somboru, Subotici in drugih krajih že precej časa in neki trgovci so dali na lastne stroške med, ki jim je delal veliko konkurenco zaradi nizke cene, preiskati. Ko je preiskava ugotovila potvorbo in strupene primesi, je bila zadeva prijavljena sodišču.
• Nenavadna pojedina v Kosovski Mi-
trovici. Trgovcu Ibrahimu Bejtulahoviču je usoda naklonila lepo premoženje, v zakon je dobil izvoljenko svojega srca, samo potomca ni bilo. čakal Je nanj skoraj 20 let in, ko se mu je zdaj rodil sin, je napravil veliko gostijo. Povabil je znane in neznane ljudi in na gostiji so konzu-mirali 280 litrov močnega žganja, popili so 3.800 poredj čaja, dobro pomešanega z žganjem, ki pa ni všteto v prej navedene veliko količino, ter pojedli sto pladnjev potic. Pri tej gostiji je gostitelj samo za cigarete in tobak plačal 2.000 din. Njegovega veselja pa so bili na poseben način ki služi pri njem že od začetka trgovine, Vsem je zvišal plačo, svojemu poslovodji, Ki služi pr njem že od začetka trgovine, pa je dal za nagrado 70.000 din.
MONUMENTALNO ZGODOVINSKO FILMSKODELO »PADEC KARTAGINE«
film italijanske filmske umetnosti. Stroški za ta film so presegali bajno vsoto
92 milijonov din. PREDSTAVE ob 16., 19., in 21. uri ! KINO UNION	Tel. 22-21
SCIPIO AFRIŠKI
Najboljši italijanski umetniki, nad 20.000 statistov, 400 slonov, konjenikov i. t. d. z ogromnimi sredstvi, razkošjem Izdelani
gmammmmmmmmmmmmmmmmmm
*	Po odkrit ju poneverbe požar v poslopju davčne uprave. Oni dan je prišel cd sarajevske finančne direkcije v Ub inšpektor, da bi napravil revizijo v uradu davčne uprave, katero je vodil že kakih 20 let uradnik Dragiša Radovič. Mož je imel v Ubu mnogo prijateljev, a tudi lepo število nasprotnikov, ki so večkrat poročali višji oblasti, da njegovo poslovanje ni v redu. Tokrat so ovadbe navajale precej točne številke in postavke, po katerih sodeč naj bi bil v blagajni ubske davkarije primanjkljaj kakih 50.000 din. Ko inšpektor še ni končal svoje revizije, je v poslopju izbruhnil požar, ki je uničil s pohištvom vred tudi mnogo spisov. Šefa Radoviča in njegovega slugo so zaprlL
DANES OB 20. „Uspavanka" poje Cigli in „19 letna" — Kino Moste
*	Razprava zaradi dveh umorov in požiga pri Glini pred petrinjskim okrožnim sodiščem bo končana šele okrog 16. t. m. Kakor znano, so razpravo za nekaj dni odgodili, da bi ji lahko prisostvovala obtožena polsestra glavnega obtoženca trgovca Djakovča, ki je baš takrat, ko je bila pred enim mesecem razprava razpisana, v ječi rodila otroka, ki je domnevno sin njenega polbrata trgovca Djakoviča. Ta je obtožen, da je nameraval umoriti tudi moža svoje po^estre, kmeta Mrdje-noviča. Razprava je bila v zadnjih dneh nekajkrat tajna, ker so razpravljali o odnošajih obtoženega trgovca Djakoviča in njegove polsestre Marije. Marijin mož je na razpravi že nastopil kot priča, ter z vso odločnostjo zanikal očetovstvo v ječi rojenega otroka. Izpovedal je, da ga je žena trikrat za dalje časa zapustila m da je ves ta čas živela pri svojem polbratu Djakoviču. čitateljem bo še v spominu iz obširnih opisov razprave o tem groznem zločinu, da je med raznim dokazil-nim materialni tudi težak železen lonec, s katerim je ubijalec, preden je hišo zažgal, pobil na tla ali pa morda tudi usmrtil nesrečno Djakovičevo ženo Milko. Na pogorišču so našli v trgovskem lokalu na zoglenelem truplu nesrečne trgovčeve žene lonec, ki je bil nesrečni žrtvi zabit v glavo in so se ga držali ostanki lobanje. Lonec so zdaj poslali na pregled v zagrebško kliniko in zdaj pričakujejo poročilo strokovnjakov.
EŽK E
69
din
|7 L 5 21 a*T £
u— Otvoritev obnovljene in nove proge električne cestne železnice na Rakovnik.
Danes ob 14. bo komisijski obhod in ogled obnovljene dolenjske proge in nove proge električne cestne železnice na Rakovnik. Ob 16. bo pa izpred mestnega magistrata odpelial poseben voz s povabljenimi gosti k slovesni otvoritvi in blagoslovitvi proge na Rakovnik. Prebivalstvo dolenjske strani našega mesta pripravlja sprejem.
u— Drž. konservatorij v Ljubljani 'oo imel sredi meseca decembra dve interni in eno javno produkcijo. Prva interna produkcija bo v soboto 10. t. m. v proslavo obletnice Cankarjeve smrti. Nastopi oddelek prof. šesta. V petek 16. decembra bo interna produkcija v proslavo 60 letnice skladatelja Antona Lajovica. Obe interni produkciji bosta v Kubadovi dvorani, začetek ob 17. uri. Javna produkcija pa bo v ponedeljek 19. decembra ob 18.15 v veliki Filhannonični dvorani v proslavo 20 letnice obstoja kraljevine Jugoslavije. Natančni spored javimo.
u— Angleško društvo v Ljubljani sporoča svojim članom, da se bo današnjega družabnega večera udeležil tudi g. Step-hen Clisso'd, B Y. iz Oxforda, ki bo tudi predaval o britanskem radiu (BBC). Odbor vabi člane k obilni udeležbi.
u— Drevi predavanje Angele Vodetove: O vzgoji otrokovega značaja na ženski gimnaziji Bieiweisova cesta ob 20. uri.
u— Smučarski klub Ljubljana priredi letos zopet svoj tradicionalni Miklavžev večer v stekleni dvorani restavracije Unio-na, danes 7. t. m. Klub praznuje letos 10 letnico obstoja, zato bo prireditev vsestransko pestra, posebno z ozirom na bogat spored, odlične so1© nastope in originalno dekoracijo. Vsem članom in prijateljem kluba, ki se hočejo ta večer res od srca nasmejati in dobro zabavati priporočamo, da si današnji večer rezervirajo za to prireditev. Eventuelni dobiček je namenjen v fond za enotno in kompletno opremo tekmovalne ekipe.
u— Himen. Preteklo soboto sta se poročila v šentpetrski cerkvi g. Franc Bri-nar, diplomirani živinozdravnik v Apačah pri Gornji Radgoni in ga. magistra farmacije Majda Skaberne, hčerka g. inž. Viktorja Skabernčta, načelnika tehničnega oddelka banske uprave v Ljub^ani.
u— Društvu slepih je darovala g. Olga Vodopivčeva, učiteljica na Zaplani pri Vrhniki, v počastitev spomina pokoj, nadučitelja g. Mihajla Vrbiča 100 din.
u— Društvo »Tabor« v Ljubljani. Drevi ob 20. bo predaval v društveni dvorani v Nunski ulici št. 3/1. g. Vekoslav Bučar o zadnjem manjšinskem kongresu v Stock-liolmu. Podal bo izčrpno poročilo o poteku kongresa, ki mu je sledil od blizu ter nam na podlagi svojih opazovanj in ugotovitev prikazal sončne in senčne strani perečega in zamotanega manjšinskega problema. Vabimo člane in prijatelje društva, da se v čim večjem številu udeležijo aktualnega in zanimivega predavanja. Odbor.
u— Tango noturno. Najnovejši film slavne pole Negri v kinu »Slogi« bo pravkar kot nekdaj »Mazurka« z isto umetnico deležen vseobčega priznanja in občudovanja ljubiteljev lepih filmov. Ta film, ki predstavlja pravcato simfonijo ljubezni, in hrepenenja, je film, ki bo šel gledalcem prav do srca- Napeta in pretresljiva vsebina nam predstavlja slavno pevko v svojem sijaju, pa tudi v vsej bedi. Večerni tango-pesem tihega odrekanja in hrepenenja, spaja dvoje src v žarki ljubezni in vse je predočeno s tako naravno pretresljivostjo, kakršno more predstavljati zgolj umetnica velikega kova in formata kakor je edinstvena Pola Negri. Film »Tango noturno« je v Beogradu in Zagrebu žel ogromen uspeh in tudi ljubljanska publika bo z zanimanjem In navdušenjem gledala veliko umetnico v najnovejšem filmu, ki bo od danes naprej na sporedu v kinu »Slogi«.
u— Državna šolska poliklinika priredi
v primeru daljših božičnih počitnic v svojem počitniškem domu na Rakitni zimsko letovanje v zvezi s smuškim tečajem za mladino v starosti od 7. do 17. leta. Prošnje za znižana in brezplačna mesta srednješolcev je treba vložiti do 15. t. m. na državni šolski poliklniki v Ljubljani, Aškerčeva cesta, kjer se dobe tudi vsa nadaljnja pojasnila.
u— Mestno zdravniško dežurno službo
vrši od danes od 20. ure do petka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Marjan Ahčin, stanujoč v Korytkovi ul. št. 18, telefon št 36—24.
u— Gospodinje že vedo, da je vsako sredo, ako je suho vreme, postavljena na trgu pred Vodnikom stojnica mestnega socialnega urada, kjer sprejema urad obleko, perilo, obutev in posteljnino. Ako bodo občani sodelovali z občino, bo mogoče mnogo bede odpraviti. Občina izda za obleko in obutev siromakov okoli 150.000 din iz svojih rednih dohodkov. Vsakdo ve, da si družine najtežje nabavljajo obleko in obutev, zato si more predstavljati, da je to vprašanje za reveže še težje. Kakšno dobro delo store zato občani, ako darujejo za reveže staro obleko, perilo in obutev! Socialni urad potrebuje zlasti moške obleke in perilo, ter vabi dobrosrčne občane, da pošljejo dosti tega blaga ob sredah pred Vodnika.
u— Vprašanje javn;h stranišč v Ljubljani je res že skrajno pereče ter je bila utemeljena tudi pritožba zaradi stranišča ob Šentpetrskem mostu na Ambroževem trgu, ki smo jo pred kratkim objavili v našem listu. Dobili smo naslednje pojasnilo. Nedostatkov se popolnoma zaveda tudi mestna uprava in je že avgusta meseca mestni tehnični odbor soglasno sklenil obširen program za zgradbo velikih modernih javnih stranišč na najvažnejših prostorih mesta, hkrati pa tudi za zamenjavo sedanjih stranišč z novimi, boljšimi stavbami. še letošno zimo zgradi mestna občina na Masarykovi cesti pred glavnim kolodvorom vsem zahtevam odgovarjajoče podzemsko stranišče, nad njim pa pokrito in od treh strani s steklenimi stenami zavarovano čakalnico s trafiko in prodajal-nico časopisov. Streha bo dolga 36 m in 4 m široka, nekoliko krajši bodo pa podzemski prostori s stopnišči, prostorom za nadzorstvo ter s tremi ženskimi in 2 moškima klozetoma in pisoarji. Dela bodo v kratkem razpisana. Vsa dela so preraču-njena na okroglih 2G0.000 din. Prihodnje leto pride na vrsto poslopje ob vhodu v Tivoli s stranišči, čuvajnico in trafiko, nadalje pa stranišče s čakalnico pri Sv. Križu, podzemsko stranišče na Ajdovščini, stranišča ob Celovški cesti in Zvezdi ter 5 javnih pisoarjev, med njimi seveda tudi pisoar na Ambroževem trgu, ki je povod večkratnim pritožbam, ter bo tudi njegova usoda odločena v najkrajšem času.
u— Kaj vse so ljudje izgubili in našli v novembru. Seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih upravi policije, navaja med drugimi: trije stotakj v kuverti, dva stotaka zavita v papir, listnica s 300 din in delavsko knjigo Jakoba Samardžiča, listnica z 250 din ter univerzitetno legitimacijo, črna denarnica z 270 din in z voznim listkom od Rakeka do Kranja, rjava denarnica s 750 din, še ena rjava denarnica s 468 din, okrogla denarnica s 600 din, zlati uhani, cela vrsta damskih ur. zapestnice. medaljoni, doze, pes bemardinec in sedem zastavnih listkov. Najdenih je bilo več stotakov in denarnic, naočniki, stara aktovkova 50 kg koruznega zdroba in pes doberman rjave barve, vmes pa še razen drobiž, med drugim damske hlače. V železniških vozovih so seveda našli kar 33 dežnikov, 13 klobukov, 5 čepic, 3 palice, copate, jopice, majhne vsote denarja, kakšen fotoaparat, šolsko knjigo, zavitek starega perila ter torbico z igračami in toaletnimi potrebščinami. Kdor je kaj izgubil ali našel, bo dobil informacije na policiji.
u— Plesni tečaj TKD Atene za deklico
se vrši v sredah v licejski telovadnici od pol 19. do pol 20. Vpisovanje isti čas.
Iz Celfa
e— Pasji kontumac v Celju. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša, da je bila v Levcu, občina Petrovče, ugotovljena pasja steklina. Odrejeni so naslednji varnostni ukrepi: Pse, ki še niso bili prijavljeni v tem letu, je treba prijaviti najkasneje do 15. decembra. Psi, ki niso varno priklenjeni, morajo imeti nagobčnike, ali pa se morajo voditi na vrvici. Izjeme so dopustne le za lovske pse na lovu. Prepovedano je voditi pse v javne lokale. Vsak primer sumljivega obolenja psov in mačk je treba nemudoma javiti veterinarskemu referentu pri mestnem poglavarstvu. Ta na« redba stopi v veljavo v četrtek 8. t. m., prekrški se bodo kaznovali.
