Letno poročilo I. mestne petrazredne deške ljudske šole in obrtne pripravljalne šole v L j u b Ij a n i. Izdalo šolsko vodstvo na koncu šolskega leta i rrj) j fr Založila I. mestna petrazredna deška ljudska šola v Ljubljani. Tisek R. Miličeve tiskarne. ■ ■ ■ .-.'• •'• - ■ ‘ •• . .- • :•> ' ■ • ■ . .'• . /. . . : :.k: v;'-',:,--:',.: ■ BM Letno poročilo I. mestne petrazredne deške ljudske šole in obrtne pripravljalne šole v Ljubljani. ------- Izdalo šolsko vodstvo na koncu šolskega leta 1897/98. Založila I. mestna petrazredna deška ljudska Sola v Ljubljani. Tisek K. Miličeve tiskarne. % Naše ljudsko šolstvo. (1848—1898.) Slavnostni govor pri okrajni učiteljski konferenciji v Ljubljani dne 4. mal. srpana 1898. td zelenih Karpatov do ledenih planinskih gord, od prijaznih Krkonošev do sinjega Jadranskega morja tekmujejo letos vsi stanovi in vsi narodi naše lepe in mogočne države v izrazih genljive zvestobe in krščanske ljubezni, da bi vidno pokazali svojo neomajno vdanost preljubljenemu vladarju, ki je pred petdesetimi leti zasedel svetli prestol svojih slavnih pradedov, na katerem ga je božja previdnost dušno in telesno živahnega v srečo avstrijskih narodov ohranila do današnjega dne. In kdo bi iskreno ne ljubil preblagega vladarja, ki tako modro, tako pravično vlada svojim narodom ? Poleg opreznega in premišljenega Rudolfa I., poleg genialnega in odločnega Rudolfa IV. Ustanovnika, poleg viteškega Maksa I., poleg velike cesarice Marije Terezije, poleg človekoljubnega Jožefa II. in poleg drugih slavnih vladarjev iz habsburške rodovine se bode v zgodovini naše države vedno z zlatimi črkami svetilo blaženo ime cesarja Franca Jožefa I., ki je za svojega petdesetletnega vladanja avstrijskim narodom odprl nove neizčrpne vire dušnega in telesnega blagostanja. Komaj je zasedel cesarski prestol, je že odpravil zadnje ostanke fevdne uredbe v naši državi: avstrijskega kmeta je osvobodil tlake in desetine, svojim narodom je zagotovil ravnopravnost ter jim podelil ustavo, svoboščine privilegiranih stanov je preklical, da smo zdaj pred zakonom in sodnjim stolom vsi enaki. Poljedelstvo, obitnost in trgovina, znanosti in umetnosti so našle v našem vladarju tolikega zaščitnika, da se je Avstrija v tem oziru zadnjih petdeset let popolnoma prenovila. Posebno naklonjenost pa je kazal preblagi vladar ves čas svojega cesa-rovanja višjemu in nižjemu šolstvu. Za njegovega vladanja so se na novo ustanovila štiri, popolnila in razširila tri vseučilišča (Kološvar, Zagreb, Cer-novice, Praga; — Gradec, Inomost, Levov); politehnične velike šole, učiteljišča, realke in gimnazije, trgovinske in navtične šole, rudarske in vojaške akademije so se do korena izboljšale in preosnovale; ustanovili so se visoka šola za zemljedelstvo, razni učni zavodi za lepe umetnosti in za umetno a obrtnost, in gosta mreža nižjih in srednjih gozdarskih, poljedelskih in obrtnih šol, ki smo jih pred letom 1848. v Avstriji poznali komaj po imenu, pre-prega zdaj našo širno državo. Ni ga stanu v vsej razsežni Avstriji, ki bi zdaj za svojo strokovno izobrazbo ne našel primernega učilišča. Vsak državljan ima na izbor učnih zavodov, v katerih si more pridobiti za poklic in življenje potrebnega znanja, si spopolniti svoje duševne zmožnosti, razširiti svoje duševno obzorje ter si osvojiti znanosti in spretnosti, ki so mu trdno poroštvo boljše bodočnosti. Ako pa tudi vsak stan v svojem preljubljenem vladarju čisla svojega največjega dobrotnika, vendar mu noben stan ni dolžan večje hvaležnosti nego ljudskošolski učitelji. Ljudska šola, ki jo je ustanovila 1. 1774. cesarica Marija Terezija, je bila šibko drevesce, ki je sicer za njenega razsvetljenega sina Jožefa II. pognalo nekoliko zelenih mladik, ki je bilo pa v neprijaznem podnebju tedanjih nemirnih časov potrebno skrbnejšega negovanja, kakor ga je dobivalo v prvih desetletjih svojega življenja. Doba francoskega prevrata in krvavih francoskih vojska, ki so do korena omajale našo državo, razvoju ljudske šole gotovo ni bila ugodna. Tudi politična šolska ustava iz 1. 1805. ni prinesla nobenega napredka, ampak je celo zamorila marsikatero dobro klico terezijanskih in jožefinskili šolskih preosnov. Šolsko nadzorstvo je bilo enostransko urejeno; učitelji so imeli malo omike, malo službenih prejemkov in malo pravic, in ako niso bili v državni službi (na normalkah), niso dobili nobene pokojnine; graščinske gosposke, ki bi bile morale v prvi vrsti ustanavljati ljudske šole, so se branile šolskih bremen; hoja v šolo ni bila obvezna, in kjer nista župnik in učitelj skrbela za to, da bi otroci redno zahajali v šolo, je bila ta prazna, ker zanikarnežev ni nihče kaznoval; učna metoda je bila popolnoma mehanična, med dušnimi silami se je negoval v prvi vrsti spomin, in tedanje trivialne in glavne šole so imele po naših krajih večjidel ponemčevalen smoter. *) Mahoma pa se je stvar obrnila na bolje z letom 1848. To leto se je za državno učno upravo ustanovilo posebno ministrstvo. In ko je naš presvetli cesar imenoval 1. 1849. Leona grofa Thuna za naučnega ministra in barona Helferta za njegovega državnega podtajnika, je šinila nova gorka kri v žile našega onemoglega ljudskošolskega organizma. Leon grof Thun, ki je korenito preustrojil gimnazije in vseučilišča ter v življenje poklical realke, je tudi na ljudsko šolo obrnil vso svojo pažnjo. Deželnim vladam so se pridelili posebni šolski strokovnjaki, šolski svetniki, sprejelo se je načelo, da mora biti ljudska šola osnovana na podstavi m a-terinega jezika; odlični šolniki, med njimi naš Slomšek, Močnik in Miklošič, so dobili pri naučnem ministrstvu veljaven glas, preosnovala se je izobrazba ljudskih učiteljev, ustanovili so se prvi šolski časopisi, in tako se je v tej prehodni dobi pripravljala popolna preosnova naše ljudske šole. Ta pa je nastopila, ko je premodri naš vladar dne 14. maja 1869. leta potrdil državni šolski zakon ter ž njim svojim narodom poklonil bogato zakladnico dragocenih darov, ki mu bodo zanjo največjo hvalo vedeli še pozni rodovi. *) Leta 1844. je bilo na Kranjskem 0 nemških in 84 nemško-slovenskih, skupaj 93 ljudskih šol. Mitth. d. hist. Vereines f. Krain, 1849, str. 15. Bistvo državnega šolskega zakona se da označiti z malo besedami: Za vse otroke brez razločka narodnosti, vere in stanu obvezen šolski pouk, državno šolsko nadzorstvo, omikano učiteljstvo z natanko določenimi pravicami in urejenimi službenimi prejemki! Kakor vsak zakon, ki sega tako globoko v državni organizem, ima tudi državni šolski zakon svoje nasprotnike, ki se, bodisi s cerkvenega, političnega ali gospodarskega stališča, potezajo za to, da bi se odpravil ali izpremenil. In kakor vsaka človeška naprava, ima morebiti tudi državni šolski zakon svoje hibe, in kakor drugi državni zakoni, se da tudi državni šolski zakon prenaredili, izboljšati ali izkvariti. Toda glavni temelji, na katerih sloni, mislim, da v srečo naše države, ti še dolgo, dolgo ostanejo neomajni. Naprednim narodom in zavednim učiteljem vseh dežel naše države je novi državni šolski zakon paladij, okoli katerega se zbirajo s svetim navdušenjem, ker so živo prepričani, da je ž njim združen, ako pa se odpravi ali bistveno premeni, pa tudi uničen napredek avstrijskega šolstva. In v prvi vrsti morajo zanj preblagemu vladarju hvaležni biti ravno slovanski narodi, ki z njegovo pomočjo v zadnjih desetletjih dosegajo v občni omiki uspehe, ki bi jih ob drugačnih razmerah niti v stoletjih ne bili dosegli. Da so moje besede resnične, o tem je prepričan vsak, kdor pozna n. pr. velikanske kulturne pridobitve novejšega časa pri Cehih ali kdor vzame v poštev veseli razcvit naše književnosti in zlasti naše „Družbe sv. Mohorja“. Kakšne ogromne vesele premembe so se zgodile za petdesetletnega vladanja našega presvetlega vladarja na polju ljudskega šolstva v naši državi, in kako je vplival na te premembe državni šolski zakon, to se nam prav jasno pokaže, ako primerjamo stanje ljudskega šolstva v naši državi leta 1848. s stanjem današnjih dni. Leta 1848. je bilo v Avstriji 12.700 ljudskih šol, IG.750 učiteljev in 2230 učiteljic, obojih 18.980; v šolo je hodilo 1,425.000 otrok; stroški za ljudsko šolo so znašali 1,425.000 gld. in na vsakega prebivavca je prišlo po 15 kr. stroškov.*) • Zdaj (1. 1896.) pa znaša število ljudskih 19.300, število učiteljev 50.960, učiteljic 19.040, obojih 70.000; v šolo hodi 3,400.000 otrok; stroški za ljudsko šolo znašajo 45,000.000 gld. in na vsakega prebivavca pride po 1 gld. 95 kr. stroškov. Ali ozrimo se v našo ožjo domovino Kranjsko! Tukaj je bilo 1848. 1. 7 glavnih, 92 trivialnih, 4 dekliške, 5 industrialnih in 101 nedeljska šola. Ker je bila izmed nedeljskih šol samo 1 (v Ljubljani) samostojna, druge so bile pa združene z glavnimi, oziroma trivialnimi šolami, in ker so bile tudi industrialne šole največ samo oddelki dekliških šol, je znašalo število vseh šol resnično samo 105. V te šole je bilo všolanih 821 krajev z 21.297 otroki, toda 2345 krajev s 36.624 otroki ni bilo nikamor všolanih. Ker jih je izmed šolskih otrok hodilo 9641 (ali 16 61 °/o) samo v nedeljske šole, ki so eksistirale, kakor pravi neko poročilo, največ samo po imenu, a ne tudi v resnici, je dobivalo samo 11 656 (2008°/o) otrok redni šolski pouk; 9641 (16 61 °/o) nedeljskih učencev pouk samo na videz, 36.624 (ali 63'31°/o) pa sploh ni imelo nobene, niti nedeljske šole ne!**) *) Zur Geschichte und Statistik des Volksschulwesens im In- und Auslande, Wien, 1898. Verlag der „Jugendhalle“. **) Mitth. d. h. V. f. Krain. 1849, str. 15. a* Brez rednega in temeljitega pouka je bilo tedaj v naši deželi pred petdesetimi leti blizu 79'92°\o otrok. In petdeset let pozneje? Leta 1896. je bilo po uradnem izvestju na Kranjskem 313 javnih, 28 zasilnih in 12 ekskurendnih, skupaj 353 ljudskih šol, na katerih je učilo 394 usposobljenih učiteljev in 173 usposobljenih učiteljic, obojih torej 567 oseb. Vrhutega pa je bilo še brez učnega izpričevala 17 učiteljev in 3 učiteljice, tako da je znašalo število vsega učnega osobja 587 učiteljev in učiteljic. Poleg tega so delovali na ljudskih šolali še 3 stalni veroučitelji, 336 dušnih pastirjev in 67 učiteljic za ženska ročna dela. — V šolo je hodilo 76 034 (90°/o) otrok, in samo 9'416 (10°/o) normalno razvitih otrok je ostalo brez pouka. *) Posebno jasno se pokaže neizmerni blagodejni vpliv državnega šolskega zakona, ako vzamemo v poštev šolske razmere, kakršne so bile pred petdesetimi leti v Ljubljani in kakršne so zdaj. Ljubljana je imela pred petdesetimi leti 6 šol: trirazredno državno normalko ali vzgledno glavno šolo, trirazredno vnanjo in notranjo uršulinsko šolo, trivialno enorazrednico v Trnovem in pri Sv. Petru in enorazredno zasebno šolo gospodične Zollerndorfove. Vse te šole so imele skupaj 20 razredov, v katere je hodilo približno 2000 (77°/o) otrok; toda nad 600 (23°/o) otrok je v deželnem stolnem mestu ostalo brez vsakega pouka. Po tedanjih nazorih pravilno urejeni sta bili pravzaprav samo dve šoli: normalka za dečke in uršulinska šola za deklice; vse ostale šole so bile le bolj zakotne šole. Učiteljev je imela Ljubljana pred petdesetimi leti z verskimi učitelji vred 16, učiteljic 17, skupaj 33. V vsej Ljubljani pred petdesetimi leti ni bilo niti enega šolskega poslopja. Normalka je bila nastanjena v licejskem poslopju, uršulinska šola v uršulinskem konventu, šempeterska šola v mežnariji, trnovska šola v župnišču, zasebna šola v zasebni hiši. In kakšna je bila učna uredba, kakšna metoda, kakšna notranja oprava po teh ljubljanskih šolah, to vem izkušnje sam, ki sem pred štiridesetimi leti hodil v ljubljansko normalko. Edino učilo, ki je rabilo učitelju, je bila šolska deska, kreda in šiba. V osmih sobah je bilo nagnečenih nad 1000 otrok po ozkih, dolgih in visokih starih klopeh, Večina učencev je bila slovenske narodnosti, a vendar je bila materinščina v teh šolah prava pastorka. V I. razredu smo imeli pač slovensko-nemški abecednik in tudi še slovenski katekizem, v ostalih razredih smo se učili vse predmete, celo krščanski nauk, samo nemški. Slovenskemu branju sta bili odločeni po dve uri na teden, navadno v soboto popoldne, a tudi te dve uri je učitelj mnogokrat porabil rajši za kakšen drugi predmet. V takih razmerah se ne smemo čuditi, če so slovenski otroci posedali v enem in istem razredu po 3—4 leta ter potem ostavili šolo s praznim srcem in prazno glavo. Koliko nadarjenih otrok, ki bi bili ob dru- *) Laib. Ztg. iz 1. 