Č33 A mf/w- Letno poročilo I. mestne petrazredne deške ljudske šole in obrtne pripravljalne šole v Ljubljani. Izdalo šolsko vodstvo na koncu šolskega leta k Založila I. mestna petrazredna deška ljudska šola v Tisek R. Miličeve tiskarne. V_ _y Letno poročilo I. mestne petrazredne deške ljudske šole in obrtne pripravljalne šole v Ljubljani. --è----- Izdalo šolsko vodstvo na koncu šolskega leta 1897/98. Založila I. mestna petra/redna deška ljudska šola v Ljubljani. Tisek H. Miličeve tiskarne. J) Ll^?' £ So At ni- ) šolstvo. (1848—1898.) Slavnostni govor pri okrajni učiteljski konferenciji v Ljubljani dne 4. mal. srpana 1898. d zelenih Karpatov do ledenih planinskih gorä, od prijaznih Krkonošev do sinjega Jadranskega morjd tekmujejo letos vsi stanovi in vsi narodi naše lepe in mogočne države v izrazih genljive zvestobe in krščanske ljubezni, da bi vidno pokazali svojo neomajno vdanost preljubljenemu vla-darju, ki je pred petdesetimi leti zasedel svetli prestol svojih slavnih pradedov, na katerem ga je božja previdnost dušno in telesno živahnega v srečo avstrijskih narodov ohranila do današnjega dne. In kdo bi iskreno ne ljubil preblagega vladarja, ki tako modro, tako Pravično vlada svojim narodom? Poleg opreznega in premišljenega Rudolfa I., poleg genialnega in odločnega Rudolfa IV. Ustanovnika, poleg viteškega Maksa L, poleg vélike cesarice Marije Terezije, poleg človekoljubnega J°žef'a II. in poleg drugih slavnih vladarjev iz habsburške rodovine se bode p zgodovini naše države vedno z zlatimi črkami svetilo blaženo ime cesarja ranca Jožefa I., ki je za svojega petdesetletnega vladanja avstrijskim oprodom odprl nove neizčrpne vire dušnega in telesnega blagostanja. Komaj je zasedel cesarski prestol, je že odpravil zadnje ostanke fevdne uredbe v naši državi : avstrijskega kmeta je osvobodil tlake in desetine, *v°jim narodom je zagotovil ravnopravnost ter jim podelil ustavo, svoboščine privilegiranih stanov je preklical, da smo zdaj pred zakonom in s°dnjim stolom vsi enaki. Poljedelstvo, obrtnost in trgovina, znanosti in umetnosti so našle v našeni vladarju tolikega zaščitnika, da se je Avstrija v tem oziru zadnjih Pbtdeset let popolnoma prenovila. Posebno naklonjenost pa je kazal preblagi vladar ves čas svojega cesa-•"bvanja višjemu in nižjemu šolstvu. Za njegovega vladanja so se na novo stanovila štiri, popolnila in razširila tri vseučilišča (Kološvar, Zagreb, Cer-. o vice, Praga ; — Gradec, Inomost, Levov) ; politehnične velike šole, uči-e,Jišča, realke in gimnazije, trgovinske in navtične šole, rudarske in vojaške kudemije so se do korena izboljšale in preosnovale ; ustanovili so se visoka a za zemljedelstvo, razni učni zavodi za lepe umetnosti in za umetno a obrtnost, in gosta mreža nižjih in srednjih gozdarskih, poljedelskih in obrtnih šol, ki smo jih pred letom 1848. v Avstriji poznali komaj po imenu, pre-prega zdaj našo širno državo. Ni ga stanu v vsej razsežni Avstriji, ki bi zdaj za svojo strokovno izobrazbo ne našel primernega učilišča. Vsak državljan ima na izbor učnih zavodov, v katerih si more pridobiti za poklic in življenje potrebnega znanja, si spopolniti svoje duševne zmožnosti, razširiti svoje duševno obzorje ter si osvojiti znanosti in spretnosti, ki so mu trdno poroštvo boljše bodočnosti. Ako pa tudi vsak stan v svojem preljubljenem vladarju čisla svojega največjega dobrotnika, vendar mu noben stan ni dolžan večje hvaležnosti nego ljudskošolski učitelji. Ljudska šola, ki jo je ustanovila 1. 1774. cesarica Marija Terezija, je bila šibko drevesce, ki je sicer za njenega razsvetljenega sina Jožefa II. pognalo nekoliko zelenih mladik, ki je bilo pa v neprijaznem podnebju tedanjih nemirnih časov potrebno skrbnejšega negovanja, kakor ga je dobivalo v prvih desetletjih svojega življenja. Doba francoskega prevrata in krvavih francoskih vojska, ki so do korena omajale našo državo, razvoju ljudske šole gotovo ni bila ugodna. Tudi politična šolska ustava iz 1. 1805. ni prinesla nobenega napredka, ampak je celo zamorila marsikatero dobro klico terezijanskih in jožefinskih šolskih preosnov. Šolsko nadzorstvo je bilo enostransko urejeno; učitelji so imeli malo omike, malo službenih prejemkov in malo pravic, in ako niso bili v državni službi (na normalkah), niso dobili nobene pokojnine ; graščinske gosposke, ki bi bile morale v prvi vrsti ustanavljati ljudske šole, so se branile šolskih bremen ; hoja v šolo ni bila obvezna, in kjer nista župnik in učitelj skrbela za to, da bi otroci redno zahajali v šolo, je bila ta prazna, ker zanikarnežev ni nihče kaznoval ; učna metoda je bila popolnoma mehanična, med dušnimi silami se je negoval / prvi vrsti spomin, in tedanje trivialne in glavne šole so imele po naših krajih večjidel ponemčevalen smoter.*) Mahoma pa se je stvar obrnila na bolje z letom 1848. To leto se j® za državno učno upravo ustanovilo posebno ministrstvo. In ko je naš presvetli cesar imenoval 1. 1849. Leona grofa Thuna za naučnega ministra in baron® Helferta za njegovega državnega podtajnika, je šinila nova gorka kri v ž»e našega onemoglega ljudskošolskega organizma. Leon grof Thun, ki je korenito preustrojil gimnazije in vseučilišča v življenje poklical realke, je tudi na ljudsko šolo obrnil vso svojo pažnj/ Deželnim vladam so se pridelili posebni šolski strokovnjaki, šolski svetnik'» sprejelo se je načelo, da mora biti ljudska šola osnovana na podstavi ni®' terinega jezika; odlični šolniki, med njimi naš Slomšek, Močnik in M1' klošič, so dobili pri naučnem ministrstvu veljaven glas, preosnovala se J izobrazba ljudskih učiteljev, ustanovili so se prvi šolski časopisi, in tako 5 je v tej prehodni dobi pripravljala popolna preosnova naše ljudske šole. Ta pa je nastopila, ko je premodri naš vladar dne 14. maja 1869. potrdil državni šolski zakon ter ž njim svojim narodom poklonil bogato z®' kladnico dragocenih darov, ki mu bodo zanjo največjo hvalo vedeli pozni rodovi. *) Lela 1844. je bilo na Kranjskem 9 nemških in 84 nemško-slovenskih, skupaj 93 IjucL^ Sol. Mitih. d. hist. Vereines f. Krain, 1849, str. 15. Ili Bistvo državnega šolskega zakona se da označiti z malo besedami : Za 'jse otroke brez razločka narodnosti, vere in stanu obvezen šolski pouk, rzavno šolsko nadzorstvo, omikano učiteljstvo z natanko določenimi pravi-Can>t in urejenimi službenimi prejemki ! Kakor vsak zakon, ki sega tako globoko v državni organizem, ima di državni šolski zakon svoje nasprotnike, ki se, bodisi s cerkvenega, političnega ali gospodarskega stališča, potezajo za to, da bi se odpravil ali prernenil. In kakor vsaka človeška naprava, ima morebiti tudi državni ski zakon svoje hibe, in kakor drugi državni zakoni, se da tudi državni 't°ski zakon prenaredili, izboljšati ali izkvariti. Toda glavni temelji, na ka-0ri . ®loni. mislim, da v srečo naše države, ti še dolgo, dolgo ostanejo ne- j0n i’ Naprednim narodom in zavednim učiteljem vseh dežel naše države vh l!ov'. državni šolski zakon paladij, okoli katerega se zbirajo s svetim na-ali 7^njem, kor so živo prepričani, da je ž njim združen, ako pa se odpravi bistveno premeni, pa tudi uničen napredek avstrijskega šolstva. . In v prvi vrsti morajo zanj preblagemu vladarju hvaležni biti ravno " , Jamski narodi, ki z njegovo pomočjo v zadnjih desetletjih dosegajo v j 01 °miki uspehe, ki bi jih ob drugačnih razmerah niti v stoletjih ne bili etpi- Da so moje besede resnične, o tem je prepričan vsak, kdor pozna v’ ; velikanske kulturne pridobitve novejšega časa pri Čehih ali kdor vzame poštev veseli razcvit naše književnosti in zlasti naše „Družbe sv. Mohorja“. vlud' ^a*<šne ogromne vesele premembe so se zgodile za petdesetletnega in u^a našega presvetlega vladarja na polju ljudskega šolstva v naši državi, jasn j® vplival na te premembe državni šolski zakon, to se nam prav s S|° Pokaže, ako primerjamo stanje ljudskega šolstva v naši državi leta 1848. anjem današnjih dni. 223n k®'8 *848. je bilo v Avstriji 12.700 ljudskih šol, 16.750 učiteljev in ljubiteljic, obojih 18.980; v šolo je hodilo 1,425.000 otrok ; stroški za 15 v š°i° 80 znašali 1,425.000 gld. in na vsakega prebivavca je prišlo po KrJ stroškov. *) učit Zdaj (1. 1896.) pa znaša število ljudskih 19.300, število učiteljev 50.960, Ijudsk'0 ^d-040, obojih 70.000; v šolo hodi 3,400.000 otrok; stroški za 1 „i j0 šolo znašajo 45,000.000 gld. in na vsakega prebivavca pride po • "h kr. stroškov. 7 £,]„ jH' ozrimo se v našo ožjo domovino Kranjsko ! Tukaj je bilo 1848. 1. Ker j nr?’ ^ trivialnih, 4 dekliške, 5 industrialnih in 101 nedeljska šola. bile n, a 'Z|ned nedeljskih šol samo 1 (v Ljubljani) samostojna, druge so 'aduef ■ Združene z glavnimi, oziroma trivialnimi šolami, in ker so bile tudi šo| r„r'a!ne šole največ samo oddelki dekliških šol, je znašalo število vseh t°(ja i^no samo 105. V te šole je bilo všolanih 821 krajev z 21.297 otroki, šolskih krajev s 36.624 otroki ni bilo nikamor všolanih. Ker jih je izmed stufig1 ?^r°k hodilo 9641 (ali 16 61 °/o) samo v nedeljske šole, ki so eksi-stiici kor pravi neke poročilo, največ samo po imenu, a ne tudi v re-Č6'6| o? dobivalo samo 11 656 (20 08°/o) otrok redni šolski pouk ; 9641 sPloh nedeljskih učencev pouk samo na videz, 36.624 (ali 63*31 °/o) pa 1 ltr>elo nobene, niti nedeljske šole nel**) ^er|ai, \ ^Ur Geschichte und Statistik des Volksschulwesens im In- und Auslande, Wien, 1898. \rr »lugendhalle“. ) Mitth. d. h. V. f. Krain. 1849, str. 15. a* Brez rednega in temeljitega pouka je bilo tedaj v naši deželi pred petdesetimi leti blizu 79'92°jo otrok. In petdeset let pozneje ? Leta 1896. je bilo po uradnem izvestju na Kranjskem 313 javnih. 