Očarani boste! Navdušeni boste! Smejali se boste!	Ob 16., 19. in 21. uri
Pravljica dveh src iz kraljestva planin! Bavarske planine v svojih naravnih krasotah!
po romanu Ganghoferja HANSI K N O T E C K PAUL RI C H T E R
KINO MATICA - 21-24
ŠUMSKIAKOBDI
pri ANT. KRISPER, Mestni trg 26
Manikire, česalne- in potovalne garniture
Okusna izbira v parfumeriji »NADA«, Frančiškanska ulica, Ljubljana..	j
u— »Vdova Rošlinka« je kmečka komedija, polna veselih prizorov ter je na šentjakobskem odru imela popoln uspeh. Poslednja uprizoritev te komedije bo jutri popoldne ob 15.15. Kdor si še ni ogledal te komedije, naj ne zamudi zadnje priložnosti! Dnevna blagajna bo odprta na dan predstave od 10. do 12. in eno uro pred pričetkom predstave.
u— Dela na Žalah naglo napredujejo in je vhodno poslopje z monumentalnim stebriščem in upravnim poslopjem že pod streho, oddana so pa tudi že zidarska in težaška dela za deset kapel z veliko mo-lilnico. Oddana so tudi že dela za ureditev potov in nasadov, kupljene so ciprese in gabri za žive meje, da mestna vrtnarija ves Vrt umrlih še letos zasadi in okrasi, da bodo prihodnje leto ob otvoritvi vse Žale v zelenju in cvetju. Oddana so nadalje dela za novo uradno poslopje mestnega pogrebnega zavoda z garažami in delavnicami, ker se pogrebni zavod preseli na Žale, sredi mesta pa odpre poslovalnico za naročanje pogrebov. Zidarska in težaška dela je prevzela stavbna tvrdka Emila Tomažiča, razpisana eo pa tudi umetno kamnoseška, tesarska, mizarska in druga dela, da bomo prihodnje leto svoje drage rajne že hodili kropit na Žale. Javljajo se tudi že interesentje za kapelice, da bi pod njimi zgradili grobnice ter tako zavarovali svojim dragim miren počitek za vse čase m ohranili ime svoje družine v lepem snom in u za dolga stoletja. Delavci so prijeli s planiranjem vsega velikega prostora in s pripravami za zidanje in sajenje.
e— šahovski klub Gaberjo se je preselil iz gostilne »Amerika« na Sp. Hudinji v Sokolski dom v Gaberju. Igralni večeri so vsa."t turek m petek. K predtekmovanju za prvenstvo se je priglasilo pet igralcev. Izven konkurence sodeluje klubski mojster Franc Csorgo. Stanje po 3. kolu: Franc CsorgčJ 2 (1), Mirnik 1 (2), Csorgo st. 1 (1), Habenšus 1, Golja 0 (1), Essih 0 (3).
e— Nepošten uslužbenec Mohorjeve tiskarne. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal včeraj 26-letni Anton Marinček, bivši sluga Mohorjeve tiskarne in član fantovskega odseka v Celju, zaradi poskusa vloma. Marinček, ki je že šestkrat predkaznovan, je poskusil 3. septembra zvečer vlomiti v knjigoveznico Mohorjeve tiskarne, pri tem pa so ga zasačili in izročili oblasti. Marinček je bil obsojen na 2 leti robije.
e— Pri vlomu je sodeloval. V noči na 15. oktobra je poskusil 50-letni gluhonemi Karel Bogutovac iz Gunje pri županiji v savski banovini s krampom vlomiti v trgovino koles in radioaparatov g. Antona Bremca v Miklošičevi ulici v Celju. Pri vlomu je sodeloval tudi znani vlomilec Turner, ki so ga pred kratkim prijeli. Stražnik je zasačil Bogutovca in ga aretiral, dočim je Turner pobegnil. Okrožno sodišče v Celju je včeraj obsodilo Bogutovca na dve leti robije.
e— Prva žrtev smučanja. Pri smučanju v Savinjskih planinah je padel 24-let-ni trgovski pomočnik Miloš žekar iz Celja te dni tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnica.
Iz Maribora
a— Axcija za gradnjo sok»is&e planinske koče na Pohorju. Kakor znano, so si uiariDorski Sokoli postavili nalogo, da v okviru Petrove petletke, do polnoletnosti kraija Petra II. zgradijo sokolsko planinsko kočo na Pohorju Koča bo služila v prvi vrsti mladini, ki naj si ob zdravem pohorskem zraku utrdi zdravje in se telesno vzposobi za težke naloge ob severni meji. Le tako bodo mariborski Sokoli ob zaključku Petrove petletke v stanju, da svojemu pomoietnemu kralju stavijo na razpolago narodno zaveden in telesno krepak kader mladih narodnih delavcev in borcev, ki se bo znal boriti za svoje ideale v službi kralja in domovine. V letošnjem letu proslave 20ietnice osvobojenja in zedinjenja Jugoslavije hoče mariborski Sokol dokončati vse priprave za zgraditev sokolske planinske koče na Pohorju. Ker pa je v svojem prizadevanju navezan izključno na lastna skromna sredstva, bo mogoče uresničiti to zamisel le v vsestranskem sodelovanju vse narodne javnosti in ob izdatni podpori vseh naklonjenih pridobitnih krogov. Funkcionarji sokolske planinske koče v Mariboru so trdno prepričani, da bo sokolski in nacionalni Maribor s poklonitvijo izdatnejših podpor omogočil uresničenje tega načrta
a— Ljudska univerza. V petek bo predaval o gospodarskem in kulturnem razvoju Maribora po prevratu prof. Franjo Baš. V ponedeljek 12. t. m. bo predaval prof. Jan Šedivy o kulturnem in gospodarskem razvoju slovaškega naroda.
a— Mariborski župan g. dr. Juvan nam je poslal naslednje pojasnilo: V »Jutru« z dne 6. t. m. ste med mariborskimi vestmi prinesli notico, da je dobil tovarnar g. Markus Rosner laskavo zahvalo za dar 100.000 din slovenski akademiji znanosti. Notici ste pristavili: »Gospod Rosner je po svojem družabniku g. dr. Juvanu zaprosil za jugoslovensko državljanstvo.« Ta trditev je neresnična. Jaz nisem bil, nisem in ne bom družabrAk g. Rosnerja. G. Rosner ni po meni zaprosil za jugoslovensko državljanstvo; tega njemu ni treba. On živi v Mariboru kot protokolirani trgovec, odnosno industrijalec že od leta 1905, Jugoslovensko državljanstvo pa mu je bilo podeljeno z odlokom notranjega ministrstva z dne 6. 3. 1925.
a— Učiteljska vest. Šolski upravitelj Janko Belec, ki je doslej služboval v Ša-farskem pri Ljutomeru, je premeščen v Tapce v čazmanskem srezu v savski banovini.
a— Gledališke novice. Jutri uprizore
zabavno opereto »Boccaccio«, zvečer zadnjič izvrstno italijansko komedijo »Par ducata rdečih rož«. Za obe predstavi veljajo znižane cene. — Ob 201etnici Cankarjeve smrti pripravlja gledališče pisateljevega »Kralja na Betajnovi«
a— Božičnica Narodne strokovne zveze bo obenem s prvim nastopom malih tam-burašev v nedeljo 18. t. m. ob 17..v veliki dvorani Narodnega doma.
a— Mesarske prodajalnice bodo na praznik 8. t. m. ves dan zaprte. Tudi na stojnicah se meso ne bo prodajalo. Na to opozarjamo cenjeno občinstvo, da si že danes za praznik nabavi potrebno meso.
a— Za božičnico obmejni deci. Tudi letos je zbrala agilna mariborska Ciril Metodova družba množico daril v denarju /i blagu za božičnico revni obmejni šolski deci. Za denar so nakupili primernih čaril, ki bodo jutri od 9. do 12. razstavljena v pomožni šoli v Razlagovi ulici. To razstavo, ki priča o vztrajnem, doslednem delu obeh podružnic CMD v Mariboru, si bodo gotovo z zanimanjem ogledali vsi prijatelji in podporniki obmejnega narodnega dela. Vrlim nabiralcem ter organizatorjem pa čast in priznanje za lep uspeh in vzorno požrtvovalno delo.
a— Najstarejša Mariborčanka je umrla. Na Pobrežki 9 je preminila v visoki in častitljivi starosti 94 let, menda najstarejša Mariborčanka, gospa Ivana Roter. Trajen ji spomin, žalujočim naše toplo so-žalje.
a— Izdane ter črtane obrtne pravice. V
novembru je obrtna oblast izdala 15 obrtnih pravic in jih prav toliko tudi črtala.
a— Ena najstarejših Slovenk je gospa Marija Turinova, ki praznuje te dni v prijaznem Sv. Lovrencu na Dravskem polju 901etnico rojstva. Častitljivi Turinovi mamici želimo ob 9. križu vse najbolje.
a— Šajteglov oče ubit. V Skalcah pri Strnicah blizu Slovenskih Konjic so se vinjeni fantje sporekli in spopadli. V gneči je obležal pomožni delavec Franc Šaj-tegel. Fantje so ga dvakrat zabodli v prsa. Se preden so mu mogli pomagati, je poškodbam podlegel. Orožniki so takoj pričeli iskati storilca. Nesrečni delavec je bil oče Ivana Sajtegla, o katerem je znano, da je skupno z Bevardijem skoraj pred letom dni izvršil zverinski dvojni umor na Pohorju, katerega žrtvi sta postala magistratna uradnica Gorupova in delovodja Dolničar.
Iz Kranja
r— Ljudska unverza. V sredo 7. t. m. bo predaval ob 20. v gimnaziji dr. L. čer-melj o bilanci našega naroda za mejami Skioptične slike. Pred predavanjem bo tednik v besedi in sliki.
iz /tuja
j— Trgovine na praznik. Gremij trgovcev nas je obvestil, da bodo v četrtek trgovine odprte od pol 8. do 11. ure.
j— V ptujskem mestnem gledališču bo
v petek gostovala ljubljanska drama z dramo »Potopljeni svet«. Začetek ob 20. uri.
j— žrtev šmarn'ce. V Pregradu pri Mo-Skanjcih se je v neki hiši zbrala večja družba fantov, ki so se zalivali s šmarni-eo. Med zbranimi sta bila tudi posestni-it.-.va sinova Anton Jurhant in Franc To-bia*, oba iz. Moškanjcev. Zaradi malenkosti je nastal med fanti prepir in pretep. Vendar pa so se iz hiše razšli v miru, a zunaj je šmarnica pričela ponovno razburjati duhove. V bližnjem vinogradu se je odigrala žaloigra, ki je zahtevala življenje mladega fanta Franca Tobiasa. Jurhant je v prepiru pograbil 3 m dolg kol in z njim udaril bežečega Tobiasa po glavi, da se je ta takoj zgrudil nezavesten na tla. Drugi dan so ga našli mrtvega. V mrtvašnici pri Sv. Marjeti se je vršila obdukcija. Komisija je ugotovila, da udarec ni bil smrten in bi takojšnja zdravniška pomoč rešila mlado življenje. Pokojni je padel po udarcu na usta in se v nezavestnem stanju zadušil. Jurhanta so orožn'ki aretirali in predali okrajnemu sodišču v Ptuju-
j— Zvočni kino Ptuj predva"!a drevi ov 20. in v četrtek ob pol 19. in pol 21. ar film »Demon Rusije-Rasputin«. Predvajs j ge tudi paramountov žurnal.	j
C* OSDOdftTitTO I Ali je mladina preobremenjena z učenjem?
B	~	V Donedeliskem »Jutru« ie odgovoril nc- ni filozof na unnveirzi nridobil ootovo Ttm-
Izpremembe v plačevanju kmečkih dolgov
zasebnikom
»Službene novinec so prinesle 2. t. m. nov pravilnik o zamenjavi privatnih dolžniških listin z novimi obveznicami k uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov. Ta pravilnik je s opil istega dne v veljavo. V glavnem se vjema s pravilnikom, ki je veljal doslej — uzakonjen je bil 31. X. L 1936. in je bil v marsičem pomanjkljiv. Ena glavnih njegovih hib je bila nerodna okolnost, da je puščal nerešeno vprašanje, kaj naj stori dolžnik, če mu upnik noče dati obračuna in nove obveznice. Mnogo je bilo namreč takšnih upnikov, ki se sploh niso ozirali na določbe uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, ki jim je v pretežni večini primerov črtala njihovo terjatev za polovico. Zato tudi niso hoteli ničesar slišat' o obračunu in novih dolž. nih listinah.
Novi pravilnik odreja zdaj trimesečni rok od dneva njegovega uveljavljenja za obračun privatnih zaščitenih kmečkih dolgov in za izdajo novih dolžniških listin. V kolikor upniki ne pokrenejo tega postopka v tem trimesečnem roku. jim pri-čno teči anuitete šele naslednjega prvega novembra po izročitvi teh listin. Tako si upnik sam zavlačuje začetek vračevanja kmečkega dolga. Prav verjetno bi še mnogo privatnih upnikov odlašalo kljub temu likvidacijo zašči'enih dolgov, zato določa novi pravilnik, da more po preteku treh mesecev po uveljavljenju pravilnika, če tega ni storil upnik, zahtevati tudi dolžnik — kmet v smislu predpisov, ki veljajo za upnika, zameno dolžniških listin. Nadaljne važne določbe novega pravilnika so: Upnik se lahko obrne na redno sodišče, če ne dobi v dveh mesecih od izročitve obveznic občinski upravi nobenega odgovora od dolžnika. Isto velja tudi za dolžnika, če je sam pokrenil zamenjavo listin. V primeru, da glavni dolžnik po eni obveznosti ni kmet, se morejo na stari listini ob izdaji obveznic za garante — kmete prečrtati podpisi garantov, za katere se izdaje nova obveznica, če hoče upnik izterjati dolg od poroka, mora po. leg obveznice predložiti tudi prejšnje listine o dolgu, če se mudi dolžnik v inozemstvu, se mora upnik obrniti na sodišče za dostavo obveznice, dočim velja za tuzemce zamenjava obveznic po pošti, ne pa po kakšni drugi poti. Vsi posli glede zamenjave dolžiniških listin, ki so se začeli po starem pravilniku od 31. X. 1.1936. se nadaljujejo in dovršujejo po novem pravilniku. Obenem predpisuje novi pravilnik tudi obrazce za obračun in obveznice. Obrazec obveznice se razlikuje od
dozdajšnega obrazca le v toliko, da je pa-sus: prvi obrok dospe dne 1. novembra L 1936-, drugi dne 1. novembra 1. 1937., odnosno dne 15- novembra 1. 1936, odnosno 1937., toliko izpremenjen, da manjkala letnici ,lz česar sledi, da bodo začeli obroki teči šele po zamenjavi dolžniških listin. Obrazec obračuna pa je ostal isti.