1897, 1. 40., 42., 43. — „Jugendhalle“ pa celo piše, da je hodilo lani na Kranjskem 92 °/o otrok v šolo. gačnem pouku lehko postali koristni udje človeške družbe in vrli sinovi svojega naroda, nam je zamorila ta nespametna šolska uredba ! Na bolje so se obrnile te žalostne razmere, ko je bil deželni vladi v službovanje prideljen šolski svetnik Fr. vitez Močnik. Nikdar ne pozabim, s kakšnim veseljem smo pozdravili normalci jeseni 1856. 1. njegovo prvo utra-kvistično slovnico, za katero so prišle kmalu tudi njegove slovenske ra&unice. Šolskemu svetniku Močniku in županu Ambrožu se imamo zahvaljevati, da je mestna občina začela resno misliti na to, da bi osnovala svojo deško šolo ter tako razbremenila normalko, ki je imela nekatera leta nad 1000 učencev, in naposled se je 1. 1862. res ustanovila I. mestna deška ljudska šola v re-dutneni poslopju. Popolnoma prerodilo pa se je ljudsko šolstvo v Ljubljani po tem, ko je bil v veljavnost stopil novi državni šolski zakon. Ustanovilo se je moško in žensko učiteljišče; normalko je nadomestila moška in deška vadnica; I. mestna deška ljudska šola je dobila v II. mestni in v nemški mestni deški petrazrednici svoji sestri, uršulinska šola pa v mestni dekliški osemrazrednici, v mestni nemški dekliški šestrazrednici in v Huthovem zavodu svoje tekmovavke; ustanovila se je mestna dvorazrednica na Barju, zasebna deška štirirazrednica v Marijanišču in zasebna dekliška šestrazrednica v dekliškem sirotišču. Z malo izjemami so nastanjene vse te šole v dostojnih, lepih poslopjih, imajo moderno notranjo opravo, bogate zbirke učil in dobro založene knjižnice. V vse šole je napeljana zdrava voda, javne šole so razsvetljene z električno lučjo ; zasebne šole (pri Uršulinkah, v dekliškem sirotišču) se kurijo s centralno kurjavo ter imajo tudi posebno kopališče za šolske otroke. Ljubljana šteje zdaj 8 javnih in 7 zasebnih šol s 95 razredi. Ako pa prištejemo tem še otroške vrtce, šolske delarne in obrtne pripravljalnice, dobimo 110 razredov, v katerih prejema ljubljanska mladina svoj pouk. In kakor število razredov, tako je poskočilo tudi število učiteljev. V Ljubljani imamo zdaj 43 učiteljev in 79 učiteljic, tedaj obojih 122. Ako pa prištejemo tem še verske učitelje, otroške vrtnarice in prostovoljke, dobimo 143 učnih oseb. V 95 razredov hodi zdaj 4492 otrok ali 116°/o, to se pravi: v Ljubljani imamo v ljudskih šolah 638 otrok več, nego je obveznih hoditi v šolo, ker se jih toliko tudi še po izpolnjenem štirinajstem letu udeležuje šolskega pouka. Ako vzamemo v poštev vse te razmere ter jih primerimo z razmerami, kakršne šo bile po ljubljanskih šolah pred petdesetimi leti, tedaj moramo navzlic temu, da ljudsko šolstvo v Ljubljani še ni doseglo svojega vrhunca in da Ljubljana glede ljudskega šolstva še vedno zaostaja za mnogimi stolnimi mesti, veseli in ponosni vzklikniti: Lep napredek! In resnično! Ljubljansko ljudsko šolstvo je samo odsev velikega šolskega napredka po vsej državi. Krasno je napredovala Avstrija zadnjih petdeset let v vseh strokah človeškega znanja in stvarjenja; nikjer pa ni storila tako razsežnega, tako velikanskega napredka, kakor ravno na polju ljudskega šolstva. Za ta napredek pa se imajo avstrijski narodi v prvi vrsti zahvaljevati veliki dobroti, skrbi in modrosti svojega prosvetljenega vladarja, ki je tudi v kritičnih časih vso svojo očetovsko pažnjo obračal na razvoj ljudskega šolstva. Zatorej se pa tudi ravno avstrijsko učiteljstvo svojega premodrega vladarja, ki nam je vsem vzvišen zgled neumorne delavnosti, resnične pobožnosti, prave krščanske ljubezni in zvestega izpolnjevanja svojih težkih dolžnosti, oklepa s prav očetovsko ljubeznijo ter zasaja v nežna otroška srca neomajno zvestobo in vdanost do svojega naj večjega dobrotnika. Po vsej širni Avstriji puhti v sedanjih dneli iz vdanih src hvaležnih narodov goreča molitev proti nebesom: Bog ohrani, Bog obvaruj Njega Veličanstvo v srečo in blaginjo naše države do skrajnjih mej človeškega življenja! Združeni v duhu s temi molitvami in zvestovdani svojemu preblagemu vladarju in gospodarju kličemo tudi mi učitelji iz hvaležnega in navdušenega srca: Cesarju Francu Jožefu Prvemu vekovita slava! Fr. Levec. Zlati jubilej Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Govoril pri okrajni uöite\jski konferenčni slovenskih Sol ljub\janskih dne 4. mal. srpana 1898 Jakob Dimnik. Vsako oblastvo je od Boga. (Sv. pismo.) fekoč je živel zelo priljubljen in spoštovan kralj. Kraljestvo njegovo je bilo veliko. Bil je zelo mlad, ko je prevzel vladarstvo. Izvoljen je bil kraljem edino le zaradi njegove nenavadne velike nadarjenosti, pridnosti in pobožnosti. Spočetka se je zelo bal, zasesti kraljevi prestol in dolgo je premišljeval, je li vreden take velike časti in slave in če je res sposoben in poklican, tako veliko kraljestvo vladati po volji božji, podložnikom v časno in večno srečo. Dolgo časa so ni mogel odločiti za to visoko mesto. Nekega dnč sedi zamišljen v svoji sobi ter premišljuje, je li res poklican za tako važno in težavno mesto. Ne more se odločiti. Zdaj poklekne pred sv. Razpelo, povzdigne roki ter prav goreče moli in prosi Boga za svM. Kar stopi angelj iz nebes k njemu in mu reče: „Ne obupuj in ne obotavljaj se še nadalje! Takoj primi za kraljevo žezlo, s kojim bodeš storil srečnih lahko mnogo narodov! Gospod bode blagoslovil tvoje delo, — če bode le vredno blagoslova. To krono, katero ti til podajam, bodeš nosil ti in nasledniki tvoji. Pričala pa bode ta krona, če bodeš priljubljen pri Bogu in pri ljudstvu. Glej, njeno zlato se sveti, kakor sončni žarki na jasnem nebu; svetila se pa bo ta krona toliko časa, dokler bode ta, kdor jo bo nosil, vladal svoje narode po volji božji. Zlato te krone bode pa obledelo in se spremenilo v svinčeno barvo, če vladar njen ne bode razumel, braniti resnice in pravice ter se ustavljati krivici in sili. Njeno zlato bode postalo rudeče kakor kri, če bode želel vladar iz slavohlepnosti razširiti kraljestvo svoje s krvjo svojih pod* ložnikov. Ti biseri, ki kinčajo to krono, bodo dajali spričalo o dobrem in slabem vladanju. — Ta-le veličastni briljdnt, ki se sveti kakor najčistejši studenec in kojega žarki se spreminjajo, kakor migljajoče zvezde na jasnem večernem nebu, bode otemnel ter postal črn kakor oglje, če vladar ne bode znal, pridobiti si ljubezni, zvestobe in udanosti podložnikov. — Ta-le zeleni smaragd pomeni zaupanje do vladarja, a razdrobil se pa bode v prah, če ne bode delovanje in življenje vladarjevo tdko, da bi ljudstvo zaradi tega ne zaupalo vanj.“ Po teh besedah je izginil božji poslanec in mladenič se je čutil dovolj krepkega in sposobnega, zasesti kraljevi prestol. Z zaupanjem v Boga je prevzel kraljevo krono in nastopil vladarstvo. Postal je zelo star in do zadnje ure je vladal podložne in udane narode svoje po volji božji. Temu je bila najboljša priča njegova krona, ker je ostala vedno tako lepa in svetla, kakor je bila tisti dan, ko je zasedel kraljevi prestol. Z Bogom, mladost! (Cesarjeve besede.) Ob tej legendi nam prihaja nehote na misel nastop vladarstva našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Kakor znano, so žalostni dogodki I. 1848. prisilili cesarja Ferdinanda, da se je odpovedal cesarski kroni. Po zakonu, bi mu moral slediti njegov brat, nadvojvoda Franc Karol. A ta se je v teh hudih časih odpovedal težki kroni. V tem položaju namigne knez Feliks Schwarzenberg, ki je užival popolno zaupanje v cesarski rodbini, na 18 letnega nadvojvodo Franca Jožefa, češ, njemu se zdi ta najsrečnejši in najsposobnejši, ki bi mogel prevzeti v teh nemirnih časih vladarstvo avstrijskih dežel. Sredi meseca listopada 1848. 1. je bila že dognana stvar, da bo nadvojvoda Franc Jožef zasedel cesarski prestol. Vse je pa ostalo tajno; le ministri so se obvestili o tem, da jim je bilo mogoče ukreniti vse potrebne priprave. Seveda, obvestiti je bilo treba o tem sklepu tudi mladega nadvojvodo. Nadvojvoda Franc Jožef je v svoji skromnosti in ponižnosti odklonil to ponudbo, češ, da ni vreden take velike časti in slave, da je še premlad ter ni sposoben in ne poklican, vladali tako veliko državo po volji božji, podložnikom v časno in večno srečo. Ne, mu odgovore, prav njegova mladost, njegova nenavadno velika nadarjenost, pridnost in pobožnost mu dajo najboljšo sposobnost, vzeti v roke vladarsko žezlo ter spraviti narode zopet v dobro razmerje s cesarjem. Dolgo časa se ni mogel odločiti za lo visoko mesto. Tri dni je premišljeval, je li vreden in poklican, nositi staroslavno Habsburško krono, koje svetli žarki se razprostirajo vedno dalje in dalje po širni Avstriji ter ozna-nujejo narodom, kako dobri, usmiljeni, pravični in pobožni so bili vladarji, ki so nosili to krono. Kakor kralj naše legende, je tudi nadvojvoda Franc Jožef v tem svojem notranjem boju kleče prosil pred sv. Razpelom pomoči in razsvitljenja In tudi on je v trenotku, ko je najbolj goreče pošiljal svojo molitev k Vladarju vseh vladarjev, začul v svojem srcu glas: „Ne obupuj in ne obotavljaj se še nadalje! Takoj primi za kraljevo žezlo, s kojim bodeš storil srečnih mnoge narodov!“ Mladi nadvojvoda se je udal čutilom dolžnosti in čutil se je krepkega in sposobnega, zasesti cesarski prestol. Z zaupanjem v Boga je prevzel vladarstvo in dne 2. grudna 1848. I. se je zalesketalo čisto zlatö staroslavne Habsburške krone, nje veličastni briljanti, biseri in smaragdi na maziljeni glavi cesarja Franca Jožefa I. A še lepše kakor bliščoba in biseri krone, so se lesketale mladega našega vladarja lepe čednosti in dejanja njegova. Kot vladar ima naš presvetli cesar pred očmi vedno svoje prednike, v prvi vrsti nepozabljivega ustanovitelja naše vladajoče hiše, slavnega grofa Rudolfa Habsburškega. Kakor znano, je imel Rudolf Habsburški na svojem ščitu okovano roko s kijem in oljkino vejico in spodaj je pa bilo zapisano njegovo geslo: „Utrum lubet?