/Primorski
Št. 25 (16.062) leto LlV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edin: tiskani partizc DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
žca. • ,
.P a 143
• A
Tei. 0481/533382
.. 'V, m_____________
uOTOVN
uto postale 45% wu,i,yjboM6.nUedlTriestB
Tudi
zgodovina,
nesamo
zemljepis
Vlasta Bernard
Med tolikimi posegi, ki so se zvrstili na včerajšnjem Goriškem forumu, ni bilo slišati veliko novosti, v zameno pa je bilo vec analiziranja, več konkretnosti in tistega, Cesar na takih množičnih posvetovanjih navadno nianjka - namreč razlikovanja namesto posploševanja, ki smo ga vajeni, kadar se govori o vzhodnem delu celine. Tokrat je prišlo zelo jasno do izraza - najbrž tudi zato, ker je večina udeležencev doma iz severovzhodne Italije - razlikovanje med državami, o katerih je tekla beseda, nenazadnje tudi po zaslugi ustreznega gradiva, ki ga je za udeležence Goriškega foruma Pripravil tamkajšnji cen-ter Informest. Potem so značilnosti posameznih tranzicijskih držav v obravnavi še bolj izluščili italijanski podjetniki, ki delujejo na tamkajšnjih trgih, in seveda veleposlaniki v glavnih balkanskih prestolnicah.
Najvecja novost, ki jih na tovrstnih posvetih še nismo zasledili, je bila zato predstavitev in velika pozornost za SEČI, angleško kratico, za katero se skriva Jugovzhodna evropska pobuda za sodelovanje. Gre za zametek sodelovanja, Id naj bi pripeljalo k regionalni skupnosti enajstih »balkanskih« držav - od Slovenije do vključno Turčije - vsilil Pa ga je Washington z namenom, da skregane dr-Zave, nastale na pogorišču nekdanje jugoslovanske tederacije, prisih k dialo-§0- Za razliko od Srednjeevropske pobude, ki je o°lj politična kot gospo-narska naveza, a se v pre-Cejšnji meri ozemeljsko pokriva s svojo balkansko “mcico, za siglo SEČI ne bojijo evropske inštitucije, ampak Svetovna banka iz .ashingtona in torej zeleni bankovec.
Slovenija (in tudi Hrvaška) se tako hoCeš nočeš nahajata v obeh navezah, feprav je na dlani, da '/nata obe veliko manj skupnega z Albanijo ali urcijo kot pa s Češko in Avstrijo. Kot vemo, se zgo-novina ni začela leta 1918, •ovenija pa kljub turškim vpadom ni bila nikoli del otomanskega cesarstva, iz Cesar najbrž izhaja tudi Podatek, da nima z dana-i° Turčijo praktično no-nih gospodarskih odno-v. Seveda to ne pomeni, na ne bi bilo zaželjeno in , . postransko koristno, ko 1 Jm vzpostavila, vendar a P° lastni odločitvi, ne
IRAK-OZN / KLJUB TEMU DA VVASHINGTON V VOJAŠKI OPCIJI PODPIRA SAMO LONDON
Se zadnji diplomatski poskusi za preprečitev napada na Irak
Državna sekretarka Albrightova se bo danes sestala z ruskim kolegom Primakovom
VVASHINGTON - Medtem ko je v Zalivu po Američanih začela z letalonosilko Invincible svoje mišice razkazovati tudi Velika Britanija (na sliki AP), pa se svetovna diplomacija trudi, da bi podobno kot lanskega novembra po mirni poti razrešila krizo zaradi komisije za nadzorstvo iraške razorožitve. Ameriška državna sekretarka Albrightova je bila vCeraj v Parizu,, danes pa se bo v Madridu sestala s šefom ruske diplomacije Primakovom. Francija in Rusija namreč nasprotujeta vojaškemu posegu, tega mnenja je tudi Kitajska, včeraj pa se jim je pridružil še Iran.
Na 9. strani
GORICA / FORUM O GOSPODARSKEM SODELOVANJU Z VZHODOM
Minister Dini vabi podjetja v ekonomsko diplomacijo
Gospodarska integracija je steber politične stabilizacije
GORICA - Ob udeležbi zunanjega ministra Lamberta Dinija je bil včeraj v lepo obnovljenem goriškem Avditoriju furlanske kulture celodnevni posvet o italijanskih gospodarskih odnosih z državami jugovzhodne Evrope, o novih priložnostih in uveljavljanju regionalne dimenzije tega sodelovanja. Minister je podjetnike iz severa vzhode Italije, ki so se v velikem številu zbrati na Goriškem forumu (priredila sta ga pordenonski Finest in goriški Informest), jiovabil, naj aktivno sodelujejo v »gospodarski diplomaciji«, s katero Rim uresničuje svojo vzhodno politiko, »italijansko Ostpolitik«.