Postopek za likvidacijo privatnih dolgov po členu 36- uredibe o likvidaciji kmečkih dolgov (a. Dolgovi iz nakupa blaga na up ali iz obrtnega dela se plačajo v dvanajstnih letnih obrokih brez obresti in tudi brez znižbe. Rok za plačilo obroka je 1. novembra vsakega leta. b. Ostali privatni dolgovi se znižajo na polovico in jih odplačajo dolžniki v dvanajstih letih s triodstotnimi obrestmi. Rok za plačilo obroka je 15. november vsakega leta) se po pravilniku izvede takole: Privatni upniki ugotovijo najprej višino dolga, ga znižajo in določijo letne obroke. Za vsakega posameznega dolžnika izstavijo obračun po predpisanem obrazcu in prav tako novo obveznico. Tudi v primeru, da ni bilo doslej nobene zadolžne listine ali pa da obstajajo o dolgu le sodni odloki, poravnave ali slično, mora upnik izstaviti novo obveznico. Obveznice in obračune predloži upnik v dveh izvodih občinski upravi, ki je pristojna za dolžnika. Občinsko oblastvo dostavi po eden primerek obračuna in obveznice dolžniku v roku 15 dni po prejemu in ga pczove, da s poroki, odnosno s solidarnimi dolžniki v roku 15 dni pred občinskim oblastvom podpiše obveznico ali pa stavi svoje ugovore, če dolžnik obveznico priznava in podpiše, jo vrne občinsko oblastvo upniku, če je pa ne podpiše, obvesti občinsko oblastvo upnika, ko izteče 15 dnevni rok, določen dolžniku za podpis, če upnik ne prizna dolžnikovih ugovorov in ne napravi nove obveznice, lahko pokliče dolžnika na občino, kjer se stranki pogodita, če ne pride do sporazuma, more upnik po preteku 2 mesecev prositi sodišče, da odloči o sporu v nepravdnem postopku Proti odločbi sreske-ga sodišča je obema strankama dovoljen priziv na okrožno sodišče, ki odloča brez priziva. Upnik mora mimo tega predati občinskemu oblastvu prepis obveznice, ki ga overi in pošlje davčni upravi. Upnik mora pri prejemu nove obligacije vrniti dolžniku vse stare listine o dolgu.
To bi bile glavne smernice za posropek likvidacije kmečkih dolgov privatnikom. Z novim pravilnikom ee bo tudi ta del kmečkih dolgov dokončno uredil.
Gospodarske vesti
= Industrijska zbornica v Zagrebu, ki
je bila pred kratkim ustanovljena in je bila izdana zadevna uredba, bo začela poslovati 8. t. m. Začasni zbornični svet bodo sestavljali člani uprave Združenja industrij cev za savsko banovino. Predsedniške funkcije prevzame g. Vladimir Arko. Področje zbornice bo področje dozdajšnje Tr-govinsko-industrijske zbornice Zagrebu. Naloga začasnega zborničnega sveta je, da sestavi zbornični pravilnik, pripravi vse, kar je potrebno ^ likvidacijo vseh odnošajev med novo zbornico in dozdajšnjo Trgovinskj-industrijsko zbornico, da pripravi potrebno za volitve zborničnih svetnikov in da opravlja tudi vse ostale posle, ki spadajo v zbornično otročje. Sporazumno med Trgovinsko in Industrijsko zbornico se bo določilo, koliko nameščencev dosedanje Trgovinsko-industrijske zbornice prevzame nova Industrijska zbornica. Z dnem, ko dobi uredba o ustanovitvi Industrijske zbornice v Zagrebu obvezno moč, preneha obstajati Zdrn^ie industrijcev za savsko banovino v Zagrebu. Celotna imovina tega združenja kakor tudi vse njegove pravice in obveznosti preidejo na Industrijsko zbornico Uredba ie b^a objavljena v »Službenih novinah« 3. t. m., a obvezno moč dobi 8 t. m s torr> se morajo do tega dne izvršiti v«' od'oki in vsi ukrepi v smic1n te odredbe, k5 5o oot^ebni, da bo bornica lahko začo1f» fnnV^nnir-ati.
—	Gostilničarska pivovarna v La"kem bo danes 7. t. m. ob 10. biaeoslovl-ena Nato bo ogled pivovarnišk;h prostorov. ma'a zakuska v pivovarni in naposled občni zbor v Henkejevem hotelu.
=r Stanje naših klirinerov 30. novembra (v milijonih: v oklepajih razlike nasproti stanju 22. novembra): pasivni kiirmsrl: Be^sija (belsra) 2.40 (—0.002) Madžarska (dinarji) 27.51 (—5.38), Rumunska (din) 8.95 (—2.10), Češkoslovaška (Kč) 149.59 (—3.98), Švica (švicarski franki 4.12 (—0.018): aktivni kliringi: Bolgarija (din) 1.72 (+0.025), Bolgarija (turizem dim: 0.186 (—0.193), Italija 59.41 (—3 37), Nemčija 23.75 ( + 1.79), Poljska 4.60 ( + 3.44), Turčija 18.45 (—0.327), Španija 2.93 (0).
—	Veliko povpraševanje po jajcih v Nemčiji. Iz Berlina poročajo: Zaradi slabega dovoza svežih jaic se potrebe pokrivajo z jajci iz hladnilnic. Spričo bližajočih se praznikov bo konzum jajc iz hladilnic še nadalje porasel. Si^er so bili v zadnjem času dovozi svežih jaic iz tu j; ne nekoliko večji, vendar niso zadoščali. Zato je povpraševanje po svežem blagu nadalje ze'o močno.
—	Za povečanje madžarskega uvoza goved v Nemčijo. Iz Budimpešte poročajo: Zavoro &iriniijšanja izvoza goved v Italijo se Madžarska prizadeva doseči povišanje govejega kontingenta za uvoz v Nemčijo. Zdaj se vrše pogajanja za dobavo goved Palestini, kjer je zaradi velikega števila vojaštva potreba po mesu močno porasla.
—: češkoslovašlta oboroževalna industrija izpremenja produkcijo. Iz Prage poročajo: Ustavitev oboroževalnih naročil je češkoslovaško oboroževalno industrijo pstavila pred problem produkcijske izpre-membe. V tvomicah orožja v Brnu so bila te dni pogajanja s pristojnimi činitelji, da bi se preprečila odpustitev delavcev v množicah. Sklenilo se je, da ne bo izgubil delo noben delavec. Tvornice bodo izvršile obsežno produkcijsko izpremembo in spet izdelovale avtomobile orodje in stroje za fino mehaniko. Tudi proizvodnja kmetijskih strojev je v načrtu. Ker se bosta gradila kanal Dunav- Odra in nova državna avtomobilska cesta Dunaj Bi-eslau, pričakujejo tvornice naročila, ki jim bodo iz-premembo produkcije olajšala.
Borze
6. decembra
Ns ljubljanski borzi so se angleški funti v privatnem kliringu trgovali nespremenjeno po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih po isti ceni in v grških bonih po 38.2850 (v Beogradu po 37). Nemški klirinški čeki so ostali na vseh treh domačih borzah nespremenjeni na 14.30.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je pri nadaljni mlačni tendenci Vojna škoda zaključila po 460 — 462 (včeraj po 462). V Beogradu je bil promet po 463 (včeraj istotako po 463). Nadalje je bil v Zagrebu promet v 6% dalm. agrarnih po 87.37, v 7% stabiliz. po 96.50, v 8% Blairu po 94 in v Trbovljah po 185.
uuiura
Ljubljana. Amsterdam 2394.66 — 2409.25, Berlin 1764.22 — 1778.10, Bruselj 740.95
—	746.01, Curih 996.45 — 1003.52, London 206.56 — 208.61, New York 4373.51
—	4409.82, Pariz 116.07 — 117.51, Praga 150.69 — 151.79, Trst 230.85 — 233 92.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.7250, London 20.8250, New York 443, Bruselj 74.S5. Milan 23.25, Amsterdam 240.90, Berlin 177.62, Stockholm 107.30. Oslo 104.65, Ko-benhavn 92.95, Praga 15.1250. Varšava 82.87, Budimpešta 87.50. Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25.
r.i t li 11
Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 459 - 462, 4"'n agrarne 59.50 bi., 6% dalm. agrarne 87.25 — 87.75, 6% beglu-ške 89 bi., 7% štabi" iz. 96 — 97, 7% in-vest 98.50 bi., 7% Seligman 99 — 100, 7% Blair 89 — 91, 8% Blair 95 — 96; delnr.ee: PAB 220 den., Narodna banka 7350 den. Narodna šumska 20 bi., Gutman 48 bi., Šečerana Osijek 75 — 100. Osije--5ka livarna 160 den.. Isis 50 bi., Trbovlje 185 — 190, Jadranska 300 den.
Beograd: Vojna ško^a 463 — 464 (463), 4% severne agrarne 55 50 — 56 (55.75). 4% agrarne — (59), 6% dalm agrarne 87.25 — 87.50 (87.25). 6% begluške 88.25
—	88.50 (88.25), 7% invest. 99 bl„ 7% Blair 89 25 — 89 50 (89 50). 8% B'air 95
—	96. PAB 228.70 den. (231.50), Narodna banka 7500 den.
Blagovna tržišča
ŽITO
-f- Chicago (6. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za maj 66, za jul. 66.75; turščlca: za dec. 48, za maj 51.S0, za jul. 52.3750.
+ VVinnipeg (6. t m.). Začetni tečaji: pšenica: za maj 62.6250, za jul. 63.3750.
+ Novosadska blagovna borza (6. t. m.). Tendenca za turščico čvrsta. Pšenica, sremska m s avonska 147 - 149 Ki: Da-ška 135 - 137.50 Ječmen: baški in sremski. 64 65 kg, 148 - 150; jari, 68 kg. 180 185 Oves: baški. sremski in slavonski 146 - 148 TiirSčica: baška. sušena, pariteta Indjija 106 — 108; par. Vršac 105
—	107. Moka: baška in banatska »0« in »Ogg« 237.50 do 247.50; »2« 217.50 — 227.50; »5« 197.50 — 207.50; >6« 177.50
—	187.50; »7« 147.50 — 157.50; »7 in pol« in »8« 110 — 112.50. Otrobi: baški 90 — 97 Fižoi baški. sremski beli brez vreč 285 — 290.
+ Budimpeštanska terminska borza (6. t. m.). Zaradi praznika borza ni poslovala.
BOM H M
+ Liverpool (5. t m.). Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 4.52 (prejšnji dan 4.65), za febr. 4.52 (4.65), za apr. 4.51 (4.63).
K New York, (5. L m.). Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za jan. 8.19 (8.16), za marc 8.15 (8.15), za maj 7.96 „(7.94).
V ponedeljskem »Jutru« je odgovoril neka študent kemije na mnenje univ. prof. dr. Ozvalda, da danes celo izrazito inteligentni učenci komaj predelujejo predpisano učno snov in le s težavo izdelavajo razrede Odgovoril je s sledečimi trditvami: »Nasprotno, celo mnogi izrazito neinteligentni učenci izdelujejo brez posebnih težav, če le niso preveč leni;« »tragika srednje šole ne leži morda v tem. da vsako leto pade precejšen odstot. učencev, ampak v tem da inteligentnejšim učencem ne da zadostne izobrazbe in možnost polnovrednega razvoja;« »srednja šola naj bo vsaj v višjih razredih stroga in neusmiljena z vsemi nesposobnimi«; »večina učencev se v našem razredu po cele tedne na skoraj nič učila. Ali je bila to preobremenjenost?«; »zato bi mogli in morali učni snovi še mnogo koristnega dodati, kajti preobremenjenost srednje šole je fraza, je bajka — le del staršev io iz razumljivih razlogov rad verjame. Sedanja učna snov je tako revna, da se inteligenten učenec ob njej dolgočasi ker mu ne daje niti toliko duševnega dela, kolikor je za njegov razvoj potrebno.«
Kakor je iz gornjega razvidno, dobi lahko javnost mučen vtis. da si obe mnenji, o katerih sem prepričan, da slonita na izkustvih, stojita navzkriž. Mnenja sem, da temu ni tako. Da bi to pojasnil in k vsemu pridal še nekoliko misili, čutim potrebo, da se k vprašanju, h kateremu naj bi se oglasili še durgi. tudi sam oglasim. Pri gorenjem vprašanju ni najprej vseeno ali se obravnava realna gimnazija ali humanistična (študent kemije je menda mislil pravo, dr. Ozvald pa drugo), najmanj vseeno pa je: ali se misli pri tem predvsem na višjo ali pa predvsem na nižjo srednjo šolo. In pri tem imam vtis, da misli študent kemije prvenstveno na višje razrede realne, dr. Ozvald pa na nižje razrede humanistične gimnazije. kar pa predstavlja veliko razliko! Razen tega ni vseeno, kakšne profesorje imaš v razredu: ali take. ki te s strogostjo priganjajo k delu ah take, pri katerih se da »špricati«. Danes pač vse sodobno življenje s svojimi inačicami in z vso čudno pestrostjo ne dopušča več splošnih in shematsko izraženih sodb, nego je le-te potrebno vsri-kdar podajati z vsemi okoliščinami vred, za katere veljajo. Tako je moje mnenje o gorenjem vprašanju in vsem, česar se dotika. sledeče:
Nedvomno je. da je mladima nižjih srednjih šol preobremenjena; ne le to, marveč tudri drži mnenje g. dr. Ozvalda, da povzroča preobremenjenost v otrok i h ono čudno napetost duševnosti, ki je mati nervoanosti (čeprav so za to še drugi vzroki). Ali n.i nenormalno da ima danes menda že sleherni dijak nižje srednje šole inštruktorja in da brez njegove (ali staršev) pomoči ne more naprej? Tukaj brez dvoma nekaj ni v redu! Vzroka tega težkega stanja sta prav za prav dva. ki si tesno podajata roke: na eni strani za mladino v teh letih biološko in psihološko škodljiva nakopičenost snovi (pomislimo samo na 3. 4 jezike), ki vzbuja otroku pedagoško zastrupljajoč strah ali bo vso to snov zmogel, in mu ne da časa, da bi se razigral na svežem zraku in ob drugih materialijah toliko, kolikor je za njegovo mladost nujno potrebno. Na drugi strani pa hodi često s tem vzrokom roko v roki zgrešeni metodični postopek profesorjev, ki se na nižjih razredih mnogo bolj očituje in vpliva mnogo porazneje kakor na višjih. O tem sem sliišal od nižje-šolcev, katere sem poučeval, včasih resnično nemogoče primere. Mlad suplent predava v prvi šoli tako. kakor bi bil na univerzi! Nujno potrebno bi bilo, da bi sd sleher- i
Sleparji in tatovi
Ljubljana, 6. decembra
V času živahnega vrveža, ki se vsako leto razgiblje v predbožičnih dneh, so se v Ljubljani pojavili tudi drzni sleparji z namenom, da ociganijo Miklavža in Je-zuščka, če jim sama nista ničesar namenila.
Tako je tik pred godom bradatega dobrotnika iz nebes neznan moški, star 35 do 40 let, v Gajevi ulici pred nebotičnikom nagovoril znanega odvetnika dr. Igorja Janca. se mu predstavil kot avto-prevoznik Drinovec z Jesenic in pod pretvezo, da mu pripada 200 din predplačila za selitvene stroške, izvabil od odvetnika tisočak, ki naj bi ga v bližnjem lokalu izmenjal. Slepar pa, ki z jeseniškim prevoznikom v resnici ni v nobeni zvezi, je seveda s celim bankovcem izginil brez sledu. Možak je bil bolj majhne, čokate postave, rdečega okroglega obraza, pod desnim očesom je imel znamenje v velikosti dinarja, ki izvira najbrž od kakega udarca, oblečen pa je bil v kratek rjav zimski suknjič, dolge hlače in klobuk.