“ — Katero ti drago? Kij je znamenje boja in vojske, oljkina vejica pa znamenje miru. Tega gesla se drži tudi naš cesar. Zgodovina nam pripoveduje, da se naš cesar, kedar je bilo treba branili pravice svojih podložnikov, ni ogibal vojske, sam prijel za meč in ga neustrašeno sukal proti sovražniku; seveda, za prelivanje krvi svojih udanih podložnikov se pa odloči naš usmiljeni vladar le v najhujši sili in najljubši mu je mir; saj je znano, da prvi in najboljši zaščitnik evropskega miru je cesar Franc Jožef I. Pravico in resnico braniti ter pobijati krivico — ta lepa čednost Rudolfa Habsburškega diči tudi našega vitežkega vladarja. Za vzgled ima naš cesar tudi slavno cesarico Marijo Terezijo. Ta slavna cesarica je storila za svoje narode vse, kar je vedela, da jih more pripeljati k časni in večni sreči. „Justitia et Clementia“ — Pravičnost in usmiljenje — je bilo nje geslo. Pa tudi življenje in delovanje našega predobrega vladarja je krasna knjiga življenja, polna najlepših dokazov njegove pravičnosti in usmiljenja. Tudi geslo, koje si je izvolil cesar Franc Jožef [. dne 12. svečana 1849. 1. je značilno za smer njegovega stremljenja: „Viribus uni tis“ — z združenimi močmi! Ta rek priča, da pozna naš vladar prav dobro avstrijske razmere in potrebe ter predobro ve, kaj je potrebno za blagostanje in srečo narodov avstrijskih. Zato pa tudi žrtvuje vse svoje sile v združenje vseli dobrih moči ter nam daje najlepši vzgled, da se moramo i mi ravnati po njegovem geslu. „Utrum lubet?“, „Justitia et Clementia“ in „Viribus unilis!“ — ta tri gesla so zvezde vodnice našemu modremu vladarju, ki so ga vodile in ga še vedno vodijo po težavnih in nevarnih njegovih vladarskih potih. V cesarskem dvoru na Dunaju imajo hranjenih veliko dragocenosti, ki poveličujejo slavo Habsburškega rodu, a vse to ni tako veličastno, kakor so ta tri gesla, ki nam jih hrani in pripoveduje povestnica iz ust, iz duha in srca Habsburžanov. Zvesto posnema naš vladar tudi svoja nesmrtna prednika, po katerih so mu dali ime pri sv. krstu. Cesar Franc se je moral za slavo in čast svoje države trdno bojevati in po viharnih bojih sta pa zavladala mir in sreča v državi. Cesar Jožef II., „ljubitelj človeštva“, prijatelj svobode in prosvete, je živel in delal le za blagor in srečo svojih narodov. Terna dvema vladarjema je skazovalo ljudstvo neomejeno ljubezen, zvestobo in udanost; in imeni teh dveh slavnih vladarjev iz rodu Habsburžanov, njih duši in srci združuje v eni osebi, v eni duši in enem srcu naš veliki in slavni cesar Franc Jožef I. Delajmo, dokler smo mladi! (Gusarjeve besedo.) Tak je naš cesar po svojem notranjem prepričanju, po svojih zmožnostih, po svojem srcu in duši. Dotaknimo so še s par besedami njegovega življenja in delovanja. Življenje cesarja Franca Jožefa I. je bogato krasnih knjig s podobami, ki nam kažejo njegove blage namene in dejanja, več srečnih dogodkov in bolestnih dogodjajev, mnogo britkih skušenj ter neštevilnih dokazov ljubezni in zvestobe. Knjiga cesarjevega življenja in delovanja nam spričuje, kako čudovito se je razvijala in napredovala Avstrija v zadnjih desetletjih ter vsled tega stopila v vrsto omikanih držav. Če se ozremo v dobo cesarjevega življenja, vidimo, da je bil Franc Jožef že kot otrok milosrčen in usmiljenega srca do bližnjega. Kot deček je bil najuzornejši učenec ter delal največje veselje in čast svojim starišem in učiteljem. Kot mladenič je pokazal mladi princ svoj pogum, nevstrašenost in junaštvo v bitki pri sv. Luciji, in mladega cesarja je vse občudovalo, ker je razumel „z združenimi močmi“ vodili svoje narode, da so napredovali v vsakem oziru. Ko je nastopil Franc Jožef I. vladarslvo, ni prevzel na znotraj in na zvunaj zavarovanega kraljestva; ljudstvo je bilo nezadovoljno ter živelo v neslogi; državna uprava ni imela modrih zakonov ter bila ob jednem v zelo slabem gmotnem položaju; ljudstvo se je puntalo in zaničevalo zakone, — s kratka: vse je vrelo, cesarsko žezlo je bilo brez moči. Velikansko in zelo težavno nalogo je prevzel mladeniški vladar, a iz- • vršil jo je s svojo pridnostjo, vstrajnostjo in zvestim spolnovanjem svojih dolžnosti takö, da danes po preteku petdesetih let vsi hvalimo Boga, da nam je dal tako dobrega vladarja, njemu samemu pa skazujemo zvestobo in udanost na razne načine in z vseh krajev naše širne Avstrije se čuje danes navdušeni klic: „Slava cesarju Francu Jožefu I.!“ Komaj je cesar Franc Jožef I. nastopil vladarstvo, je bila njegova prva skrb, da je odpravil tlako ter povzdignil kmetski stan. Vstrezaje duhu svo-bodnosti, je vpeljal novo sodno oblastvo z neodvisnimi in nepristranskimi sodniki. Uravnal je politično upravo ter ji izročil nadzorstvo nad šolo, obrtom, zdravstvom, nad varnostjo državljanov in občinsko upravo. Z občinskim zakonom je ustanovil svobodne občine, s šolskim zakonom svobodno in napredno šolo, z obrtnim zakonom je pa odprl pot obrtu in trgovini. Ustanovil je šole, učiteljišča, strokovne šole za kmetijstvo, trgovino in obrt. Izkopali so se prekopi in zgradila pristanišča; regulovale so se reke, železniška mreža razširila in napeljal brzojav in telefon po vsi državi. Avstrijsko vojno bro-dovje zavzema jedno prvih mest svetd in trgovsko brodovje pospešuje kaj mogočno črezmorski promet. Cesar je dal svobodno ustavo in ž njo pa zakone, ki so povzdignili denarstvo, trgovino, obrt in varstvo osobne svobode; ti zakoni so tudi dokazi, da ustava ni bila mrtva črka, ampak zrno, ki je padlo na njivo domovine ter obrodilo bogato žetev. Da je bilo mogoče vse to izvršiti, zato je delal naš cesar z neumorno pridnostjo od ranega jutra do poznega večera; le malokedaj si je oddahnil od napornega dela. Delavnost, vestnost v izvrševanju dolžnosti, natančnost in točnost našega vladarja so res občudovanja vredne čednosti, s katerimi daje najlepši vzgled vsem podložnikom. Velikodušni naš deželni oče se je spominjal vedno tudi delavcev. Zakoni o bolniških blagajnah in o zavarovanju proti nezgodam so temu najlepši dokaz. Pravični naš vladar je tudi ukrenil, da imajo delavci, ki imajo težke dolžnosti do države, volilno pravico za državno zastopstvo. Da vidi povsod sam, kako se godi narodom, zato potuje večkrat po raznih krajih cesarstva. Kamor pride, pridobi s svojo ljubeznivostjo, prijaznostjo in s svojim vitežkim nastopom hipoma srca vseh. Povsod ga na- vdušeno pozdravljajo, on pa deli revežem milodare, jih tolaži, jim briše solze, ter podpira dobrodelne namene. Pri tem pa Nj. Veličanstvo nikdar ne opusti svojih verskih dolžnosti ter skazuje Bogu čast, svojim narodom pa daje najlepši vzgled. Cesar podpira tudi umetnosti in znanosti, obiskuje razstave posameznih dežel in hvali pridnost državljanov. V lastni osebi te časti! A tudi avstrijski narodi ga časte, spoštujejo in ljubijo ter tekmujejo med sabo, kako bi mu lepše in dostojneje skazali svojo hvaležnost in ljubezen za njegovo očetovsko skrb. Ni čuda torej, da se bo letos celo vrsto spomenikov postavilo v spomin na plodonosno 50 letno vladanje Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. V Olomucu, kjer je 1. 1848. prevzel naš cesar vladarstvo, bodo postavili velik cesarjev spomenik, na Dunaju doprsno podobo nadvojvode Karola Ludovika ter vojnega maršala in slavnega vojskovodje Albrehta. V Ljubljani se bo postavil v znak hvaležnosti za njegovo pomoč in njegove tolažilne besede, s kojimi je tako plemenito lajšal bedo ponesrečnežem po potresu, ki je raz-djal belo Ljubljano dne 14. malega travna 1895. 1., na javnem trgu v spomin prihoda Nj. Veličanstva v Ljubljano povodom potresne katastrofe krasen spomenik. V spomin na cesarjevo petdesetletnico bo mesto Ljubljana zgradila mestno ubožnico in kopališče ter še več drugih dobrodelnih naprav in zavodov. Slovensko učiteljstvo s Kranjskega, ki nikdar ne zastane za drugimi stanovi, kadar je treba skazati cesarju udanost in zvestobo, je zložilo ob svojih skromnih plačah v spomin in proslavo na cesarjev zlati jubilej tisoč goldinarjev prostovoljnih doneskov za „cesarja Franca Jožefa I. jubilejsko ustanovo za učiteljske sirote na Kranjskem1* in vseslovensko učiteljstvo s Kranjskega, Štajerskega in Primorskega je pa ustanovilo v Ljubljani v trajen spomin in proslavo na plodonosno petdesetletno vladanje Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. „šolski muzej“. Avstrija bo praznovala dnč 2. grudna t. 1. velik in vesel praznik, ki bo ostal zapisan z zlatimi črkami v zgodovini avstrijski. Ta praznik bo pričal svetu, kako ljubijo in častč avstrijski narodi svojega cesarja ter dele ž njim veselje in žalost. Kadar praznujejo v cesarski rodbini kak veseli god, tedaj se vesele tega vsi zvesti podložniki; če pa zadene našega dobrega in skrbnega cesarja nesreča, žalujemo vsi ž njim ter občudujemo krepost njegove duše in udanost v voljo božjo. Istina je: zlato staroslavne Habsburške krone je ostalo čisto, kakoršno je bilo pred petdesetimi leti in se tudi danes sveti kakor sončni žarki na jasnem nebu. To čisto zlatö priča, da je naš presvetli cesar Franc Jožef I. priljubljen pri Bogu in ljudstvu, da je vladal vseh petdeset let svoje narode po volji božji, da je branil resnico in pravico, se ustavljal vedno krivici in sili ter ni nikdar želel iz slavohlepnosti razširiti kraljestva svojega s krvjo svojih podložnikov. V kroni našega cesarja ne manjka danes nobenega bisera, vsi se svetijo, kakor najčistejši studenec in njih žarki se spreminjajo kakor migljajoče zvezde na jasnem večernem nebu. Ti svetli biseri pričajo, da si je znal pridobiti cesar Franc Jožef I. ljubezen, zvestobo in udanost svojih podložnikov. In zeleni smaragdi v kroni so še vsi taki, kakoršni so bili pred petdesetimi leti ter kažejo, da je življenje in delovanje našega modrega vladarja tdko, da mu moremo in smemo vse zaupati. Kot osemnajstletni mladenič je prevzel cesar Franc Jožef I. cesarsko krono ter jo je nosil, da se je postaral pod njo; ves ta čas je pa vladal podložne in udane narode svoje po volji božji. Temu je najlepša priča njegova krona, ki je ostala vedno tako lepa in svetla, kakor je bila dnč 2. grudna 1848. I., ko je zasedel cesarski prestol. Pa tudi v trnjevi kroni, katero je posadila Previdnost božja na glavo najplemenitejšemu knezu, kar jih pozna vesoljni svet, ne manjka danes nobenega bodečega trnja in prav lahko trdimo po vsi pravici: „Noben vladar ni vladal tako blagodejno, pod nobenim vladarjem se ni Avstrija razvila tako uspešno, noben rii'~p«ejel od svojih narodov toliko dokazov ljubezni, pa tudi noben ni pretrpel toliko "bolečin in prežil toliko brit kih ur, kakor cesar Franc Jožef I.