Na posvetu so sodelovati italijanski veleposlaniki v državah jugovzhodne Evrope, podjetniki in menedžerji, ki že delujejo na tistih trgih in so torej posredovali svoje izkušnje, posebno veliko pozornosti pa je bila deležna doslej slabše poznana Evropska pobuda za gospodarsko sodelovanje v jugovzhodni Evropi (SEČI), ki jo vodi nekdanji avstrijski podkancler Busek. Organizem, ki so ga bile vsilile ZDA, da bi prisilile države nekdanje Jugoslavije k obnovitvi sodelovanja, ekonomsko povezuje 11 držav, ki gredo od Slovenije prek Albanije do Turčije, kar pomeni, da se v precejšnji meri prekriva z območjem Srednjeevropske pobude.
Na 3. strani
RIM / USTAVNE SPREMEMBE
Obisk Narodnega sveta s Koroške
TRST - VCeraj je obiskala Slovensko kulturno gospodarsko zvezo in Svet slovenskih organizacij delegacija Narodnega sveta koroških Slovencev, ki jo je vodil predsednik Nanti Olip. Srečanji sta bili priložnost za soočenje o položaju in o težavah obeh manjšin. Voditelji obeh krovnih organizacij so se lahko seznaniti z znanim narodnostnim in političnim razcepom, ki že nekaj Časa zelo šibi vlogo koroških Slovencev, tako v odnosu do Ljubljane, kot tudi do dunajske vlade.
Na 4. strani
Kmečka banka odpira nov sedež
GORICA - Kmečka banka iz Gorice bo danes na Verdijevem trgu, nasproti glavnega sedeža, odprla nove prostore. Novi center, kjer bo osredotočeno celotno poslovanje s klienti, bo operativen od 2. februarja. Za novi sedež so se pri Kmečki banki odločili zaradi velikega povečanja poslovanja v zadnjem desetletju. Ob tej priložnosti smo se pogovoriti s predsednikom Upravnega sveta, odvetnikom Petrom Sanzi-nom, ki je spregovoril tudi o drugih stvareh, ki zadevajo ta naš bančni zavod.
Na 11. strani
Zgonik: odobrili občinski proračun
ZGONIK - Zgoniški občinski svet je v sredo po razpravi, ki je potekala v povsem konstruktivnem vzdušju, odobril občinski proračun za letošnje leto. Za programski dokument občine so glasovali svetovalci večine, predstavnika Slovenske skupnosti sta se vzdržala, medtem ko se predstavnika Pola svoboščin sploh nista udeležila pomembne seje.
Na 5. strani
Skujmo gledanje obmejnih dežel EU
GRADEC - Dežele Evropske unije, ki mejijo z državami, ki še niso Članice EU, imajo vrsto problemov, ki terjajo posebno pozornost s strani bruseljskih oblasti in lastnih držav. Med drugim morajo imeti posebne pristojnosti, da lahko neposredno urejajo odnose s sosedi in z EU, so poudarili na srečanju v Gradcu, kjer je bil tudi predsednik FJK Cruder.
Na 4. strani
Scalfaro podprl samostojnost sodstva
Na kongresu Združenja sodnikov povsem osvojil pomisleke sodnice Pacioffijeve
RIM - Ustavne reforme in delo dvodomne parlamentarne komisije so vCeraj jedko odmevale na kongresu Vsedržavnega združenja sodnikov ANM. Predsednica združenja Elena Paciotti je namreč ostro kritizirala vrsto predlogov, ki jih vsebuje poročilo dvodomne komisije. V prvi vrsti se ni strinjala, da bi v Višji sodni svet imenovati večje število parlamentarcev, ker je menila, da bi to pomenilo nekakšen politični nadzor nad sodstvom. Prav tako se je izrekla proti delitvi sodnikov v dva poklicno različna tabora.
Paciottijeva je na zasedanju dobila uglednega zagovornika v predsedniku republike Oscarju Luigiju Scal-faru, ki je izjavil, da popolnoma podpira njene pomisleke, in da je zanj svobodno in samostojno sodstvo bistvenega pomena za demokratični razvoj v državi.
Predstavniki večine so ugodno oceniti njegovo stališče, medtem ko so biti predstavniki Pola svoboščin (predvsem Berlusconijeve Forze Italia) zelo kritični.