28 zasilnih in 12 ekskurendnih, skupaj 353 ljudskih šol, na katerih je učilo 394 usposobljenih učiteljev in 173 usposobljenih učiteljic, obojih torej 567 oseb. Vrhutega pa je bilo še brez učnega izpričevala 17 učiteljev in 3 učiteljice, tako da je znašalo število vsega učnega osobja 587 učiteljev in učiteljic. Poleg tega so delovali na ljudskih šolah še 3 stalni veroučitelji, 336 dušnih pastirjev in 67 učiteljic za ženska ročna dela. — V šolo je hodilo 76 034 (90 °/o) otrok, in samo 9 416 (10°/o) normalno razvitih otrok je ostalo brez pouka. *) Posebno jasno se pokaže neizmerni blagodejni vpliv državnega šolskega zakona, ako vzamemo v poštev šolske razmere, kakršne so bile pred petdesetimi leti v Ljubljani in kakršne so zdaj. Ljubljana je imela pred petdesetimi leti 6 šol : trirazredno državno normalko ali vzgledno glavno šolo, trirazredno vnanjo in notranjo uršulinsko šolo, trivialno enorazrednico v Trnovem in pri Sv. Petru in enorazredno zasebno šolo gospodične Zollerndorfove. Vse te šole so imele skupaj 20 razredov, v katere je hodilo približno 2000 (77 °/o) otrok ; toda nad 600 (23 °/o) otrok je v deželnem stolnem mestu ostalo brez vsakega pouka. Po tedanjih nazorih pravilno urejeni sta bili pravzaprav samo dve šoli : normalka za dečke in uršulinska šola za deklice ; vse ostale šole so bile le bolj zakotne šole. Učiteljev je imela Ljubljana pred petdesetimi leti z verskimi učitelj' vred 16, učiteljic 17, skupaj 33. V vsej Ljubljani pred petdesetimi leti ni bilo niti enega šolskega poslopja. Normalka je bila nastanjena v licejskem poslopju, uršulinska šola v uršulinskem konventu, šempeterska šola v mežnariji, trnovska šola v žup' nišču, zasebna šola v zasebni hiši. In kakšna je bila učna uredba, kakšna metoda, kakšna notranja oprav* po teh ljubljanskih šolah, to vem izkušnje sam, ki sem pred štiridesetimi 1® hodil v ljubljansko normalko. Edino učilo, ki je rabilo učitelju, je bila šolska deska, kreda in šib*’ V osmih sobah je bilo nagnečenih nad 1000 otrok po ozkih, dolgih in vl' šokih starih klopeh. Večina učencev je bila slovenske narodnosti, a ven®*8, je bila materinščina v teh šolah prava pastorka. V I. razredu smo im® pač slovensko-nemški abecednik in tudi še slovenski katekizem, v osta h razredih smo se učili vse predmete, celo krščanski nauk, samo nemški. S» venskemu branju sta bili odločeni po dve uri na teden, navadno v sobo popoldne, a tudi te dve uri je učitelj mnogokrat porabil rajši za kak»® drugi predmet. V takih razmerah sene smemo čuditi, če so slovenski otro ^ posedali v enem in istem razredu po 3—4 leta ter potem ostavili šolo ^ praznim srcem in prazno glavo. Koliko nadarjenih otrok, ki bi bili ob dr" *) Laib. Ztg. iz 1. 1897, I. 40, 42., 43. — „Jugendhalle“ pa celo piše, da je hodilo l8" na Kranjskem 92 °/o otrok v šolo. Sačnntn pouku lehko postali koristni udje človeške družbe in vrli sinovi svolga naroda, nam je zamorila ta nespametna šolska uredba ! ^ Na bolje so se obrnile te žalostne razmere, ko je bil deželni vladi v ? umovanje prideljen šolski svetnik Fr. vitez Močnik. Nikdar ne pozabim, s akšnini veseljem smo pozdravili normalo! jeseni 1856. 1. njegovo prvo utra-vistično slovnico, za katero so prišle kmalu tudi njegove slovenske računice. olskeniu svetniku Močniku in županu Ambrožu se imamo zahvaljevati, da j Mestna občina začela resno misliti na to, da bi osnovala svojo deško šolo . 1 tako razbremenila normalko, ki je imela nekatera leta nad 1000 učencev, naposled se je 1. 1862. res ustanovila I. mestna deška ljudska šola v re-nem poslopju. io • Popolnoma prerodilo pa se je ljudsko šolstvo v Ljubljani po tem, ko n v veljavnost stopil novi državni šolski zakon. Ustanovilo se je moško in žensko učiteljišče; normalko je nadomestila a in deška vadnica; I. mestna deška ljudska šola je dobila v II. mestni v nemški mestni deški petrazrednici svoji sestri, uršulinska šola pa v lini ^klišk! osemrazrednici, v mestni nemški dekliški šestrazrcdnici in v na D°v.em zavodu svoje tekmovavke; ustanovila se je mestna dvorazrednica § . arju, zasebna deška štirirazrednica v Marijanišču in zasebna dekliška razrednica v dekliškem sirotišču. im ' ^ ma*° izjemami so nastanjene vse te šole v dostojnih, lepih poslopjih, niL^° nioderno notranjo opravo, bogate zbirke učil in dobro založene knjiž-trič" vse ^ole je napeljana zdrava voda, javne šole so razsvetljene z elek-s o lučjo ; zasebne šole (pri Uršulinkah, v dekliškem sirotišču) se kurijo niralno kurjavo ter imajo tudi posebno kopališče za šolske otroke. priči f^bljana šteje zdaj 8 javnih in 7 zasebnih šol s 95 razredi. Ako pa ,l0|.eJemo tem še otroške vrtce, šolske delarne in obrtne pripravljalnice, ,ln,° 110 razredov, v katerih prejema ljubljanska mladina svoj pouk. I- In kakor število razredov, tako je poskočilo tudi število učiteljev. V Prištv' 'mamo zdaj 43 učiteljev in 79 učiteljic, tedaj obojih 122. Ako pa m., eJe|no tem še verske učitelje, otroške vrtnarice in prostovoljke, dobimo učnih oseb. iti,. ^ d5 razredov hodi zdaj 4492 otrok ali ll(>°/o, to se pravi: v Ljubljani ker s° - V Andskih šolah 638 otrok več, nego je obveznih hoditi v šolo, h°uka ^ ìoliko tudi še po izpolnjenem štirinajstem letu udeležuje šolskega kakrč^*10 vzamemo v poštev vse te razmere ter jih primerimo z razmerami, Navzc 6 š° bile po ljubljanskih šolah pred petdesetimi leti, tedaj moramo in (jalcr teinu, da ljudsko šolstvo v Ljubljani še ni doseglo svojega vrhunca nini] ^ubljana glede ljudskega šolstva še vedno zaostaja za mnogimi stol-Mosti, veseli in ponosni vzklikniti: Lep napredek! skega 1 desnično! Ljubljansko ljudsko šolstvo je samo odsev velikega šol-dcSet wl)rebka po vsej državi. Krasno je napredovala Avstrija zadnjih pet-tako m v Vseh strokah človeškega znanja in stvarjenja; nikjer pa ni storila š°lstVa Zse^'nefe,a, tako velikanskega napredka, kakor ravno na polju ljudskega Za f. Veljaj a , napredek pa se imajo avstrijski narodi v prvi vrsti zahvaljevati v kritj/. °1'> skrbi in modrosti svojega prosvetljenega vladarja, ki je tudi šolstva časih vso svojo očetovsko pažnjo obračal na razvoj ljudskega Zatorej se pa tudi ravno avstrijsko učiteljstvo svojega premodrega vladarja, ki nam je vsem vzvišen zgled neumorne delavnosti, resnične PO' božnosti, prave krščanske ljubezni in zvestega izpolnjevanja svojih težkih dolžnosti, oklepa s prav očetovsko ljubeznijo ter zasaja v nežna otroška srca neomajno zvestobo in vdanost do svojega naj večjega dobrotnika. Po vsej širni Avstriji puhti v sedanjih dneh iz vdanih src hvaležnih narodov goreča molitev proti nebesom : Bog ohrani, Bog obvaruj Njega Veličanstvo v srečo in blaginjo naše države do skrajnjih mej človeškega življenja ! Združeni v duhu s temi molitvami in zvestovdani svojemu preblagem11 vladarju in gospodarju kličemo tudi mi učitelji iz hvaležnega in navdušenega srca: Cesarju Francu Jožefu Prvemu vekovita slava! Fr. Levec. L Zlati jubilej Hjega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. G°voril pri okrajni učiteljski konferenčni slovenskih šol ljubljanskih dne 4. mal. srpana 1898 Jakob Dimnik. Vsako oblastvo je od Boga. t(Sv. pismo.) ekoč je živel zelo priljubljen in spoštovan kralj. Kraljestvo njegovo je bilo veliko. Bil je zelo mlad, ko je prevzel vladarstvo. Izvoljen je bil no .kraljem edino le zaradi njegove nenavadne velike nadarjenosti, prid-je n* 'n. Pobožnosti. Spočetka se je zelo bal, zasesti kraljevi prestol in dolgo in re”bšljeval, je li vreden take velike časti in slave in če je res sposoben čas« . Can, tako veliko kraljestvo vladati po volji božji, podložnikom v o in večno srečo. Dolgo časa sc ni mogel odločiti za to visoko mesto, klici ^^oga dné sedi zamišljen v svoji sobi ter premišljuje, je li res po-pred Za tako važno in težavno mesto. Ne more se odločiti. Zdaj poklekne Svòt RazPel°. povzdigne roki ter prav goreče moli in prosi Boga za obot' ,.a.r stopi angelj iz nebes k njemu in mu reče : „Ne obupuj in ne srečo'i D sc nadalje ! Takoj primi za kraljevo žezlo, s kojim bodeš storil bod,,',1 ‘ahko mnogo narodov ! Gospod bode blagoslovil tvoje delo, — če ® vredno blagoslova. čala J0 krono, katero ti tu podajam, bodeš nosil ti in nasledniki tvoji. Pri-njeno bode ta krona, če bodeš priljubljen pri Bogu in pri ljudstvu. Glej, ta kro . ó se sveti, kakor sončni žarki na jasnem nebu ; svetila se pa bo po vo?,loi!k° časa, dokler bode ta, kdor jo bo nosil, vladal svoje narode barvo Z d'- Zlató te krono bode pa obledelo in se spremenilo v svinčeno Ustavi’;. r° v!a(bir njen ne bode razumel, braniti resnice in pravice ter se Nel vi h ‘n sili. Njeno zlato bode postalo rudeče kakor kri, če bode *0žnik0 r 'z ^tnvoblepnosti razširiti kraljestvo svoje s krvjo svojih pod- Tj ''ladani, b ki kinčajo to krono, bodo dajali spričalo o dobrem in slabem 'n kojeV T~ veličastni briljànt, se sveti kakor najčistejši studenec Pey k'1 žarki se spreminjajo, kakor migljajoče zvezde na jasnem večernem dobitj s) p ^temnel ter postal črn kakor oglje, če vladar ne bode znal, pri-Nsd n0m •*3eznb zvestobe in udanosti podložnikov. — Ta-le zeleni sma-oni zaupanje do vladarja, a razdrobil se pa bode v prah, če ne Vili bode delovanje in življenje vladarjevo täko, da bi ljudstvo zaradi tega ne zaupalo vanj.“ Po teh besedah je izginil božji poslanec in mladenič sc je čutil dovelj krepkega in sposobnega, zasesti kraljevi prestol. Z zaupanjem v Boga r prevzel kraljevo krono in nastopil vladarstvo. Postal je zelo star in do zadnj6 ure je vladal podložne in udane narode svoje po volji božji. Temu je b'*a najboljša priča njegova krona, ker je ostala vedno tako lepa in svetla, kakor je bila tisti dan, ko je zasedel kraljevi prestol. Z Bogom, mladoet! (Cesarjeve besede-) Ob tej legendi nam prihaja nehoté na misel nastop vladarstva našel!''1 presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Kakor znano, so žalostni dogodki I. prisilili cesarja Ferdinanda, da se je odpovedal cesarski kroni. Po zakon11' bi mu moral slediti njegov brat, nadvojvoda Franc Karol. A ta se je v te hudih časih odpovedal težki kroni. V tem položaju namigne knez Fe'* Schwarzenberg, ki je užival popolno zaupanje v cesarski rodbini, na 18 le. nega nadvojvodo Franca Jožefa, češ, njemu se zdi ta najsrečnejši in "H sposobnejši, ki bi mogel prevzeti v teh nemirnih časih vladarstvo avstrtl skih dežel. , Sredi meseca listopada 1848. 1. je bila že dognana stvar, da bo n8 vojvoda Franc Jožef zasedel cesarski prestol. Vse je pa ostalo lajno; le n', nistri so se obvestili o tem, da jim je bilo mogoče ukreniti vse potres priprave. Seveda, obvestiti je bilo treba o tem sklepu tudi mladega na, vojvodo. Nadvojvoda Franc Jožef je v svoji skromnosti in ponižnosti 0 klonil to ponudbo, češ, da ni vreden take velike časti in slave, da je j* premlad ter ni sposoben in ne poklican, vladati tako veliko državo po v0J, božji, podložnikom v časno in večno srečo. Ne, mu odgovore, prav njeg0 J mladost, njegova nenavadno velika nadarjenost, pridnost in pobožnost 1,1 dajo najboljšo sposobnost, vzeti v roke vladarsko žezlo ter spravili nar° zopet v dobro razmerje s cesarjem. Dolgo časa se ni mogel odločiti za to visoko mesto. Tri dni je P'l mišljeval, je li vreden in poklican, nositi staroslavno Habsburško krono, * ; svetli žarki se razprostirajo vedno dalje in dalje po širni Avstriji ter o?->.. nujejo narodom, kako dobri, usmiljeni, pravični in pobožni so bili vla‘111 ki so nosili to krono. , ^ Kakor kralj naše legende, je tudi nadvojvoda Franc Jožef v tem svoj |„ notranjem boju kleče prosil pred sv. Razpelom pomoči in razsvitljenja .J tudi on je v trenutku, ko je najbolj goreče pošiljal svojo molitev k Via“?^ vseh vladarjev, začul v svojem srcu glas: „Ne obupuj in ne obotavljaj • še nadalje! Takoj primi za kraljevo žezlo, s kojim bodeš storil srečnih narodov!“ .si k $ Mladi nadvojvoda se je udal čutilom dolžnosti in čutil se je krep^ f in sposobnega, zasesti cesarski prestol. Z zaupanjem v Boga je prevzel via ^ stvo in dné 2. grudna 1848. 