“ Svetovna zgodovina imenuje našega cesarja varuha svobode in miru, zaščitnika umetnosti in znanosti, branitelja sv. vere in cerkve, očeta ubogih, pospešitelja vseh človekoljubnih podjetij, značaj poln milosti, prisrčnosti in plemenitosti. „Pobožen, pošten in pravičen, veren in odkritosrčen“ — tak je naš cesar. IV. Dajte cesarju, kar je cesarjevega. (Sv. pismo.) „Pobožen, pošten in pravičen, veren in odkritosrčen“ — tak je naš cesar. Kaj čuda torej, da letos, ko praznuje ta veliki vladar svoj zlati jubilej, tekmujejo vsi avstrijski narodi, vse kronovine, stanovi, društva in korporacije med sabo, kako bi lepše in dostojneje proslavili jubilejsko leto, leto velikega veselja, ko se sichern Avstrijec z navdušenjem pripravlja na srečni in veseli dan 12. grudna. Štiristo let se že ni praznoval v kraljestvu Habsburžanov tak praznik. Cesar Friderik III., ki jo umrl 1. 1493., je bil edini Habsburžan, ki je vladal 58 let; za njim je pa vladal najdlje naš ljubljeni cesar Franc Jožef I. Velik in redek patrijotiški praznik bomo torej praznovali letos dnč 2. grudna. Patrijotiški prazniki so pa najugodnejše prilike, ob katerih je mladina najbolj dovzetna za vzbujanje patrijotiškega čuta, — patrijotizma. Šola mora pa bili tisto ognjišče, na katerem plapolaj in göri čisti avstrijski patrijolizem, učitelj pa tista moč, ki neti in kuri ta patrijotiški ogenj na tein ognjišču in ga prižiga v nedolžnih srcih mladine. Mladina je bodočnost države in dobra šola je pa temelj, na katerem sloni državno blagostanje. Zbrali smo se danes oh tej slovesni priliki, da se posvetujemo in sklepamo, kako bi veličastneje proslavljale ljubljanske mestne šole zlati jubilej plodonosnega 50 letnega vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. K temu praznovanju nas silijo trije nagibi, in sicer: 1.) Avstrijsko domoljubje, ki ogreva naša srca. 2.) Ljubezen in hvaležnost do predobrega našega vladarja, ki je se svojim modrim vladanjem povzdignil Avstrijo med prve države na svetu. 3.) Patrijotiški praznik cesarjevega zlatega jubileja sam, ki nam bo dal najlepšo priliko, naslikati otrokom vrline našega cesarja, da ga posnemajo v vsem ter postanejo taki, kakoršen je cesar sam: pobožni, pošteni in pravični, verni in odkritosrčni avstrijski domoljubi. In ta spomenik avstrijskega domoljubja v srcih ljubljanske šolske mladine bo pa tudi v srcih še poznih potomcev neprestano vzbujal domovinska čutila ljubezni in udanosti do presvetlega vladarja in cele Habsburške hiše — naši deželni prestolnici v ponos, našemu narodu v čast, pomenljivemu letošnjemu letu pa v trajni spomin in proslavo. V. Vse za dom in za cesarja. (Cosarska pesem.) Po naročilu sl. stalnega odbora sem sestavil v glavnih potezah načrt, kako praznuj šolska mladina v Ljubljani petdesetletnico Njegovega Veličanstva. Podrobni načrt bo pa sestavil danes izvoljeni „jubilejski odsek“, kateremu naj se blagovolijo poslati eventuelni dodatni predlogi. Zamolčati pa ne smem, da je sl. občinski svet našega stolnega mesta na predlog in priporočilo bi. gospoda župana dovolil za to praznovanje 1200 gld. podpore, za kar mu gre vsa čast in hvala. Kako bo praznovala šolska mladina v Ljubljani petdesetletnico Nj. Veličanstva na podstavi sklepov „jubilejskega odseka“, bom poročal prihodnje leto. . . Vdanostna izjava ljt,ibljanslceg?a učiteljstva. Sestavil E. Gangl. Mjega c. in Kr. apostolskemu ^efičansfvu! {ijčiteljstvo slovenskih in nemškoslovenskifi ljudskih šol v Ljußrjani, zßrano pri današnji okrajni učiteljski konferenciji v proslavo petdesetletnice premodrega vladanja ^ašega Veličanstva, se usoja v najgloßoöji udanosti in v najčistejši fju~ ßezni položiti v premifostne roke Vašega ^eHčanstva izraze neomajne zvestoße do posvečene oseße Vašega V6^ansfva in do prejasne vladajoče rodßine. Yo učiteljstvo polaga v znožje^šfajvišjega prestola prisego, da ßo takisto v Bodočnosti zbujalo in krepilo v srcili šolske mladine iskreno fjußezen, vdanost in zvestoßo do Va-šega V'efßänstva in preslavnih členov prejasne rodßine Jfiaßsßursko - fotarinške. lijußljana, v 4. dan maf. srpana J898. ■ ........................................................................ , \/ Šolska poročila. A. Učiteljsko osobje. a) Premembe med šolskim letom 1897/98. Z razpisom visokega c. kr. deželnega šolskega svčta z dne 13. kimovca 1897, št. 2537, je bil imenovan podvodja in ekonom v knezoškofijskem semi-narju g. Rok Merčun za tretjega stalnega kateheta na mestnih ljudskih šolah, ter se mu je poveril verouk na prvi mestni deški petrazredniči in v štirih nižjih razredih mestne dekliške osemrazrednice. — Vsled razpisa c. kr. mestnega šolskega sveta z dnč 25. kimovca 1897, št. 607, je ostal pomožni učitelj g. Henrik Petras tudi v tekočem šolskem leta kot suplent na zavodu; zaradi bolezni je dobil dopust od 12. sušca 1898 do konca tekočega šolskega leta. — G. Maks Josin, stalni učitelj, je bil od 2. vinotoka 1897 do konca tekočega šolskega leta zaradi bolezni na dopustu (razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dn6 8. vinotoka 1897, št. 678 in z dnč 16. svečana 1898, št. 104). Njegovim namestnikom je bil imenovan učiteljski kandidat g. Rudolf Vrabl (razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 8. vinotoka 1897, št. 678). — Namesto obolelega namestnega učitelja g. Henrika Petrasa je prevzela pouk izprašana učiteljska kandidatinja gospodieina Emilija Roji c (razpis c. kr. mestnega šolskega svčta z dnč 13. sušca 1898, št. 159). b) Učiteljski zbor ob koncu šolskega leta 1897/98. 1- Nadučitelj in šolski voditelj: Andrej Žumer, stalni nadučitelj, odlikovan z zlatim križcem s krono za zasluge, je kot c. kr. okrajni šolski nadzornik na dopustu (razpis visokega c. kr. naučnega ministerstva z dne 12. rženega cveta 1895, št. 12975). Jožef Maier, začasni voditelj, zastopnik učiteljstva v c. kr. mestnem šolskem svetu; oskrbnik šolskega vrta; voditelj cerkvenega petja pri šolski sv. maši; razrednik U. a razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete razen risanja, 18 tedenskih ur. 2. Katehet: Itok Merčun, svetni duhovnik, stalni veroučitelj, je poučeval v vseh razredih verouk, 16 tedenskih ur. Razen tega je služil šolsko sv. mašo in šolsko mladino pripravljal za vzprejem sv. zakramentov. 3. Razredni učitelji: Valentin Kummer, stalni učitelj, razrednik III. « razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete, 23 tedenskih ur. Ivan Bclii, stalni učitelj, razrednik V. razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete, 25 tedenskih ur. Jožef Travnar, stalni učitelj, razrednik I. a razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete razen petja, 17 tedenskih ur. Jakob Furlan, stalni učitelj, varli zbirki učil in zalogi ubožnih knjig, razrednik IV. a razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete, 24 tedenskih ur. M«ks Josin, stalni učitelj, (od 2. vinotoka 1897 na dopustu). Jurij Režek, stalni učitelj, razrednik IV. h razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete, 24 tedenskih ur. Frančišek (xalfc, stalni učitelj, razrednik 111. h razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete, 23 tedenskih ur. Engelbert O angl, stalni učitelj extra statum, knjižničar, razrednik I. h razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete in petje v I. a razredu, 19 tedenskih ur. Henrik Petras, namestni učitelj, (od 12. sušca 1898 na dopustu). Rudolf Vrabl, namestni učitelj, razrednik III. c razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete in risanje v II. a razredu, 24 tedenskih ur. Emilija Rojic, namestila učiteljica, razrednica II. b razreda, je poučevala v tem razredu vse predmete, 19 tedenskih ur. Šolski sluga: Martin Svete. Učne knjige v šolskem letu 1897/98 •-E* OJ c k ec S a> M »o a> - ^ C bß u. ’.9 D O £ j-; ja j* .S** c _ CQ .. rt •"O »'ü ö D (S D £'afa ^ . «j *> s >- s . m rt- oj u Jsiš’* O.CQ .rt TJ CÖ'O C >.£fc ° 'S o*^ ©c 525 -2 u S . ^ V) j^OO . . rt ’-" *< ö E «3 t-> M rt • to . O^O^H £ .“S O c 5* CO ►o rt _, O O- c rt as:sg ' CD U « © C5 Ge, O *7« 00 • 5S *q ■S >8 ° <4i »C/3 /. CJ ££"« S CTJ 3 O ■N'S i g-s^j2 !■§ § MS ft- s tr rt 2 ^ ^ iO c g •• S <-. Ö> L- _V G fl O .: s uj c D to " i|- N£« ■L Ä, r. I-Q * 00 a) äß Si 5< N rt 5č, f-Sg « C >5 u. o • G 'U c 3 rt ÄÖQ J* rt . öü . °r2'£3 a a _ •o *^r rt . ° S* a S lo.Š S? S cu «J JS-g^ šg O-CQ .. „ rt T3 rt T3 G >0) •£■» 0) .£ fc O 1 «o” 55 “ £,§ H- J rt *-* <*ia s e -0>$* »iiž TJ c* f§.3 ._ s v (5 g _m s s “ CC 8 o g ' K» a > = § a.= £^.S * _ *'“* NJ En <«■* * lO £,CO rt _ G G & .5 oo rt u b 0) V ^ S g N 'C —. o) O-rG - S V rt o CQ ■* rt . bo . O OÄ ^.s(nO GG "** »o •— rt O g- G rt s S s g . 73 'g « !> hh M - d °s &.-S »2 •■ i ° ■3 >5 ‘m gg O-CQ • • «s . rt XJ rt G ►CD 'm* 0) .S&- « ^ G- o -«; o°ö© 55 ® . 1—5 rt *~' t* rt • o rt , • « bo g bBr c S ^ e H S S § = fo «> Srn.“-* « ■ ~ 'E . « S ^ :=.0 • N -G i z; _r „r D a CO ^ rt0 8Ž*S &.ö=*^ ■H.CS ^T^JSJö^^öc G rC. ^ _ _ G e ^ 0) >N J* :Gs rt § 45 G G •*» ^ jas 0) ■s Sč«> N O A rt a) et O. S a> > O jQ -{j S £.2.0 t °-|ca^ ^ a >«i ►t; ” -g ja St .£, « ‘.G. uj gg So^o 3 _M co Uj N rt C S N J2 2 00 T3 <^i 0) ° S co cd g o o t- ■“ •m oS s. S !•%« S S^n’Ö N f7^ C/J «N “Nifl tfl Z ^ . « <« 5.2, —| U. H-l Cfi rZ? v —I _• rt O G 'C/j 0 |H (Z) CO £ | Mali katekizem | Kratki katekizem | Veliki katekizem | Zgodbe sv. pisma | Sv. Evangeliji | Abecednik | I. berilo in slovnica CC O ‘S > _o ~7> a JD *u <33 -Q | III. berilo | IV. berilo | Slovenska slovnica (Praprotnik) | Slovenska slovnica (Končnik) | Hegeln für die deutsche Rechtschreibung | Slovenisch-deutsche Fibel (Mikiosich) | I. nemška slovnica in I. nemško berilo Prap. Raz. Žum. 1 | III. nemška slovnica | Deutsches Sprach- u. Lesebuch J. Heinrich, III. Theil | Deutsches Sprach- u. Lesebuch J. Heinrich, IV. Theil I I. računica i _ . , 1 VI oJnmnin sr * j rt .o 'S a i—< c 'E 'c * rt o 'S p Ki rt u j=j U rt ü 'S ■c rt > >—< ^rt ’.s ‘o. o In ►—J —H rt o 'S a ►o d > I Lesebuch für gewerbliche Vorbereitungs-Schulen Skupno število knjig Število starih še rabljivih knjig 9 46 35 43 20 45 37 98 34 87 28 16 — 44 32 56 30 21 77 08 22 31 879 Dar c. kr. šolsko-knjižne zaloge za šolsko letol897/8. 5 10 5 6 26 Dur kujigutržnice pl. Kloinmayr in Bam-borg za šolsko loto 1897/98. 9 6 3 18 Dar knjigotržnice Fr. Tempskega za šolsko letol897/8. 