E
p» 2
P P
/3 CD
*
3
,3
MUZEJSKO DRUŠTVO JESENICE IN MUZEJ JESENICE, <r LETO Vili, Št. 4., 1. september 1998 _____________________________(Avgust in september 1998)	_____________
MINIATURNI POSNETKI ZIBELK
OB RAZSTAVI STANETA ZUGWITZA
! '
I	'
I
i Kranjska Gora - v galerijskem prostoru Liznjekove domačije je bila od 3. julija do 1. septembra 1998 odprta razstava »MINIATURNI j POSNETKI ZIBELK« avtorja STANETA ZUGWITZA z Jesenic.
Avtor, ki se z izdelovanjem zibelk ukvaija že devetnajst let, jih je izdelal že več kot 650. Muzej Jesenice tokrat razstavlja 247 miniaturnih posnetkov zibk, ki so predstavljeni po teritorialnem principu v naslednjem vrstnem redu: Gorenjska, ostale slovenske pokrajine, države južne, vzhodne, osrednje in severne Evrope, Mala Azija Kitajska Japonska Avstralija Severna Amerika in Kanada. Razstavljeno pa je tudi j nekaj posnetkov zibelk iz del starili I slikarskih mojstrov, nekatere kopije ! plemiških zibelk in nekatere posebne slovenske kot so krstna ona za dečke in drugačna za deklice.
Avtoijevo zanimanje za zibke je zelo vsestransko.
Svoje bogato znanje o vsem. kar je z otroškim ležiščem povezano preliva tudi na papir.
In prav iz avtoijevih zapisov sem priredila sledeči tekst o nastanku zibelke, materialih za njeno izdelavo, o ljudskih verovanjih in običajih, ki se na zibko navezujejo.
Materialne danosti okolja j in podnebne razmere so i narekovale razvoj in različne j izvedbe otroškega ležišča, j Vsekakor pa je bilo povsod prvo ležišče ob materi. A ker je otrok v naročju žensko oviral pri delu, je nastala bisaga -prenosna zibelka. Omenjeno so prilagodili tako, da se jo je dalo obesiti kot visečo zibelko.
Prenosne zibelke so se do danes ohranile pri Romih in Indijancih in še nekaterih nomadskih ljudstvih kot košare različnih oblik, pletene iz rastlinskih delov, proda ali viter. Za isti namen so Eskimi priredili živalske kože. Znanje Kamra v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi, kjer je tkanja raje omogočilo uporabo	naj dragocenejša zibelka, v kateri so zibali
najrazličnejših tkanin.	malega Prešerna (Vodnik Muzeja Jesenice, 1993)
V predelih kjer žive želve
velikanke so funkcijo otroškega ležišča dali kar želvinemu oklepu Eno najstarejših otrokovih ležišč pa je predstavljalo naravno zaokroženo drevesno lubje.
S stalno naselitv ijo so ljudje izboljšali tudi otroško ležišče, ki so ga pričeli izdelovati iz lesa v obliki posod. Te takoimenovane kadunje ali nečke, za ležanje in prenašanje otrok, so na zunanji strani okrasih z vrezovanjem raznih geometrijskih likov. Ponekod so nečke obesili pod lesen strop, da so otroka zavarovali pred domačimi živalmi, s katerimi so si ljudje delili edini bivalni prostor.
Na Madžarskem so iztesanun nečkam na spodnjem delu puščah nekakšne nogice, da se jih je dalo lažje n» stabilneje postaviti. Ì Vsekakor so bile nečke predhodnica klasični, leseni zibelki, ki je pri nas znana od. 15 stoletja dalje. Med kmečko prebivalstvo se je razširila šele v 19. stoletju in to v bogati, različnosti oblik, načinov okraševanja in vrstah uporabljenega materiala
Izbiro lesa za izdelavo zibelk rušo j narekovale le krajevne naravne danosti j ampak v veliki meri tudi ljudsko verovanje o ; simbolnem pomenu, ki so ga pripisovali j posameznim drevesnim vrstam.