1. se je zalesketalo čisto zlato staroslavno burške krone, nje veličastni briljanti, biseri in smaragdi na maziljeni S $ cesarja Franca Jožefa I. A še lepše kakor bliščoba in biseri krone, s lesketale mladega našega vladarja lepe čednosti in dejanja njegova. v Kot vladar ima naš presvetli cesar pred očmi vedno svoje prednike, Vlsti neP°zabljivega ustanovitelja naše vladajoče hiše, slavnega grofa c olla Habsburškega. Kakor znano, je imel Rudolf Habsburški na svojem u okovano roko s kijem in oljkino vejico in spodaj je pa bilo zapisano bj.eovo geslo : „U trum lubet?“ — Katero ti drago ? Kij je znamenje najf ln vojske, oljkina vejica pa znamenje miru. Tega gesla se drži tudi br, P®S£lr- Zgodovina nam pripoveduje, da se naš cesar, kedar je bilo treba nit1 pravice svojih podložnikov, ni ogibal vojske, sam prijel za meč in Ud n.^Us^ru^eno sukal proti sovražniku ; seveda, za prelivanje krvi svojih "‘h podložnikov se pa odloči naš usmiljeni vladar le v najhujši sili in JJUbši mu je mir ; saj je znano, da prvi in najboljši zaščitnik evropskega __ . J0 cesar Franc Jožef 1 Pravico in resnico braniti ter pobijati krivico a lepa čednost Rudolfa Habsburškega diči tudi našega vitežkega vladarja. slav vz?*e(^ 'ma naš cesar tudi slavno cesarico Marijo Terezijo. Ta prinna cesarica je storila za svoje narode vse, kar je vedela, da jih more in i • . k časni in večni sreči. „Justitia et Clementia“ — Pravičnost dobrSnil*jenje — je bilo nje geslo. Pa tudi življenje in delovanje našega pre-PravV?a v*ac*arja je krasna knjiga življenja, polna najlepših dokazov njegove n°sti in usmiljenja. je , ^udi geslo, koje si je izvolil cesar Franc Jožef I. d né 12. svečana 1849. I. Ženin? 0 za smer njegovega stremljenja : „Viribus unitis“ — z zdr vira^ 1 počrni! Ta rek priča, da pozna naš vladar prav dobro avstrijske nar0(?10 'n potrebe ter predobro vé, kaj je potrebno za blagostanje in srečo dob1..,0v avstrijskih. Zato pa tudi žrtvuje vse svoje sile v združenje vseh njo,, ^ rn°či ter nam daje najlepši vzgled, da se moramo i mi ravnati po «°vem geslu. Resla '’^*xum lubet?“, „Justitia et Clementia" in „Viribus unitis !" — ta tri še y ?° zvezde vodnice našemu modremu vladarju, ki so ga vodile in ga Sarsk 00 rodijo po težavnih in nevarnih njegovih vladarskih potih. V ce-jejo e.ni dvoru na Dunaju imajo hranjenih veliko dragocenosti, ki povcliču-geS|a Y.0 Habsburškega rodu, a vse to ni tako veličastno, kakor so ta tri aWbur-- nam j'*1 hrani ’n pripoveduje povestnica iz ust, iz duha in srca so aia V?s^.° posnema naš vladar tudi svoja nesmrtna prednika, po katerih svoje , .11 ime pri sv. krstu. Cesar Franc se je moral za slavo in čast sreßa vrzave trdno bojevati in po viharnih bojih sta pa zavladala mir in proSv . državi. Cesar Jožef II., „ljubitelj človeštva“, prijatelj svobode in yla(|a •e’ j6 živel in delal le za blagor in srečo svojih narodov. Tema dvema in je skazovalo ljudstvo neomejeno ljubezen, zvestobo in udanost ; srci J1'.teh dveh slavnih vladarjev iz rodu Habsburžanov, njih duši in V jazujc v eni osebi, v eni duši in enem srcu naš veliki in slavni cesar H Delajmo, dokler smo mladi ! (Cesarjeve besede.) ipstih Je naš cesar po svojem notranjem prepričanju, po svojih zmož-življg’^0 svojem srcu in duši. Dotaknimo sc še s par besedami njegovega Zivl'11 àio vanja. Drini uUrà cesarja Franca Jožefa I. je bogato krasnih knjig s podobami, kažejo njegove blage namene in dejanja, več srečnih dogodkov in bolestnih dogodjajev, mnogo britkih skušenj ter neštevilnih dokazov Ijubez in zvestobe. Knjiga cesarjevega življenja in delovanja nam spričuje, ka • čudovito se je razvijala in napredovala Avstrija v zadnjih desetletjih vsled tega stopila v vrsto omikanih držav. Če se ozremo v dobo cesarjevega življenja, vidimo, da je bil Jožef že kot otrok milosrčen in usmiljenega srca do bližnjega. Kot deček ^ bil najuzornejši učenec ter delal največje veselje in čast svojim starišen» učiteljem. Kot mladenič je pokazal mladi princ svoj pogum, nevstraše"" in junaštvo v bitki pri sv. Luciji, in mladega cesarja je vse občudovalo, k je razumel „z združenimi močmi“ voditi svoje narode, da so napredoval1 vsakem oziru. Ko je nastopil Franc Jožef I. vladarslvo, ni prevzel na znotraj "J zvunaj zavarovanega kraljestva; ljudstvo je bilo nezadovoljno ter živelo neslogi; državna uprava ni imela modrih zakonov ter bila ob jednem v slabem gmotnem položaju ; ljudstvo se je puntalo in zaničevalo zakone, s kratka: vse je vrelo, cesarsko žezlo je bilo brez moči. Velikansko in zelo težavno nalogo je prevzel mladeniški vladar, a !?l vršil jo je s svojo pridnostjo, vstrajnosijo in zvestim spolnovanjein svoj' dolžnosti takó, da danes po preteku petdesetih let vsi hvalimo Boga, nam je dal tako dobrega vladarja, njemu samemu pa skazujemo zvest0 in udanost na razne načine in z vseh krajev naše širne Avstrije se ^ danes navdušeni klic: „Slava cesarju Francu Jožefu !,!“ Komaj je cesar Franc Jožef I. nastopil vladarstvo, je bila njegova Pr* skrb, da je odpravil tlako ter povzdignil kmetski stan. Vstrezaje duhu s)' '■ bodnosti, je vpeljal novo sodno oblastvo z neodvisnimi in nepristransk1 sodniki. Uravnal je politično upravo ter ji izročil nadzorstvo nad šolo, obrt°n' zdravstvom, nad varnostjo državljanov in občinsko upravo. Z občinskim 1 konoin je ustanovil svobodne občine, s šolskim zakonom svobodno iu ’Lj predno šolo, z obrtnim zakonom je pa odprl pot obrtu in trgovini. Ustan"1 . je šole, učiteljišča, strokovne šole za kmetijstvo, trgovino in obrt. izkop so se prekopi in zgradila pristanišča ; regulo vale so se reke, železniška nite razširila in napeljal brzojav in telefon po vsi državi. Avstrijsko vojno hU dovje zavzema jedno prvih mest svetà in trgovsko brodovje pospešuje 6 mogočno črezmorski promet. Cesar je dal svobodno ustavo in ž njo pa zakone, ki so povzdig" denarstvo, trgovino, obrt in varstvo osobne svobode ; ti zakoni so tudi » kazi, da ustava ni bila mrtva črka, ampak zrno, ki je padlo na njivo » movine ter obrodilo bogato žetev. . Da je bilo mogoče vse to izvršiti, zato je delal naš cesar z neum01 j pridnostjo od ranega jutra do poznega večera; le malokedaj si je odda» , od napornega dela. Delavnost, vestnost v izvrševanju dolžnosti, natavi" -in točnost našega vladarja so res občudovanja vredne čednosti, s kateb daje najlepši vzgled vsem podložnikom. Velikodušni naš deželni oče se je spominjal vedno tudi delavcev. 'J-koni o bolniških blagajnah in o zavarovanju proti nezgodam so temu "T lepši dokaz. Pravični naš vladar je tudi ukrenil, da imajo delavci, ki >"1 težke dolžnosti do države, volilno pravico za državno zastopstvo. Da vidi povsod sam, kako sc godi narodom, zato potuje večkrat V raznih krajih cesarstva. Kamor pride, pridobi s svojo ljubeznivostjo, P jaznostjo in s svojim vitežkim nastopom hipoma srca vseh. Povsod ga tor SCn,° P°zdravljajo, on pa deli revežem milodare, jih tolaži, jim briše solze, svojih a dobrodelne namene. Pri tem pa Nj. Veličanstvo nikdar ne opusti ‘epii vVTdih c*°*znos*' *er skazuje Bogu čast, svojim narodom pa daje naj- (leže| ^esar Podpira tudi umetnosti in znanosti, obiskuje razstave posameznih oai! ,.ln hvali pridnost državljanov. V lastni osebi te časti ! A tudi avstrijski lepgj '• daste, spoštujejo in ljubijo ter tekmujejo med sabo, kako bi mu skrb N' dostojneje skazali svojo hvaležnost in ljubezen za njegovo očetovsko Klin duda torej, da se bo letos celo vrsto spomenikov postavilo v spo- V Q,na plodonosno 50 letno vladanje Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. cesai,-rtlUcu, kjer je 1. 1848. prevzel naš cesar vladarstvo, bodo postavili velik ter vJeV ^Pomenik, na Dunaju doprsno podobo nadvojvode Karola Ludovika stavil0^16®'3 mar^ala 'n slavnega vojskovodje Albrehta. V Ljubljani se bo po-k0jin.v. znak hvaležnosti za njegovo pomoč in njegove tolažilne besede, s dja| 'j1 Je tako plemenito lajšal bedo ponesrečnežem po potresu, ki je raz-pfih ,e Ljubljano dné 14. malega travna 1895. I., na javnem trgu v spomin fenile v*" Veličanstva v Ljubljano povodom potresne katastrofe krasen spo-rpestr sPomiu na cesarjevo petdesetletnico bo mesto Ljubljana zgradila vodov° Ò1 *)0^n'co In kopališče ter še več drugih dobrodelnih naprav in za-stan '. Slovensko učiteljstvo s Kranjskega, ki nikdar ne zastane za drugimi svQjjjj kadar je treba skazali cesarju udanost in zvestobo, je zložilo ob goldin s.°nin'h plačah v spomin in proslavo na cesarjev zlati jubilej tisoč üstannUl'tev prostovoljnih doneskov za „cesarja Franca Jožefa I. jubilejsko skegn Va Za učiteljske sirote na Kranjskem1* in vseslovensko učiteljstvo s Kranj-sPomi .ajerskpga in Primorskega je pa ustanovilo v Ljubljani v trajen Cesar| r!n Pr°slavo na plodonosno petdesetletno vladanje Nj. Veličanstva Franca Jožefa I. „šolski muzej“. ostal ^ija bo praznovala dné 2. grudna t. 1. velik in vesel praznik, ki bo svetu Z?pjsan z zlatimi črkami v zgodovini avstrijski. Ta praznik bo pričal VeSeli'e Uubijo in Casté avstrijski narodi svojega cesarja ter delé ž njim se Ve ,ln žalost. Kadar praznujejo v cesarski rodbini kak veseli god, tedaj kega p tega vsi zvesti podložniki; če pa zadene našega dobrega in skrb-dtigg : Csarja nesreča, žalujemo vsi ž njim ter občudujemo krepost njegove n udanost v voljo božjo. je biloS^'na Je : zlató staroslavne Habsburške krone je ostalo čisto, kakoršno ksiietu ^3d petdesetimi leti in se tudi danes sveti kakor sončni žarki na pri|jub|,aehu. To čisto zlató priča, da je naš presvetli cesar Franc Jožef I. Po vol'^u PF‘ Bogu in ljudstvu, da je vladal vseh petdeset let svoje narode sili ter - žji, da je branil resnico in pravico, se ustavljal vedno krivici in sv°jih n' uikdar želel iz slavohlcpnosh razširili kraljestva svojega s krvjo sera Podložnikov. V kroni našega cesarja ne manjka danes nobenega bi-kakó,. >!'■ Sa svetijo, kakor najčistejši studenec in njih žarki se spreminjajo da Sj . 'zijajoče zvezde na jasnem večernem nebu. Ti svetli biseri pričajo, Sv°jih I" ztlal pridobiti cesar Franc Jožef I. ljubezen, zvestobo in udanost bili pr(P,°dežnikov. In zeleni smaragdi v kroni so še vsi taki, kakoršni so drega . Petdesetimi leti ter kažejo, da je življenje in delovanje našega modi mi a?arja tàko, da mu moremo in smemo vse zaupati. Kot osemnajst-da 8e . adenič je prevzel cesar Franc Jožef I. cesarsko krono ter jo je nosil, r°de J Patara! pod njo ; ves ta čas je pa vladal podložne in udane na-Je po volji božji. Temu je najlepša priča njegova krona, ki je ostala vodno talco lepa in svetla, kakor je bila dné 2. grudna 1848. I., ko je z‘lS cesarski prestol. .1 ^til Pa tudi v trnjevi kroni, katero je posadila Previdnost božja na i",r naj plemenitejšemu knezu, kar jih pozna vesoljni svet, ne manjka danes etoi denega bodečega trnja in prav laliko trdimo po vsi pravici : „Noben vladar ni vladal tako blagodejno, pod nobenim vladarje^ ni Avstrija razvila tako uspešno, noben ni prejel od svojih narodov j°^ dokazov ljubezni, pa tudi noben ni pretrpel toliko bolečin in prožil t0 brit kih ur, kakor cesar Franc Jožef I.