2 3 5 Za šolsko leto 1898/9. ostane torej knjig starih 9 40 35 13 20 45 37 98 34 87 28 16 — 44 32 56 30 21 77 68 22 31 879 novih — 5 — 4 5 9 12 — 8 10 2 6 6 — 10 — 4 3 52 59 1 202 skupaj 9 51 35 47 25 54 49 98 42 97 30 22 6 44 48 56 34 24 129 127 23 31 1081 Skupna vrednost teh knjig po kupni ceni je 355 gld. 99 kr. — Knjige so se izposodile 208 učencem. Varh tej zalogi: Jakob Furlan. G. Šolski vrt. Za vzdrževanje šolskega vrta daje mestna občina letno dotacijo 60 gld. S to dotacijo so se izvedla na šolskem vrtu nastopna dela: Nasadila so se na novo razna drevesa in grmi, in sicer: 4 jelke, bor, 2 murbi, mandeljnovec, 2 dišeča grma, 2 šimširja, 2 Cydonia japonica, belocvetoči španski bezek, bega (potaknjenci) i. dr. Poleg teh so se nasadile cvetice: malva, 37 klinčkov, 4 potonike, (> rož, 2 pritlični roži, 18 mesečnih rož, limonovec, vrbene, naprstec, mačehe in mnogo drugih. Zdravilskim zeliščem so se uvrstila na novo: meta, metlika, melisa, luštrek, sivka, rabarbara, rožmarin, natrsk, baldrijan in arnika. V senčnih kotih med šolskimi trakti in telovadnico pomnožilo se je za senčne lege primerno izbrano domače grmičevje in praprotje. V sredo večje skupine se je vsadila na novo nabavljena palma „Chamaerops excelsia“, ki že sedaj presega s svojim velikim perjem sosede sroje, sčasoma pa zna postati pravi kras vrta. Ob zidu vrta se je nastavil bršljan, na zahodni strani poslopja in telovadnice pa se je pomnožila divja trta. — Lansko leto nakupljeno pritlično sadno drevje se je pomnožilo za dve hruški in dve marelici, katere je dobila šola brezplačno kot ud kmetijske družbe. Uspeva vse povoljno; deloma so bila drevesa že letos polna cvetja, a neugodno vreme ob času cvetenja je zamorilo skoraj vse, sicer bi se bil sad radi bujneje rasli moral itak uničiti. Obstali sta le dve ananas rajneti, dve Dielovi maslenki in štiri hruške Kralj virtem-berški. Pri nekaterih oblikovcih je bilo radi pravilneje oblike pri privezovanju na žico pomagati začasno z malimi kolči. Lansko loto pravilno obrezana in v podobi palmete s šestimi vejami privezana hruška je takoj letos cvetela in dva sadu obdržala, ko je prej le divjala. — Pomladanske cvetice, ki so se presadile lansko leto iz proste narave, so se kaj lepo zaplodile; pomnožile so se letos še z nekaterimi planinskimi cvetkami. Za praktični realni pouk se je nasejala, oziroma nasadila tudi raznovrstna poljščina in povrtnina. O poletnem času so se učenci na vrtu telovadili in igrali; tudi so se o lepem vremenu med odmorom po drugi učni uri dopoldne in v času pred začetkom popoldanskega pouka vodili na vrt, da so si ogledali nasade. Oskrbnik vrta: Jožef Maier. H. Zdravstveno stanje. Zdravstveno stanje šolske mladine je bilo letos kaj ugodno, torej tudi šolsko obiskovanje prav dobro. Pouk se zaradi nalezljivih bolezni ni nikdar prekinil. Umrla sta tekom leta 2 učenca, in sicer: Vernik Frančišek, učenec II. a razreda. Mohar Anton, učenec III. h razreda. Šolska mladina z učitelji je spremila oba učenca k večnemu počitku. Pri vpisovanju v šolo se je zahtevalo od otrok, da se izkažejo, ali imajo kozč stavljene. Dotični zapisnik ima nastopne podatke : Spričevalo o stav- Köz ni imelo stav- Koze je imelo stavljene V šoli so se koze stavile in sicer ljenji köz je imelo ljenih brez uspeha z uspehom pa brez spričevala v prvič v drugič ali tretjič z uspehom brez uspeha 506 učencev 12 učencev 2 51 12 220 232 učencev učencev 232 učencem 232 učencem Koze je v šoli stavil mestni zdravnik g. dr. IIIn er. I. Stalna razstava učil. Med učiteljstvom in med prijatelji šolstva raste od lela do lela zanimanje za stalno razstavo učil, ki je od lanskega leta zopet izdatno napredovala. Pomnožila se je z najrazličnejšimi in zanimivimi predmeti in podobami iz nazornega nauka, prirodopisja, zemljepisja in zgodovine. Te predmete je nabavilo šolsko vodstvo za onih 50 gld. letne dotacije, ki jo daje razstavi mestna občina ljubljanska. Obogatili pa so razstavo z lepimi lastnimi izdelki ali z drugimi poučnimi predmeti nekateri členi ljubljanskega učiteljstva. — Stalna razstava učil jo vsakemu na vpogled. Kdor si jo hoče ogledati, naj se zglasi pri voditeljstvu I. mestne deške šole. — Jeseni sta razstavila magistratih tajnik gosp. dr. Ivan Jan in nadučitelj v Gorjah gosp. Jožef Žirovnik v I. mestni šoli v dveh ličnih omaricah 16 različnih vrst hrušk in 17 raznoličnih jabolčnih vrst. Tudi ta okusno narejena sadna razstava je imela obilo obiskovavcev, ki so se priznalno in pohvalno izražali o plemenitem sadjerejstvu omenjenih gospodov razstavljavcev. — Stalna razstava je združena z zbirko učil I. mestne deške ljudske šole. Letošnji prirastek je razviden v odstavku „E. Zbirka učil“. K. Letopis. Šolsko leto 1897/98. se je pričelo dne 16. in 17. kimovca 1897. I. z vpisovanjem učencev, dnč 18. kimovca s sv. mašo in z rednim poukom dne 20. kimovca 1897. 1. — Od dne 1. vel. travna dalje se je začenjal popoldanski pouk ob 3. uri. — Šolska naznanila so prejeli učenci dne 30. listopada 1897. 1,, 12. svečana, 30. mal. travna 1898. 1. in na dan sklepa šolskega leta. V začetku šolskega leta se je vpisalo v IV. razred nekoliko manj učencev kakor ldni, zato se je opustil letos IV. c razred; za III. razred pa se je oglasilo toliko učencev, da se je moral otvoriti III. c razred. Zavod je štel v tem letu 2 prva, 2 druga, 3 tretje, 2 četrta in 1 peti, skupaj 10 razredov. Glasom razpisa c. kr. mestnega šolskega svčta z dne 31. malega srpana 1897, št. 469, je izrekel c. kr. mestni šolski svet začasnemu voditelju J ožefu Maierju priznanje za skrbno in uzorno vodstvo prve mestne petrazrednice. — Z razpisom z dnč 18. vinotoka 1897, št. 3024, je priznal visoki c. kr. deželni šolski svet učitelju Maksu Josinu prvo petletnico. Dne 15. malega srpana lanskega leta, na dan šolskega sklepa, ob 6. uri 53. minuti zjutraj je prestrašil zopet močen potres ljubljansko prebivavstvo. Napovedane zahvalne šolske sv. maše ni bilo, ker se je bilo bati novih potresnih sunkov in ker so bili otroci vsi prestrašeni. Učenci so v posameznih razredih zapeli cesarsko pesem ter dobili šolska naznanila in letna poročila. Potres ni napravil na šolskem poslopja posebne škode; le v prvem in drugem nadstropju je odpadlo od stropa šolskih sob in hodnika precej ometa. — Dne 10. vinotoka 1897. 1. so se izkopali umrjoči ostanki preslavnega učenjaka Jerneja Kopitarja na pokopališču sv. Marka na Dunaju, ter prepeljali v Ljubljano in tukaj pokopali pri sv. Krištofu. Slovesnega pogreba, ki se je vršil dne 12. vinotoka, so se udeležili tudi učitelji tukajšnje šole. — Meseca listopada 1897. I. je imelo na tukajšnji šoli pred izpraševalno komisijo šest učiteljev učni poskus za preskušnjo učne usposobljenosti. O božiču 1897. 1. se je napravil na šolskem poslopju nad hišnimi vrati napis iz pločevinastih črk: Prva mestna deška ljudska šola. — Dne 5. svečana 1898. 1. ob 2. uri 35. minuti popoldne, med šolskim poukom, se je čutil rahel potresni sunek, ki ni provzročil nikakršnega strahu in poškodbe v šoli. — Dne 14. svečana 1898. 1. je umrl po kratki bolezni učitelj na drugi mestni deški petrazrednici gosp. Frančišek Kokalj, ki je služboval v šolskem letu 1862/63 kot pomožni učitelj na tukajšnji šoli. Blag mu spomin! — Meseca svečana 1898. I. je dobilo šolsko poslopje električno razsvetljavo, katera se je vseskozi dobro obnesla. Vpeljala se je v tri šolske sobe, v sobi za učila, v zbornico, v telovadnico, v voditeljevo pisarno in na hodnike. Vsega skupaj je 36 žarnic, in sicer 32 žarnic po 16, in 4 žarnice po 25 normalnih sveč. — Od meseca malega srpana lanskega leta do meseca malega travna 1898. so se vršile seje občinskega sveta ljubljanskega v telovadnici tukajšnje šole, ker se je prenavljala mestna dvorana. — Dne 25., 27. in 29. malega travna 1898. I. so bile v tukajšnji telovadnici dopolnilne volitve v občinski svet. - Dnč 20. velikega travna 1898. 1. se je udeležila šolska mladina z učitelji slovesnega vzprejema presvetlega knezoškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča. Šolska mladina je imela nastopne bogoslužne vaje: Dnč 4. vinotoka 1897. 1. je šola praznovala god Njega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. in dnč 19. listopada 1897. 1. god Nje Veličanstva presvetle cesarice Elizabete s slovesno sv. mašo v cerkvi presvetega Srca Jezusovega. Dne 12. svečana 1898. I. se je I. polletje sklenilo s sv. mašo. — Od 2. dne meseca velikega travna dalje je bila v isti cerkvi vsak ponedeljek in sredo ob 1/i8. uro šolska sv. maša, katero je oskrboval katehet Rok Merčun in katere se je udeleževala šolska mladina z učiteljstvom vred. C. oo. Lazaristi so v ta namen radovoljno šoli prepustili cerkev in orgle. Pri sv. maši je popevala zborno vsa šolska mladina. Cerkveno petje je vodil in na orglah spremljal voditelj Jožef Maier, ki je v ta namen večkrat imel skupne pevske vaje s harmonijem v telovadnici. — Praznik sv. Alojzija in ob jednem prvo sv. obhajilo se je obhajalo 21. rženega cveta kaj slovesno. Med sv. mašo, katere so se udeležili vsi učenci tukajšnje šole, je bilo prvo sv. obhajilo, pred katerim je g. Rok Merčun s primernimi, lepimi besedami ogovoril obhajance in starše. V prvič je pristopilo k Božji mizi 87 učencev. Po cerkvenem opravilu so se zbrali prvoobhajanci v lepo ozaljšani telovadnici, kjer jih je pogostil g. katehet s kavo, z raznim pecivom in drugimi jestvinami ; vrh tega jim je podaril razne spominke. To slovesnost je počastil s svojo navzočnostjo c. kr. okrajni šolski nadzornik gosp. Frančišek Levec z gospo soprogo, mnogo odličnih dam, učiteljev in roditeljev. — Šola se je korporativno udeležila slovesnega cerkvenega obhoda sv. Rešnjega Telesa pri stolni cerkvi. — V teku leta je šolska mladina trikrat prejela zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa. Okrajna učiteljska konferencija učiteljstva mestnih slovenskih in nemško-slovenskih ljudskih šol je bila dne 4. malega srpana v lepo okrašeni telovadnici tukajšnje šole. Vršila se je letos posebno slovesno v proslavo petdesetletnega vladanja Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa Prvega. C. kr. okrajni šolski nadzornik gosp. profesor Frančišek Levec je opisoval v daljšem govoru razvoj in napredek ljudskih šol v Ljubljani od leta 1848. do 1898., in ob sklepu so učitelji navdušeno zapeli cesarsko pesem. Domačih konferencij je imelo učiteljstvo v teku leta 12, pri katerih se je obravnavalo o došlih razpisih in ukazih, o šolskem redu, o podporni zalogi za uboge učence, o oproščenju od ukovine, o nakupu učil, o vedenju učencev, o učnih knjigah, o učnih uspehih in napredku pri pouku in o šolskih stvareh sploh. C. kr. okrajni šolski nadzornik gosp. profesor Frančišek Levec je nadzoroval šolo dne 16., 19. malega travna in 14., IG., 17., 21. in 23. velikega travna 1898. 1. Ogledal si je pismene in risalne izdelke vseh razredov od vsega lela, nadzoroval pouk v raznih predmetih v vseh razredih ter učence tudi sam izpraševal, pregledal razredne uradne spise in vodstveno poslovanje v voditeljevi pisarnici. Po izvršenem nadzorovanju je sklical učiteljstvo k posebni konferenciji. Tu je razpravljal stanje pouka in vzgoje in podal potrebna navodila. Dnč 17. in 22. listopada 1897.1., 3. in 7. velikega travna 1898. 