	IZ VSEBINE	
	Zdenka T. Tahtir: MINIATURNI POSNETKI ZIBELK -Stran I	
	Èli Gradnik: IZ TRIGLAVSKE MUZEJSKE ZBIRKE Stran 2	
	Nataša Kokošmek: OBNOVA RU ARDO VE ; GRAŠČINE S tram 3	
	-	Program MUZEJA JESEN ICC (avgust m september 98) -	Program MUZEJSKEGA DRUŠTVA (avgust in september "• 9$) ' ;• ' ; Stran 4	
Najpogosteje je za izdelavo zibk. j uporabljen les spodaj naštetih dreves.
Breskev (drevo nesmrtnosti), bor, cedra, j cipresa (večno zelena m zato sveta drevesa, ki simbolizirajo življenje, les cedre m ciprese pa tudi prijetno diši), bukev (otroku daje miren spanec in mu zagotavlja zdrav razvoj), češnja (cenjena zaradi lepega lesa ‘in čarovniške moči ), dren (Ima trden les in nudi zaščito pred boleznimi, zato so iz njegovega lesa izdelali vsaj posamezni del zibke), ebenovina (odganja hudobne duhove in strah in zato uporabljena za posamezne dele), hrast (v njem domovanje boga Groma - sveto drevo s trdnim, obstojnim in lepim lesom iz katerega so pogosto izdelovali zibelke ah njene dele), glog (posebno les
, (nadaljevanje na 2. strani) :
Franc DROLC Osrednja knjižnica
(nadaljevanje s 1. strani)
črnega gloga za zibelko v hiši, kjer otroci pogosto umirajo), javor (v njem domujejo otrokovi predniki ki ga varujejo pred zhini duhovi in ostalimi slabimi vplivi), leska (čislana je v severni Evropi, kjer simbolizira plodnost in ji pripisujejo magično moč, ker vanjo ne udari strela m se je kače izogibajo, zato so iz njenega lesa izdelali vsaj locenj zibke), Lipa (je zaradi svojega lahkega lesa primerna za izdelovanje zibk, ki so jih prenašali na polje, kot mehak les pa je tudi zelo primeren za okrasno rezljanje. Drevo samo ima še posebno veljavo pri slovanskih narodih.), oljka (simbol miru, moči, očiščenja m plodnosti), oreh (kot drevo podzemlja je sveto, njegov les pa je čislan predvsem zaradi lepote in trdnosti), pušpan (simbolizira nesmrtnost, odločnost, vztrajnost, ljubezen in plodnost), sliva (je na Japonskem drevo sreče, za Indijance plemena Pawne pa simbol rodovitnosti), smokva (kot simbol plodnosti), smreka, jelka in macesen (iz lesa teh dreves posebno pa smreke naj je izdelano vsaj dno zibelke, ker dobro vpija vlago in tucu zato, da je otroku omogočen počitek na svetem lesu ), tisa (kot vedno zelena je prav tako sveto drevo, ker pa je tudi bivališče val in dobrih duhov, nudi otroku zaščito pred uro)
Bolan otrok ni smel ležati v zibelki, ker če bi umri v njej, bi bilo že ležanje v isti zibeli usodno tudi za naslednjega otroka. Tudi zibanje prazne zibke je bilo po ljudski vraži usodno za dete, ki bi bilo nato položeno vanjg>.
Ce so bile v hiši same hčere in so si želeli sina, si je bilo pred naslednjim porodom potrebno izposoditi zibelko od mater samih sinov.
Ko zibelke niso potrebovali, sojo shranili na podstrešje ah v kaščo.
Po bolj razširjenem običaju pa naj se zibelka ne prinese na dom pred otrokovim rojstvom.
Ponekod je bil običaj, da zibelka ne sme od hiše, drugod so jo hčere ob poroki odnesle z balo in jo v novem domu postavile na vidno mesto (navadno na skrinjo), drugje pa jo je moral izdelati bodoči oče, ali pa jo je morala kupiti mati otročnice, ki pa je ni smela prinesti v hišo.