“ Svetovna zgodovina imenuje našega cesarja varuha svobode in , zaščitnika umetnosti in znanosti, branitelja sv. vere in cerkve, očeta nb"P p pospešitelja vseh človekoljubnih podjetij, značaj poln milosti, prisrčno5 vi plemenitosti. I ^ „Pobožen, pošten in pravičen, veren in odkritosrčen“ — tak je naš C6 I „Pobožen, pošten in pravičen, veren in odkritosrčen“ — tak je Kaj čuda torej, da letos, ko praznuje ta veliki vladar svoj zl^'.L bi lej, tekmujejo vsi avstrijski narodi, vse krono vi ne, stanovi, društva in % poracije med sabo, kako bi lepše in dostojneje proslavili jubilejsko leto, L velikega veselja, ko se sichern Avstrijec z navdušenjem pripravlja na s^ in veseli dan 2. grudna. J Štiristo let se že ni praznoval v kraljestvu Habsburžanov tak P^J Cesar Friderik III., ki je umrl I. 1493., je bil edini Habsburžan, ki je vlll‘ ■ 58 let ; za njim je pa vladal najdlje naš ljubljeni cesar Franc Jožef I- , Velik in redek patrijotiški praznik bomo torej praznovali letos ■, 2. grudna. Patrijotiški prazniki so pa najugodnejše prilike, ob kater1*1 mladina najbolj dovzetna za vzbujanje patrijotiškega čuta, — patrijot'2.,^ Sola mora pa biti tisto ognjišče, na katerem plapolaj in gori čisti avstr'J^ patrijotizem, učitelj pa tista moč, ki neti in kuri ta patrijotiški ogeti tem ognjišču in ga prižiga v nedolžnih srcih mladine. cesar. Mladina je bodočnost države in dobra šola je pa temelj, na kat6' sloni državno blagostanje. pri !» IV. «ai Dajte cesarju, kar je cesarjev®« (Sv. p'«"0 I f# rt Zbrali smo se danes oh tej slovesni priliki, da se posvetujemo in s. i,j pamo, kako bi veličastneje proslavljale ljubljanske mestne šole zlati jua j plodonosnega 50 letnega vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa *■ temu praznovanju nas silijo trije nagibi, in sicer: 1.) Avstrijsko domoljubje, ki ogreva naša srca. 2.) Ljubezen in hvaležnost do predobrega našega vladarja, ki Je svojim modrim vladanjem povzdignil Avstrijo med prve države na sveta 3.) Patrijotiški praznik cesarjevega zlatega jubileja sam, ki nam b° si’: najlepšo priliko, naslikati otrokom vrline našega cesarja, da ga posne^, v venni tpr nnatnnpin fnVi lrnlrnrčcm io noeov on m . nnWni in P v vsem ter postanejo taki, kukoršen je cesar sam : pobožni, pošteni in vični, verni in odkritosrčni avstrijski domoljubi. In i dine i a spomenik avstrijskega domoljubja v srcih ljubljanske šolske mladij r ?a ì^ài v srcih še poznih potomcev neprestano vzbujal domovinska -» nag- ,ezn‘ 'n vdanosti do presvetlega vladarja in cele Habsburške hiše letošni' deža*ni prestolnici v ponos, našemu narodu v čast, pomenljivemu J tou letu pa v trajni spomin in proslavo. V. Vse za dom in za cesarja. (Cesarska pesem.) kako n° nar,°čilu sl. stalnega odbora sem sestavil v glavnih potezah načrt, stva, p ,nu3 šolska mladina v Ljubljani petdesetletnico Njegovega Vcličan-kateig, °drof)n' načrt bo pa sestavil danes izvoljeni „ j u h i 1 e j s ki odsek“, Pa ne llu naj se blagovolijo poslati eventualni dodatni predlogi. Zamolčali ^'Poron*0111’ à J6 sl- občinski svet našega stolnega mesta na predlog in Za kar ^1. gospoda župana dovolil za to praznovanje 1200 gld. podpore, tjiu gre vsa čast in hvala. Puisty 0 praznovala šolska mladina v Ljubljani petdesetletnico Nj. Veli-na podstavi sklepov „jubilejskega odseka“, bom poročal prihodnje leto. Vdanostna izjava lj ubij ans k: ega učiteljstva. -==?-& Sestavil E. Gangl. ^J$fjega c. in Kr. apostolskemu Veličanstvu 1 Učiteljstvo slovenskih in netnškoslovenskih ljudskih šol v Ljußfjani, zbrano pri današnji okrajni učiteljski konferenciji v proslavo petdesetletnice premodrega vladanja Vašega Veličanstva, se usoja v najgfoBočji udanosti in v najčistejši ljubezni položiti v premifostne roke Vašega Veličanstva izraze neomajne zvestobe do posvečene osebe Vašega Veličanstva ln 3o prejasne vladajoče rodbine. To učiteljstvo polaga v znožje^fajvišjega prestola pri-Se9°, da Ko takisto v bodočnosti zbujalo in krepilo v srcih s°iske mladine iskreno ljubezen, vdanost in zvestobo do Va~ v69a Veličanstva in do preslavnih členov prejasne rodbine J^absburško - lofarinške. Ltjußfjana, v 4. dan maf. srpana J898. . : .................................... — "" Šolska poročila. A. Učiteljsko osobje. a) Premembe med šolskim letom 1897/98. *897 ^ razPisom visokega c. kr. deželnega šolskega svéta z dné 13. kimovca tiar' ' ^7, je bil imenovan podvodja in ekonom v knezoškofijskem semi- ^ ^ Rok Merčun za tretjega stalnega kateheta na mestnih ljudskih ^*rih' ^6r 86 mu poveril verouk na prvi mestni deški petrazrednici in v ra-. ni^jih razredih mestne dekliške osemrazrednice. — Vsled razpisa c. kr. to ,.e£a šolskega svéta z dné 25. kimovca 1897, št. 607, je ostal pomožni Lav 8- Henrik Petras tudi v tekočem šolskem letu kot suplent na U’ Zarac*' bolezni je dobil dopust od 12. sušca 1898 do konca tekočega *eta. — G. Maks Josin, stalni učitelj, je bil od 2. vinotoka 1897 tito°nca tekočega šolskega leta zaradi bolezni na dopustu (razpis c. kr. ^Sz^?a šolskega svéta z dné 8. vinotoka 1897, št. 678 in z dné 16. svečana tz. h'104). Njegovim namestnikom je bil imenovan učiteljski kandidat >897 ^ olk Vrabl (razpis c. kr. mestnega šolskega svéta z dné 8. vinotoka je ^ 1 678). — Namesto obolelega namestnega učitelja g. Henrika Petrasa Pouk izprašana učiteljska kandidatinja gospodičina Emilija Hojic kr. mestnega šolskega svéta z dné 13. sušca 1898, št. 159). ^ Učiteljski zbor ob koncu šolskega leta 1897/98. 1. Nadučitelj in šolski voditelj: Id*«! .1 >lti Z1 * r' 'to Ziuncr, stalni nadučitelj, odlikovan z zlatim križcem s krono U ^* uuuivu « «.«v.... ----- c' ^r' okrajni šolski nadzornik na dopustu (razpis visokega j ^ ^üa ministerstva z dné 12. rženega cveta 1895, št. 12975). X,* ^aicr, začasni voditelj, zastopnik učiteljstva v c. kr. mestnem f ^ašj. > oskrbnik šolskega vrta; voditelj cerkvenega petja pri šolski Zčtl ris'a r^Zre(^n'k U. a razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete nJai 18 tedenskih ur. 2. Katehet: Rok Merčiin, svetni duhovnik, stalni veroučitelj, je poučeval v vseh razredih verouk, 16 tedenskih ur. Razen tega je služil šolsko sv. mašo 1,1 Valentin Kummer, stalni učitelj, razrednik III. a razreda, je pouče^ šolsko mladino pripravljal za vzprejem sv. zakramentov. 3. Razredni učitelji : r, stalni učitelj, razredi v tem razredu vse predmete, 23 tedenskih ur. Ivan Relè, stalni učitelj, razred razredu vse predmete, 25 tedenskih ur. Jožef Tra vil ar, stalni učitelj, ra tem razredu vse predmete razen petja, 17 tedenskih ur. Ivan Relè, stalni učitelj, razrednik V. razreda, je poučeval v *cl' Jožef Travnar, stalni učitelj, razrednik I. « razreda, je poučeval Jakob Furlan, stalni učitelj, varh zbirki učil in zalogi ubožnih razrednik IV. a razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete, 24 tedenski*1 Maks Josin, stalni učitelj, (od 2. vinotoka 1897 na dopustu). Jurij Režek, stalni učitelj, razrednik IV. b razreda, je poučeval v *6 razredu vse predmete, 24 tedenskih ur. Frančišek Ralè, stalni učitelj, razrednik lil. b razreda, je poufßVä tem razredu vse predmete, 23 tedenskih ur. F Engelbert Rangi, stalni učitelj extra statum, knjižničar, razr' I. b razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete in petje v I. a ritZ 19 tedenskih ur. sto) Henrik Petras, namestni učitelj, (od 12. sušca 1898 na dopus' Rudolf Vrabl, namestni učitelj, razrednik 111. c razreda, je P° ^ v tem razredu vse predmete in risanje v II. a razredu, 24 tedenskih Emilija Roji c, namestna učiteljica, razrednica II. b razreda, Jc učevala v tem razredu vse predmete, 19 tedenskih ur. Šolski sluga : Martin Svet è. -Z- rSčT fl dL a. 33 . rt •o «’o C '> ]E"6l, ° ’S g-y ®f Ž 2 i_ 05 »-.00 . et T—1 ■ JJ - .1-1 A 40 i. s 2® fc-Sin00 .•So § oi« ■a-V cm ■N i g T3 &J rO aj «j -u: ft S » « « ^ ? lO C c Ü O a a O g ^'7'L co 9 § T3 * 2 *n s: ^ ^ -5* E? d« s 2 o 5 ^ o 3>'d £ L - 3 2L k. "2 z? 32 ct "1 3 5* üo O. > rS.I“ 1 .§ rO 0) E «m O J< O 2. ° ® rid to N rt o 8 ■*? Ji -Ci-Q O « > ° ji- -0 h S-S® 'S L* .j .- - cls-^ H 55 CN do. - — co to M bi -z 3 s i .7§ rt ' rt4 ^ C • *3 :S -a S e CO f» 'M oo a. g 8 rt 2 1-3 3 .g ^ -1 o ■ •S?» a> ho ^ > . O) S JS 22 do . do^> O <1) O O c — —* lO O rt H0 N S V cc r^3 C 2 -9 - 3. S 3 a co la ^ -* ^ « rt co O.CQ .. .. . rt G rt T! C > L o au _ D o^flCO z » . H-i rt ’—' cs e p§ «ä rt v Z3 — 'z* N 9? a s »o © n g .ZT'e*8 3 ^ co *■* ® _2 & fa.$žwS2 - § "o ■5 ■S™ iž y L rt -■ a; e L »iJfv. 3 L ~v zz -a 35 a) tì .3» cc 4> 60.2—* js =5™ tN S s ti; .£ - .-sjHS — ° rt 5 .« kt . e 3,0 C CO .V rCfl-4 CO rn U O ’- •E »S iT J^» Bljtug . c do r*^j 8 ^ s E 5 „ 3 4) ./■*, O HH <*?< H cž iž . boo v rt "3 ro - G O -G a> •• zd ^ C/J 'E "§ n Q-i o m’C I zz, . N § s ®'L O rt to o o 'Ul N • 2 »v. — g rt -3 «c «n N — CO . à- . rt ;N Qi ^ co -n a» *c^ *5 3 'a* 3T^ — CO T S d0 Ä -"L S o 41. • i I *5» g ® :d t*j rijs.:?- y Ö -G G —• rt N O C rt .. « S> rt e to 5*. 2 N d«' *“ 0 u ” °* ^ ^ co C rt v o .2 ."00 rt 1-1 ' 1 papirne mase. — Becker in Geiger, zgodovinske n.‘ ^U(lolt Habsburški pri smrti Otokarja. — Kolumb v Pa losu. — a Potu v Galijo. — Janez Sobieski pred Dunajem. — Marija Terezija jemlje slovo od svoje hčere Marije Antonije. — Bogomir Buljonski odkl® l kraljevo krono. — Friderik Krasni se vrne v zapor. — Štefan, kralj ofl dà svojim podložnikom ustavo. — Pole s podobami za šolo in dom, }l ' | družba za razmnoževalno umetnost na Dunaju, 35 listov (10 listov je " darila c. kr. šolsko-knjižna zaloga na Dunaju). I Prirodopis: Mušnica in goban, modela. — Magnetovec. — Stržek, tašica, kr> kljun, kalin, zelena žolna, črna žolna, vodomec (podmašeni). — Žitno Wa Različno: Fr. Gabršek, Nazorni pouk. — Zbirka šolskih knjig (9), ki so v ra^z. ljudskih šolah na Kranjskem (dar gdč. Emilije Gusl). — 2 omarici za |(i stavo sadja. — 4 napisi, v različnih pisavah (dar mestnih učiteljev 8»^ Krnica in Ant. Razingerja). — Podoba sv. Alojzija v okvirju (dar katc g. Roka Merčuna). Varh zbirki učil : Jakob Furlan. F. Zaloga ubožnih knjig. ^a zaloga se popolnjuje oziroma vzdržuje iz podpore c. kr. šolsko-v zaloge na Dunaju, iz podpore knjigotržnice pl. Kleinmayr in Bamberg Upijani in Fr. Tempskega v Pragi in iz podpore kranjske hranilnice. Na u šolskega leta je stanje te zaloge to-le : tO bjj '«-» C X > o » Z %'n? •ltarih še knjig EP ^i^kFTiorsko: ,n’e za pl. za sAi ® Bam" 1897 , le‘° iT^kotržnice M.. hckn — ^>1897/8* starili 46 46 35 35 9 51 35 43 43 47 H 20 20 45 45 54 37 37 12 49 98 98 98 34 34 42 87 10 87 10 97 28 28 30 16 16 22 CC 44 44 44 32 32 16 56 30 56 48 56 30 21 77 rt rt o o G G G 3 rt rt rt > 68 21 77 3 52 34 24 129 68 59 22 31 22 127 23 31 31 i2i?^na vrednost teh knjig po kupni ceni je 355 gld. 99 kr. — Knjige POsodile 208 učencem. Varh tej zalogi : Jakob Furlan. Gr. Šolski vrt. Za vzdrževanje šolskega vrta daje mestna občina letno dotacijo 60 S to dotacijo so se izvedla na šolskem vrtu nastopna dela : Nasadila so se na novo razna drevesa in grmi, in sicer: 4 jelke, ' 2 murbi, mandeljnovec, 2 dišeča grma, 2 šimširja, 2 Cydonia jap°n'.