1. je nadzoroval pouk v verslvu nadzornik za verouk preč. gosp. kanonik Andrej Zamejic. Običajno šolsko veselico so imeli učenci dne 11. velikega travna na Gorenjem Rožniku, kjer je bila najprej v cerkvi sv. maša, pri kateri so učenci peli, potem pa skupni zajutrek, prosto razveseljevanje, katero se je opoldne končalo s cesarsko pesmijo. — Razen tega izleta pa so se posamezni razredi tudi izpeljavah v prosto prirodo v svrho praktičnega pouka v zemljepisju in spoznavanja prirode ter v la namen tudi pohajali v deželni muzej Rudolfinum. Kakor druga leta, je imela šola oziroma šolska mladina tudi v letošnjem šolskem letu mnogo podpornikov in dobrotnikov. V prvi vrsti je imenovati slavno kranjsko hranilnico, ki je velikodušno darovala v podporo ubogim učencem vsakdanje šole 200 gld., rokodelčičem v obrtni pripravljalni šoli pa 50 gld. Iz te podpore so dobivali ubogi učenci vse leto pisalno in risalno orodje in v začetku leta šolske knjige. — Iz podpore c. kr. šolsko-knjižne zaloge na Dunaju je c. kr. mestni šolski svčt odmeril tej šoli ubožnih knjig v vrednosti 11 gld. 35 kr. Za oddane kupone iz učnih knjig pl. Kleinmayr-Bambergo ve zaloge je šola dobila ubožnih knjig v vrednosti 4 gld. 29 kr. in iz F. Tempskega zaloge v Pragi v vrednosti 3 gld. 55 kr. — Odbor narodnih gospd in gospodičen, kateremu načeluje preblagorodni gospod cesarski svetnik Ivan Murnik, je preskrbel 43 ubogim učencem te šole zimsko obleko, katera se jim je razdelila kot božično darilo. Razdelitev se je vršila dne 23. grudna 1897. 1. v lepo okrašeni telovadnici. K tej razdelitvi so prišli tudi dečki in deklice iz drugih mestnih ljudskih šol, katerim se je tudi namenila obleka, tako da je bilo 197 otrok obdarovanih. Poleg obleke so vsi otroci dobili štruce in drugo pecivo. Povodom šolske veselice na Rožniku je mestni župan ljubljanski gosp. Ivan Hribar daroval za uboge učence 20 gld., tako, da se je moglo 100 ubožnih učencev udeležiti veselice. — Slavni občinski svet ljubljanski je podaril šoli 36 zvezkov Andrej Gabrščekove „Knjižnice za mladino“, kateri so se deloma vložili v tukajšnjo šolarsko knjižnico, deloma pa razdelili med marljive učence. — Tukajšnji trgovec g. Jožef Petrič je podaril ubogim učencem te šole nad 700, trgovec g. Ivan Bonač pa 40 raznih pisank. Kakor druga leta, dobivali so nekateri ubogi učenci tudi letos brezplačno hrano in sicer: 1. v hiralnici sv. Jožefa....................3 učenci (s stanovanjem) 2. v knezoškofijski Alojznici ... 1 učenec 3. v knezoškofijskem seminarju . . 1 „ 4. v zasobnih hišah.........................10 učencev 5. pri č. č. m. m. Uršulinkah ... 5 „ 6. pri č. č. o. o. Frančiškanih ... 1 učenec 7. v ljudski in dijaški kuhinji . . . 9 učencev Skupaj . 30 učencev. Vsem tem milim dobrotnikom in pod pira tel jem šole in šolske mladine bodi presrčna zahvala: Bog povrni! Bog nam jih ohrani od prvega do zadnjega tudi nadalje še naklonjene šoli in ubogi šolski mladini! Šolsko leto se je sklenilo dne 14. malega srpana. Po slovesni sv. maši, po kateri so otroci navdušeno peli zahvalno pesem in avstrijsko himno, se je vrnila mladina z učiteljstvom v šolo, kjer so se razdelila šolska naznanila, izpustnice in letna poročila. L. Važnejši ukazi in odredbe šolskih oblaste v. Okrožnica c. kr. mestnegq šolskega svčta z dne 18. kimovca 1897, št. 596, opozarja na „Prvo nemško vadnico za slovenske občne ljudske šole, spisala H. Schreiner in dr. J. Bezjak“, katera je izšla v c. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaju. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 28. vinotoka 1897, št. 634, naroča na podstavi razpisov visokega c. kr. deželnega šolskega svčta z dne 17. malega travna 1897, št. 843, in z dne 20. kimovca 1897, št. 1943, vodstvu in učiteljskemu zboru, da morajo imeti posebno pažnjo na duševno in telesno zanemarjene otroke. Okrožnica generalnega ravnateljstva c. kr. priv. južne železnice z dnč 26. listopada 1897, naznanja pogoje, ki dajejo prav:co učencem ljudskih šol prositi za znižano vožnjo iz kraja, kjer se šolajo, domu in nazaj. Razpis mestnega magistrata ljubljanskega z dne 11. grudna 1897, št. 41.786, poživlja vodstvo na podstavi naročila visokega c. kr. deželnega predsedstva z dnč 7. grudna 1897, št. 41.786, naj se pouči mladina, da ne bo poškodovala izolatorjev pri telegrafičnih vodilih in električnih napravah, sicer se bo zakonito kaznovala. Razpis c. kr. mestnega šolskega svčta z dnč 18. grudna 1897, št. 958, s katerim se pozivlje učiteljstvo na podstavi ukaza visokega c. kr. deželnega šolskega svčta z dn£ 14. grudna 1897, št. 3552, naj se udeležuje opazovanj potresnih prikazni, katera vodi c. kr. akademija, prirodopisni in matematični oddelek, v ta namen ustanovljena komisija. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 23. svečana 1898, št. 83, odobruje predlog tukajšnjega učiteljskega zbora, naj se v I. letniku obrtne pripravljalnice opusti pouk v risanju in tisti čas vpelje pouk v branju. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 30. prosinca 1898, št. 71, določuje na podstavi razpisa visokega c. kr. deželnega šolskega svčta z dne 25. prosinca 1898, št. 87, da je odpraviti iz tukajšnje šole zvezke založnika Jožeta Petriča v Ljubljani, ker ne ustrezajo zakonitim predpisom. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 1. svečana 1898, št. 77, naznanja dodatno k razpisu slavnoistega z dne 18. grudna 1897, št. 958, da je imenovala cesarska akademija znanosti profesorja Ferdinanda Seidl-a v Gorici potresnim referentom za Kranjsko, kateremu naj se pošiljajo vsa potresna poročila. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 5. sušca 1898, št. 145, razglaša ukaz visokega c. kr. deželnega šolskega sveta z dnč 28. svečana 1898, št. 587, ki določa na podstavi odredbe visokega ministerstva za bogočastje in nauk z dne 30. prosinca 1898, št. 707, da mora biti pri izberi učnih knjig merodajna le pedagogiško-didaktiška vrednost knjige, a da se ne sme nikoli ozirati na kakoršnekoli financijalne prednosti. Ko bi se pa primerilo, da dovoljujejo spisovavci ali založniki zaradi vpeljave njihovih knjig šolskim voditeljem ali učiteljem financijalne prednosti v katerikoli namen, bi se dotičnemu učilu dovolitev za učno uporabo nikakor ne dala, oziroma bi se mu odvzela. M. Začetek šolskega leta 1898/99. Šolsko leto 1898/99. se prične dne 16. in 17. kimovca 1898. I. z vpisovanjem bivših in sprejemanjem novih učencev; dne 19. kimovca je po-klicanje sv. Duha in dne 20. kimovca 1898. I. se prične redni pouk. Vpisovanje se bode vršilo v šolskem poslopju v Poljskih ulicah. Zglašati se je s šolskim naznanilom. — Vsak učenec naj prinese krstni listek s seboj. — Kdor pa še ni pohajal te šole, mora se izkazati o stavljenji köz, ako so se mu že stavile in ima dotično spričevalo. V Ljubljani, dne 14. malega srpana 1898. 1. Vodstvo. n. Imenik učencev.*) I. a Adamič Avguštin iz Ljubljane. Andlovec Jožef iz Ljubljane. . Bernot Jožef iz Ljubljane. Bertram Oton z Divač. Bolha Pavel iz Ljubljane. Breceljnik Alojzij iz Ljubljane. Canker Alojzij iz Ljubljane. Cunder Ignacij iz Most. Cunder Janez s Črnuč. Crne Avguštin z Dvora. Crne Janez iz Most. Dovč Valentin iz Ljubljane. Franc Viljem iz Ljubljane. Gervocs Jožef iz Sve Svečine (Hrvatsk Golob Janez iz Ljubljane. Gorup Karol iz Ljubljane. Janež Anton iz Ljubljane. Jenko Jožef iz Ljubljane. Jerančič Janez iz Most. Jernikar Frančišek iz Ljubljane. Kos Alojzij iz Ljubljane. Kovač Janez iz Ljubljane. Kozinec Alojzij iz Ljubljane. Kuhelj Miroslav iz Ljubljane. Lavrič Frančišek iz Ljubljane. Leben Viljem iz Ljubljane. 1. b Bearzatto Gabrijel s Sela. Berčič Melhijor iz Most. Blaznik Karol iz Trsta. Cerar Anton iz Ljubljane. I>ejak Karol iz Ljubljane. I)ev Rajko iz Ljubljane. Hočevar Jakob iz Ljubljane. Hurnsky Janez iz Ljubljane. Indof Viktor iz Ljubljane. Jurič Frančišek iz Ljubljane. Kavčič Karol z Vrhnike. Keber Jernej iz Stepanje Vasi. Komac Anton iz Ljubljane. Kržan Pavel iz Ljubljane. Kušar Jožef iz Loža (Notranjsko). razred. Lunka Frančišek iz Žirov. Malin Jožef iz Ljubljane. Matijašič Leopold iz Ljubljane. Nabernik Leopold z Dovjega. Nachtigall Budolf iz Borovnice. Ocvirk Jožef iz Ljubljane. Ogorevec Anton iz Pišeč. Pogorelec Karol iz Ljubljane. Poženelj Julij iz Ljubljane. Prepeluh Frančišek iz Ljubljane. Prepeluh Janez iz Ljubljane. Priboršič Janez iz Ljubljane. Bemškar Avguštin iz Ljubljane, a). Bihar Anton iz Ljubljane. Sattler Leopold iz Ljubljane. Selan Frančišek iz Ljubljane. Siard Anton iz Ljubljane. Schulz Karol iz Ljubljane. Tomec Stanislav iz Ljubljane. Tršan Janez iz Ljubljane. Vojska Matija iz Ljubljane. Vončina Frančišek iz Ljubljane. Zore Jožef iz Ljubljane. Židan Alojzij iz Ljubljane. Žirovnik Pavel iz Ljubljane. razred. Lavtar Janez iz Ljubljane. Lebes Jožef iz Moravč. Lušin Adolf s Hriba (Dolenjsko), Marenčič Avguštin s Sela. Marinče Vincencij iz Ljubljane. Medič Albert iz Poreča (Istra). Naglič Milko iz Ljubljane. Naglič Slavko iz Ljubljane. Obreza Anton iz Ljubljane. Osredkar Janez iz Ljubljane. Peklaj Matija iz Ljubljane. Platnar Janez iz Št. Vida nad Ljubljano. Poljanec Leon iz Ljubljane. Požlep Feliks iz Ljubljane. Požlep Budolf iz Ljubljane. *) Debelo tiskani so odličnjaki. Preskar Anton iz Ljubljane. Ravnikar Gabrijel iz Ljubljane. Sajovic Vincencij iz Ljubljane. Selan Janez iz Stepanje Vasi. Semič Jožef iz Ljubljane. Sever Frančišek iz Ljubljane. Skaberne Milan iz Ljubljane. Skala Janez iz Ljubljane. Sottlar Alojzi,] iz Ljubljane. Sottlar Benedikt iz Ljubljane. Stare Viktor iz Domžal. Sušnik Rajko iz Ljubljane. II. a Babič Jožef iz Dobrepolj. Bonač Janez iz Ljubljane. Brajar Frančišek iz Ljubljane. Bricelj Frančišek iz Most. Čadež Avguštin iz Škofje Loke. Čuden Frančišek iz Trbovelj. Diinic Ciril iz Ljubljane. Dolenec Oroslav iz Ljubljane. Drmaslija Ignacij z Ježice. Erzin Gabrijel iz Ljubljane. Eyberger Friderik iz Ljubljane. Falout Edvard iz Cirknega (Goriško). Golob Anton iz Ljubljane. Habijan Jožef iz Šmartnega pri Litiji. Hiti Vincencij iz Ljubljane. Humski Frančišek iz Ljubljane. Jan Jožef iz Ljubljane. Javornik Jožef iz Zaljine. Jelčič Janez iz Sromelj (Štajersko). Jeras Frančišek iz Ljubljane. Kalar Jakob iz Ljubljane. Kastelic Avguštin iz Ljubljane. Kefer Alojzij iz Ljubljane. Kobalt Otomar iz Mengša. Kosec Jožef iz Železnikov. Kregar Avguštin iz Stepanje Vasi. Kunauer Pavel iz Ljubljane. Lasnik Frančišek iz Ljubljane. Levec Roman iz Ljubljane. Logar Alojzij iz Ljubljane. Lukniš Janez iz Ljubljane. II. b Acetto Viktor iz Ljubljane. Anžič Anton iz Ljubljane. Anžič Janez iz Stepanje Vasi. Arko Anton iz Ljubljane. Benedik Ciril iz Ljubljane. Bernard Frančišek iz Ljubljane. Bernard Jožef iz Ljubljane. Bitenc Janez iz Ljubljane. Cibi Leopold z Zidanega Mosta. Črne Alojzij z Dvora. Črne Janez iz Stepanje Vasi. Črne Maks iz Ljubljane. Eržišnik Alojzij iz Ronclii pri Gorici. Svetek Miloslav iz Ljubljane. Škofič Lovro iz Ljubljane. Štrus Albin od D. M. v Polju. Štrus Frančišek iz Ljubljane. Tesar Ludovik iz Ljubljane. Vojska Karol iz Ljubljane. Vrančič Ciril s Save pri Liliji. Vrhovec Dragotin iz Novega Mesta. Wernig Jožef iz Ljubljane. Walhar Frančišek iz Ljubljane. Zorman Vincencij iz Ljubljane. Zupin Frančišek iz Ljubljane. razred. Malin Ivan iz Ljubljane. Matjašič Jožef iz Ljubljane. Mekinda Jožef iz Ljubljane. Mlakar Jožef iz Ljubljane. Pirh Emilij iz Siska. Pogačnik Albin iz Ljubljane. Potokar Jakob iz Stepanje Vasi. Požlep Alojzij iz Plešenic. Prepeluh Milan iz Ljubljane. Rabič Avguštin iz Preske. Reš Frančišek iz Kranja. Rolmnan Janko iz Ljubljane. Sečnik Jožef iz Samotorice. Sega Vekoslav iz Sežane. Selan Jakob iz Ljubljane. Stor Stanko iz Ljubljane. Strle Maks iz Ljubljane. Strle Rudolf iz Ljubljane. Šemrov Ignacij iz Ljubljane. Škrjanec Miha od sv. Helene, Štrukelj Alojzij iz Ljubljane. Tavčar Ivan iz Ljubljane. Tomšič Henrik iz Hoč (Štajersko). Twrdi Valter iz Ljubljane. Verbič Anton iz Hrušice. Vrbovec Stanislav iz Novega Mesta. Wimmer Frančišek iz Banne pri Trstu. Zadnikar Jožef iz Ljubljane. Zajec Frančišek iz Ljubljane. Zaletel Rudolf iz Ljubljane. razred. Fridrili Viljem iz Ljubljane. Hafner Alojzij iz Ljubljane. Hočevar Jakob iz Hrušice. Jager Frančišek iz Dobrunj. Jančar Janez iz Ljubljane. Jankovič Lovro iz Ljubljane. Javornik Jožef iz Ljubljane. Jeras Valentin iz Most. Keržič Avguštin iz Ljubljane. Klembas Anton iz Ljubljane. Komatar Anton iz Stepanje Vasi. Kranjec Mihael iz Most. Leben Jakob iz Tacna. 