Na Miklavževo nedeljo pa je v neki modni trgovini na Tyrševi cesti pristopil mlajši moški k b'aeajničarki in od nje na zvit način izvabil 500 din. Mož, ki je prav tako izginil brez sledu, je 30 do 35 let star, srednje postave, podolgastega, bledega obraza, plavolas, nosil je očala z zlatim okvirom, ob'ečen pa je bil v črno suknjo in je nosil rjav klobuk.
Šmarje pri Jelšah, 6. decembra
Te dni je bilo vlomljeno v stanovanje Egona Zupanca na Pristavi v šmarskem okraju in vlomilec je odnesel nov plašč znamke Tivar, avtomobilsko uro, suknjo s telovnikom, par čevljev iz rdečega boksa, dve rjavi flanelasti odeji za na voz, fotoaparat znamke Kodak, celo potico, nekaj salame in drugih dobrot Dejanja je osumljen mladi delavec I. K. iz Cmerečke gorce pri Pristavi, ki je po dejanju izginil neznano kam in je najbrž dejal nase tudi obleko, ki jo je pri Zupancu nakradel.
ni filozof na umverzi pridobil gotovo nje iz metodike in didaktike — ali pa na srednjo šolo ne spada, najmanj še na nižjo. Da sc odpravi prvi vzrok, je potrebna sprememba učnega načrta, za kar govore še nešteti drugi razlogi. Toliko o nižji srednji šoli.
Študent kemije ugotavlja da v višjih razredih celo neinteligentni dijaki izdelujejo brez posebnih težav človek po opravljeni maturi (kakor pač po sleherni težkoči) rad pozablja vse težave, ki jih je imel. preden je smoter dosegel. Toda kakšno znanje jezikov in prirodmh z.nanosti odnese tak inteligentni in neinteligentni maturant, ki se skozi srednjo iolo »zmaže« tako, da vse domače naloge v šoli prepiše in se po cele tedne nič ne uči — in takih je res veliko. Vendar se s študentom kemije strinjam v tem. da bi se učnemu načrtu moglo in moralo marsikaj dodati ob črtanju marsikake-ga balasta Zlasti bi morala naša srednja šola dati več pobude k samostojnemu delu, kako daleč naprej so v tem oziru že naši osnovnošolski učitelji! Za našo srednjo šolo še vedno žal veljajo stare Cankarjeve besede: »Trdim celo, da šole. s kakršnimi nas je avstrijski Bog udaril, ovirajo duševni razvoj človeka, da nam, rekel bi. za-plankajo razum, ker ga stiskajo ter po navadi sčasoma res potisnejo v eno samo tesno strugo. C. kr. šole so bile že prvotno ustanovljene za posel, da vzgajajo c kr. uradnike; ne vzgoje pa niti takih ne, temveč le c kr. pisalne stroje.«
V naši srednji šoli manjka ne le intenzivnosti, poglobljenosti v razna vprašanja, nego tudi pravilnejše, objektivnejše podobe dejstev, zlasti mislim tu na prirodoznan-stvo, zgodovino in zemljepis ter na psihologijo. Po drugi strani tudi jaz zagovarjam strožji izbor, zlasti v višjih razredih srednje šole. S tem zadevam najobčutljivejšo (očko našega šolskega sistema, ki se ne da rešiti brez globoko segajočih reform Danes gre vse v šole, to je potrebno. Da pa gre skoraj vse v gimnazije, je napak in proti temu ni drugega pripomočka kakor je oni, ki so ga uvedle druge države: srednia šola se poenoti (reforme dr. Prihode v ČSR!), v nižjih razredih dobivajo vsd enako znanje, ob tem se preizkušajo dijakove zmogljivosti in ob upoštevanju njegovih želj ga dajo po 14. letu na oni oddelek te enotne srednje šole. za katerega je otrok najbolj sposoben in kjer se specializira ob izklju-čenju vseh nerabnih predmetov. Ta sistem je seveda toliko prožen, da omogoča dijaku, ki se v kakem oddelku ne »znajde«, prestop v zanj primernejši oddelek. Tak šolski sistem ni le najbolj demokratičen, nego tudi za narodno gospodarstvo najbolj ekonomičen in vrednosti dijaka najbolj primeren. Seveda je z vsem ozko povezana ureditev družabnega reda, ki mora absolventu omogočati takojšnje delo brez oblc-tavanja raznih stricev in brez prosjačenja. Tudi je za pravilno rešitev potrebna stroga kvalifikacija študentovega dela, za revne pa obsežne državne štipendije, kakršne uvajajo sodobne države.
Na koncu bi mogel svoja izvajanja strniti v dve gesli, ki naj vodita reformo naše srednje šole: nižja srednja šola naj se bolj naveže na osnovno šolo. da se mladini danes škodljivo nagli preskok v srednjo šolo olajša; na drugi strani pa naj se s specifikacijo oddelkov na enotni srednji šoli omogoči diijaštvu boljša priprava za dohod na visoke šole pa za neposredni vstop v življenjsko prakso. Le tal«) bo sleherni posameznik in celotna družba rešila to vprašanje v naplodovitejši smeri.
K. S.
Je, kajti Jadransko morje je jugoslovensko!«
Krasna in prostrana lutkovna dvorana, vsa preslikana in naslikana z različnimi otroškimi figurami — tudi sicer zelo lepo opremljena, je bila do zadnjega prostorčka napolnjena. Mnogo ljudi je moralo oditi, ker ni bilo več vstopnic. Kljub ogromni udeležbi je bil v dvorani še dovolj lep red, seve, kako vzhičenje malih moti poslušalce, ali to so radostni vzkliki nebrzdanih malih ustec, ki bi najrajši pograbile luštnega Jurčka in ga poljubile, kakor poljubljajo svojo mamico. Jurček je lepo, prav lepo gestikuliral s finimi kretnjami in tako zvonko lepo govoril, da nam je vsem prav ugajal. Tudi drugi igralci in govorniki so bili posrečeni. Kakor slišimo, je ves tokratni ensemble prav priden in marljiv. Posebna pohvala gre bratu Jožetu Sornu, ki s svojo odlično spretnostjo, ljubeznivostjo in potrebno trdoto odlično vodi letošnje predstave. In tudi bratu inscenatorju naj se oddolžimo za neštete poteze, ki jih za vsako predstavo položi na platno, da nam v tako odlično lepih barvah res mojstrsko ponazori vse tiste kraje, po katerih se mudi in drvi naš neugnani Jurček s svojim spremstvom.
Lutkovna umetnost zahteva ogromno truda, skrbi in denarja. In, da more oder nuditi takšno zabavo za tako mal denar, se imamo zahvaliti edino le požrtvovalnosti vsega lutkovnega osobja, ki idealno poklanja lutkovni umetnosti svojo sposobnost in ogromno časa, popolnoma vse brezplačno. Zamisli in taka, sicer na videz majhna dela se sploh drugače ne morejo plačati, kakor s pozornim in hvaležnim občinstvom, ki v tako odličnem številu poseča lutkovne prireditve na Taboru. Ta oder je prvi in najdelavnejši v Jugoslaviji. Vsa čast mu in naša velika hvaležnost, da nudi našim malčkom in nam odraslim, katerih nas je skoraj da nad polovico, toliko lepe in prisrčne zabave. Prosimo še in še!	Starši
Nase najboljše lutkovno gledališče
Lutkovni oder Sokola I na Taboru je vprizoril lutkovno igro: »Jurček na morju«, katero je spisal mladi Mitja Ribičič. Je to prav prisrčna igrica z otroško naga- J jivimi zapletljaji. Ko pa vpraša Jurček: 1 »Zakaj nimamo tudi Slovenci svojega ' morja?« mu mornarski častnik odgovori: »Tudi Slovenci imate morje — Jadransko i morje, najlepše morje sveta, naš ponos, 1 naša dika! Ni samo hrvatsko ali srbsko, ne, — naš Jadran je last treh bratov. Slovenci ne prihajate na obalo našega Ja- i drana kot gostje, prihajate na svoje mor- '
Tz živlfenja na deželi
JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja danes in jutri ob 20. (v četrtek na praznik ob 15.) velefilm »Očetova pesem« (Otrok cirkusa). Med dodatki tudi barvana šala in kulturni film »Donski kozaki«. Sledi »Neznanka«.
TRžIč. Kino predvaja danes ob 20.15, jutri ob 15.30, 18. in ob 20. cirkuški velefilm Truxa (Truksa).
Njegova prva skrb
»pepček, ponoči ti je štorklja prinesla sestrico.«
»Tako? Ali si atu že povedala? Saj veS, kako je bil zadnjič divji, čeprav sem samo mačko prinesel v hiši.«___
VSAK DAN ENA
Na sedanji londonski razstavi fotografije je prejel prvo nagrado posnetek, predstavljajoč špansko senorito v katalonski noši. napravljen v okolici Barcelone
ANEKDOTA
Ko je bil Garrick še neznan igralec, je prejel nekega jutra od svojega tovariša pismo s kratko vsebino: »Ljubi Garrick. pošlji mi, prosim, 1 šiling. — Pripis: Pošlji mi rajši dva.« Garrick je takoj odgovoril: »Dragi Bayle, na žalost imam en sam šiling. — Pripis: Pravkar sem ugotovil, da potrebujem ta šiling danes za kosilo.«
Gozdni požar v Ameriki
Pogled na peščino v Santi Monici (Kalifornija),kjer je ogenj uničil velike gozdne nasade pri San Bernardinu
Poroke po telefonu
niso d©vell®fi@
Policisti—vlomilci
Veliki gozdni požari pri Hollywoodu, o katerih je poročal tudi naš list, so se končali z nepričakovano senzacijo. Policisti, ki so imeli nalogo zaščiti zapuščene vile filmskih zvezdnikov in zvezdnic pred plenilci, so ujeli tri možakarje, ki so jih našli v neki vili.
Ugotovili so, da gre za policijskega ser-žanta Kennetha Subbarda in stražnika Zi-snerja ter Povversa. Preiskava je dognala, da so bili ti trije možje iz zapuščenih vil odnesli vsakovrstne dragocenosti v vrednosti tisočev dolarjev. Vile je pozneje uničil požar tako da so upali, da njihovim zločinom ne bodo prišli na sled.
Miš ustavila promet
Na zelo prometni cesti v Londonu se je ves promet ustavil za pet minut — zavoljo majhne miške. Miška je bežala pred mačko. Pred borzo je stal mešetar, ki je mirno čakal, da sporočijo nove tečaje.
Nenadno je začutil, da mu je skočila miš v hlačnico in mu začela plezati po nogi navzgor. Mož se je smrtno prestrašil. Začel je kričati in skakati po hodišču, kakor, da ga meče božjast. Seveda so se ljudje začudeno ustavili, menili so. da je mož znorel. Kmalu je bila cesta tako polna ljudi, da se je ves promet ustavil, šele po petih minutah je mogel mešetar miš stresti iz hlačnice. In je ušla.
Pametna prepoved v Ameriki
Med tem ko so še pred nekoliko desetletji žrtvovali za važni posel poroke po cele tedne in ni bilo slavnosti ter ceremonij ne konca ne kraja, je danes drugače. V Ameriki so v teh stvareh še posebno hitri in tam so prišli tako daleč, da ženin tn nevesta sploh nista prihajala k poročnemu uradniku, temveč sta potrebne formalnosti opravljala kar po telefonu. Poroke po telefonu so bile posebno priljubljene v višjih krogih — toda sedaj jim je neko sodišče v Chicagu napravilo konec.
Zopet se je bilo zgodilo, da je poročnega uradnika ponoči zbudilo brnenje telefonskega zvonca in zopet je šlo seveda za poroko na daljavo, kajti kdo bi drugače
moža zbujal iz najslajšega spanja v tako pozni uri. Ko je prislonil slušalko k ušesu, je zaslišal nervozno prošnjo mlade zaljubljene dvojice, naj bi vzel njen sklep za takojšnjo poroko na znanje in izpolnil potrebne dokumente. Uradnik se je dal po kratkem oklevanju pregovoriti in tako sta si on in ona pred telefonom prisegla večno zvestobo in dve priči sta potrdili veljavnost te prisege. Uradnik je stvar nato vpisal v svoje knjige. Toda ta zakon vendarle ni držal. Nekoliko dni pozneje je sodišče pozvalo »novoporočenca« k sebi ter jima odločno velelo, naj se kar brž poročita še enkrat, pa na pravilnejši nač:'n, kajti njiju poroka po telefonu ne velja. In morala sta tako storiti.
Doživljaj z medvedom na ledss
Kaj vse se lahko primeri v Ameriki ...
Joy McKinnonova, ena izmed obeh sester, ki sta v pretekli zimi na drsalni turneji po Evropi zbujali splošno občudovanje v svoji stroki, je med vežbanjem v Vancou-vru doživela nevaren dogodek s pobesnelim medvedom.
Smrtna nesreča matere Walta Disneya
Mati Walta Disneya, slavnega izdelovalca risanih filmov, ustvaritelja miške Mi-cky in filma »Snegulčice«, ki smo ga pred kratkim občudovali se je smrtno ponesrečila. Našli so jo mrtvo v njenem stanovanju, poleg nje pa sta ležala brez zavesti nje 80-letni mož in služkinja. Služkinja si bo v bolnišnici menda opomogla, stari Di-sney pa bo po vsej priliki umrl.
Policijska preiskava je dognala, da so se vsi trije zastrupili z ogljikovim oksidom, ki je uhajal iz poškodovane cevi pri peči. Druga služkinja, ki je odkrila nesrečo, bi se bila kmalu onesvestila, pa je še mogla poklicati na pomoč. Hišo, v kateri je umrla 79-letna ga. Disneyeva, sta Walt in njegov brat Roy darovala svojim staršem letos 1. januarja, ko so slavili njih zlato poroko.
Osemnajstletna športnica se je vadila s svojo sestro Lovett na že zamrznjenem jezeru v bližini Vancouvra. Nenadno je planil iz obrežnega gozda velik medved in napadel Joy.
Dekle je zbežala proti sredini jezera, čeprav je vedela, da led tam še ni dovolj trden. Medved je planil za njo. šele tedaj, ko je začel led nevarno pokati, je obstal, a Joy se je kakšnih dvajset metrov od njega nenadno vdrla skozi tanki led. Ta nepričakovani dogodek in pa Lovett, ki je neustrašeno pohitela sestri na pomoč, sta medveda prestrašila, da se je obrnil in od-hlačal. Lovett pa je v nevarnosti za svoje življenje rešila sestro iz ledeno mrzle vode. Ce bi bila Joy sama. bi se stvar končala tragično, kajti v bližini ni bilo nobenega drugega človeka.
Odlikovana SotograHja
Cesta iz Alžira v Kapsko mesto
Francija, Anglija in Belgija se bavijo že dolgo časa s cesto, ki naj bi vezala afriški sever z afriškim jugom in kolonije teh držav. Letošnji kongres za afriško turi-stiko v Costermannvillu v Belgijskem Kon gu, je med drugim pripravil tudi načrt za to cesto in kakor poroča francoska poro-čevalna agentura, pojde cesta bržkone iz Alžira v Kapsko mesto. Staro zamisel ceste, ki bi vezala Egipt s Kapskim mestom, so opustili, ker bi bilo treba premagati hude geografske zapreke.