Znani so tudi različni običaji ob prvem polaganju v zibko. Otroka so najprej položili na hišni prag, k peči, ob ognjišče ali na prag glavnega bivalnega prostora -hiše in ko ga je oče premestil v zibel, je veljal za dobrodošlega člana družine. Ali pa so novorojenca položili v nečke oziroma mentrgo (posodo za mesenje kpiha) v veti, da ne bo nikdar kruha lačen. Čerkezi pa so otroka položili na lipovo desko zato, da bo imel kasneje lepo postavo. Zibelko, četudi novo, so pred uporabo temeljito zribali z vodo, v kateri so bila namočena razna zelišča.
V Gornjesavski dolini (Gozd Martuljek) in na področju Bohinja je bilo še pred 1. svetovno vojno v navadi, da so vse novorojenčke odnesli h krstu v skupni vaški in bogato okrašeni krstni zibelki.
Varovalno vlogo so po ljudskem verovanju imeli tudi na zibelko naslikani, vrezani ah izrezljani okrasni motivi kot so: pentagram, lik kače, orla, Kristusov znak
IHS, lik božje matere ah zapis njenega imena. Enak pomen pa je imela tudi že šarita rdeča barva
Zaščito otroka pred zlimi duhovi, boleznimi, uroki, hudobrumi pogledi in dragimi slabimi vplivi so si zagotavljali še s polaganjem različnih predmetov v zibelko in sicer: česen, zdravilna zelišča, nož, škarje in srp, razne sladice in različno število kamenčkov.
Zibelke so izdelovali v treh različnih velikostih, saj so otroci ležali v njih do svojega petega leta A glavna in najlepše krašena je bila tista namenjena novorojenčku. Ponekod so bile drugače poslikane za fantke (motiv dveh cofov) in drugače za punčke (motiv dveh venčkov ).
Če so bile v hiši same hčere in so si zeleh sina, si je bilo pred naslednjim porodom potrebno izposoditi zibelko od matere samih sinov.
Ponekod je bil običaj, da zibelka ne sme od hiše, drugod so jo hčere odnesle z balo in jo v novem domu postavile na vidno mesto (navadno na skrinjo), drugje pa jo je moral izdelati bodoči oče. Ali pa jo je morala kupiti mah otročnice, ki pa je ni smela prinesti v hišo.
Po bolj razširjenem običaju pa naj se zibka ne prinese na dom pred otrokovim rojstvom Ko je niso potrebovali, so jo shranili na podstrešje ah v kaščo.
Zdenka T. Tahir
»Nova pridobitev« TRIGLAVSKE MUZEJSKE ZBIRKE V MOJSTRANI
Mojstrana - Zgornji naslov se bo nekaterim obiskovalcem naše zbirke zdel pretiran, zavajajoč, saj »nova
Siridobitev« obsega le preslikavi otografijc in izpisa iz fotografirančeve vodniške knjižice.
Bistvena in pomembna pa je vsebina, ki jo nosita ta*dva dokumenta. Na fotografiji je namreč Janez Košir (1888 -1943), oblastveno potrjen gorski, vodnik Slovenskega planinskega društva iz Mojstrane; izpis iz njegove vodniške knjižice, ki jo hranimo vdepoju TMZ pa dokazuje, da je 22. 8. 1908, še ne dvajsetleten, preplezal Severno steno Triglava po Nemški smeri. Kot soplezalca sta podpisana Franz Zimmer in Gustav Jahn. To je torej dokaz, da je Janez Košir prvi dokumentirano izpričan Slovenec, ki je preplezal Triglavsko Severno steno. Do sedaj je namreč veljalo, da je bil to Trentar Ivan Berginc, ki naj bi ta vzpon opravil leta 1894, vendar ta podatek temelji na samih domnevah, ki niso nikjer jasno dokumentirane.
Vse raziskave v zvezi s tem prvenstvom je opravil dr. Stanko Klinar m jih objavil v Planinskem vestniku
1997,	97. letnik, str. 517-523 (od koder tudi povzemam vsebino za pričujoči članek), kjer je zelo izčrpno, predvsem pa z navedbo dokumentiranih dejstev m dokazov želel pravično popraviti uradno zgodovino planinstva.