2 Leder Janez iz Stepanje Vasi. Leder Martin iz Stepanje Vasi. Lebes Janez iz Borovnice. Letnar Frančišek iz Ljubljane. Marinšek Rudolf iz Ljubljane. Medič Henrik iz Poreča. Mojškerc Alojzij iz Stepanje Vasi. Nachtigall Frančišek iz Borovnice. Novak Avguštin iz Ljubljane. Novak Janez iz Ljubljane. Obrekar Rudolf iz Ljubljane. Orehek Albert iz Ljubljane. Ošaben Edvard iz Ljubljane. Pečenik Matevž iz Ljubljane. Pezdir Tobija iz Ljubljane. Pogorelec Friderik iz Ljubljane. Porenta Anton iz Ljubljane. Požlep Karol iz Ljubljane. Primic Pavel iz Ljubljane. Ropič Avguštin iz Ljubljane. Hus Feliks iz Št. Vida pri Lukovici. Hus Frančišek iz Št. Vida pri Lukovici. Selak Henrik iz Ljubljane. Selak Rudolf iz Ljubljane. Simončič Frančišek iz Ljubljane. Smrekar Pavel iz Ljubljane. Stare Jožef iz Domžal. Stare Ludovik iz Domžal. Starbek Viktor iz Doba. Šimnec Avguštin iz Ljubljane. Zajec Avguštin iz Ljubljane. Zajec Jožef iz Voloskega. Žitnik Frančišek iz Ljubljane. Žrjav Avguštin iz Ljubljane. III. a razred. Ahčin Frančišek iz Radovljice Berčon Rudolf iz Javorja pri Litiji. Bivic Alojzij iz Zagreba. Breznikar Anton iz Reke. Čadež Karol iz Škofje Loke. Dev Julij iz Ljubljane. Domicelj Ciril iz Zagorja (Notranjsko). Drofenik Frančišek iz Ljubljane. Fink Maks iz Ljubljane. Gostinčar Maks iz Ljubljane. Homovec Frančišek iz Logatca. Hribar Frančišek iz Ljubljane. Hribar Jožef iz Ljubljane. Janež Frančišek iz Ljubljane. Janežič Frančišek iz Domžal. Janežič Mihael iz Domžal. Japelj Janez iz Stožic. Kavčič Frančišek iz Ljubljane. Kotnik Jožef iz Mirk pri Vrhniki. Kovač Leopold iz Ljubljane. Langof Janez iz Ljubljane. Langof Jožef iz Ljubljane. Lavrič Andrej iz Ljubljane. Marjek Janez iz Šmartnega. Me'dic Jožef iz Ljubljane. Not Anton iz Ljubljane. Not Rudolf iz Ljubljane. Novak Alojzij iz Trojan. Okoren Frančišek iz Most. Okoren Karol z Grosupljega. Pavllček Maks iz Trsta. Peršič Miha iz Zadvora. Peteh Nikolaj iz Ljubljane. Pirh Štefan iz Siska. Premk Jožef iz Ljubljane. Rabič Janez iz Preske. Račič Teodor iz Čateža. Remžgar Janez iz Ljubljane. Renko Maks iz Ljubljane. Rot Jane/ iz Dola pri Borovnici. Schwarz Iürnest iz Ljubljane. Simončič Leopold iz Ljubljane. Skala Rudolf iz Ljubljane. Strojan Anton iz Stepanje Vasi. Stupica Viktor z Vira. Šircelj Frančišek iz Ljubljane. Šmuc Alojzij iz Ljubljane. Štcfe Frančišek iz Celja. Štrukelj Avguštin iz Ljubljane. Tomažič Frančišek iz Most. Troha Alojzij z Babinega Polja. Truška Jožef s Snežnika. Žagai- Emanuvel od Sv. Jakoba pri Dolu (Štajersko). 111. b razred. Aschmann Alojzij iz Loža. Babnik Viktor iz Trsta. Babšek Ferdinand iz Tomačega. Bajec Frančišek iz Logatca. Bevk Janez iz Cirknega (Goriško). Bizin Alojzij od Sv. Križa pri Trstu. Bonač Vencel iz Ljubljane. Brgant Jožef iz Ljubljane. Črne Ernest iz Ljubljane. Črtanec Frančišek iz Št. Vida nad Ljubljano. Dejak Janez iz Ljubljane. Doljanec Jožef iz Trsta. Fajdiga Otomar iz Ljubljane. Gregorec Anton iz Mengša. Grm Jožel’ iz Zagorice. Jakopič Anton z Ježice. Jelene« Frančišek iz Ljubljane. Kern Frančišek iz Ljubljane. Kleindienst Lovro iz Ljubljane, Klobčavar Jožef iz Ljubljane. Koleša Frančišek iz Ljubljane. Kordin Jožef iz Kamnika. Kosec Frančišek iz Ljubljane. Kržan Frančišek iz Ljubljane. Lipovšek Jožef iz Ljubljano. Lušin Anton s Hriba. Marolt Viktor iz Ljubljane. Medič Karol iz Poreča. Minatti Viljem z Iga. Nachtigall Janez z Dunaja. Osredkar Avgust iz Ljubljane. Pekljaj Jožef iz Setnice. Podržaj Janez s Podnarta. Požlep Frančišek iz Ljubljane. Prepeluh Karol iz Ljubljane. Pustotnik Rudolf iz Šiške. Rodič Alojzij iz Ljubljane. Rupnik Anton iz Črnega Vrha. Schulz Jožef iz Ljubljane. Sever Edvard iz Zadra. Smrekar Janez iz Ljubljane. Szillich Milan iz Postojne. Širca Alojzij iz Vrem. Špan Mirko iz Ljubljane. Štrus Jožef s Studenca. Uštar Anton z Vač. Virk Edvard iz Ljubljane. Vrančič Janez s Save pri Litiji Zorman Janez iz Ljubljane. Žabjek Adolf iz Ljubljane. III. c razred. Belič Anton iz Šiške. Boljka Frančišek iz Cerkljan. Brvar Ignacij iz Borja pri Litiji. Cilk Albin iz Ljubljane. Finžgar Frančišek iz Ljubljane. Galč Ludovik iz Radeč. Gašpršič Frančišek iz Sostrega. Habič Janez iz Ljubljane. Jakopič Frančišek iz Ljubljane. Jelenc Martin iz Gabrjel. Jereb Jakob iz Sp. Vodal (pri Sv. Trojici). Juchart Oskar iz Ljubljane. Kastelic Vincencij iz Ljubljane. Kobalt Rajmund iz Ljubljane. Kožar Jožef iz Ljubljane. Kramaršič Roman iz Žužemberka. Kregar Janez iz Stepanje Vasi. Kristan Rudolf iz Ljubljane. Kruleč Janez iz Ljubljane. Lavrič Ciril iz Ljubljane. Leben Janez iz Ljubljane. Ločnikar Janez iz Šiške. Marinko Frančišek iz Ljubljane. Mesojedec Jožef iz Ljubljane. Modrijan Janez s Pakega pri Borovnici. Ogrinec Anton iz Ljubljane. Papež Janez iz Ljubljane. Papier Frančišek iz Ljubljane. Pogačnik Rudolf iz Ljubljane. Primic Janez iz Ljubljane. Primožič Janez iz Trsta. Pukelstein Alojzij iz Ljubljane. Remškar Albin iz Ljubljane, lložič Viljem iz Loža. Rus Edvard iz Št. Vida pri Lukovici. Sablich Giusto s Čresa. Seidl Karol iz Ljubljane. Šircelj Srečko iz Mokronoga. Škof Frančišek iz Ljubljane. Škrjanc Metod iz Ljubljane. Schulz Frančišek iz Ljubljane. Tomažič Bogomir iz Trsta. Tomažič Karol iz Ljubljane. Tomec Stanislav z Blok. Velkovrh Anton iz Ljubljane. Zajc Frančišek iz Ljubljane. Zupančič Ignacij iz Št. Vida pri Zatičini. Železnik Frančišek iz Ljubljane. Židan Alojzij iz Ljubljane. Žužek Frančišek od Sv. Gregorja pri Laščah. IV. a razred. Benedik Jožef iz Ljubljane. Brodar Janez iz Ljubljane Cerar Frančišek iz Ljubljane. Crnilec Janez iz Železnikov. Delacorda Janez iz Ljubljane. Dolgan Jožef iz Košane. Erzin Jožef iz Ljubljane. Fajdiga Karol iz Ljubljane. Fakin Borneo iz Ljubljane. Falout Anton iz Cirknega (Goriško). Furlan Adolf iz Ljubljane. Fischer Evgen iz Loke. Gros Frančišek s Krke. Guzi Janez iz Ljubljane. Hartmanu Teodor iz Trnovega. Hrovat Damijan iz Krške Vasi. Jager Feliks iz Ljubljane. Jeriha Dominik iz Zadvora. Jerše Anton iz Ljubljane. Juvan Ciril iz Ljubljane. Juvan Rudolf iz Ljubljane. Kalan Viktor iz Borovnice. Kervišer Rudolf iz Pirana. Klinar Frančišek iz Št. Vida pri Cirknici Košenina Frančišek iz Ljubljane. Koraus Rudolf iz Gradca. Letnar Janez iz Ljubljane. Levec Pavel Leon iz Ljubljane. Del Linz Edvard iz Hruševja. Lukan Janez iz Radovljice. Lušin Alojzij s Hriba. Magajna Jakob iz Vrem. Mitteregger Jakob iz Šiške. Močnik Jožef iz Idrije. Mulaček Jožef iz Ljubljane. Okorn Avguštin iz Most. 2* Orehek Rudolf iz Ljubljane. Pavlin Matija iz Bileka. Petrič Gabrijel z Vrhnike. Pregel Jožef s Polja pri Colu. Pregel Vincencij iz Ljubljane. Pršin Aleš iz Stožc. Puteanv pl. Drauhain Erih iz Ljubljane. Rodič Janez iz Ljubljane. Koltrimuiii Vladimir iz Ljubljane. Rovšek Ludovik iz Moravč. Sajovic Rudolf iz Ljubljane. Selan Frančišek iz Dobrunj. Stele Pavel iz Ljubljane. Stojkovič Gašpar iz Dola. Šarabon Frančišek iz Ljubljane. Štucin Matevž iz Ljubljane. Šturm Rudolf iz Ljubljane. Tavčar Ciril iz Ljubljane. Urbančič Jožef iz Ljubljane. Varšek Anton iz Ljubljane. Vesel Jožef iz Ljubljane. Vilar Janez iz Doba. Vrhovnik Janez s Studenca. Vrhunec Valentin iz Železnikov. Vrtačnik Anton z Viča. Zalar Ludovik iz Ljubljane. Zore Frančišek iz Bogneče Vasi. Žan Emil iz Ljubljane. IV. b razred. Belič Janez z Viča. Berlan Jožef iz Podgabra. Bernik Janez iz Šiške. Borštnik Vladimir iz Hinj. Bovcon Andrej iz Ljubljane. Božič Alojzij iz Pirnič. Budan Karol iz Ljubljane. Černe Jožef iz Žužemberka. Drašček Karol iz Ljubljane. Drešar Vincencij s Svetja. Dujc Ludovik iz Zavrhka. Firm Ignacij iz Zagorja. Govekar Janez iz Smlednika. Grebenc Janez iz Škocjana. Gruden Maks z Volake. ^Hočevar Karol iz Ljubljane. "Hribar Janez od D. M. v Polji. Hrovatin Edvard iz Ljubljane. Jančar Frančišek iz Ljubljane, Janežič Frančišek iz Ljubljane. Jenko Frančišek iz Šiške. Jerin Albert iz Zagorja. Jurjevec Leopold iz Ljubljane. Južina Janez iz Ljubljane. Kavčič Feliks iz Ljubljane. Kavčič Janez iz Šiške. Kirn Frančišek z Brega. Lapajne Frančišek iz Ljubljane. Leben Janez iz Tacna. Logar Frančišek iz Horjula. Lončar Frančišek iz Ljubljane. Mrevlje Anton od Sv. Križa. Niefergall Rudolf iz Radovljice. Ogrinec Alojzij iz Grahovega. Osredkar Frančišek iz Ljubljane. Papier Pavel iz Ljubljane. Perovšek Anton iz Krnč. Potokar Frančišek s Krke. Potrato Janez iz Št. Vida. Potrato Jožef iz Št. Vida. Povhe Frančišek iz Ljubljane. Prudič Anton iz Cirknice. Schmelzer Janez iz Ljubljane. Schuster Karol iz Ljubljane. Sevšek Anton iz Podpeči. Strlekar Leopold iz Ljubljane. Svetlič Anton iz Ljubljane. Šinkovec Jožef iz Ljubljane. Škof Janez iz Šiške. Štucin Martin iz Cirknega. Trškan Anton iz Ljubljane. Vadnov Frančišek z Zidanega Mosta. Verbič Janez iz Stožic. Vidmar Jožef iz Boh. Bistrice. Wagner Jožef iz Ljubljane. Zabavnik Frančišek iz Mengša. Zor Viktor iz Gradca. Žerovnik Janez iz Reke. V.razred. I. oddelek. Aplenc Alfonz iz Reke na Ogerskem. Buh Frančišek iz Ljubljane. Burnik Jožef iz Idrije. Domicelj Ivan iz Zagorja na Notranjskem. Drovenik Teodor iz Ljubljane. Frkov Frančišek iz Ljubljane. Glowacki Evgen iz Vrdnika v Slavoniji. Hladnik Jožef iz Logatca. Janc Karol iz Šiške. Klemenc Frančišek iz Ljubljane. Kogovšek Janez s Slap. Kotnik Jakob iz Borovnice. Kristan Karol iz Ljubljane. Lavrenčič Stanko iz Postojine. Lavrič Avguštin iz Ljubljane. Lukniš Rudolf iz Ljubljane. Minatti Vladimir z Iga. Mozetič Karol iz Ljubljane. Muc Viljelm iz Metlike. Pavlin Feliks iz Šmarja pri Ljubljani. Počivaunik Jožef iz Ljubljane. Podkrajšek Rudolf iz Maribora. Poljanec Janez iz Ljubljane. Prepeluh Jožef iz Ljubljane. Prijatelj Jožef iz Ljubljane. Ravnikar Jožef iz Ljubljane. Ribnikar Stanko iz Logatca. Rihar Jožef z Vrhnike. Schlegl Viktor iz Ribnice. Sluga Karol iz Ljubljane. Škof Frančišek iz Ljubljane. Toman Anton iz Ljubljane. Tomažič Ivan iz Most. Vičič Janez s Save pri Litiji. Wölfling1 Valter iz Ljubljane Zgonec Teodor iz Ljubljane. II. oddelek Bokšič Mihael iz Ljubljane. Dolinšek Vinko iz Ljubljane. Dornik Jožef iz Ljubljane. Hladnik Adolf iz Logatca. Jager Melhior iz Ljubljane. Jurjevec Avguštin iz Ljubljane. Kastelic Anton iz Ljubljane. Kelhar Anton od Št. Vida pri Ljubljani. Kocijan Janez iz Ljubljane. Komatar Peter iz Ljubljane. Kovačič Frančišek iz Ljubljane. Kržič Ivan iz Ljubljane. Miklavc Frančišek iz Šiške. Mozetič Rihard iz Šiške. Novak