Naslednji kongres za afriško turistiko bo leta 1940. in takrat bodo dokončno odločili o poteku nove ceste. Prej bodo priredili še veliko avtomobilsko dirko iz Pariza v Kapsko mesto, pri kateri naj bi izbrali praktične izkušnje za izvedbo bodoče ceste.
Znamenite ure
Na javni dražbi pri Drouotu v Parizu je neki trgovec s starinami izdražii za 54.500 frankov točen posnetek slovite astronomske ure na stolpu strasbourške katedrale.
Posnetek, ki bi danes veljal 275.000 frankov, če bi ga hoteli izdelati sta zgradila 1927. brata Ungererja, potomca sodelavcev tistega Sohvvilgeja, ki je izdelal v letih 1838. do 1842. izvirno uro. Drug posnetek te znamenite ure so izdelali 1920. in je v New Yor-ku. Na isti dražbi pa so prodali tudi sloviti planetary, ki je bil ena največjih atrakcij lanske pariške svetovne razstave. Iztržili so zanj 140.000 frankov in kupil ga je generalni inšpektor financ Maurice Pignerol, k.i ga namerava podariti ministrstvu za prosveto. Postavili ga bodo na novo v vseučiliškem okrajiu.
Z glavo v rezalni stroj
Pri nekem kmetu v bližini Linca je 44-leten poljedelski delavec iz Italije upravljal stroj za rezanje krme. Stroj je začel nekaj nagajati, zato je delavec odprl pokrov motornega ohišja, ne da bi motor ustavil, ter se sklonil v notranjost. To je storil tako neprevidno, da so ga kolesa zagrabila za obleko in ga potegnila v stroj. Preden so mu pritekli na pomoč, mu je rezilo prerezalo lobanjo in možgane.

V angleškem mestu Halifax napada neznan moški deklice in ženske. Doslej so našteli že trinajst žrtev. Med njimi je tudi 18 letna niiss \Vinifred \Yalshova, ki nosi ranjeno roko v obvezi
Ohranitev prožnosti duha
Važno je, da se človek sam nikoli ne izključi iz življenja
Nesreča Gloucesterskega vojvode
Letošnja Nobelova nagrada za mir je bila podeljena Nansenovemu uradu za begunce v ženevi. Na sliki vidimo voditelja te ustanove Mihaela Hanssona pri pisalni mizi in njegovega sodelavca Coromija
Reforma univerzitetnega pouka v Rirniimiji
Rumunska vlada je objavila nov zakon o pouku na visokih šelah. Ena glavnih določb tega zakona je, da se ima odsloviti iz službe vsak univerzitetni profesor, ki ne objavi v teku vsakih petih let vsaj enega znanstvenega dela iz svoje stroke. Vsak takšen profesor bo v bodoče proglašen za nesposobnega in upokojen. Določba je prišla v zakon poglavitno zaradi tega, ker se je pokazalo, da ima Rumunija na svojih univerzah profesorje, ki sploh ne predavajo. Tako je n. pr. prosvetni minister ugotovil primer nekega profesorja, ki ni imel niti enega predavanja že celih petnajst let...
Tretja poroka
žene bivšega francoskega ki je izustil krilatico:
Iz Pariza poročajo, da se je žena bivšega francoskega finančnega ministra Klotza po svoji nedavni drugi ločitvi v Avstraliji v fetjič poročila.
Minister Klotz je bil tisti, ki so ga imenovali »očeta reparacijskih klavzul« in ki je storil v dobi, ko se je pripravljal podpis ver&aiLleske mirovne pogodbe, vse, da bi uničene francoske finance spravil v red. Nasprotniki so ga napadali, da bi bil mogel iz premagancev še več iztisniti. Znana je njegova beseda, ki se je potem spremenila v krilatico, ki jo je izgovoril na enii izmed najbolj burnih sej francoskega parlamenta in ki so jo sprejeli z nepopisnim navdušenjem: »Nemec bo plačal vse. gospodje!« Po njegovem načrtu bi brli morali Nemci v 36 letih plačati 463 milijonov zlatih frankov odškodnine.
Največja občudoviailka tega vedno do popolnosti elegantno oblečenega in nastopajočega moža je biila njegova dražestna, izobražena in duhovita žena. On je ni ljubil. Ljubil je samo njene milijone, velikansko imetje, ki ga je bila prinesla v zakon, za njenim hrbtom pa jo je varal s kopico prijateljic. Neštetokrat mu je pomagala iz zadreg, mnogo sto tisoč je žrtvovala za njegove dolgove, ki jih je delal v igri. Žrtvovala jih je molče, ker ni hotela, da bi se v javnosti razgalil in da bi bila njegova
Finančnega ministra Klotza, »Nemec bo plačal vse!"
kariera uničena. Ga. Klotzova pa je finan-sirala nevede tud.i del razkošja neke ženske, ki ji je moža odtujevala. Toda nekega dne je zvedela za to damo in tedaj je denarni vir iz njenega bogastva usahnil. Klotz, ki je medtem padel z ministrskega stolca. je izgubil tudi ženo. Ločili so zakon po moževi krivdi.
Klotz je izgubil ministrski naslov, toda razsipnik je ostal. Tisoči so šli kakor pe-j sek skozi njegove prste — samo da sedaj ni j bilo nikogar, ki bi .njegove dolgove plačeval. To je šlo toliko časa, dokler ni bil prisiljen, da jih plača. In plačal jih je s 35 menicami, na katerih je bil ponarejeni podpis lastnika tvrdke Geoffrov i;n sinovi. Za teh 35 menic, ki so predstavljale vrednost 1.900.000 frankov, so ga obsodili na dve leti ječe, država pa ga je pod nek-imi pogoji pomiilostila. V majhna opremljeni sobici je nato umrl zapuščen in zlomljen.
Samo en človek ga je obiskal v dnevih njegove zapušoenosti, bivša njegova žena, sedaj ga. Reunoveva, žena, ki jo je bil v firečnih dneh do dna razžalil in zavrgel. Nekoliko tednov po njenem zadnjem obisku je legel in ni več vstal. Edina ženska, ki je sledila njegovi krsti, je bila spet bivša ga. Klotzova.
Proti pozebi
Žrtev „ Jacka Razparača"
»Možiček, ali res misliš, da so ti samo likerji zmešali glavo?«
X»Everybodys weekly«i
Sredi preteklega stoletja so kakor v moderni dobi mnogo razmišljali o tem, kako bi človeško življenje podaljšali. Takrat je v tedanjih časih zelo znan zdravnik, sir Herman Waber v Londonu, navedel v nekem svojem predavanju vrsto nenavadnih bolniških zgodb, ki naj bi podprle njegova naziranja o podaljševanju človeškega življenja.
Neki njegov prijatelj, mož z veliko energijo in razumnostjo, vodja velike bolnišnice, je postal v starih letih nenadno brezbrižen za svoje delo. Telesno je začel pešati, srce mu je utripalo slabotno in neredno, obraz se mu je postaral, oči so se mu neprenehoma solzile in sploh se je pokazala cela vrsta neprijetnih starostnih znakov, l^a zadnje je resno obolel. Noge so mu otekle in dobil je vnetje rebrne mrene.
Tedaj so hoteli odpraviti razne uredbe, ki jih je bil v bolnišnici sam ustvaril in vodil. To ga je silno razburilo. Začel je dik-
Letošnja Nobelova nagrada za mir
tirati pisma in tudi sam pisati. Skliceval je konference, da bi svoje delo rešil in to mu je končno tudi uspelo. Od tedaj se je njegovo stanje na čudežen način boljšalo. Vnetje rebrne mrene in otekanje nog sta izginila, oči in ustnice so postale spet sveže, vrnile so se mu tudi prejšnje inteligentne in energične poteze v obrazu.
Za starejše ljudi so posledki iz te zgodbe, kakor tudi iz drugih, ki jih je navedel Weber, važen migljaj, kako naj si uredijo svoje življenje v starih letih. Možgansko delo in veselje nad uspehom sta starajočega se zdravnika na nepričakovan način ozdravila. Učinek uspeha in veselja je čudovit, je dejal sir Weber. To kaže, kakšen velik vpliv ima duševno stanje na ves organizem. Nasprotno stanje, žalost in razočaranje, povzroča seveda tudi nasprotni učinek. Najprvo zmoti delovanje notranjih organov, potem se pokažejo razne neprijetne zunanje spremembe in na koncu nastopi smrt.
že stari Hufeland, pisec znamenite knjige o načinu, kako si ohranimo dolgo življenje, je bil istega mnenja, ko je zapisal svoj stavek: »Novi nameni, novi načrti in pobude morejo podaljšati življenje«. Dalje govori o tem, kako pričnejo mnogi v starosti graditi hiše, urejati vrtove, skratka z novimi življenjskimi nalogami in kako jim to dobro de.
Moderna zdravniška znanost ve isto tako, da je mogoče sposobnost povečati z vajo, življenska sila pa se stopnjuje na isti način. Kdor samega sebe zapusti in samega sebe vrže med staro železo, temu je težko pomagati. Kdor pa poskrbi ob zaključku svojega poklicnega in poslovnega življenja za nove naloge, kdor si je za pozna leta pravočasno poskrbel za novo delo, lahko prične novo življenje z zavestjo, da je poskrbel samemu sebi za nov vir moči.
Te dni se je ponesrečil Gloucesterski vojvoda, brat angleškega kralja, na lovu v Leicestershireu. Padel je s konja in si zlomil ključnico. Takoj so ga odnesli v bližnjo gozdarsko kočo, kjer so ga za silo obvezali, potem pa so ga odpeljali v bolnišnico.
Mož v čeladi
Davls James Gullan iz Londona se je udeležil svetovne vojne in nosi odtlej žo 22 let na svoji glavi čelado, s katero je bil pokrit v strelskem jarku na francoskem bojišču
Spominu odkriteljice radija
Na Poljskem so nedavno imeli mednarodni teden za zatiranje rakastih bolezni. Ob tej priložnosti so položili pred spomenik Polja-Jtinje Curie-Sklodovvske venec hvaležnosti
Trideset ur v rokah razbojnikov
V Marylandu so roparji pred nekoliko dnevi ugrabili malo Mary Erovnovo v času, ko je bila na poti iz šole domov.
Mala Mary pripoveduje, da sr> jo ustavili trije mož je v tovornem avtomobilu in jo pi-etepali. Oči .so ji zavezali, da jih ni mogla spoznati. Trideset ur so jo držali v tovornem avtu, potem so zapeljali proti domačemu kraju in so jo osem kilometrov od njega vrgli iz voza. Peš je stekla potem domov.
Nesreča nemškega letala pri Dunaju
Nad Kahlenbergom pri Dunaju se je primerila te dni nesreča nemškega potniškega letala. Na tla je padel potniški avion Lufthanse. štirje člani posadke, po poreklu Nemci, so bili hudo ranjeni, prav tako dva nemška potnika, dočim sta dobila dva potnika angleške narodnosti lažje poškodbe.
Poplave v Turčiji
Pokrajina Urfa v vzhodni Anatoliji je zadnje dni pod vodo. Gorska jezera so prestopila bregove in se razlila po rodovitni zemlji. Voda je porušila več naselij in zahtevala tudi nekaj človeških žrtev.
Neki izumitelj v Los Angelesu je skonstruiral napravo, ki ščiti rastline proti mrazu in pozebi. Naprava meri v višino 30 čevljev in se kuri z oljem. En sam takšen aparat ščiti rastline pred mrazom na površini 4 ha
[i nI turni pregled
Knjige Vodnikove družbe
štiri knjige, ki Jih je Vodnikova družba pravkar razposlala svojim številnim članom, nadaljujejo tradicijo dobre ljudske knjige, kakor jo je družba takoj ob svoji ustanovitvi postavila v svoj program. Dva pisatelja — pripovednika sta zastopana med letošnjimi izdajami: starejši, že dolgo znani in priznani novelist dr. Ivo šorli, ki je avtor vedre, optimistično nastrojene meščanske povesti »Večne vezi«, in mlajši pisatelj Lojze Zupane s kmečko povestjo »Tretji rod«, zajeto iz dolenjskega sveta. Ta povest je nekak beletristični obračun z dvajsetimi leti življenja v novi državi. Kajti »tretji rod« se je zavedel samega seDe že v trdih letih krize, ko bi ga bilo moralo obsiniti gorko sonce svobodnega življenja. O obeh povestih bo na tem mestu še beseda. Naj se predvsem zaustavimo pri dveh knjigah, ki pridružujeta zabavnemu poučno, lepemu koristno. Sta to »Vodnikova pratika« za 1. 1939« in Janka Orožna spis iKara-djordjeviči«.
Pratiko je uredil tudi letos književnik dr. Pavel K a r 1 i n po že preizkušenih vidikih in načelih ljudske čitanke, ki naj s poučnim in zabavnim štivom in s številnimi ilustracijami ostane zvesta spremljevalka vsega koledarskega 'eta. Da ima običajno koledarsko vsebino, se razume ob sebi. Tekstni del lepo opremljene knjige začenja sonet E. L. G a n g 1 a »1918-1938«, priložnostna pesem ob dvajsetletnici osvo-bojenja in zedinjena, ki se končuje takole:
In Jugoslavija je samo ena: iskrenime dušam je nebeška mana, triglavska roža bujno razcvetena!
Umljivo je, da stoji v ospredju jubileju ttaše države. Božo Borštnik je prispeval svoje »Misli ob dvajsetletnici Jugoslavije,« ki se dotikajo njenih najvažnejših problemov in kažejo njene razvojne smotre. Obširnejši oris politične in vojaške zgodovine našega osvobojenja in zedinjenja poteka iz peresa zgodovinarja in do-brovoljca dr. Ernesta Turka; ta spis je tudi primerno ilustriran. Na Oplenac, h grobovom kralja Osvoboditelja in kralja Zedinitelja, nas vodi članek L. Belšaka »Na Oplencu«. Pisatelj Ivan M a t i č i č je v pripovedni obliki obdelal zadnje dneve avstrijske armade, nje »zlomljeno perot«, njen razkroj. Lojze Zupane je prispeval članek »Kočevska ob rojstvu Jugoslavije in danes« (s slikami). Spominu dr. Ivana Laha, ki je bil vse do smrti prizadevni književni referent Vodnikove družbe, so posvečene naslednje strani, ki obsegajo predvsem slike iz njegovega življenja, medtem ko je besedilo prepičlo, saj bi bila
njegova osebnost in mnogostransko delo vredna obširnejšega prikaza. Ivan A1-breht je prispeval povestico »2enin Boštjan«, prof. dr. Metod Dolenc pa poljudno razpravo »O dednih pravicah vdov pri južnih Slovanih.« Prof. L. N. piše o bolgarski narodni umetnosti, Franjo C i č e k pa je avtor satirične povesti »Novinar Biba«. Iz ostale vsebine naj omenimo še članek A. Jamnika »Naše kmetijstvo danes in jutri,« Stanka Trč-ka »X. vsesokolski zlet« Mana G o 1 a r j a »V Zabitovcih iščejo higieno,« dr. Fr. Bradača »Nekaj iz zgodovine pratike«, »Zgodovino knjige v 5000 letih«, dr. O. Reye »Kako in zakaj si ustanovimo majhno vremensko postajo«, A. R. Sla-novca »Izlet na Fudži-san«, J. Jenka članek o železnicah in vlakih, T. Trda-n a »Čarovnice na Slovenskem«, P. K a r-1 i n a »Iz japonske poezije.« Nekateri sestavki so opremljeni z originalnimi ilustracijami (V. C o t i č, Lj. Ravnikar, E. Justin, Fr. Podr ek ar). Sploh se tudi nova pratika odlikuje po ilustracijah, ki prijetno spremljajo in marsikje izpopolnjujejo pestro vsebino.
