E p» 2 P P /3 CD * 3 ,3 MUZEJSKO DRUŠTVO JESENICE IN MUZEJ JESENICE, . Ce so bile v hiši same hčere in so si želeli sina, si je bilo pred naslednjim porodom potrebno izposoditi zibelko od mater samih sinov. Ko zibelke niso potrebovali, sojo shranili na podstrešje ah v kaščo. Po bolj razširjenem običaju pa naj se zibelka ne prinese na dom pred otrokovim rojstvom. Ponekod je bil običaj, da zibelka ne sme od hiše, drugod so jo hčere ob poroki odnesle z balo in jo v novem domu postavile na vidno mesto (navadno na skrinjo), drugje pa jo je moral izdelati bodoči oče, ali pa jo je morala kupiti mati otročnice, ki pa je ni smela prinesti v hišo. Znani so tudi različni običaji ob prvem polaganju v zibko. Otroka so najprej položili na hišni prag, k peči, ob ognjišče ali na prag glavnega bivalnega prostora -hiše in ko ga je oče premestil v zibel, je veljal za dobrodošlega člana družine. Ali pa so novorojenca položili v nečke oziroma mentrgo (posodo za mesenje kpiha) v veti, da ne bo nikdar kruha lačen. Čerkezi pa so otroka položili na lipovo desko zato, da bo imel kasneje lepo postavo. Zibelko, četudi novo, so pred uporabo temeljito zribali z vodo, v kateri so bila namočena razna zelišča. V Gornjesavski dolini (Gozd Martuljek) in na področju Bohinja je bilo še pred 1. svetovno vojno v navadi, da so vse novorojenčke odnesli h krstu v skupni vaški in bogato okrašeni krstni zibelki. Varovalno vlogo so po ljudskem verovanju imeli tudi na zibelko naslikani, vrezani ah izrezljani okrasni motivi kot so: pentagram, lik kače, orla, Kristusov znak IHS, lik božje matere ah zapis njenega imena. Enak pomen pa je imela tudi že šarita rdeča barva Zaščito otroka pred zlimi duhovi, boleznimi, uroki, hudobrumi pogledi in dragimi slabimi vplivi so si zagotavljali še s polaganjem različnih predmetov v zibelko in sicer: česen, zdravilna zelišča, nož, škarje in srp, razne sladice in različno število kamenčkov. Zibelke so izdelovali v treh različnih velikostih, saj so otroci ležali v njih do svojega petega leta A glavna in najlepše krašena je bila tista namenjena novorojenčku. Ponekod so bile drugače poslikane za fantke (motiv dveh cofov) in drugače za punčke (motiv dveh venčkov ). Če so bile v hiši same hčere in so si zeleh sina, si je bilo pred naslednjim porodom potrebno izposoditi zibelko od matere samih sinov. Ponekod je bil običaj, da zibelka ne sme od hiše, drugod so jo hčere odnesle z balo in jo v novem domu postavile na vidno mesto (navadno na skrinjo), drugje pa jo je moral izdelati bodoči oče. Ali pa jo je morala kupiti mah otročnice, ki pa je ni smela prinesti v hišo. Po bolj razširjenem običaju pa naj se zibka ne prinese na dom pred otrokovim rojstvom Ko je niso potrebovali, so jo shranili na podstrešje ah v kaščo. Zdenka T. Tahir »Nova pridobitev« TRIGLAVSKE MUZEJSKE ZBIRKE V MOJSTRANI Mojstrana - Zgornji naslov se bo nekaterim obiskovalcem naše zbirke zdel pretiran, zavajajoč, saj »nova Siridobitev« obsega le preslikavi otografijc in izpisa iz fotografirančeve vodniške knjižice. Bistvena in pomembna pa je vsebina, ki jo nosita ta*dva dokumenta. Na fotografiji je namreč Janez Košir (1888 -1943), oblastveno potrjen gorski, vodnik Slovenskega planinskega društva iz Mojstrane; izpis iz njegove vodniške knjižice, ki jo hranimo vdepoju TMZ pa dokazuje, da je 22. 8. 1908, še ne dvajsetleten, preplezal Severno steno Triglava po Nemški smeri. Kot soplezalca sta podpisana Franz Zimmer in Gustav Jahn. To je torej dokaz, da je Janez Košir prvi dokumentirano izpričan Slovenec, ki je preplezal Triglavsko Severno steno. Do sedaj je namreč veljalo, da je bil to Trentar Ivan Berginc, ki naj bi ta vzpon opravil leta 1894, vendar ta podatek temelji na samih domnevah, ki niso nikjer jasno dokumentirane. Vse raziskave v zvezi s tem prvenstvom je opravil dr. Stanko Klinar m jih objavil v Planinskem vestniku 1997, 97. letnik, str. 517-523 (od koder tudi povzemam vsebino za pričujoči članek), kjer je zelo izčrpno, predvsem pa z navedbo dokumentiranih dejstev m dokazov želel pravično popraviti uradno zgodovino planinstva. Eli Gradnik f/AKP _______•______ . n/f- "fesi- / ■vMU ~Mcx.fijÜtprAA’-'- Jk&O'' • ‘ Tudi tokrat smo motali zaradi ir X obilice gradiva izpustiti ilustrirano nadaljevanko OD FUŽIN DO ŽELEZARNE, Če. Vas zanima, kako se je Iztekla« jo še vedno v knjižni obliki lahko nabavite za 2500 tolarjev. 11111 V društvu teče nekaj pomembnih akcij. Najpomebnejša je gotovo odkup Korenove hiše. Ker bo zanjo potrebno kar precej denarja, bomo jeseni začeli z akcijami knjižnih paketov vseh edicij, ki jih ima društvo na zalogi (Jeseniški zbrnikt. Od fužin do železarne, razglednice itd.) Seveda bomo veseli vseb sponzorskih in drugih sredstev. Večina članov je plačala letošnjo članarino, vendar bomo še bolj zadovoljni, ko jo bodo plačah vsi jeseni se bodo nadaljevali muzejski večeri vsak tretji četrtek v mesecu v Kosovi graščini. Veseli bomo vaše udeležbe. ; .17. oktobra letos bomo organizirali enodnevno strokovno ekskurzijo v Padovo. Vodit »as bo eden največpb. poznavalcev italijanske umetnosti pri nas prof. Ferdo Serbe Ij. Računamo, da se vas bo prijavilo kar največ. . Vse, ki bi se še ždeli včfctnia v društvo, nas lahko pokličete na telefon: 064-862-582 Muzej-Konobelj Članarina je 1000 tolarjev. ' Če želite objaviti Svoje prispevke v našem časopisu, nam jih pošljite na naslov: MUZEJSKO DRUŠTVO JESENICE, Prešernova 45« * 427Ó: Jesenice.: * ' ! •1 'Z POPRAVEK V zjadnji številki nam je tiskarski škrat kar zja 200 let približal katastrofo na Dobraču leta 1348. Dejansko je je 650 let od usada in ne 450 kot smo napačno japisalil Izdalo: MUZEJSKO DRUSTVOJESENICE in MUZE! JESENICE Urednik: TONE KONOBELJ Naslov: Prešernova 45. 4270 JESENICE Ziro račun MDT: GB 51530-678-50064 Naklada: 300 izvodov Cena: za člane MDJ brezplačno_