|J belocvetoči španski bezek. bega (potaknjenci) i. dr. Poleg teh so se nas»' cvetice : malva, 37 klinčkov, 4 potonike, 6 rož, 2 pritlični roži, 18 nie3.?,i,jni rož, limonovec, vrbene, naprstec, mačehe in mnogo drugih. Zdravi» zeliščem so se uvrstila na novo: meta, metlika, melisa, luštrek, sl\g|j rabarbara, rožmarin, natrsk, baldrijan in arnika. V senčnih kotih med ^ skimi trakti in telovadnico pomnožilo seje za senčne lege primerno iz*)r^j domače grmičevje in praprotjo. V sredo večje skupine se je vsadila n» n nabavljena palma „Chamaerops excelsia“, ki že sedaj presega s svoji»1 ^ likim perjem sosede svoje, Sčasoma pa zna poslali pravi kras vrta-zidu vrta se je nastavil bršljan, na zahodni strani poslopja in telovadnic -se je pomnožila divja trta. — Lansko leto nakupljeno pritlično sadno dr se je pomnožilo za dve hruški in dve marelici, katere je dobila šola D plačno kot ud kmetijske družbe. Uspeva vse povoljno ; deloma so bila vesa že letos polna cvetja, a neugodno vreme ob času cvetenja je zar» |j skoraj vse, sicer bi se bil sad radi bujneje rasli moral itak uničiti, .^nista le dve ananas rajneti, dve Dielovi maslenki in štiri hruške Kralj v!rvežo-berški. Pri nekaterih oblikovcih je bilo radi pravilneje oblike pri Prl vj|nfl vanju na žico pomagati začasno z malimi kolči. Lansko leto Pra^oj obrezana in v podobi palmete s šestimi vejami privezana hruška Je s|it letos cvetela in dva sadu obdržala, ko je prej le divjala, — Ponila»'1^ cvetice, ki so se presadile lansko leto iz proste narave, so se kaj zaplodile ; pomnožile so se letos še z nekaterimi planinskimi cvetkam1. Za praktični realni pouk se je nasejala, oziroma nasadila tudi ra vrstna poljščina in povrtnina. su O poletnem času so se učenci na vrtu telovadili in igrali ; tudi 5 ej o lepem vremenu med odmorom po drugi učni uri dopoldne in v čas začetkom popoldanskega pouka vodili na vrt, da so si ogledali nasad • Oskrbnik vrta : Jožef Maier. H. Zdravstveno stanje. tor«! Zdravstveno stanje šolske mladino je bilo letos kaj ugc>d»0'^j tudi šolsko obiskovanje prav dobro. Pouk se zaradi nalezljivih bo nikdar prekinil. Umrla sta tekom leta 2 učenca, in sicer : Vernik Frančišek, učenec 11. a razreda. Mohar Anton, učenec Ul. b razreda. Šolska mladina z učitelji je spremila oba učenca k večnemu DO« P ^ Pri vpisovanju v šolo se je zahtevalo od otrok, da se izkažejo, ali imajo °z^ stavljene. Dotični zapisnik ima nastopne podatke : Mčevalo o slav-lienÜ k6z je imelo K6z ni imelo stav-ljenili Koze je imelo stavljene brez uspeha iz uspehom pa brez spričevala V šoli so se kozé stavile in sicer v prvič v drugič ali tretjič z uspehom brez uspeha Ò06 učencev 12 učencev učenčev 51 učencev 12 220 232 232 učencem 232 učencem Kozé je v šoli slavil mestni zdravnik g. dr. II ln er. I. Stalna razstava učil. Ha . ^od učiteljstvom in med prijatelji šolstva raste od leta do leta zani-j0nJe za stalno razstavo učil, ki je od lanskega leta zopet izdatno napre-Va*a. Pomnožila se je z najrazličnejšimi in zanimivimi predmeti in podo- 1 jz nazornega nauka, prirodopisja, zemljepisja in zgodovine. Te pred-je nabavilo šolsko vodstvo za onih 50 gld. letne dotacije, ki jo daje d lt*Vi mes^na občina ljubljanska. Obogatili pa so razstavo z lepimi lastnimi .Stalna razstava učil je vsakemu na vpogled. Kdor si jo hoče ogledati, J Se zglasi pri voditeljstvu I. mestne deške šole. — Jeseni sta razstavila h^stratni tajnik gosp. dr. Ivan Jan in nadučitelj v Gorjah gosp. Jožef >» Ovnik v I. mestni šoli v dveh ličnih omaricah 16 različnih vrst hrušk ]e J' raznoličnih jabolčnih vrst. Tudi ta okusno narejena sadna razstava 'O1 eia obilo obiskovavcev, ki so se priznalno in pohvalno izražali o ple-|e''tem sadjerejstvu omenjenih gospodov razstavljavcev. — Stalna razstava lj*užena z zbirko učil I. mestne deške ljudske šole. Letošnji prirastek je 'den v odstavku „E. Zbirka učil“. K. Letopis. I Vpj šolsko leto 1897/98. se je pričelo dne 16. in 17. kimovca 1897. I. z i SO L.Vitnjem učencev, dné 18. kimovca s sv. mašo in z rednim poukom dné kk1Itl0Vca 1897. 1. — Od dné 1. vel. travna dalje se je začenjal popoldanski Iz °b 3. uri. — Šolska naznanila so prejeli učenci dné 30. listopada 1897. 1,, ^^čana, 30. mal. travna 1898. 1. in na dan sklepa šolskega leta. I , začetku šolskega leta se je vpisalo v IV. razred nekoliko manj učencev V 'Ani, zato se je opustil letos IV. c razred ; za lil. razred pa se je oglasilo \\ »učencev, da se je moral otvoriti III. c razred. Zavod je štel v tem Prva, 2 druga, 3 tretje, 2 četrta in 1 peti, skupaj 10 razredov. Ityij "lasom razpisa c. kr. mestnega šolskega svéta z dné 31. malega srpana àt. 469, je izrekel c. kr. mestni šolski svèt začasnemu voditelju Jožefu erju priznanje za skrbno in uzorno vodstvo prve mestne petrazrednice. — Z razpisom z dné 18. vinotoka 1897, št. 3024, je priznal visoki c. kr. ^e' želni šolski svèt učitelju Maksu J o sinu prvo petletnico. Dné 15. malega srpana lanskega leta, na dan šolskega sklepa, ob 6. u 53. minuti zjutraj je prestrašil zopet močen potres ljubljansko prebivavsR 1 Napovedane zahvalne šolske sv. maše ni bilo, ker se je bilo bati novih P° tresnili sunkov in ker so bili olroci vsi prestrašeni. Učenci so v posarne2? razredih zapeli cesarsko pesem ter dobili šolska naznanila in letna Por0 m Potres ni napravil na šolskem poslopju posebne škode ; le v prvem in druge nadstropju je odpadlo od stropa šolskih sob in hodnika precej ometa. Dné 10. vinotoka 1897. 1. so se izkopali umrjoči ostanki preslavnega učenja Jerneja Kopitarja na pokopališču sv. Marka na Dunaju, ter prepeP v Ljubljano in tukaj pokopali pri sv. Krištofu. Slovesnega pogreba, k> je vršil dné 12. vinotoka, so se udeležili tudi učitelji tukajšnje šole. —■ Mese j listopada 1897. 1. je imelo na tukajšnji šoli pred izpraševalno komisijo s učiteljev učni poskus za preskušajo učne usposobljenosti. - O božiču 18'3'v’ se je napravil na šolskem poslopju nad hišnimi vrati napis iz pločevina2 . črk: Prva mestna deška ljudska šola. — Dné 5. svečana 1898. 1. ob 2. ^ 35. minuti popoldné, med šolskim poukom, se je čutil rahel potresni sun1 ki ni provzročil nikakršnega strahu in poškodbe v šoli. — Dne 14. svc 1898. 1. je umrl po kratki bolezni učitelj na drugi mestni deški petrazre čan? dnic' JI WXV. 1 . J X/ Ulili 1 1X1 U. 1.IXI UUIO U 11 I Ut«. v* I U^l involili VA X/ OIX I peil"— », gosp. Frančišek Kokalj, ki je služboval v šolskem letu 1862/63 kot P j možni učitelj na tukajšnji šoli. Blag mu spomin ! — Meseca svečana 1°„ je dobilo šolsko poslopje električno razsvetljavo, katera se je vseskozi oo obnesla. Vpeljala se je v tri šolske sobe, v sobi za učila, v zbornico, v jn vadnico, v voditeljevo pisarno in na hodnike. Vsega skupaj je 36 žarmc' sicer 32 žarnic po 16, in 4 žarnice po 25 normalnih sveč. — Od nie malega srpana lanskega leta do meseca malega travna 1898. so se v jč seje občinskega svéta ljubljanskega v telovadnici tukajšnje šole, ker s« | prenavljala mestna dvorana. — Dné 25., 27. in 29. malega travna ^ pné so bile v tukajšnji telovadnici dopolnilne volitve v občinski svet. " 20. velikega travna 1898. 1. se je udeležila šolska mladina z učitelji s'ove^jjV vzprejema presvetlega knezoškofa dr. Antona Bonaventure Jeg1^ Šolska mladina je imela nastopne bogoslužne vaje: Dné 4. v|n°i)Ca 1897. 1. je šola praznovala god Njega Veličanstva presvetlega cesarja Fr® Jožefa I. in dné 19. listopada 1897. 1. god Nje Veličanstva presvetle . rice Elizabete s slovesno sv. mašo v cerkvi presvetega Srca Jezuso ^ Dné 12. svečana 1898. I. se je I. polletje sklenilo s sv. mašo. — Od jo meseca velikega travna dalje je bila v isti cerkvi vsak ponedeljek i» ju ob */48. uro šolska sv. maša, katero je oskrboval katehet Rok Merč® oj katere se je udeleževala šolska mladina z učiteljstvom vred. Č. 00. L®2^ je so v ta namen radovoljno šoli prepustili cerkev in orgle. Pri sv. ^ M popevala zborno vsa šolska mladina. Cerkveno petje je vodil in na 0 %e spremljal voditelj Jožef M ai er, ki je v ta namen večkrat imel pevske vaje s harmonijem v telovadnici. — Praznik sv. Alojzija in ob J®))ä§0t prvo sv. obhajilo se je obhajalo 21. rženega cveta kaj slovesno. Med sv. jjio, katere so se udeležili vsi učenci tukajšnje šole, je bilo prvo sv. o® ‘ rj| pred katerim je g. Rok Merčun s primernimi, lepimi besedami og po obhajance in starše. V prvič je pristopilo k Božji mizi 87 učence' cerkvenem opravilu so se zbrali prvoobhajanci v lepo ozaljšani teloVl nikjer jih je pogostil g. katehet s kavo, z raznim pecivom in drugim1 1 tj| s nami ; vrh tega jim je podaril razne spominke. To slovesnost je P° jo navzočnostjo c. kr. okrajni šolski nadzornik gosp. Frančišek Levec je lSP° soprogo, mnogo odličnih dam, učiteljev in roditeljev. — Šola se korporativno udeležila slovesnega cerkvenega obhoda sv. Rešnjega Telesa Sv st°lni cerkvi. — V teku leta je šolska mladina trikrat prejela zakrament ■ Pokore in sv. Rešnjega Telesa. j Okrajna učiteljska konferenci j a učiteljstva mestnih slovenskih §e .er,iško-slovenskih ljudskih šol je bila dné 4. malega srpana v lepo okra-sj 1 telovadnici tukajšnje šole. Vršila se je letos posebno slovesno v pro-v° petdesetletnega vladanja Njega Veličanstva cesarja Fr^nco Jožefa Prvega. C. kr. okrajni šolski nadzornik gosp. profesor Sol n?šc^ Levec je opisoval v daljšem govoru razvoj in napredek ljudskih 'j. Ljubljani od leta 1848. do 1898., in ob sklepu so učitelji navdušeno pel> cesarsko pesem. Domačih konferenci j je imelo učiteljstvo v teku leta 12, pri ka-Porn' SG J'e obravnavalo o došlili razpisih in ukazih, o šolskem redu, o pod-ve,i 1 Za|ogi za uboge učence, o oproščen ju od ukovine, o nakupu učil, o iy ®nJu učencev, o učnih knjigah, o učnih uspehih in napredku pri pouku šolskih stvareh sploh. Hm. ^ kr. okrajni šolski nadzornik gosp. profesor Frančišek Levec je porova, šolo dné 16., 19. malega travna in 14., 16., 17., 21. in 23. veli-0(j8 travna 1898. 1. Ogledal si je pismene in risalne izdelke vseh razredov tttenVse8a leta, nadzoroval pouk v raznih predmetih v vseh razredih ter Posl°e ^odi sam izpraševal, pregledal razredne uradne spise in vodstveno tkanje v voditeljevi pisarnici. Po izvršenem nadzorovanju je sklical uči-Pod ,v° k posebni konferenciji. Tu je razpravljal stanje pouka in vzgoje in Wn potrebna navodila. Dné 17. in 22. listopada 1897. I., 3. in 7. velikega L. a 1898. 