Spis prof. J. Orožna »Karadjor-djeviči« je posvečen dvajsetletnici Jugoslavije. Pisec je v štirih obsežnih člankih obdelal štiri velike osebnosti iz naše na-redne dinistje2 prvi je Karadžardže, drugi knez Aleksander, tretji kralj Peter I. in četrti kralj Aleksander I. pisec je kot zgodovinar orisal tudi njih dobo in obenem pokazal razvoj zedinjevalne ideje, ki jo je v tako odlični meri vtelesila ta dinastija. Ob koncu je dodal še kratek portret sedanjega kralja, rodovnik Karadžordževlčev in seznam glavne literature. Citanje te knjige, ki je tudi primerno ilustrirana, bo marsikateremu čitatelju odprlo globlji pogled v narodno zgodovino in pokazalo zgodovinsko nujnost osvobojevalnega in zedi-njevalnega procesa, v katerem je bila zlasti kraljema Petru n. in Aleksandru I. odmerjena tako velika in častna vloga. Prav to pa je bil namen knjige, ki bo tako izvršila svoje poglavitno poslanstvo. Novost je, da pisec uvaja tudi v ljudsko knjigo izvirno hrvatsko pisavo imena naše dinastije, ko ga namreč piše s črko »d«, ki je slovenski jezik nima in kl je tudi naši bratje ne pišejo vedno v tej obliki. V vmesnih naslovih ponavlja brez stvarne potrebe celotni naslov kralja Aleksandra I., tudi glede jezika bi lahko ugovarjali temu ali onemu. Toda to so brezpomembne zadeve spričo patriotične in nacionalne vrednosti celotnega spisa, s katerim je Vodnikova družba doprinesla zopet nov tehtni delež v nacionalni vzgoji slovenskega ljudstva.
Ptu$sko gledališko pismo
Dve zanimivi režiji: »Breskov o ve t« in ^Matice.« se ženi«
Kitajsko dramsko pesnitev »Breskov cvet« smo v poetičnem in sočnem Potrčevem jeziku videli v odrskem podajanju, ki je pomenilo upor zoper realizem v gledališču. Res je realizem mogel obvladati sceno likovno in plastično, toda vokviriti delo v neko določeno filozofsko koncepcijo ali pa jo reproducirati, tega ni zmogel. Ako je bila drama n. pr. uglašena na novi filozofski svetovni nazor, jo je realizem komaj napravil dostopno gledalcu.
Režiser »Breskovega cveta« se je zato v iskanju novih možnosti vrnil predvsem k enostavnosti. Psihološkega stališča res ni poenostavljal, toda poenostavljal je okolje, igro in formo. Ta gledališki formalizem, ki se je v tem delu pokazal kot eksperimentiranje, se je prav zaradi tega tako izgubljal v tehniki razkrajanja. Režiser ni toliko oblikoval in se vglabljal v fcamo, temveč je vse težišče položil v močno stopnjevan izraz. Na poti iskanja ni našel novih oblik, njegov subjektivizem je razbil dosedanje stare oblike in ga tako približal popolni primitivnosti. Drugi reformatorji na tej poti n. pr. prehajajo v klasicizem (zanimivo, da se ponekod ta sporednost očitno pojavlja tudi v stavbar-stvu) in preko njegovih detajlov v stili-ziranje, ki rado vodi v mimiko in ples. Ne gre kajpak za miselni povrat, marveč za vrnitev k formi! Zato se ni čuditi, da je vladala anarhija v stilu in izrazu in da Ije bilo toliko problematičnih poizkusov predvsem ilustrativnega značaja in pomena. Reinhardt se je n. pr. pri izvedbi Btichnerja posluževal množice in zbora, s katerim je često skušal razrešiti scenični problem, pozneje ga je prekosil Jessner, ki se je uveljavil z inscenacijo Shakespearovega Richarda III. in Grabbejevega Napoleona. Jessner se je posluževal barve, svetlobe in besede. Napoleon stoji z generali Moder nebesni svod, daljno morje. Tišina... In učinek je bil daleč intenzivnejši, kakor če bi bil igral s prvovrstnimi igralci.
Režiser je prav s scenično enostavnostjo in izvirno opremo brez vsakega ozaljšanja določil »Breskovemu cvetu« temeljni ton, na katerem je stal. Iz tega se je potem v prvi vrsti lahko dvignilo pesniško delo in nato še le sredstva, ki so bila preprosta, da bi ne zastirala pesniškega učinka. Taka soenična rešitev v menjavi prizorov je sprožila tok, ki je imel živahen notranji ritem. Ta oblika nas je z neko posebno lahkoto dvignila v cvet sproščene fantazije, čudovite in preproste, naivne in opojne, a tudi ustvarjalne. Režiser je predvsem iskal vsebine in poetičnega razpoloženja. Bil je večkrat v prav prijetni zadregi, kako bi ta ali oni problem rešil. Pomagal si je tudi s stili-ziranjem lirizma in simbolike, kar je res spominjalo na vzhod. Toda prav taka dela sama rada zapeljejo v subjektivni arti-zem. Naturalistične kulise, ki bi naj pričarale iluzijo resničnosti, je nadomestil z novo scenično kompozicijo, ki se je oblikovno zdela problematična. Je pa z njo neverjetno osvobodil intuicijo zunanjih okov in z nje ilustriranjem in podčrtavanjem določil občutju in okolju osnovni ton v sproščenosti in nevezanosti poetičnega razpoloženja, v katerem se je res nato lahko zgenilo notranje dejanje. Gle-
dalec se je včasi zasačil v zadregi, ki ni mogel najti tistih elementov, na katere se je do zdaj opiral in zato je tudi prav zaradi tistih preprimitivnih oblikovnih form podvomil, da bi le-te-. mogle . postati splošno izrazilo ali celo osnova za zgradbo, četudi režiserju še niso bile smoter.
»Breskov cvet« ne pomeni nič dovršenega, tudi ne »Veseli dan ali Matiček se ženi«, toda pomeni poizkus, moč, od nas iskreno željen uspeh. Pri »Matičku« smo lahko opazili, da se je režiser vrnil k prvobitnosti, kur pomeni, da gleda in se bliža bolj k duši, kakor formi. Duša v odtenkih strasti in ljubezni, zavita v veselje in bolest, mu postaja smoter. Kulise, glas, dekoracija in mimika pa so le sredstvo za dosego smotra. V tem je tudi že »Matiček« korak dalje. Je sicer še le na prvih stopnicah, ki vodijo k njemu, toda moramo se veseliti, da sploh že nastopamo. Navezanje z gledalčevo domišljijo je režiser dosegel predvsem z enostavnostjo opreme in dekoracije, ter s karakteriza-cijo prizorišča po značilnih simbolističnih okrajšavah kakor jih je pač zahtevala poglobitev v tekst. V tem smislu je prikrojil celo mimiko in šminkanje, ostal je torej dosleden celotnemu izrazu tudi tu! Z uvedbo svoje vrste vrtilnega odra (denarno vprašanje) in z zmostitvijo odra v publiko po mostišču je omogočil hitrejšo razčlenitev in spremembo scen, ter tako tudi vidnejše izstopanje ideje. Svetlobo je tokrat uporabil režiser kot učinkovit kompozicijski element scenerije z razdelitvijo prizorišča, zlasti pa tako, da je poudarjal važne momente, ter za koncentriranje pozornosti na posamezne igralce, tako na Matička, barona, hišno. S tem svetlobnim posredovanjem nam jih je pomaknil tako v ospredje, da je za tisti trenutek nastala važna psihološka finesa, ali preokret, ali nova situacija. Takih efektov se vedno rad poslužuje znani Bu-rian v Pragi, ki je danes gotovo na čelu in najuspešnejše utira evropski gledališki umetnosti nova pota in iskanja.
Da pa ne splahne učinka, mora prenos težišča razpoloženja v svetlobo biti smiselno izbran za posamezne akcije. Tudi na publiko bo moral režiser obrniti pozornost. Poznavanje občinstva in njega psihološko upoštevanje (to podčrtam) večkrat pripomore taki svojstveni in vendar za Ptuj novi zamisli do večje prodornosti! Kdorkoli pa le nekoliko upošteva trud in vroči ogenj ptujskih diletantov, ki so hoteli iz novih elementov res kaj zgraditi, jim mora biti hvaležen. Saj delo zahteva tihega notranjega izgorevanja, kl ga po dveh urah ob predstavi ne moreš niti dovolj oceniti.
Kar je v prejšnjih in novih smereh vrednega, se nam bo le sčasoma pokazalo. Drži pa, da se ves kvas, negotovost, hrepenenje in upanje v moč novih poti, da se vse to, s čimer se označuje naša doba, odraža tudi v modernem gledališču, pa zato nikomur, kdor se količkaj zanima zanj, ne morejo te stvari biti vnčmarne
A. Debenak
Zapiski
Dr. Stojan Bajič, sodnik in priv. docent na naši univerzi, je v decembrski številki »Slovenskega pravnika« objavil pregledno študijo o dvajsetletnem razvoju jugoslovanskega delovnega prava, ki je na 17 straneh 8° izšla kot poseben odtis.
Pet knjig Goriške matice. Goriška matica (Unione Editoriale Goriziana) v Gorici je pravkar izdala svoje redne publikacije za leto 1938. Izšle so naslednje knjige: zbirka pravljic Franceta Bevka »Čarovnica Cirimbara« z ilustracijami Josipa Pukla. Druga mladinska knjiga je goriška izdaja tokraj že dobro znane zbirke Josipa Ribičiča »Mihec in Jakec« z risbami M. in O. Gasparija. Knjiga bo veselje otrokom v slovenskih rodbinah, koristila pa bo tudi v jezikovnem pogledu. Andreja Budala (Pastuškina) 126 strani obsegajoča povest »Na konju«: se dogaja med svetovno vojno v kotu med Sočo in Vipavo. Povest se razvija prav zanimivo in priča, da pisatelj nl samo spreten pripovednik, marveč tudi dober opazovalec in poznavalec ljudskega življenja. Knjiga je vredna, da jo berejo vsi ljubitelji kvalitetne ljudske povesti. — Mirko Košir je avtor poučnega spisa »Poljedelska kemija«, ki obravnava življenje rastlin, njih prehrano, sestavo in hranilne vrednosti prsti in vprašanja gnojil. Ilustrirana knjižica bo dala umnemu poljedelcu marsikak koristen nasvet in mu še bolj odprla obzorje v tajne narave, s katero ima vedno opravka. — Jerko J e r m o 1 je sestavil četrto knjigo z naslovom »Lepo vedenje«, ki ima tudi že svojo upravičenost med ljudskimi knjigami, saj danes že od vsakega človeka zahtevamo, da pozna in izvršuje vsaj glavna pravila družabnega vedenja. Vseh pet knjig Goriške matice je kot skrbno izbrano, v dobrem jeziku in slogu spisano in lično opremljeno štivo vrednih hvale in priporočila!
Anketo »Lidovih Novin« o najkvalitetnejši knjigi L 1938. Znani češki dnevnik »Lidov6 Noviny« prireja vsako leto med češkimi in slovaškimi kulturnimi delavci anketo o najpomembnejši (po kvaliteti, po zanimivosti) knjigi, ki so jo brali v tekočem letu. Vsak navede po navadi več knjig in večina glasov pokaže, katere knjige so vzbudile največjo pozornost. Letošnja anketa je bila zlasti zanimiva glede na sedanje duševno razpoloženje v zmanjšani Ceško-Slovaški. Iz izsledkov je posneti, da so češki in slovaški intelektualci iskali v tem tragičnem letu največ utehe v pesniških knjigah, zatem pa v zgodovinskih in filozofskih. Med najbolj citiranimi knjigami so pesniške zbirke VI. Holana »Žari 1938«, Josefa Hore »Domov« in posebna izdaja Horovega »Zp6va rodne zemi«, izmed filozofskih knjig pa se najpogosteje navaja Hulzingovo delo »Ve stinech zitfka«. Na prvem mestu sploh pa Je knjiga Josefa čapka »Umčni pfirodnich narodfi.« Izmed domačega pripovedništva je na prvem mestu »Rudarska balada« Marije Majerove. Mnogo se omenja tudi šourkova monografija o An-toninu Dvojčku. V splošnem se opaža med češkimi in slovaškimi kulturnimi delavci tale razpoloženost: Po vseh razočaranjih in nesrečah ostaja vera v duhovne vrednote, v resnično kulturo; od tujih kultur se vračajo vedno bolj k domači tradiciji, odtod ponovno zanimanje za starejše češke pesnike in pisatelje. Zbegan duh išče miru in tolažbe v umotvorih trajne vrednosti (odtod nazadovanje zanimanja za ak tualno politično in sociološko literaturo, ki je stala prejšnja leta precej v ospredju), poglablja se v zgodovinska in filozofska dela, da laže doume svoj problematični čas. — Izmed posebnih zanimivosti naj omenimo, da predsednik Drž. statističnega urada dr. J. Anerhan navaja na prvem mestu spis Lava Cermelja »La minoritč slave en Italie«, docent za Jugoslov. literature dr. Heidenreich pa označuje med tremi knjigami srca« Gunduličeve Pesmi in Jakovljevičevo »Srpsko trilogijo«. Med mnogo omenjanimi knjigami so tudi Cap-kovi »Pogovori s T. G. Masarykom«.
Nase gledališče
DRAMA
Sreda, 7.: Labodka. Red B. Četrtek, 8. ob 15.: Snegulčica. Izven. Znižane cene. Ob 20. Dobružda 1916. Izven.
Petek, 9.: Zaprto. (Gostovanje v Celju in Ptuju).
Sobota, 10.: Trideset sekund ljubezni. Red A.
Nedelja, 11. ob 20.: žene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene. »Labodka« je pravljična igra za odrasle, ki jo je napisal veliki švedski pisatelj Strindberg v religiozno-mdstičnem na-stroju. — Igra predstavlja vzhičen sla-vospev čisti ljubezni, ki je ne moreta premagati sovraštvo in zlo. Dejanje spremlja originalna Sibeliusova glasba, ki jo izvaja orkester 40. p. p. pod vodstvom višjega kapelnika podpolkovnika g. Herzoga.