Eli Gradnik
f/AKP _______•______ .
n/f-
"fesi-	/
■vMU ~Mcx.fijÜtprAA’-'- Jk&O'' <jjL44\.auZp
-H/-*»-	j
.z‘Z.z .—,
^-----.—-
—p-	^ : '
I f da-1'iX '
Q kjCo.Gl cUul(
s	i
VlyJjkmAAA it. w-vyg io.
,	/d1 DRUŠTVO (j)	in
^ u„8Ci^ S ■
Vpis vzpona v Koširjevi vodniški knjižici, (po Planinskem vestniku) v prevodu dr Stanka Klinarja: »22/8 1908 je Janez Košir v okviru poizvedovalne akcije za pogrešanim Karlom IVagnerjem z nama prepletal severno steno Triglava. Célo turo je opravil z okovanimi čevlji, kar še posebej kaže na njegovo sposobnost. Z njegovim plezanjem sva bila zelo zadovoljna in ga lahko samo priporočiva Franz Zimmer, Avstrijski akademski klub. Gust Jahn«
OBNOVA RUARDOVE SR A SCINE NA STARI SAVI
Jesenice - Bucellcni-Ruardova graščina na Stari Savi, ki je danes sedež Muzeja Jesenice, skriva za svojimi zidovi 460 let zanimive zgodovine. Temelje jf postavil daljnega leta 1538 Bernardo Bucclleni, italijanski kovač iz Bergama. Ta» se je nekaj let prej priselil na Planino pod Golico in kmalu spoznal pomen bogate vodne sile reke Save za fužinarstvo.
Zakupil je torej parcele ob reki Savi, pridobil koncesijo za izkoriščanje vodne sile in pričel graditi plavž ter graščino. Bucelleniji so posedovali graščino, ki jim je služila kot stanovanjska in upravna stavba savske fužine, do leta 1766, ko je savska fužina dobila novega lastnika - družino Ruard.
Ti avstrijski fužinam belgijskega rodu so obnovili fužinske obrate in leta 1831 tudi graščino. Dvojni vhod. ki ga najdemo na Valvasorievem bakrorezu je zamenjal enojni vhod s čudovitim klasicističnim portalom, graščina pa je dobila tudi prizidek na zahodni strani. Kako je bila tedaj urejena in opremljena notranjost stavbe je razvidno iz ohranjenega inventarja, ki je bil priloga kupna pogodbe iz leta 1871 med Kranjsko industrijsko družbo in Viktoijem Ruardom. Original hrani arhiv Muzeja Jesenice, podrobno pa ga je v svojem članku, v zadnji številki jeseniškega zbornika, opisala tudi prof. zgodovine Marija Kos, vodja Enote za Gorenjsko j
Novo centralno ogrevanje v razstavnih prostorih
Zgodovinskem arhivu Ljubljana. V graščini je bilo tedaj devet lepo opremljenih sob v katerih sta bivala zakonca Ruard. Viktor Ruard je imel svojo ločeno spalnico, ki mu je obenem sluzila za pisarno. Soproga Ana je imela svojo spalnico. Tujcem so bile na voljo štiri sobe od katerih se je ena imenovala škofova soba. Poleg tega sta bili v
fraščini še dve jedilnici - velika m mala.
podnji del graščine, kjer so danes urejeni razstavni prostori, je najverjetneje služil za shranjevanje kočij saj je bil prehoden v smeri od glavnega vhoda na južni strani proti zadnjemu vhodu na severni strani, ki je vodil na gnfjsko dvorišče, ki so ga obkrožala gospodarska poslopja. Tam so bili tudi hlevi za konje. Graščino je obdajal čudovit, klasicistično urejen vrt v katerem je imela družina Ruard tudi prostor za dva medveda,.