1. je nadzoroval pouk v verstvu nadzornik za verouk preč. gosp. n,k Andrej Zameji c. ^ p Običajno šolsko veselico so imeli učenci dné 11. velikega travna Ute ?renjem Rožniku, kjer je bila najprej v cerkvi sv. maša, pri kateri so opQi?1 Peli, potem pa skupni zajutrek, prosto razveseljevanje, katero se je Pw.n° končalo s cesarsko pesmijo. — Razen tega izleta pa so se posa-v z 1 fazredi tudi izpeljavah v prosto prirodo v svrho praktičnega pouka tphj. Japisju in spoznavanja prirode ter v ta namen tudi pohajali v deželni ZeJ Hudolfinum. ^kor druga leta, je imela šola oziroma šolska mladina tudi v letoš-fe k. tskem tatu mnogo podpornikov in dobrotnikov. V prvi vrsti » en°vati slavno kranjsko hranilnico, ki je velikodušno darovala Prjp Poro ubogim učencem vsakdanje šole 200 gld., rokodelčičem v obrtni t^ln -lni ®°t' Pa ^0 gld. Iz te podpore so dobivali ubogi učenci vse leto ■o,,.0 in risalno orodje in v začetku leta šolske knjige. — Iz podpore c. kr. lej Ao-knjižne zaloge na Dunaju je c. kr. mestni šolski svèt odmeril 'Hju 1 ubožnih knjig v vrednosti 11 gld. 35 kr. Za oddane kupone iz učnih vVfei K1 e i n m ay r-B a tn ber g o v e zaloge je šola dobila ubožnih knjig >ti 4 gld. 29 kr. in iz F. Tempskega zaloge v Pragi v vred-%je 8ld. 55 kr. — Odbor narodnih gospà in gospodičen, kateremu na-^ P^blagorodni gospod cesarski svétnik Ivan Murnik, je preskrbel učencem te šole zimsko obleko, katera se jim je razdelila kot Si u darilo. Razdelitev se je vršila dne 23. grudna 1897. 1. v lepo okra-lQvadnici. K tej razdelitvi so prišli tudi dečki in deklice iz drugih mestnih ljudskih šol, katerim se je tudi namenila obleka, tako da je bil° 197 otrok obdarovanih. Poleg obleke so vsi otroci dobili štruce in drugo peciv°' Povodom šolske veselice na Rožniku je mestni župan ljubljanski goSP Ivan Hribar daroval za uboge učence 20 gld., tako, da se je l»og 100 ubožnih učencev udeležiti veselice. — Slavni občinski svèt ljubljanski J podaril šoli 36 zvezkov Andrej Gabrščekove „Knjižnice za mladino“, kale so se deloma vložili v tukajšnjo šolarsko knjižnico, deloma pa razdelili m.e marljive učence. — Tukajšnji trgovec g. Jožef Petrič je podaril ubog11 učencem te šole nad 700, trgovec g. Ivan Bonač pa 40 raznih pisank' Kakor druga leta, dobivali so nekateri ubogi učenci tudi letos brcz plačno hrano in sicer: 1. v hiralnici sv. Jožefa.......................3 učenci (s stanovanjem) 2. v knezoškofijski Alojznici ... 1 učenec 3. v knezoškofijskem seminarju . . 1 „ 4. v zasobnih hišah............................10 učencev 5. pri č. č. m. m. Uršulinkah ... 5 „ 6. pri č. č. o. o. Frančiškanih ... 1 učenec 7. v ljudski in dijaški kuhinji . . . 9 učencev Skupaj . 30 učencev. Vsem tem milim dobrotnikom in pod p ira tel jem š o Ie 1 šolske mladine bodi presrčna zahvala: Bog povrni! Bog jih ohrani od prvega do zadnjega tudi nadalje še nak njene šoli in ubogi šolski mladini! Šolsko leto se je sklenilo dné 14. malega srpana. Po slovesni s v. po kateri so otroci navdušeno peli zahvalno pesem in avstrijsko b»>^' se je vrnila mladina z učiteljstvom v šolo, kjer so se razdelila šolska znanila, izpustnice in letna poročila. L. Važnejši ukazi in odredbe šolskih oblastev. 189?' Okrožnica c. kr. mestnega šolskega svéta z dné 18. kimovca št. 596, opozarja na „Prvo nemško vadnico za slovenske občne ljudske spisala H. Schreiner in dr. J. Bezjak“, katera je izšla v c. kr. zalogi šo» knjig na Dunaju. - Razpis c. kr. mestnega šolskega svéta z dné 28. vinotoka 1897, ^ ^„é naroča na podstavi razpisov visokega c. kr. deželnega šolskega svéta z „ 17. malega travna 1897, št. 843, in z dné 20. kimovca 1897, št. 1943, v0ieSnO in učiteljskemu zboru, da morajo imeti posebno pažnjo na duševno in te zanemarjene otroke. - Okrožnica generalnega ravnateljstva c. kr. priv. južne železnice z §0| 26. listopada 1897, naznanja pogoje, ki dajejo prav'co učencem ljudski prositi za znižano vožnjo iz kraja, kjer se šolajo, domu in nazaj. ^ Razpis mestnega magistrata ljubljanskega z dné 11. grudna 1897, št. *^ poživlja vodstvo na podstavi naročila visokega c. kr. deželnega predse z dné 7. grudna 1897, št. 41.786, naj se pouči mladina, da ne bo po^ po vala izolatorjev pri telegrafičnih vodilih in električnih napravah, sicer zakonito kaznovala. Razpis c. kr. mestnega šolskega svéta z dné 18. grudna 1897, št. 958, Katerim se pozivlje učiteljstvo na podstavi ukaza visokega c. kr. deželnega olskega svéta z dné 14. grudna 1897, št. 3552, naj se udeležuje opazovanj Orionih Pr'kazni, katera vodi c. kr. akademija, prirodopisni in matematični tdelek, v ta namen ustanovljena komisija. Razpis c. kr. mestnega šolskega svéta z dné 23. svečana 1898, št. 83, °bruje predlog tukajšnjega učiteljskega zbora, naj se v I. letniku obrtne Pravljalnice opusti pouk v risanju in tisti čas vpelje pouk v branju. (j Razpis c. kr. mestnega šolskega svéta z dné 30. prosinca 1898, št. 71, jJ°čuje na podstavi razpisa visokega c. kr. deželnega šolskega svéta z dné Prosinca 1898, št. 87, da je odpraviti iz tukajšnje šole zvezke založnika ota Petriča v Ljubljani, ker ne ustrezajo zakonitim predpisom. . Razpis c. kr. mestnega šolskega svéta z dné 1. svečana 1898, št. 77, Ivanja dodatno k razpisu slavnoistega z dné 18. grudna 1897, št. 958, da je snovala cesarska akademija znanosti profesorja Ferdinanda Seidl-a v Gorici Por^n'm referentom za Kranjsko, kateremu naj se pošiljajo vsa potresna „I Razpis c. kr. mestnega šolskega svéta z dné 5. sušca 1898, št. 145, raz- §1 ukaz visokega c. kr. deželnega šolskega svéta z dné 28. svečana 1898, i^' °7, ki določa na podstavi odredbe visokega ministerstva za bogočastje in niluk z dné 30. prosinca 1898, št. 707, da mora biti pri izberi učnih knjig oddajna le pedagogiško-didaktiska vrednost knjige, a da se ne sme nikoli d0r£dj na kakoršnekoli ftnancijalne prednosti. Ko bi se pa primerilo, da vo^jujejo spisovavci ali založniki zaradi vpeljave njihovih knjig šolskim f|0i- ljem ali učiteljem ftnancijalne prednosti v katerikoli namen, bi se 'finemu učilu dovolitev za učno uporabo nikakor ne dala, oziroma bi se odvzela. M. Začetek šolskega leta 1898/99. S|)v šolsko leto 1898/99. se prične dne 16. in 17. kimovca 1898. 1. z vpi- tij,.8 v01 bivših in sprejemanjem novih učencev ; dne 19. kimovca je po-va‘at,je sv. Duha in dne 20. kimovca 1898. I. se prične redni pouk. Vpiso-Je se bode vršilo v šolskem poslopju v Poljskih ulicah. Ijji Oglašati se je s šolskim naznanilom. — Vsak učenec naj prinese krstni s seboj. — Kdor pa še ni pohajal te šole, mora se izka-u '. o stavljenji kòz, ako so se mu že stavile in ima dotično mčevalo. V Ljubljani, dné 14. malega srpana 1898. 1. Vodstvo. Imenik učencev.*) I. a razred. Adamič Avguštin iz Ljubljane. Andlovec Jožef iz Ljubljane. Bernot Jožef iz Ljubljane. Bertram Oton z Divač. Bolim Pavel iz Ljubljane. Breceljnik Alojzij iz Ljubljane. Canker Alojzij iz Ljubljane. Cunder Ignacij iz Most. Cunder Janez s Črnuč. Crne Avguštin z Dvora. Crne Janez iz Most. Dovč Valentin iz Ljubljane. Franc Viljem iz Ljubljane. Gervocs Jožef iz Sve Svečine (Hrvatska). Golob Janez iz Ljubljane. Gorup Karol iz Ljubljane. Janež Anton iz Ljubljane. Jenko Jožef iz Ljubljane. Jerančič Janez iz Most. Jevnikar Frančišek iz Ljubljane. Kos Alojzij iz Ljubljane. Kovač Janez iz Ljubljane. Kozinec Alojzij iz Ljubljane. Kuhelj Miroslav iz Ljubljane. Lavrič Frančišek iz Ljubljane. Leben Viljem iz Ljubljane. I. b Bearzatto Gabrijel s Sela. Berčič Melhijor iz Most. Blaznik Karol iz Trsta. Cerar Anton iz Ljubljane. Dejak Karol iz Ljubljane. Dev Bajko iz Ljubljane. Hočevar Jakob iz Ljubljane. Humsky Janez iz Ljubljane. Indof Viktor iz Ljubljane. Jurič Frančišek iz Ljubljane. Kavčič Karol z Vrhnike. Keber Jernej iz Stepanje Vasi. Komac Anton iz Ljubljane. Kržan Favel iz Ljubljane. Kušar Jožef iz Loža (Notranjsko). *) Debelo tiskani so odličnjaki. Lunka Frančišek iz Žirov. Malin Jožef iz Ljubljane. Matijašič Leopold iz Ljubljane. Nabernik Leopold z Dovjega. Nachtigall Rudolf iz Borovnice. Ocvirk Jožef iz Ljubljane. Ogorevec Anton iz Pišeč. Pogorelec Karol iz Ljubljane. Poženelj Julij iz Ljubljane. Prepeluh Frančišek iz Ljubljane. Prepeluh Janez iz Ljubljane. Priboršič Janez iz Ljubljane. Remškar Avguštin iz Ljubljane. Rihar Anton iz Ljubljane. Sattler Leopold iz Ljubljane. Selan Frančišek iz Ljubljane. Siard Anton iz Ljubljane. Schulz Karol iz Ljubljane. Tomec Stanislav iz Ljubljane. Tršan Janez iz Ljubljane. Vojska Matija iz Ljubljane. Vončina Frančišek iz Ljubljane. Zore Jožef iz Ljubljane. Židan Alojzij iz Ljubljane. Žirovnik Pavel iz Ljubljane. Lavtar Janez iz Ljubljane. Lebes Jožef iz Moravč. Lušin Adolf s Hriba (Dolenjsko). Marenčič Avguštin s Sela. Marinče Vincencij iz Ljubljane. Medič Albert iz Poreča (Istra). Naglič Milko iz Ljubljane. Naglič Slavko iz Ljubljane. Obreza Anton iz Ljubljane. Osredkar Janez iz Ljubljane. Peklaj Matija iz Ljubljane. . hlilln0' Platnar Janez iz Šl. Vida nad Ljut Poljanec Leon iz Ljubljane. Požlep Feliks iz Ljubljane. Požlep Rudolf iz Ljubljane. razred. Pi'eskar Anton iz Ljubljane. Ravnikar Gabrijel iz Ljubljane. Lajovic Vincencij iz Ljubljane, gelali Janez iz Stepanje Vasi. "emič Jožef iz Ljubljane. Sever Frančišek iz Ljubljane, bkaberné Milan iz Ljubljane, bkala Janez iz Ljubljane, bottlar Alojzij iz Ljubljane, bottlar Benedikt iz Ljubljane, btarè Viktor iz Domžal. Pušnik Rajko iz Ljubljane. Svetek Miloslav iz Ljubljane. Škofič Lovro iz Ljubljane. Štrus Albin od D. M. v Polju. Štrus Frančišek iz Ljubljane. Tesar Ludovik iz Ljubljane. Vojska Karol iz Ljubljane. Vrančič Ciril s Save pri Liliji. Vrhovec Dragotin iz Novega Mesta Wernig Jožef iz Ljubljane. Walbar Frančišek iz Ljubljane. Zorman Vincencij iz Ljubljane. Zupin Frančišek iz Ljubljane. II a razred. j|abič Jožef iz Dobre polj. “onač Janez iz Ljubljane. .'Mar Frančišek iz Ljubljane. a d cel j Frančišek iz Most. badež Avguštin iz Škofje Loke. Vjiden Frančišek iz Trbovelj. Unic Ciril iz Ljubljane, olenec Oroslav iz Ljubljane. J'Hiaslija Ignacij z Ježice. ^'zin Gabrijel iz Ljubljane. Uderger Friderik iz Ljubljane, a °ut Edvard iz Cirknega (Goriško), clob Anton iz Ljubljane. ji?..*ja,n Jožef iz Šmartnega pri Litiji. >> Vincencij iz Ljubljane. Urnski Frančišek iz Ljubljane. . 11 Jožef iz Ljubljane. jjV.ornik Jožef iz Žaljine. j! ^anez iz Sromelj (Štajersko), vras Frančišek iz Ljubljane, v ar Jakob iz Ljubljane. ^astelie Avguštin iz Ljubljane. ve[ei' Alojzij iz Ljubljane. j-°balt Otomar iz Mengša. KrS6C Jožef iz Železnikov. K egar Avguštin iz Stepanje Vasi. . tiauer Pavel iz Ljubljane. CSll'k Frančišek iz Ljubljane. P( 'ec Koman iz Ljubljane. LuPl' Alojzij iz Ljubljane. Uls Janez iz Linhliane Malin Ivan iz Ljubljane. Matjašič Jožef iz Ljubljane. Mekinda Jožef iz Ljubljane. Mlakar Jožef iz Ljubljane. Pirh Emilij iz Siska. Pogačnik Albin iz Ljubljane. Potokar Jakob iz Stepanje Vasi. Požlep Alojzij iz Plešenic. Prepeluh Milan iz Ljubljane. Habič Avguštin iz Preske. Keš Frančišek iz Kranja. Roli rman Janko iz Ljubljane. Sečnik Jožef iz Samotorice. Sega Vekoslav iz Sežane. Selan Jakob iz Ljubljane. Stor Stanko iz Ljubljane. Strle Maks iz Ljubljane. Strle Rudolf iz Ljubljane. Šemrov Ignacij iz Ljubljane. Škrjanec Miha od sv. Helene. Štrukelj Alojzij iz Ljubljane. Tavčar Ivan iz Ljubljane. Tomšič Henrik iz Hoč (Štajersko). Twrdi Valter iz Ljubljane. Verbič Anton iz Hrušice. Vrhovec Stanislav iz Novega Mesta. Wimmer Frančišek iz Banne pri Trstu. Zadnikar Jožef iz Ljubljane. Zajec Frančišek iz Ljubljane. Zaletel Rudolf iz Ljubljane. II. b razred. »®«tto Viktor iz Ljubljane. An*!