Starši, kl bi radi razveselili svoje otroke, naj jih pošljejo v četrtek ob 15. k mladinski predstavi Golieve »Snegulčice«, kjer bodo našli njihovi malčki obilo zabave in razvedrila.
OPERA
Sreda, 7.: Gejša. Red Sreda.n Četrtek, 8. ob 15.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Globoko znižane cene. Izven. Ob 20. Don Kihot. Red Četrtek.
Petek, 9. ob 15.: Poljub. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Sobota, 10.: Gioconda. Gostovanje gospe Nožiničeve, članice zagrebške opere. Izven.
Prihodnja dijaška predstava v operi bo
v petek, dne 9. t. m. Peli bodo Smetanovo opero »poljub« po cenah od 16 din
navzdol.
Opera pripravlja prvič na našem odru Cajkovskega opero »Jolanta«. Z zvezi z njo se ponovi Puccinijev »Gianni Schic-chi« v novi režiji. V repertoar pride Wolf-Ferarrijeva opera »štirje grobijanic, ki je žela pred par leti na našem odru velik uspeh. Opereta pripravlja Leharjevo delo »Frasquita«.
Opozarjamo na odličnega gosta v naši operi v soboto 10. t. m. V naslovni vlogi Poinchielijeve opere »Gioconda« bo gostovala članica zagrebške opere, odlična umetnica ga. Nožiničeva. , Na izvedbo »Gioconde« s tako odlično umetnico opozarjamo.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Četrtek, 8. ob 15.15.: Vdova Rošlinka.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 7.: Zaprto.
Četrtek, 8. ob 15.: Boccacclo. Znižane cene. Ob 20. Dva ducata rdečil rož. Zadnjic.
ŠPORT
Tekma domačih
nasprotnikov
Jutri ob 14.30 bosta ligaško in rezervno moštvo Ljubljane igrali revanžno prijateljsko tekmo
Na državni praznik je rezerva Ljubljane v prijateljski tekmi izgubila igro proti li-ginemu moštvu s 3 : 5. Rezervisti smatrajo, da tega poraza niso zaslužili, zato so predlagali svojim kolegom iz ligaške enajstorice revanž. Seveda so ligaši dvoboj sprejeli in jutri se bosta obe moštvi spoprijeli še enkrat na igrišču, in sicer ob Tyrševi cesti ob 14.30.
Pridite si ju ogledat!
Svoboda in Jadran
y prvenstveni tekmi, tudi na Igrišču Ljubljane
Na lgrič;u Ljubljane na Tyrševi cesti bo jutri popoldne zadnja tekma v letošnjem letu za prvenstvo I. razreda LNP. Zaradi važnosti bo ta borba gotovo zelo zanimiva, ker se razen tega sreča tudi dvoje borbenih in temperamentnih moštev. Posebno Svoboda je v zadnjih dveh tekmah na Jesenicah pokazala, da se zna boriti do zadnjega diha. Za Svobodo bo jutrišnjo srečanje zelo naporno, kajti moštvo je moralo v t-ku tedna dni odigrati tri prvens.vene tekme. Pričakujemo pa, da bo tudi v tem srečanju pokazala vso svojo ljubezen do kluba.
Mnogo lažje stališče ima Jadran, ki bo poslal v boj spoJito moštvo, ki se bo borilo za plasma v ožje tekmovanje, ker ima po porazih Reke v zadnjih tekmah največ možnosti, da se plasira v finale.
Pričakujemo, da bodo prijatelji nogometa napolnili igrišče Ljubljane.
V nekaj vrstah
eno kolo ligaških tekem
Kakor je zdaj dokončno urejeno, se bo letos odigralo še eno kolo tekem v ligi, torej II. poletno ali XIII. po vrstnem redu v vsem tekmovanju na dan 18. decembra. V tem kolu bodo igrali naslednji pari: v Zagrebu Hašk - Slavija (V), v Beogradu Jedinstvo - Gradjanski (Z), v Sarajevu Slavija (S) - BSK, v Skopi ju Hajduk - Gradjanski (S) in v Ljubljani Ljubljana - Jugoslavija. Tekma med Haškom in varaž-dinsko Slavijo bo že v soboto 17. t. m., ker ima Hašk v nedeljo nato mednarodno tekmo s Ferencvarosem. Ljubljana bo torej letos imela še eno tekmo na domačem terenu, in sicer z drugoplasirano in trenutno zelo močno Jugoslavijo. Prva tekma z beograjskimi rdečimi, s katero se je za Ljubljano v začetku avgusta začelo ligaško tekmovanje, se je na beograjskih tleh končala z 2 : 0 v korist Jugoslavije.
Presinger - edinstveni primer
»Politika« objavlja pod zaglavjem »Izza športnih kulis« naslednje značilne vrstice o bivšem igralcu SK Celja Presingerju, ki je služil vojake v Sarajevu in v tem času z uspehom nastopal za sarajevsko Slavijo. List pravi: »Ko je Presinger, levi krilec Slavije, prišel v Sarajevo, ni znal najbolje igrati nogomet V kratkem času pa je tako napredoval, da je stalno igral v prvem moštvu Slavije. Nedavno ie P. odslužil svoj rok in se vrnil domov v Celje. Ker je Ljubljana storila vse, da bi Presingerja pritegnila v svoje vrste, je Slavija pričakovala, da bo Presinger zahteval od nje odpust-nico. Toda, kaj se je zsodilo? Presinger je obvestil Slavijo, da lahko razpolaga z njim in da bo prišel na vsako tekmo, če ga bo potrebovala. Presinger zahteva samo potne stroške in nobene druge odškodnine. To je, tako zaključuje list, res lep primer poštenosti in odkritosti športnika, ki tako izkazuje hvaležnost klubu, kjer se je naučil igrati nogomet in si pridobil lep športni sloves.« Res, edinstvo*- ;mer, ki jih je žal v našem nogometu zmerom manj...
Srednjeevropski pokal
Konec prihodnjega tedna bo v Budimpešti ^ ažna nogometna konferenca, ki bo odločala o usodi tekmovanja za srednje-
evropski pokal, velike nogometne konkurence. ki je še pred nekaj leti spadala med najbolj privlačne v Evropi sploh. Od tedaj se je med slavnimi udeleženci tega tekmovanja marsikaj spremenilo. Najprej so mu dali slovo — ti sicer iz praktičnih razlogov
—	Švicarji, za njimi pa so po znanih dogodkih v Avstriji prišli — hote ali nehote
—	Avstrijci, pred kratkim pa so se tudi Italijani odločili, da bodo izstopili. Tako so zdaj izmed prvih udeležencev ostali samo še Čehi, — ki jim pa nogomet s sprtimi sosedi še ne gre prav od rok — in Madžari, razen teh dveh pa še mi in Rumuni, ki pa so nas sprejeli tjakaj le bolj za število in brez odločilne besede o glavnih vprašanjih. Kljub tej okrnitvi pa le ne kaže, da bo prišlo do likvidacije tega tekmovanja, ker so se začeli zanimati zanj predvsem Poljaki, deloma pa tudi Nemci. Če bo ta kombinacija izvedljiva, se bo ta konkurenca lahko še popravila v prav pomembno nogometno borbo v Srednji Evropi.
Angležinje skrbijo trikojl
Malo čudno se sliši, je pa le točno, da bo na občnem zboru angleške plavalne zveze nekdo predlagal, naj se odpravi mednarodno priznani plavalni triko za dame in namesto njega uvede — po lastni izbiri seveda — dvodelni triko, znana kombinacija s hlačicami in majhnim dodatkom za gornji del telesa. Zelo verjetno je, da predlagatelji to pot niso iz športnih razlogov napadli dobri in stari triko, kajti težko jim bo dokazati, da se lahko v dvodelnem tri-koju plava hitreje kakor v prejšnjem. Kaže torej, da gre za — modno vprašanje! Toda celo vsi tisti, ki sicer ne rohnijo nad mič-nimi plavalnimi oblekami in sem in tja le riskiraio oko za skriven pogled po lepi plavalki ali kopalki, bodo ob tej želji angleških plavačic le skomienili z rameni. Ločiti je treba namreč kopališče za zabavo in kopališče za šport! Kdor pozna razvoj umetneja drsanja na ledu pri zastopnicah nežnega spola, bo samo želel, da bi se metode, ki so si j.h prisvojile »kraljice na ledu«, ne vtihotapile še v plavalni šport, ker gre pač le za okoliščine, ki nimajo s športom nič skuonega. Sicer pa je od Anglije do nas še dol?a pot in tudi razprave o tem vprašanju bi bile pri nas še bolj stvarne in kratke, kakor bodo najbrž tudi pri Angležih.
SK Svoboda (Lj.) Danes obvezen članski sestane ob 19. v mali dvorani Delavske' zbornice. Treninga danes in v petek ne bo. Udeležba je obvezna za vse. Po sestanku odborova seja.
SOKOL
Sokolski dom v Marenbergu
Marenberg, 2. decembra
Marenberg doslej ni imel nobene večje dvorane, kjer bi lahko društva, katerih je v Marenbergu precej, nemoteno delovala. Vsa društva so imela na razpolago dvorano, ki je pa precej nizka, pri gostilničarju Alojzu Brudermannu. Tu je imelo Sokolsko društvo svoj oder, ki je bil stalno vsem Igralskim družinam s slovenskim programom vedno pri rokah. Vendar je bil oder premajhen.
Narodno obrambni odbor je letos nadaljeval delo započeto v letu 1934. in pričel z gradbo Sokolskega doma. ki se sedaj končuje. Notranji prostori so dograjeni in bodo 8. decembra ob 15 izročeni svojemu namenu. K otvoritvi se bo zbralo občinstvo iz vse Dravske doline. Prepričani smo, da se bodo zglasili na ta dan tudi vsi naši dobrotniki, predvsem pa vsi bivši naši člani in vrli sodelavci, ki so odšli od nas, pa so si postavili s tem domom trajen spomenik.
Sestavlja se spominska knjiga, v kateri bodo zabeleženi vsi oni, ki so si stekli zasluge za izvršitev te velike narodne postojanke, bodisi z moralno podporo, bodisi z darovi v naturi ali v. denarju. To smg vsem dolžni.
*
MARENBERG. Sokol otvori 8. t. m. ob 15. notranje prostore svojega novo zgrajene ga doma, z akademijo. Zveze z vlaki ugodne. Na kolodvoru bodo prevozna sredstva na razpolago. Kroji zaželjeni! Zdravo.
Postani in ostanš član Vodnikove drnSbeS
Neuspeh v življenju ?
Obrnite se na grafologa
MALI SUPER Z VELIKIM GLASOM
Karmaha,
kl se odlikuje posebno z analizo Človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi grafolo glje ln daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki vam bodo koristili vse vaše bodoče življenje. Obiske sprejema v Ljub ljani, hotel Soča, Sv. Petra c. vsak dan od 9. do 12. dop. ln od 15. do 19. popoldne. Odgo varja tudi na došlo ko respondenco. V Ljubljani ostane do 20. decembra.
VEPREMOCLJIVE HURERTUSE, TRENCKOTE. /se vrste dežne plašče, ibleke Ltd. Najboljši nakup
?r esker,
Sv. Petra e. 14.
PHILIPS 215
NAJMODERNEJŠI 8+1 CEVNI SUPERHET Z OKTODO KOT CEV ZA OSCILACIJO — 7 UGLAŠENIH KROGOV, KRATKI, NORMALNI IN DOLGI VALOVI, DOBITE ŽE ZA
Din 175,- mesečno
. t Oglejte si Se danes ta aparat pri
H. Suttner. Liubliana
ALEKSANDROVA C. 6
OGLED IN PREDVAJANJE BREZOBVEZNO
BREZPLAČNI!
PROSPEKTI
Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani — Miklošičeva _
H0TELA " ^^^^^^	- KOvT^L so yJU
Sreda* T. XII. 1938.
NOUGAT GALAK
IZVRSTNA SLAŠČICA
FINA NAPOLNJENA BELA ČOKOLADA
4 NOVE ŠPECIJALITETE CRAKLAIT CIT R A
MLEČNA ČOKOLADA ODLIČNA ČOKOLADA S PRAŽENO RŽ JO S KREMO OD CITRONE ZELO REDILNA
Strel o grajski Knjižnici
Roman
Polkovnik Mainwaring je vstal in pomagal Jua-niti Meredith v njen plašč. Hvaložno se je nasmehnila staremu častniku s koščenim, strogim obrazom. Imel je očarljiv o vljudnost svojega poko-lenja in ravnal z vsemi ženskami takisto, kakor da bi bile dragulji ali svetnice.
»Ali ste kje videli mojo hčer?« je vprašal.
»Mislim, da je šla lady Colchestrska v hišo po žepno rutico ali nekaj podobnega«, je odgovorila Stella Tracy, natikaje si možev riulover.
»In '-je je George?« je mahoma zatrobila grofica vdova.
><Odplul je na Francosko«, je veselo odvrnil Geof-frev Tracy.
Lady Lukrecija je nagrbančila obrvi in z ostrimi sinjimi očmi zastrmela v mladega moža. »Kaj?
Kam?«
»Na Francosko«, je ponovil stotnik. »To je citat, razumete? Iz neke klasične drame.
Grofica vdova je nagrbančila čelo. »Ne razumete? iz neke klasične drame.«
Grofica vdova je nagrbančila celo. »Ne razumem«, je zlovestno dejala, »kakšna bi mogla biti zveza med klasičnimi dramami, ki jih sicer nikoli ne berem, in mojim sinom. Morda je kdo tako prijazen, da mi to razloži.«
Nihče ni priskočil nesrečnemu mlademu človeku na pomoč, in Stella, ki se je ozrla na njegov prestrašeni obraz, se je na tihem kar skrčila od smeha! Ubogi Geoff! Zmerom se je smešil pred staro gospo.
»Eh — hm — hotel sem reči, to je zelo znan citat, razumete? Meredith — ehm — saj menda veste, kaj mislim?« Z obupno prošnjo v očeh je pogledal prijatelja.
»Nikoli ga še nisem slišal«, se je Meredith nesramno zlagal. »Niti sanja se mi ne, o čem govorite.«
»Dajte, da vam pojasnim«, je klavrno pričel Geof-frey, in malo je manjkalo, da ga ni vrglo vznak, kajti grofica vdova je mahoma zapičila svoj kljukasti nos v zrak in se zasmejala z rjovečim, moškim smehom. Smejala se je, dokler ni bila vsa škrlatna v obraz. Nato si je obrisala solzne oči, se milostno nasmehnila osuplemu stotniku Tracyju in se obrnila k ostalim.