Zaradi hude krize v železarstvu je moral obubožani fužinar Viktor Ruard leta 1871 pristopiti h Kranjski industrijski družbi. Nimamo podatkov iz katerih bi lahko razbrali ah je Ruardova graščina ostala upravna in stanovanjska stavba savske fužine vemo pa, da je Viktor Ruard umrl na Savi 19.januija 1886, njegova žena pa 6.maja 1890.
v našem muzeju hranimo dva načrta iz let 1889 in 1890, ko je Kranjska industrijska dražba graščino preuredila v stanovanjsko stavbo za svoje delavce.
Takrat je notranjost dobila podobo, ki se ije v glavnem ohranila do danes. Leta ' 1895 je graščino prizadel potres, ki je porušil velik del Ljubljane.
Obnova strehe (Foto Silvo Kokalj)
Po dragi svetovni vojni je v petdesetih letih prpstore v graščini dobil Tehniški muzej Železarne Jesenice. Tako so leta 1954 v prenovljenih pritličnih prostorih odprli stalno zbirko o zgodovini žele-zarstva in rudarstva na Gorenjskem, la je bila v sedemdesetih letih dopolnjena z razstavo o narodnoosvobodilnem boju v letih 1941 - 1945. Tedanji direktor muzeja Miloš Magolič je kmalu spoznal izreden zgodovinski pomen ohranjene srednjeveške fužine na Savi m začel ob podpori železarne uresni-
čevati ambiciozen načrt obnove Stare Save. V sklopu teh del je bilo v sedemdesetih letih v graščini adaptirano osrednje stopnišče in leta 1975 obnovljena " fasada. Pri obnovi je ves čas sodeloval tudi Zavod za varstvo naravne m kulturne dediščine iz Klanja, ki od leta 1984 vodi akcijo za Obnovo Stare Save v muzej sko-kul-tumi kompleks Leta 1992 je Ruardova graščina postala upravna stavba novoustanovljenega občinskega Muzeja Jesenice. Ze naslednje leto smo v pritličju odprli novo stalno zbirko okamnm z Zahodnih Karavank.
Leta 1996 je muzej ob podpori Občine Jesenice dobil novo plinsko centralno ogrevanje v poslovnih prostorih. Leto 1997 je bilo ponovno usodno za Ruat-dovo graščino, saj je 12 aprila letos potres z epicentrom v Posočju močno prizadel graščino in posledice so še danes vidne. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Karanja je škodo natančno popisal „in oddal prijavo pristojnim službam Že letos naj bi se po prvih informacijah pričelo s prvimi sanacijskimi ukrepi popotresne obnove.
V mesecu juliju m avgustu je bila temeljito obnovljena streha na Ruardovi graščini. Nujno potrebno investicijo sta sofinancirala Ministrvo zà kulturo RS in Občina Jesenice. Letos so ob finančni podpori Občine Jesenice stekla tudi. nadaljna dela pri napeljevanju centralnega ogrevanja v razstavnih prostorih Ruardove graščine, saj je zaradi prevelikih temperaturnih nihanj že prišlo do težav pri delovanju maket. Novo ogrevanje bo previdoma na red v mesecu septembru 1998,'ko pričakujemo povečan obisk šolskih skupin. S temi obnovitvenimi deli so ustvaijeni osnovni pogoji za nadaljna dela v stavbi, ki bo poslej suha in ogrevana. To/je še; zlasti Domembno za' kulturno dediščino, ki jo hranimo, saj gre za zapuščino preteklih rodov in naša dolžnost je,» da- jo onranimo zanamcem.
Nataša Kokošinek
Program in prireditve v avgustu m septembru 1998
Stran 4
PROGRAM IŠKEGA DRI
(AVGUST IN SEPTEM8E81W8J
KOSOVA GRAŠČINA
Titova 64, Jesenice
Četrtek, 17. september 1998 ob 18. h: MUZEJSKI VEČER
MINIATURNE ZIBKE
STANETA ZV&WUZA
Tokratni muzejski večer bo posvečen izdelovalcu miniaturnih zibelk STANETU ZUGWITZU. Avtor je v 19 letih izdelal 650 miniaturnih posnetkov zibelk.
Sobota, 17. oktober 1998: STROKOMA EKSKURZIJA...