* fnton iz Ljubljane. Art Janez iz Stepanje Vasi. WlAnl™. V=. Ljubljane. j bij arie. Ljubljane. ' ljane. Ha*. iz. u um ilile llo. ik Ciril iž Ljublj 0 n#rd Frančišek iz Lj: tiitennai'dI Jožef iz Ljublj; (■ibi i inez 'z Ljubljane. (L Leopold z Zidanega Mosta (L- Aiojzij z Dvora. Cfh ,anez iz Stepanje Vasi. h 16 M.itc i i..KHon« jz nie] „ iz Ljubljane. *snik Alojzij iz Ronchi pri Gorici. Fridlih Viljem iz Ljubljane. Hafner Alojzij iz Ljubljane. Hočevar Jakob iz Hrušice. Jager Frančišek iz Dobrunj. Jančar Janez iz Ljubljane. Jankovič Lovro iz Ljubljane. Javornik Jožef iz Ljubljane. Jeras Valentin iz Most. Keržič Avguštin iz Ljubljane. Klembas Anton iz Ljubljane. Komatar Anton iz Stepanje Vasi. Kranjec Mihael iz Most. Leben Jakob iz Tacna. Leder Janez iz Stepanje Vasi. Leder Martin iz Stepanje Vasi. Lebes Janez iz Borovnice. Letnar Frančišek iz Ljubljane. Marinšek Rudolf iz Ljubljane. Medič Henrik iz Poreča. Mojškerc Alojzij iz Stepanje Vasi. Nachtigall Frančišek iz Borovnice. Novak Avguštin iz Ljubljane. Novak Janez iz Ljubljane. Obrekar Rudolf iz Ljubljane. Orehek Albert iz Ljubljane. Ošaben Edvard iz Ljubljane. Pečenik Matevž iz Ljubljane. Pezdir 'Pobija iz Ljubljane. Pogorelec Friderik iz Ljubljane. Porenta Anton iz Ljubljane. Po/.lep Karol iz Ljubljane. Primic Pavel iz Ljubljane. Ropič Avguštin iz Ljubljane. Kus Feliks iz Št. Vida pri Lukovici. Rus Frančišek iz Št. Vida pri Lukovici' Selak Henrik iz Ljubljane. Selak Rudolf iz Ljubljane. Simončič Frančišek iz Ljubljane. Smrekar Pavel iz Ljubljane. Stare Jožef iz Domžal. Stare Ludovik iz Domžal. Starbek Viktor iz Doba. Šimnec Avguštin iz Ljubljane. Zajec Avguštin iz Ljubljane. Zajec Jožef iz Voloskega. Žitnik Frančišek iz Ljubljane. Žrjav Avguštin iz Ljubljane. 111. a razred. Ahčin Frančišek iz Radovljice. Berčon Rudolf iz Javorja pri Litiji. Bivic Alojzij iz Zagreba. Breznikar Anton iz Reke. Čadež Karol iz Škofje Loke. I)ev Julij iz Ljubljane. Domicelj Ciril iz Zagorja (Notranjsko). Drofenik Frančišek iz Ljubljane. Fink Maks iz Ljubljane. Gostinčar Maks iz Ljubljane. Homovec Frančišek iz Logatca. Hribar Frančišek iz Ljubljane. Hribar Jožef iz Ljubljane. Janež Frančišek iz Ljubljane. Janežič Frančišek iz Domžal. Janežič Mihael iz Domžal Japelj Janez iz Stožic. Kavčič Frančišek iz Ljubljane. Kotnik Jožef iz Mirk pri Vrhniki. Kovač Leopold iz Ljubljane. Langof Janez iz Ljubljane. Langof Jožef iz Ljubljane. Lavrič Andrej iz Ljubljane. Marjek Janez iz Šmartnega. Medic Jožef iz Ljubljane. Not Anton iz Ljubljane. Not Rudolf iz Ljubljane. Novak Alojzij iz Trojan. Okoren Frančišek iz Most. Okoren Karol z Grosupljega. Pavliček Maks iz Trsta. Peršič Miha iz Zadvora. Peteh Nikolaj iz Ljubljane. Pirh Štefan iz Siska. Premk Jožef iz Ljubljane. Rabič Janez iz Preske. Račič Teodor iz Čateža. Remžgar Janez iz Ljubljane. Renko Maks iz Ljubljane. Rot Janez iz Dola pri Borovnici. Schwarz Ernest iz Ljubljane. Simončič Leopold iz Ljubljane. Skala Rudolf iz Ljubljane. Strojan Anton iz Stepanje Vasi. Stupica Viktor z Vira. Šircelj Frančišek iz Ljubljane. Šmuc Alojzij iz Ljubljane. Štefc Frančišek iz Celja. Štrukelj Avguštin iz Ljubljane. Tomažič Frančišek iz Most. Troha Alojzij z Babinega Polja. Truška Jožef s Snežnika. . r»0iu Žagar Emanuvel od Sv. Jakoba pr* (Štajersko). 111. b razred. Aschmann Alojzij iz Loža. Babnik Viktor iz Trsta. Babšek Ferdinand iz Tomačega. Bajec Frančišek iz Logatca. Bevk Janez iz Cirknega (Goriško). Bizin Alojzij od Sv. Križa pri Trstu. Bonač Vencel iz Ljubljane. Brgant Jožef iz Ljubljane. Črne Ernest iz Ljubljane. Črtanec Frančišek iz Št. Vida nad Ljubljano. Dejak Janez iz Ljubljane. Poljanec Jožef iz Trsta. Fajdiga Otomar iz Ljubljane. Gregorec Anton iz Mengša. Grm Jožef iz Zagorice. Jakopič Anton z Ježice. Jelenec Frančišek iz Ljubljane. Kern Frančišek iz Ljubljane. Kleindienst Lovro iz Ljubljane. Klobčavar Jožef iz Ljubljane. Koleša Frančišek iz Ljubljane. Kordin Jožef iz Kamnika. Kosec Frančišek iz Ljubljane. Kržan Frančišek iz Ljubljane. Lipovšek Jožef iz Ljubljane. Lušin Anton s Hriba. Marolt Viktor iz Ljubljane. Medič Karol iz Poreča. Minatti Viljem z Iga. Nachtigall Janez z Dunaja. Osredkar Avgust iz Ljubljane. Pokljaj Jožef iz Selnice. Podržaj Janez s Podnarta. Požlep Frančišek iz Ljubljane. Prepeluh Karol iz Ljubljane. Pustotnik Rudolf iz Šiške, nodič Alojzij iz Ljubljane. Rupnik Anton iz Črnega Vrha. Schulz Jožef iz Ljubljane. Sever Edvard iz Zadra. Smrekar Janez iz Ljubljane. Szillich Milan iz Postojne. Sirca Alojzij iz Vrem. Špan Mirko iz Ljubljane. Štrus Jožef s Studenca. Uštar Anton z Vač. Virk Edvard iz Ljubljane. Vrančič Janez s Save pri Litiji Zorman Janez iz Ljubljane. Žabjek Adolf iz Ljubljane. 111. c razred. Selič Anton iz Šiške. Moljka Frančišek iz Cerkljan. ‘*r'ar Ignacij iz Borja pri Litiji. “}rk Albin iz Ljubljane, tinžgar Frančišek iz Ljubljane, oalé Ludovik iz Radeč. Lašpršič Frančišek iz Sostrega. Habič, Janez iz Ljubljane. “Ukopič Frančišek iz Ljubljane, blenc Martin iz Gabriel. 'Jereb Jakob iz Sp. Vodal (pri Sv. Trojici), uchart Oskar iz Ljubljane. Kastelic Vincencij iz Ljubljane. Kobalt Rajmund iz Ljubljane. Kožar Jožef iz Ljubljane. Kfamaršič Roman iz Žužemberka. Kfegar Janez iz Stepanje Vasi. Kristan Rudolf iz Ljubljane. Kruleč Janez iz Ljubljane. Kavrič Ciril iz Ljubljane. Keben Janez iz Ljubljane. Kočnikar Janez iz Šiške. Marinko Frančišek iz Ljubljane. Mesojedec Jožef iz Ljubljane. Modrijan Janez s Pakega pri Borovnici. Ogrinec Anton iz Ljubljane. Papež Janez iz Ljubljane. Papier Frančišek iz Ljubljane. Pogačnik Rudolf iz Ljubljane. Primic Janez iz Ljubljane. Primožič Janez iz Trsta, Pukelstein Alojzij iz Ljubljane. Remškar Albin iz Ljubljane. Rožič Viljem iz Loža. Rus Edvard iz Št. Vida pri Lukovici. Sablich Giusto s Cresa. Seidl Karol iz Ljubljane. Šircelj Srečko iz Mokronoga, škof Frančišek iz Ljubljane. Skrjanc Metod iz Ljubljane. Schulz Frančišek iz Ljubljane. Tomažič Bogomir iz Trsta. Tomažič Karol iz Ljubljane. Tomec Stanislav z Blok. Velkovrh Anton iz Ljubljane. Zajc Frančišek iz Ljubljane. Zupančič Ignacij iz Št. Vida pri Zatičini. Železnik Frančišek iz Ljubljane. Židan Alojzij iz Ljubljane. Žužek Frančišek od Sv. Gregorja pri Laščah. IV. a §®Dedik Jožef iz Ljubljane. pr°dar Janez iz Ljubljane War Frančišek iz Ljubljane. ičrnilec Janez iz Železnikov. . elacorda Janez iz Ljubljane. t,°‘gan Jožef iz Košane. J'zin Jožef iz Ljubljane. jMJdiga Karol iz Ljubljane. P^kin Romeo iz Ljubljane. Jdout Anton iz Cirknega (Goriško). Judan Adolf iz Ljubljane. Jscher Evgen iz Loke. qV°s Frančišek s Krke. bUz' Janez iz Ljubljane. r,arhnann Teodor iz Trnovega. , rovat Damijan iz Krške Vasi. j 8er Feliks iz Ljubljane. nha Dominik iz Zadvora. razred. Jerše Anton iz Ljubljane. Juvan Ciril iz Ljubljane. Juvan Rudolf iz Ljubljane. Kalan Viktor iz Borovnice. Ket višer Rudolf iz Pirana. Klinar Frančišek iz Št. Vida pri Cirknici. Košenina Frančišek iz Ljubljane. Köraus Rudolf iz Gradca. Letnar Janez iz Ljubljane. Levec Pavel Leon iz Ljubljane. Del Linz Edvard iz Hruševja. Lukan Janez iz Radovljice. Lušin Alojzij s Hriba. Magajna Jakob iz Vrem. Mitteregger Jakob iz Šiške. Močnik Jožef iz Idrije. Mulaček Jožef iz Ljubljane. Okorn Avguštin iz Most. Orehek Rudolf iz Ljubljane. Pavlin Matija iz Bileka. Petrič Gabrijel z Vrhnike. Pregel Jožef s Polja pri Colu. Pregel Vincencij iz Ljubljane. Pršin Aleš iz Stožc. Puteany pl. Drauhain Erih iz Ljubljane. Rodič Janez iz Ljubljane. Kohrmann Vladimir iz Ljubljane. Rovšek Ludovik iz Moravč. Sajovic Rudolf iz Ljubljane. Selan Frančišek iz Bobrunj. Stele Pavel iz Ljubljane. Stojkovič Gašpar iz Dola. Šarabon Frančišek iz Ljubljane. Štucin Matevž iz Ljubljane. Šturm Rudolf iz Ljubljane. Tavčar Ciril iz Ljubljane. Urbančič Jožef iz Ljubljane. Varšek Anton iz Ljubljane. Vesel Jožef iz Ljubljane. Vilar Janez iz Doba. Vrhovnik Janez s Studenca. Vrhunec Valentin iz Železnikov. Vrtačnik Anton z Viča. Zalar Ludovik iz Ljubljane. Zore Frančišek iz Bogneče Vasi. Žan Emil iz Ljubljane. IV. b razred. Belič Janez z Viča. Berlan Jožef iz Podgabra. Bernik Janez iz Šiške. Borštnik Vladimir iz Hinj. Bovcon Andrej iz Ljubljane. Božič Alojzij iz Pirnič. Budan Karol iz Ljubljane. Černe Jožef iz Žužemberka. Drašček Karol iz Ljubljane. Drešar Vincencij s Svetja. Dujc Ludovik iz Zavrhka. Firm Ignacij iz Zagorja. Govekar Janez iz_ Smlednika. Grebenc Janez iz Škocjana. Gruden Maks z Volake. Hočevar Karol iz Ljubljane. Hribar Janez od D. M. v Polji. Hrovatin Edvard iz Ljubljane. Jančar Frančišek iz Ljubljane, Janežič Frančišek iz Ljubljane. Jenko Frančišek iz Šiške. Jerin Albert iz Zagorja. Jurjevec Leopold iz Ljubljane. Južina Janez iz Ljubljane. Kavčič Feliks iz Ljubljane. Kavčič Janez iz Šiške. Kirn Frančišek z Brega. Lapajne Frančišek iz Ljubljane. Leben Janez iz Tacna. Logar Frančišek iz Horjula. Lončar Frančišek iz Ljubljane. Mrevlje Anton od Sv. Križa. Niefergall Rudolf iz Radovljice. Ogrinec Alojzij iz Grahovega. Osredkar Frančišek iz Ljubljane. Papier Pavel iz Ljubljane. Perovšek Anton iz Krnč. Potokar Frančišek s Krke. Potrato Janez iz Št. Vida. Potrato Jožef iz Št. Vida. Povhe Frančišek iz Ljubljane. Prudič Anton iz Cirknice. Schmelzer Janez iz Ljubljane. Schuster Karol iz Ljubljane. Sevšek Anton iz Podpeči. Strlekar Leopold iz Ljubljane. Svetlič Anton iz Ljubljane. Šinkovec Jožef iz Ljubljane. Škof Janez iz Šiške. Štucin Martin iz Cirknega. Trškan Anton iz Ljubljane. Vadnov Frančišek z Zidanega Mosta. Verbič Janez iz Stožic. Vidmar Jožef iz Boli. Bistrice. Wagner Jožef iz Ljubljane. Zabavnik Frančišek iz Mengša. Zor Viktor iz Gradca. Žerovnik Janez iz Reke. V.razred. I oddelek. Aplenc Alfonz iz Reke na Ogerskem. Buh Frančišek iz Ljubljane. Burnik Jožef iz Idrije. Domicelj Ivan iz Zagorja na Notranjskem. Drovenik Teodor iz Ljubljane. Frkov Frančišek iz Ljubljane. Giowacki Evgen iz Vrdnika v Slavoniji. Hladnik Jožef iz Logatca. Janc Karol iz Šiške. Klemenc Frančišek iz Ljubljane. Kogovšek Janez s Slap. Kotnik Jakob iz Borovnice. Kristan Karol iz Ljubljane. Lavrenčič Stanko iz Postojine. Lavrič Avguštin iz Ljubljane. Lukniš Rudolf iz Ljubljane. Minatti Vladimir z Iga. Mozetič Karol iz Ljubljane. Muc Viljelm iz Metlike. . : Pavlin Feliks iz Šmarja pri Ljublj11 Počivaunik Jožef iz Ljubljane. Podkrajšek Rudolf iz Maribora. Poljanec Janez iz Ljubljane. Prepeluh Jožef iz Ljubljane. Prijatelj Jožef iz Ljubljane. Ravnikar Jožef iz Ljubljane. Ribnikar Stanko iz Logatca. Rihar Jožef z Vrhnike. Schlegl Viktor iz Ribnice. Sluga Karol iz Ljubljane. Škof Frančišek iz Ljubljane. Toman Anton iz Ljubljane. Tomažič Ivan iz Most. Vičič Janez s Save pri