Janez iz Ljubljane. Pajk Frančišek iz Ljubljane. Pajk Miroslav iz Ljubljane. Pezdir Matija iz Ljubljane. Piskar Alojzij iz Ljubljane. Radovan Martin iz Ljubljane. Rupnik Frančišek iz Črnega vrha. Rupnik Maks iz Črnega vrha. Schweiger Alfonz iz Druljevke pri Kranju. Semič Alojzij iz Ljubljane. Starkež Janez iz Horjula. Strlekar Milan iz Ljubljane. Šetina Janez iz Mednega. Šimnovec Jožef iz Ljubljane. Tavčar Jožef iz Ljubljane. Thuma Frančišek iz Buzeta. Toman Herman iz Ljubljane Vadnov Jožef iz Zidanega Mosta. Vrančič Rudolf iz Ljubljane. Zaletel Vinko iz Ljubljane. III. Obrtno pripravljalna šola. A. Uredba šole. Z ljudsko šolo je bila v zvezi obrtna pripravljalna šola za take roko-delčiče, ki niso dosti poučeni, da bi obiskovali obrtno nadaljevalno šolo, ki je v zvezi z državno višjo realko, ki se pa morajo vender toliko izobraziti, da morejo v imenovano nadaljevalno šolo prestopiti ali pa na podstavi znanja, ki so si ga v pripravljalni šoli pridobili, po prestanih učnih letih se obrtnega učenja oprostiti. Šolsko leto se je pričelo dnč 19. kimovca 1897. leta, končalo pa se je dn6 10. malega srpana 1898. leta. Ker se je oglasilo v I. oddelek obrtne pripravljalnice toliko rokodelskih vajencev, da jih je bilo za jeden oddelek preveč, se je odprla dne 24. vinotoka 1897 v tem oddelku vsled razpisa c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 17. vinotoka 1897, št. 764, vzporednica. Ob jednem se je odredilo, da se razdele učenci tega letnika tako, da se v jedni vzporednici poučujejo zgolj manj usposobljeni začetniki, v drugi pa že bolj naobraženi vajenci. Poučevalo se je torej letos v treh oddelkih po 5 tedenskih ur in sicer v torkih in petkih od V2 8. do !/a 9. ure zvečer in v nedeljah od 9. do 12. ure dopoldne. Razen teh ur so se rokodelčiči obeh oddelkov skupaj poučevali v verstvu ob nedeljah popoldne po župnijskih skupinah pri vsaki mestni župniji, na tej šoli rokodelčiči stanujoči v župniji Marijinega oznanenja in v stolni župniji sv. Nikolaja. Poučevalo se je v ljudsko-šolskih predmetih s posebnim ozirom na obrtni stan. Obrtno pripravljalnico je med šolskim letom nadzoroval c. kr. okrajni šolski nadzornik gospod Frančišek Levec. B. Učiteljsko osobje. Jožef Maicr, začasni voditelj šole. 0. Klement Grampovčan je poučeval verstvo po 1 uro na teden. Luka Smolnikar, stolni vikar, je poučeval verstvo po 1 uro na teden. Jurij Režek je poučeval vse predmete v I. a oddelku po 5 tedenskih ur. Frančišek Gal6 jp poučeval vse predmete v I. b oddelku po 5 tedenskih ur. Jakob Furlan je poučeval vse predmete v II. oddelku po 5 tedenskih ur. C. Učne knjige. I. oddelek. U č n i j e z i k: A. Praprotnikov slovenski abecednik. M. Gerber, 20 kr. Drugo berilo in slovnica za občne ljudske šole, c. kr. šolsko-knjižna zaloga, 35 kr. Nemški jezik: Slovensko - nemška začetnica za občne ljudske šole, Ivan Miklošič, 1889, c. kr. šolsko-knjižna zaloga, 20 kr. Računstvo: Tretja računica, dr. Fr. vitez Močnik, 1891, c. kr. šolsko-knjižna zaloga, 13 kr. (za učitelja). II. oddelek. Učni jezik: Četrto berilo. P. Končnik, c. kr. šolsko - knjižna zaloga, GO kr. Nemški jezik: Lehr- und Lesebuch für Schüler der gewerblichen Vorbereitungs- und Fortbildungsschulen, 1884, Karl Graeser, 54 kr. Računstvo: Četrta računica, dr. Fr. vitez Močnik, 1891, c. kr. šolsko-knjižna zaloga, 16 kr. (za učitelja). Č. Statistični pregled učencev. a) Po Številu. X oi Med letom jih je i—3 ►—< > Starost Vera { Po narodnosti jo Stanuje Šolo jih je obiskovalo Od- delek Število učencev 1 1897. vstopilo izostalo umrlo Število učencev 11 1898. 12—13 let JV *** T n nad 14 let rimsko-kato- liška Slovencev Nemcev v Ljubljani zunaj Ljubljane1 prav pridno j o c o. manj pridno 1 zanikamo I. a 41 “27 11 - 57 — 1 67 68 68 — 59 9 38 13 17 — I. b Gl 13 “23 _ 51 — 4 70 74 74 — 68 6 14 40 16 4 11. 60 13 29 — 44 1 72 73 72 67 6 63 6 3 1 Skupaj 102 |53 63 — 152 • 209 215 1 “211 • 194 21*) 115 1 59 36 5 *) Moste 4, Studenec 1, Šiška 14, Solo 1, I). M. v Polju 1. b) Po obrti. Od- delek krojačev erevljarjev usnjarjev vrvarjev sedlarjev mesarjev pekarjev ključalničarjev | mizarjev kleparjev kolarjev kovačev > .0» rt •c. v > cn | stolarjev | sodarjev 1 kamnosekov j | knjigovezov 1 pleskarjev | vrtnarjev | strugarjev | kotlarjev | dežnikarjev rt O. 3 eft 0 p o m n j a I. a 1.6 n. 2 1 11 1 3 1 7 2 2 3 8 1 4 i i 1 2 2 1 5 2 5 3 2 “2 3 1 2 4 6 1 2 2 2 4 8 8 9 4 i 1 ■* 1 -M ""I i 3 4 “2 2 7 2 3 1 i i “2 i i 10 7 1 1 2 i 3 3 1 2 1 1 i i i i i 57 11 51 23 44 29 Prva številna vrsta znači ro-kodelčiče, ki so do konca leta šolo obiskovali, druga številna vrsta pa tiste, ki so med letom dobili spričevala in so izostali. Skupaj ir, 3 17 9 4 i 3 4 12 7 7 3 9 7 20 10 13 1 4 13 4 3 1 2 2 i i 18 3 4 6 1 2| i i i i 152 63 I). Začetek šolskega leta 1898/99. Šolsko leto 1898/99. se prične z vpisovanjem dne 18. kimovca 1898. I. V Liubliani, dnč 14. malega srpana 1898. Vodstvo. E. Imenik učencev. I. a Babšek Janez iz Štepanje Vasi. Baloh Jakob iz Mošenj. Blaznik Jakob iz Železnikov. Brank Janez iz Bepenj. Brečko Martin iz Kloštra. Collizza Karol s Krka ('Prim.), čebavs Janez z Dobrave. Čerin Frančišek iz Štepanje Vasi. Črnivec Anton z Lanišča. Divjak Andrej iz Ljubljane. Dogan Anton iz Mozirja. Drahslar Frančišek iz Hrušice. Dubida Frančišek iz Mošenj. Ferkov Janez iz Hrušice. Filipič Jožef z Dvora. Herman Anton iz Radeč. Jerančič Frančišek iz Hrušice. Jcrt Anton iz Kožljevca. Jesih Frančišek iz Šiške. Jevnikar Frančišek iz Senožet. (Koderman Anton s Češnjice. Kolnik Janez iz Ljubljane. Kosec Jakob iz Železnikov. Kosmatin Janez s Prevoj. Kranjc Anton iz Most. (Krištofel Frančišek od Št. Lenarta. Kršinar Andrej od Sv. Katarine. Kurent Valentin iz Mengša. (Lampel Frančišek od Št. Lenarta. Lavrenčič Janez iz Šturije. Leben Janez iz Žleb. Ljubič Valentin iz Moravč. Lovša Janez iz Pulja. Lužnik Martin s Slapa (Prim ). Majdič Janez z Vrhpolja. 1. b Adamič Jožef z Dunaja. Arh Frančišek iz Grada pri Bledu. Arhar Frančišek iz Trboj. Babič Frančišek z Brezja. Bajde Jožef iz Hotiča. Berčič Anton iz Loke. Bizovičar Frančišek iz Šiške. Bohinec Frančišek s Trate. (Bokal Frančišek iz Ljubljane. Brank Frančišek z Vojskega. (Brandstetar Frančišek iz Vel. Loke. Breceljnik Budolf iz Šiške. Breskvar Janez iz Zadvora. Bricelj Jožef iz Most. Burnik Ignacij iz Skaručine. Cvelbar Miha iz Žumberka. (Čadež Frančišek iz Ljubljane. oddelek:. Mavsar Frančišek z Vel. Korinja. Mencinger Štefan z Broda. Mulej Frančišek iz Kontnega. Novljan Janez z Male Bačine. Pajntar Jožef iz Orehka. Papež Frančišek od Sv. Križa. Pavlič Janez iz Matene. Pavlič Janez iz Medvod. (Perme Frančišek iz Spod. Mraševega. Podbevšek Miha iz Doba. Podobnikar Alojzij iz Dobrave. Pogačar Alojzij s Pristave. Pogačnik Frančišek iz Mošenj. Primic Jožef od D. M. v Polji. Prošek Tomaž iz Dolskega. Pucelj Anton iz Žumberka. Remec Jakob iz Dobrunj. Beš Jožef iz Mošenj. Rode Alojzij iz Štepanje Vasi. Rus Frančišek iz Št. Vida. (Sajovic Janez z Ježice. Selan Anton iz Šmarij. Sevšek Frančišek iz Petelinjega. (Stare Janez s Skaručine. Stržinar Alojzij iz Vel. Lašič. Šivic Frančišek iz Mošenj. Šešek Peter iz Šmartnega. Šušteršič Frančišek iz Valburge. Tehovnik Frančišek z Brezja. Tičar Jožef iz Mengša. Tomažič Budolf iz Ljubljane. Videnšek Anton iz Leskovca. (Zajec Frančišek z Lanišča. Zajec Frančišek od Sv. Helene. oddelelt. (Česen Albin iz Šmartnega. Črne Frančišek iz Žužemberka. Debevec Jožef z Rakeka. Flisek Leopold iz Šmartnega. Girk Janez iz Šmarja. Giulati Alojzij iz Št. Jurja. Globočnik Frančišek iz Gradišča. Gnjezda Frančišek iz Carpana. Golob Evgen iz Ljubljane. Grošelj Janez iz Gradišča. Gvardija Alojzij iz Ljubljane. Hindel Jožef iz Dolskega. Homec Frančišek s Trate. Janež Janez iz Ljubljane. Jarc Avguštin iz Ljubljane. Jarc Frančišek z Viča. Jenko Anton z Ježice. *) Oklepaj pomeni, da je učenec med letom dobil spričevalo in se je oprostil rokodelskega pouka. Jereb Frančišek iz Idrije. Ježek Jožef iz Podgore. Kenda Ferdinand iz Loga. Knol Alojzij iz Ribnice. Kokalj Frančišek iz Kleč. (Koprivec Jožef iz Žaljine. (Kotnik Alojzij iz Cilpa. Kožnik Alojzij iz Št. Lorenca. Kregar Anton iz Ljubljane. (Lenasi Frančišek iz Podgrada. Lenček Janez s Pervoj. Lončar Frančišek iz Vodic. Martinec Frančišek s Fužin. Mentoni Martin iz Hrašenj. Mežek Jožef z Breznice. Mlakar Janez iz Gore. (Močilnikar Frančišek s Črnuč. Neuman Karol z Jesenic. Novak Janez z Ježice. Ogrin Rok iz Dola. (Paternoster Anton s Studenca. Pegric Jožef iz Neudörfla (Staj.). Pristavec Frančišek iz Mošenj. Rotar Janez s Črnuč. Sablich Hilarij s Krka. Sever Anton z Brezovice. Skočir Rudolf iz Krtine. (Slabanja Frančišek s Studenca. Spibič Janez iz Javoršice. Srna Anton iz Grada. (Savelj Jožef iz Kamnika. Škoda Jožef iz Šmartnega. Šolar Valentin z Dobrave. Triplat Janez iz Mošenj. Vidali Janez iz Mareziga (Prim.). Volk Anton iz Ljubljane. Zalokar Anton iz Količevega. Zrimšek Anton iz Hrušice. Zgavc Jernej iz Vipave. (Žitnik Anton iz Ljubljane. II. oddelek: Alič Frančišek s Trate. (Arhar Alojzij iz Trboj. Bahar Anton iz Ljubljane. Bradaška Rajmund iz Ljubljane. (Brandstetter Karol z Dunaja. Breceljnik Alojzij iz Šiške. (Brgant Anton iz Medna. Brgant Jožef iz Št. Vida. Cof Jožef iz Veštera. (Dogan Jožef iz Trnovega. (Erjavec Alojzij s Toškega Cela. Erklavec Rajmund iz Most. Fabijan Mohor iz Žužemberka. Fajdiga Janez iz Zaloga. Ferkov Avguštin iz Most. (Finžgar Janez iz Zabreznice. Fortič Janez iz Železnikov. (Gabršek Peter iz Ljubljane. Grčar Anton iz Blagovice. Gustin Martin z Vrhnike. Hafner Janez iz Žabnice. (Homec Janez s Trate. Hribar Jožef od Dev. Mar. v Polji. Jager Jakob iz Sapian. (Jakopič Janez iz Ljubljane. Janežič Anton iz Stepanje Vasi. Janežič Janez iz Ljubljane. (Jenko Luka iz Praš. (Jerinec Jožef iz Vodic. Jerman Henrik iz Ljubljane. Kariš Frančišek iz Gradišča. 1 Kastelic Janez iz Šiške. Cek Jožef iz Dola. (Kelbelj Jožef iz Most. Kern Janez iz Ljubljane. iKmetič Frančišek iz Šiške. [užman Janez iz Žužemberka. Lavrič Jožef iz Ribnice. (Legat Janez od sv. Jakoba (Tirolsko). Lipovš Janez z Lozic. Mandič Avgust iz Ljubljane. Mencin Janez iz Ljubljane. Mirtič Karol iz Ajdovice. Mrva Avguštin iz Trsta. (Novak Frančišek st. iz Ljubljane. (Novak Frančišek ml. iz Dola. Novak Jožef iz Šiške. (Peterlin Jožef iz Ribnice. Petrič Alojzij iz Vipave. (Pleško Frančišek iz Stepanje Vasi. Pogatscher Jožef iz Vordernberga. (Podlipič Frančišek iz Sinje Gorice. Podržaj Alojzij iz Jerove Vasi. Pravst Frančišek iz Kranja. Prelovšek Matevž iz Kamnice. Pretnar Miha z Jesenic. Primožič Janez iz Tržiča. (Remic Janez iz Ljubljane. Sajovic Alojzij iz Postojine. Šabec Jakob iz Slavine. Šiška Jakob iz Hrastja. (Tanko Frančišek iz Prigorice. Trtnik Lovro iz Sostrega. Tušnat Rudolf iz Šiške. Uršič Frančišek z Javorja. (Valant Frančišek iz Lesec. Velepič Rudolf iz Ljubljane. (Vidmar Janez iz Šiške. Wondrak Jožef z Dunaja. (Zakotnik Janez iz Kosez. Zalaznik Pavel z Vrhnike. Zorec Janez iz Št. Ruperta. Zupančič Anton iz Ljubljane. . y- Kr •- r,l>; ■ ■ . iv v.. » WŽ