PÀTklVA
Na željo članov društva organizira Muzejsko društvo Jesenice 17. oktobra 1998 enodnevno ekskurzijo v Padovo. Odhod z Jesenic bo v zgodnjih jutranjih urah, vrnitev pa pozno ponoči. Pod strokovnim vodstvom prof. FERDINANDA SERBELJA,	umetnostnega
zgodovinarja iz Narodne galerije v Ljubljani, si bomo ogledali najpomebnejše kulturne spomenike v Padovi. Točno ceno in program ekskurzije bomo objavili v naslednji oktobrski številki časopisa.
Vse člane (in tudi nečlane), ki bi želeli na ekskurzijo prosimo, da se do konca meseca septembra 1998 prijavijo pismeno na:
Muzejsko društvo Jesenice, Prešernova 45,4270 JESENICE ali po telefonu rr (064)862582 (Konobelj), da bomo lahko določili Ceno. Eksurzijo bomo organizirali, če bo prijavljenih vsaj 30 udeležencev.
VABLJENI !
Karel Zelenko: BRALEC. 1971 (iz kataloga Muzeja Jesenice, 1998)
KOSOVA GRAŠČINA
Titova 64, Jesenice
^ Torek, 1. septembral998
ob 19. uri: otvoritev razstave
Tokrat svoje grafične liste od 1955/1995 razstavlja akademski slikar in grafik
KäREL zelenko.
Razstavo bo predstavil dr. Zoran Kržišnik, v kulturnem programu pa bo nastopil Ljubljanski kvartet violončel.
^ Ponedeljek 14. september 1998 ob 18. uri:
OTVORITEV RAZSTA VE
Kolektivna razstava
FOTOKLUBA JESENICE
v zgornjih prostorih Kosove graščine.
1
(IV



DRUŠTVENA OBVESTILA : ♦ • > • ‘ Tudi tokrat smo motali zaradi
ir X
obilice gradiva izpustiti ilustrirano nadaljevanko OD FUŽIN DO ŽELEZARNE, Če. Vas zanima, kako se je Iztekla« jo še vedno v knjižni obliki lahko nabavite za 2500 tolarjev.
11111
V društvu teče nekaj pomembnih akcij. Najpomebnejša je gotovo odkup Korenove hiše. Ker bo zanjo potrebno kar precej denarja, bomo jeseni začeli z akcijami knjižnih paketov vseh edicij, ki jih ima društvo na zalogi (Jeseniški zbrnikt. Od fužin do železarne, razglednice itd.) Seveda bomo veseli vseb sponzorskih in drugih sredstev. Večina članov je plačala letošnjo članarino, vendar bomo še bolj zadovoljni, ko jo bodo plačah vsi jeseni se bodo nadaljevali muzejski večeri vsak tretji četrtek v mesecu v Kosovi graščini. Veseli bomo vaše udeležbe. ; .17. oktobra letos bomo organizirali enodnevno strokovno ekskurzijo v Padovo. Vodit »as bo eden največpb. poznavalcev italijanske umetnosti pri nas prof. Ferdo Serbe Ij. Računamo, da se vas bo prijavilo kar največ. .
Vse, ki bi se še ždeli včfctnia v društvo, nas lahko pokličete na telefon: 064-862-582 Muzej-Konobelj Članarina je 1000 tolarjev. '
Če želite objaviti Svoje prispevke v našem časopisu, nam jih pošljite na naslov: MUZEJSKO DRUŠTVO JESENICE, Prešernova 45« * 427Ó:
Jesenice.:	* ' ! •1 'Z
POPRAVEK
V zjadnji številki nam je tiskarski škrat kar zja 200 let približal katastrofo na Dobraču leta 1348. Dejansko je je 650 let od usada in ne 450 kot smo napačno japisalil
Izdalo: MUZEJSKO DRUSTVOJESENICE in MUZE! JESENICE Urednik: TONE KONOBELJ Naslov: Prešernova 45. 4270 JESENICE Ziro račun MDT: GB 51530-678-50064 Naklada: 300 izvodov Cena: za člane MDJ brezplačno_