Litiji. Wölfling Valter iz Ljubljane Zgonec Teodor iz Ljubljane. II. oddelek Bokšič Mihael iz Ljubljane. Dolinšek Vinko iz Ljubljane. Dornik Jožef iz Ljubljane. Hladnik Adolf iz Logatca. Jager Melhior iz Ljubljane. Jurjevec Avguštin iz Ljubljane. Kastelic Anton iz Ljubljane. Kelhar Anton od Št. Vida pii Ljubljani. Kocijan Janez iz Ljubljane. Komatar Peter iz Ljubljane. Kovačič Frančišek iz Ljubljane. Kržič Ivan iz Ljubljane. Miklavc Frančišek iz Šiške. Mozetič Rihard iz Šiške. Novak Janez iz Ljubljane. Pajk Frančišek iz Ljubljane. Pajk Miroslav iz Ljubljane. Pezdir Matija iz Ljubljane. Piskar Alojzij iz Ljubljane. Radovan Martin iz Ljubljane. Rupnik Frančišek iz Črnega vrha. Rupnik Maks iz črnega vrha. Schweiger Alfonz iz Druljevke pri Kranju Semič Alojzij iz Ljubljane. Starkež Janez iz Horjula. Strlekar Milan iz Ljubljane. Šetina Janez iz Mednega. Šimnovec Jožef iz Ljubljane. Tavčar Jožef iz Ljubljane. Thuma Frančišek iz Buzeta. Toman Herman iz Ljubljane Vadnov Jožef iz Zidanega Mosta. Vrančič Rudolf iz Ljubljane. Zaletel Vinko iz Ljubljane. III. Obrtno pripravljalna šola. A. Uredba šole. Z ljudsko šolo je bila v zvezi obrtna pripravljalna šola za take roko-delčiče, ki niso dosti poučeni, da bi obiskovali obrtno nadaljevalno šolo, k' je v zvezi z državno višjo realko, ki se pa morajo vender toliko izobraziti, da morejo v imenovano nadaljevalno šolo prestopiti ali pa na podstavi znanja, ki so si ga v pripravljalni šoli pridobili, po prestanih učnih letih se obrtnega učenja oprostiti. Šolsko leto se je pričelo dné 19. kimovca 1897. leta, končalo pa se je dné 10. malega srpana 1898. leta. Ker se je oglasilo v I. oddelek obrtne pripravljalnice toliko rokodelskih vajencev, da jih je bilo za jeden oddelek preveč, se je odprla dné 24. vinotoka 1897 v tem oddelku vsled razpisa c. kr. mestnega šolskega svéta z dné 17. vinotoka 1897, št. 764, vzporednica-Ob jednem se je odredilo, da se razdele učenci tega letnika tako, da se v jedni vzporednici poučujejo zgolj manj usposobljeni začetniki, v drugi Pa že bolj naobraženi vajenci. Poučevalo se je torej letos v treh oddelkih P° 5 tedenskih ur in sicer v torkih in petkih od */s 8. do ^/s9. ure zvečer m v nedeljah od 9. do 12. ure dopoldne. Razen teh ur so se rokodelčiči obeh oddelkov skupaj poučevali v verstvu ob nedeljah popoldne po župnijskih skupinah pri vsaki mestni župniji, na tej šoli rokodelčiči stanujoči v župniji Marijinega oznanenja in v stolni župniji sv. Nikolaja. Poučevalo se je v ljudsko-šolskih predmetih s posebnim ozirom na obrtni stan. , . Obrtno pripravljalnico je med šolskim letom nadzoroval c. kr. okrajni šolski nadzornik gospod Frančišek Levec. li. Učiteljsko osobje. Jožef Mater, začasni voditelj šole. O. Klement Grampovčan je poučeval verstvo po 1 uro na teden. Luka Smolnikar, stolni vikar, je poučeval verstvo po 1 uro na teden. Jurij Režek je poučeval vse predmete v I. a oddelku po 5 tedenskih ur- Frančišek Galč je poučeval vse predmete v 1.4 oddelku po 5 tedenskih ur. Jakob Furlan je poučeval vse predmete v II. oddelku po 5 tedenskih m- C. Učne knjige. I. oddelek. Učni jezik: A. Praprotnikov slovenski abecednik. M. Gerber, 20 kr. Drugo berilo in slovnica za občne ljudske šole, c. kr. šolsko-knjižna zaloga, 35 ■ Nemški jezik: Slovensko - nemška začetnica za občne ljudske So c, Ivan Miklošič, 1889, c. kr. šolsko-knjižna zaloga, 20 kr. Računstvo: Tretja računica, dr. Fr. vitez Močnik, 1891, c. kr. šolsko-knjižna zaloga, 13 kr. (za učitelja). II. oddelek. Učni jezik: Četrto berilo. P. Končnik, c. kr. šolsko - knjižna zaloga, 60 kr. Nemški jezik: Lehr- und Lesebuch für Schüler der gewerblichen Vorbereilungs- und Fortbildungsschulen, 1884, Karl Graeser, 54 kr. Računstvo: Četrta računica, dr. Fr. vitez Močnik, 1891, c. kr. šolsko-knjižna zaloga, 16 kr. (za učitelja). C. Statistični pregled učencev. a) Po Številu. Od- delek Število učencev 19./IX. ! 1897. Med letom jih je Število učencev 10./VII. 1898. Starost BJ9.\ Po narodnosti je Stanuje Jih Šolo jih je obiskovalo vstopilo izostalo umrlo 12—13 let T co nad 14 let rimsko-kato- liška Slovencev Nemcev v Ljubljani zunaj Ljubljane : prav pridno pridno manj pridno o c '5 I o 41 27 11 57 — 1 67 68 68 — 59 9 38 13 17 — I. b til 13 23 — 51 — 4 70 74 74 — 68 6 14 40 Iti 4 11 60 13 29 44 — 1 72 73 72 1 67 ti 63 6 3 1 Skupaj 163 53 63 -1 152 ti 209 215 214 1 194 21*) 115 59 36 5 ii i ii ii i i n n n *) Moste 4, Studenec 1, Šišku 14, Selo I, 1). M. v Polju 1. >») Po obrti. O p o m n j a delek Q. Skupaj D. Začetek šolskega leta 1898/99. Šolsko leto 1898/99. se prične z vpisovanjem d né 18. kimovca 1898. I. V Ljubljani, dné 14. malega srpana 1898. Vodstvo. E. Imenik učencev. *) I. a oddelek. Babšek Janez iz Stepanje Vasi. Baloh Jakob iz Mošenj. Blaznik Jakob iz Železnikov. Brank Janez iz Repenj. Brečko Martin iz Kloštra. Collizza Karol s Krka ('Prim.), čebavs Janez z Dobrave. Čerin Frančišek iz Stepanje Vasi. Črnivec Anton z Lanišča. Divjak Andrej iz Ljubljane. Dogan Anton iz Mozirja. Drahslar Frančišek iz Hrušice. Dubida Frančišek iz Mošenj. Ferkov Janez iz Hrušice. Filipič Jožef z Dvora. Herman Anton iz Radeč. Jerančič Frančišek iz Hrušice. Jert Anton iz Kožljevca. Jesih Frančišek iz Šiške. Jevnikar Frančišek iz Senožet. (Koderman Anton s Češnjice. Kolnik Janez iz Ljubljane. Kosec Jakob iz Železnikov. Kosmatin Janez s Prevoj. Kranjc Anton iz Most. (Krištofel Frančišek od Št. Lenarta. Kršinar Andrej od Sv. Katarine. Kurent Valentin iz Mengša. (Lainpel Frančišek od Št. Lenarta. Lavrenčič Janez iz Šturije. Leben Janez iz Žleb. Ljubič Valentin iz Moravč. Lovša Janez iz Pulja. Lužnik Martin s Slapa (Prim ). Majdič Janez z Vrhpolja. Mavsar Frančišek z Vel. Korinja. Mencinger Štefan z Broda. Mulej Frančišek iz Koritnega. Novljan Janez z Male Račine. Pajntar Jožef iz Orehka. Papež Frančišek od Sv. Križa. Pavlič Janez iz Matene. Pavlič Janez iz Medvod. (Perme Frančišek iz Spod. Mraševega, Podbevšek Miha iz Doba. Podobnikar Alojzij iz Dobrave. Pogačar Alojzij s Pristave. Pogačnik Frančišek iz Mošenj. Primic Jožef od D. M. v Polji. Prošek Tomaž iz Dolskega. Pucelj Anton iz Žumberka. Remec Jakob iz Dobrunj. Reš Jožef iz Mošenj. Rode Alojzij iz Stepanje Vasi. Rus Frančišek iz Št. Vida. (Sajovic Janez z Ježice. Selan Anton iz Šmarij. Sevšek Frančišek iz Petelinjega. (Stare Janez s Skaručine. Stržinar Alojzij iz Vel. Lašič. Šivic Frančišek iz Mošenj. Šešek Peter iz Šmartnega. Šušteršič Frančišek iz Valburge. Tebovnik Frančišek z Brezja. Tičar Jožef iz Mengša. Tomažič Rudolf iz Ljubljane. Videnšek Anton iz Leskovca. (Zajec Frančišek z Lanišča. Zajec Frančišek od Sv. Helene. 1. b oddelek, Adamič Jožef z Dunaja. Arh Frančišek iz Grada pri Bledu. Arhar Frančišek iz Trboj. Babič Frančišek z Brezja. Bajde Jožef iz Hotiča. Berčič Anton iz Loke. Bizovičar Frančišek iz Šiške. Bohinec Frančišek s Trate. (Bokal Frančišek iz Ljubljane. Brank Frančišek z Vojskega. (Brandstetar Frančišek iz Vel. Loke. Breceljnik Rudolf iz Šiške. Breskvar Janez iz Zadvora. Bricelj Jožef iz Most. Burnik Ignacij iz Skaručine. Cvelbar Miha iz Žumberka. (Čadež Frančišek iz Ljubljane. (česen Albin iz Šmartnega. Črne Frančišek iz Žužemberka. Debevec Jožef z Rakeka. Flisek Leopold iz Šmartnega. Girk Janez iz Šmarja. Giulati Alojzij iz Št. Jurja. Globočnik Frančišek iz Gradišča. Gnjezda Frančišek iz Carpana. Golob Evgen iz Ljubljane. Grošelj Janez iz Gradišča. Gvardija Alojzij iz Ljubljane. Hindel Jožef iz Dolskega. Homec Frančišek s Trate. Janež Janez iz Ljubljane. Jarc Avguštin iz Ljubljane. Jarc Frančišek z Viča. Jenko Anton z Ježice. *) Oklepaj pomeni, da je učenec med letom dobil spričevalo in se je op>'°slil rokodelskega pouka. Jereb Frančišek iz Idrije. Ježek Jožef iz Podgore. Kenda Ferdinand iz Loga. Knol Alojzij iz Ribnice. Kokalj Frančišek iz Kleč. (Koprivec Jožef iz Zaljine. (Kotnik Alojzij iz Čilpa. Kožnik Alojzij iz Št. Lorenca. Kregar Anton iz Ljubljane. (Lenasi Frančišek iz Podgrada. Lenček Janez s Pervoj. Lončar Frančišek iz Vodic. Martinec Frančišek s Fužin. Mentoni Martin iz Hrašenj. Mežek Jožef z Breznice. Mlakar Janez iz Gore. (Močilnikar Frančišek s Črnuč. Neuraan Karol z Jesenic. Novak Janez z Ježice. Ogrin Rok iz Dola. (Paternoster Anton s Studenca. Pegric Jožef iz Neudörfla (Staj.). Pristavec Frančišek iz Mošenj. Rotar Janez s Črnuč. Sablich Hilarij s Krka. Sever Anton z Brezovice. Skočir Rudolf iz Krtine. (Slabanja Frančišek s Studenca. Spi bič Janez iz Javoršice. Srna Anton iz Grada. (Savelj Jožef iz Kamnika. Škoda Jožef iz Šmartnega. Šolar Valentin z Dobrave. Triplat Janez iz Mošenj. Vidali Janez iz Mareziga (Prim.). Volk Anton iz Ljubljane. Zalokar Anton iz Količevega. Zrimšek Anton iz Hrušice. Žgavc Jernej iz Vipave. (Žitnik Anton iz Ljubljane. II. oddelek Alič Frančišek s Trate. (Arhar Alojzij iz Trboj. Bahar Anton iz Ljubljane. Bradaška Rajmund iz Ljubljane. (Brandstetter Karol z Dunaja. Breceljnik Alojzij iz Šiške. (Brgant Anton iz Medna. Brgant Jožef iz Št. Vida. Cof Jožef iz Veštera. (Dogan Jožef iz Trnovega. (Erjavec Alojzij s Toškega Čela. Erklavec Rajmund iz Most. Fabijan Mohor iz Žužemberka. Fajdiga Janez iz Zaloga. Ferkov Avguštin iz Most. (Finžgar Janez iz Zabreznice. Fortič Janez iz Železnikov. (Gabršek Peter iz Ljubljane. Grčar Anton iz Blagovice. Gustin Martin z Vrhnike. Hafner Janez iz Žabnice. (Homec Janez s Trate. Hribar Jožef od Dev. Mar. v Polji. Jager Jakob iz Sapian. (Jakopič Janez iz Ljubljane. Janežič Anton iz Stepanje Vasi. Janežič Janez iz Ljubljane. (Jenko Luka iz Praš. (Jerinec Jožef iz Vodic. Jerman Henrik iz Ljubljane. Kariš Frančišek iz Gradišča. (Kastelic Janez iz Šiške. Kek Jožef iz Dola. (Kelbelj Jožef iz Most. Kern Janez iz Ljubljane. (Kmetič Frančišek iz Šiške. Kužman Janez iz Žužemberka. Lavrič Jožef iz Ribnice. (Legat Janez od sv. Jakoba (Tirolsko). Lipovš Janez z Lozic. Mandič Avgust iz Ljubljane. Mencin Janez iz Ljubljane. Mirtič Karol iz Ajdovice. Mrva Avguštin iz Trsta. (Novak Frančišek st. iz Ljubljane. (Novak Frančišek ml. iz Dola. Novak Jožef iz Šiške. (Peterlin Jožef iz Ribnice. Petrič Alojzij iz Vipave. (Pleško Frančišek iz Stepanje Vasi. Pogatscher Jožef iz Vordernberga. (Podlipič Frančišek iz Sinje Gorice. Podržaj Alojzij iz Jerove Vasi. Pravst Frančišek iz Kranja. Prelovšek Matevž iz Kamnice. Pretnar Miha z Jesenic. Primožič Janez iz Tržiča. (Remic Janez iz Ljubljane. Sajovic Alojzij iz Postojine. Šabec Jakob iz Slavine. Šiška Jakob iz Hrastja. (Tanko Frančišek iz Prigorice. Trtnik Lovro iz Sostrega. Tušnat Rudolf iz Šiške. Uršič Frančišek z Javorja. (Valant Frančišek iz Lesec. Velepič Rudolf iz Ljubljane. (Vidmar Janez iz Šiške. Wondrak Jožef z Dunaja. (Zakotnik Janez iz Kosez. Zalaznik Pavel z Vrhnike. Zorec Janez iz Št. Ruperta. Zupančič Anton iz Ljubljane. ■ v- ■. ,"v.v- i ,v ' , ■ 1 ?£[/'• i SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA K ČS D 467/1897/98 90 1822 COBISS e