»Nihče ni odgovoril na mojo vprašanje. Kje je George? Najbrže še vedno ždi v svoji piekleti knjižnici! Če pomislim, da sem redila ob prsih takšnega knjigožera! Jaz, ki svoj živ dan nisem vzela knjige v roke!« Pogledala je proti hiši. »Ta:n-le prihaja Paddock. Kdo je pa tisti zraven njega? Križ božji, nihče drug kakor dolgočasni polkovnik Winter! Bržkone hoče govoriti z nami zaradi tiste zoprne policijske tekme.«
Stara gospa ga je predstavila družbi, nato pa za-trobentala: »Pa ne, da bi si bil policijski prvak izvil plosko nogo? Če iščete Georgea, ga najbrže dobite v knjižnici.«
Višji komisar ni takoj odgovoril. Držal ?e je a-kor v hudi zadregi, se nato ojunačil in rekel s pridušenim glasom: »Mislil sem, da bo ladyk Col-Colchestrska tu.«
»Kaj, ali me mar ne vidite?« se je zadrla grofica vdova. »Mislim, da sem dovolj velika!«
»Reči sem hotel, mlado lady Colchestrsko — mlajšo!«
»Kavalir ne boste nikoli, polkovnik«, mu je rezko zabrusila stara gospa. »In sploh Pamele ni tu, v hiši
je.«
»Na žalost prinašam zelo neprijetne novice«, je rekel višji komisar. »Silno mučne.«
Spet je obmolknil, in stara lady Colchestrska je razdraženo zadrsala po stolu sem ter tja. »Nu torej, na dan z besedo, človek!«
Polkovnik se je še vedno obotavljal. Grofičine sinje, presunljive oči so bile srepo uprte vanj, a tudi ostali so ga nepremično gledali. Odkašljal se je in zdajci kakor brez sape bleknil:
»Pravkar sem aretiral lorda Colchestra, ker je umoril sira Geralda Fairfaxa.«
Mladi gospe sta pridušeno vzkliknili. Stotnik Tracy je zazijal, polkovnik Mainwaring je prepa-den obletel vso družbo z očmi. Samo dva sta ostala mirna: grofica vdova zaradi svoje naglušnosti, in John Meredith, ker ga je bila dolga izkušnja naučila, da se ni dal nikoli presenetiti.
»Govorite že!« je rekla stara grofica. »Ničesar ne slišim.«
Mainwaring se je sklonil lč nji: »Pravi, da je aretiral Georgea, ker je umoril Fairfaxa.«
Stara gospa ni bila odtrgala oči od višjega komi-
sarja, ki mu je bilo ta mah že bridko žal, da se je bil lotil nehvaležne naloge. Zdaj se je vzdignila in obstala, oprta na palico; druga roka ji je počivala na komolcu, ki ji ga je ponujal polkovnik. Grofica vdova je bila zelo visoke rasti, mimo tega je pa ostala na vrhu stopnic, ki so vodile v paviljon.
»Kaj ste storili?« je zakričala. »Pojasnite!«
Polkovnik Winter je povedal, kaj se je bilo zgodilo. »Na žalost je vsak dvom izključ «, ^ ves nesrečen končal.
»Torej mi hočete natvesti, da je George z revolverjem počil sira Geralda?«
»Na žalost je tako.«
»Nemogoče! Tega poguma nima!«
»Naj ima pogum ali ga nima«, je nenavadno odločno rekel polkovnik Winter, »ubil ga je, vse tako kaže.«
»Takoj moram govoriti z njim«, je oznanila grofica. »Kje je?«
»To je na žalost nemogoče. Dal sem ga orepeljati v Hannnigtree na t>olicijski urad.«
»Predrznih ste se ...« Znova se spustila na svoj stol, premagana ne od slabosti, amnak od bes-nosti.
»Draga Lukrecija«, 'jo je tolažil Mainwaring, »spričo danih okolnosti ni mogel drugače ravnati. Takoj pojdem k Georgeu in ukrenem vse, kar je treba — zastran branilca in tako dalje.«
»Branilca!« je zarjovela grofica. »Mene odvedite na policijo! Tej nespodobnosti moram storiti konec.«
»Lukrecija, niti vi ne morete izpremeniti angleških zakonov,« je rahlo dejal Mainwaring.
II OGLASI
Beseda 1 Dla, davek 3 D:.'-- za Sllro ali daja, ci* naslova 5 Oln. Najmanjši znesel: 17 Din.
Natakarico in
blagajničarko
potrebni em za kavarno, ki zaposluje godbo. — Ružica Bandič, Sr. Mitrovica.
28347-1
Postrežnico
pošteno in zelo snažno, — spr-jmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
28339-1
Frizerko
dobro moč in praktikanta, ki ima že nekaj znanja v damski stroki, sprejmem takoj. Spreimem tudi vajenko Naslov v vseh pošlo/Jni-cah Jutra,
28332-1
Propagandistke
> trgovsko izobrazbo, s per-{ektr:m znanjem hrvatskega jezika za Zagreb in okolico ter s perfektnim znanjem r^m" cya jezika za Ptuj — iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pro-paganda«.
28323-1
IL
Vsaka beseda 50 par: davek ) din; za iifro ali dajanje naslova 5 din; najmanjii enesek 12 din.
Prednost invalidi
in vpokojenci
inteligentni! Iščemo zastopnika za tehnične izdelke za Ljubljano. OBRANA, Gun-duličeva 9, Zagreb.
28324-5
Veliko podjetje
išče poštenega in agilnega zastopnika, mesečni zaslužek din 3.000 do 4500 — hka kolekcija, katera se dobi brez kavcije, more se vzeti tudi kakor postranski zaslužek ali kakor honori-rano delo. Javiti se osebno ali pismeno Minerva, Zagreb, Praška ul. 6.
26321-5
Perfektna ' barica
ea gospodo (Herrschafts Btubenmadchen) z zna njem nemškega jezika dobi stc_lno službo. Ponudbe s prepisi spriče val na oglasni oddelek Jutra pod »Bled«.
27855-1
Iščem natakarico
kfora obvlada hrvaški jezik. Izvrstno jelono-6in1o. Pogoji 4 odstot. brutto Ponudbo 6 sliko na restavracijo kolo dvor Sunja.
28078-1
Beseda l Din davek 3 Din: za SUro ali daja nje naslova 5 Din. Na) manjši zneseS 17 Din
2500 din
potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno. Pi šite ANOS, Maribor — Orožnova ul.
296-3
INSERIRAJTE
V »JUTRU« !
Bes*Oa I Din. da vas 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Din.
Medarna
Ljubljana, Židovska ul.
nudi sortirani prvo vrstni cvetlični med po najnižji ceni. 377-33
Prodctm
deseOa 1 Din, daveK s Din za šllro ali dajanje laslova 5 Din. Najmanj &t Enesek 17 Din.
Poceni odprodaja
2000 parov snežk štev. 35—36 din 39 štev. 37—38 din 49 štev. 39—40 din 55 Za »Tretom« snežke 20 do 30°/i popust Trgovci popust Veletrgovina s čevlji ALEKSANDER OBLAT Sv. Petra c. 18 tel. 24 35 362-6
Otroški voziček
šivalni stroj in omaro sobno prodam. Novi trg 1 dvori Sče.	28340-6
Varočniki »JUTRA« so zavarovani za 10,000 Din.
C las bila
Prehrana
Beseda I Din. ftave* • nie naslova 5 Din Na) Din: za šifro ali daja znesek 17 Oln.
Vpokojenca
vzamem v vso oskrbo na zdravem sončnem kraju. Ponudbe na og. odd. Jutra pod »Lepa le ga«	28021-14
KLAVIRJI
pianini, harmoniji:
Steinway & Sons, Bliithner, Bosendorfer, Forster, Holzl, Manborg so nesporno najboljši
fabrikati na svetu. Dobite jih le pri tvrdki
ALFONZ BREZNIK
LJUBLJANA Aleksandrova cesta 7 Majhni obroki, nizka 'zposojevalnina. Tudi preigrani klavirji na
zalogi. Istotam velika izbira vseh glasbil, muzika-lij in strun.
Beseda 1 Din davek 3 Din ea Sllro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj-manjši znesek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
oddam 1. Januarja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
28346-21
Dvosob. stanovanje
solnčno, prizemno, oddam 1. januarja na Vrtači štev. 12. Ogled dnevno od 9. do 10. ure.
28310-21
Trisobno stanovanje
komfortno, oddam za takoj ca 900 Din Bežigrad, Baragova 11.
28301-21
INSERIRAJ V „ JUTRU
Ul
Sobo odda
Beseda 1 Din. davek 8 Din; ea šllro ali daja nje naslova 8 Din. Naj manjši enesek 17 Din Beseda 1 Din. davek 3 Sobo
s prvovrstno domačo hrano oddam. Gledališka 12, prva vrata, desno pred hišnikom.
28338-23
Beseda 1 Din. davek 3 Din; Ea šifro aH daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din
Pozivam damo
ki je znana, da vrne zamenjani dežnik v restavraciji Košak 1. decembra, kjer oobi svojega.
28335-27
Razno
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
POZOR!
Za
premog, koks, suha drva
se obračajte na
V. Podobnik,
TR2ASKA 16. telefon 8313.
Izgubljeno
Beseda 1 Din davek 3 Din; Ea šifro &11 daja nje naslova 8 Din. Naj manjši znesek 17 Din
Pozor!
Gospod, ki je pred več meseci pozabil svoja očala s činim koščenim okvirjem, hranjene v sivočrni meta-lasti dozi s firmo »Zajec, optik, Ljubljana«, prosi poštenega najditelja, naj že vendar vrne iste na policij sko upravo najdenir.ski urad I. H.	28330-28
		
1EE3 BsS^mesmm	m	ZB
G. Tu. Rotman:
Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din
bivalne s'roje
na ugodne obroke. Stare stroje vzamemo v račun. Na zalogi vedno tudi rabljeni stroji. NOVA TRGOVINA Ljubljana, Tyrševa c. 36.
28279-29
^Jfasčst
Beseda I Din davek 3 Din; ea šifro ali daja nje naslova 9 Din Naj manjši znesefe 17 Din
Rentabilno hišo
v letoviškem kraju na Gorenjskem pripravno za obrtnika ali upokojen ca prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Cena 110.000«
28001-20
JESENSKA NOVOST!
TVORNICE ČOKOLADE RUFF, SUBOTICA
t
Ovignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe;.
R
Sreda, 7. decembra
Ljubljana 12: Wurliške orgle (plošče).
—	12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Pisana šara (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura. — 18-30: Plošče. — 18.40: Ugotovitve II. balkanskega kongresa za zaščito otrok (g. Vojko Jago-dič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar). — 20: Tamburaški septet. — 20.45: Debussyjevi Nocturni (plošče). — 21.10: Skladbe J. S. Bacha.
—	22: Napovedi, poročila. — 22.15: Instrumentalni dueti: klavir in harmonij.
Beograd 16.45: Narodna glasba. — 20: Humor. — 21: Narodne pesmi. — 22.15: Lahka glasba. — Zagreb 17.15: Petje in violinske skladbe. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Praga 20.10: Koncert orkestra in solistov. — 21.40: Lahka glas-
ba. — Varšava 21: Chopinovi Nocturni kot zvočna igra. — 22: Lahka glasba s plošč. — Sofija 18.30: Lahka glasba. — 19: Bellinijeva opera »Norma«. — 22: Lahka godba in ples. — Dunaj 12: Delavski koncert. — 16: Vesela muzika. —■ 18.20: Petje. — 19.30: Koncert Mozartove glasbe. — 20.10: Zabaven spored. — 20.45: Regerjeve variacije. — 22.30: Dunajska glasba. — 24: Nočni koncert. — Berlin 20.10: Nemške pesmi. — 20.30: Veliki orkester. — 22.30: Melodija in ritem. — Miinchen 19.15: Koncert po željah. — 21: Orkestralni in pevski koncert. —• 22.40: Vesela muzika. — Pariz 19.30: Orkestralni in pevski koncert. — 20.30: Skladbe za čelo. — 21.30: Lahka glasba in ples.
IMIlllM^
INSERIRAJTE V „ JUTRU".9
mimmnmmmm
CENA DIN 1.—.

V hladnih dneb Vas kozarček
BERMET-VINA
oovaruje aripe jostumcarj) ga iankc naroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le
BERMET B. MARINKOVA lz SREMSKIH KARLOVCEV, Fruška gora.

vv
Ko je kapitan ozdravel, je skleni je popolno lovsko odpravo, zaradi katere je poplno lovsko opravo, zaradi katere so ga vaščani zelo občudovali. Na poti proti domu sta ga srečala nečaka, Janko in Stanko, vrla dečka. »Striček, ali smeva poleteti s teboj?« sta ga jela prositi.
PLOSCE IZ PLUTOVINE
izolirajo TOPLOTO, MRAZ in ZVOK.
Proizvaja: »HIGIEA« Prva jugosl. tvornica zamaškov d. d., Zagreb, Ivkančeva 48. — Pošt. pret. 318. — Telefon 24-070.
V globoki žalosti naznanjamo, da je danes umrl, previden s sv. zakramenti, naš ljubljeni, dobri soprog, oče, sin, brat itd., gospod
ALEKSANDER PETROVČIČ
URADNIK DIREKCIJE DRŽ. ŽELEZNIC
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 8. decembra 1938. ob 15. uri iz hiše žalosti Koroščeva ul. 1 Moste k Sv. Križu.
Ljubljana, 6. decembra 1938.
žalujoči:
TEREZIJA rojena MARČEČ, soproga; BRANKO, sin; MARIJA, mati; PETER, brat; MARIJA, LJUDMILA, ŠTEFANIJA por. FLIS, ZORA por. ZABUKOSEK, sestre — in ostalo sorodstvo.
■ Jte ■ \
•v . y: •' "V »'■' '
■V •* M V
v-..' *-■*-?'"' x
;■ <. t-.i V
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem Javljamo, da je danes umrl, previden s tolažili sv. vere, po kratki, mukepolni bolezni, gospod
Franc Premrov
industrijalec
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 8. t. m. ob 2. url popoldne iz njegovega doma na pokopališče v Cerknici«
Martinjak pri Cerknici, dne b• decembra 1938.
FANI PREMROV roj. LAH, soproga; VLADIMIR, sin; MIMI POGAČNIK, STANA POGAČNIK, DANA ŠERKO, hčere; PEPI MODIC roj. PREMROV, LINA REVEN roj. PREMROV, sestri; dr. IVAN PREMROV, brat; EDVARD POGAČNIK,H1NKO POGAČNIK, zeta; IZA PREMROV roj. BENEŠ, sinaha; EDVARD, HINKO, DANO, FRANCI, VOJKO, VLADKO, vnuki.
tčj. K. z--

T?-" -o

I&ejuje Gavorja fUffiljen. — fedaja za konzorcij »Jatra* Stanko Virant. — Ha Narodao tiskarno d. d. fegi tiskaraarja ffraa Jeran. — ga inseratni del Je odgovoren Alojz Novafc — M £ Ljubljani,