Vlada in sindikati o 35-urnem tedniku
RIM - Delo in 35-urni delovnik sta biti temi, ki ju je vCeraj vlada načela s sindikalno zvezo CGIL, CISL in UIL. Glede dela so se domeniti, da bodo od 15. do 25. marca pripravili vsedržavno konferenco. Glede 35 ur pa so skleniti ustanoviti tristransko komisijo, tako da bi s sodelovanjem vlade, sindikatov in delodajalcev preveriti možnost uresničitve 3 5-urnega delovnika. Iz prvega srečanja med vlado in sindikati je bilo popolnoma jasno, da bodo razhajanja težko premostljiva.
Na 2. strani
M&sm
carrera

POPUSTI 20%■50%
j
CJtSOCOl
RIFLE
SMO TUKAJ
OPČINE - Narodna ulica 198 tel + fax 040/213833
NOVICE
PRVO SREČANJE / NEKAJ SKLEPOV ŽE SPREJETIH
Javni tožilec zahteval dosmrtno ječo za Priebkeja
RIM - Potem ko je predsednik prizivnega vojaškega sodišča zavrnil zahtevo Priebkejevega odvetnika, da bi za priCo poklicali Mario Pio Aleš, Ceš da sploh ni dokazov o njenem obstoju, je besedo imel javni tožilec Giuseppe Rosin, ki je tako za Priebkeja kot za Hassa zahteval dosmrtno ječo. Rosin je spomnil, da se bivši esesovski kapetan ni omejil na umor dveh oseb v Ardeatinskih jamah, temveč je sodeloval tudi pri organizaciji pokola. O Hassu pa je dejal, da njegova prisotnost v Ardeatinskih jamah ni bila slučajna: sam je izjavil, da je Priebke imel urejen seznam žrtev in se je zavedel, da jih je po napaki celo pet veC. Javni tožilec je tudi zavrnil trditev, Ceš da sta obtoženca spoštovala ukaz: med esesovce sta stopila prostovoljno, je pribil, in jima ne bi smeli priznanti olajševalnih oko-hšCin, kot so to naredih na prvem procesu, temveč bi jima morah naložiti obtežilne okobščine, od na-memosti do krutosti itd. Prihodnja obravnava bo 3. februarja.
Pedofilija: aretirali osnovnošolskega učitelja
IMPERIA - Kot je zapisano v obtožnici, so bile žrtve spolnega nasilja dva učenca, stara 9 oz. 10 let, in neki šestnajstletnik. Dogodki segajo še v obdobje 1992-1993, nasilja pa je obtožen 45-letni učitelj, ki je sedaj v zaporu. Nad najmanjšim uCencem naj bi se znašal z opolzkimi dejanji, drugega, ki ima sedaj 13 let, pa naj bi posilil. Zadnji primer nasilja naj bi se pripetil pred kratkim, med septembrom in decembrom lani, učitelj pa naj bi izkoristil slabe ekonomske in družinske razmere svoje žrtve (dajal naj bi mu darila, posodil motorno kolo), a istočasno je fantu grozil, da ga bo prijavil zaradi manjših kaznivih dejanj, ki jih je zakrivil v preteklosti.
Mladi mafijci v rokah policije
TRAPAM - Med 14 aretiranimi mafijci, ki so jih prijeli prejšnjo noC na območju Alcama, Partinica in Castellamare del Golfo, je tudi nekaj sinov že znanih in »uveljavljenih« mafijcev, drugi pa naj bi biti »novinci« v novi organizaciji, ki naj bi jo postavile na noge mafijske družine v Trapaniju. Preiskava je trajala štiri mesece.
Pogovori vlade in sindikatov o 35-umem delovnem tednu
Tema bo povzročila ogromno hude krvi med družbenimi silami
RIM - Delo in 3 5-urni delovnik sta biti temi, ki ju je vCeraj vlada naCela s sindikalno zvezo CGIL, CISL in UIL. Glede dela so se domenili, da bodo od 15. do 25. marca pripraviti vsedržavno konferenco, že 9. februarja pa se bodo začela pogajanja z družbenimi silami. Glede 35 m pa so sklenili ustanoviti tristransko komisijo, tako da bi s sodelovanjem vlade, sindikatov in delodajalcev preveriti možnost uresničitve 3 5-urnega tedenskega delovnika.
Seveda pa je glede 35-urnega delovnega tedna vsem jasno, da se zanj zavzema predvsem Stranka komunistične prenove in da so včerajšnja posvetovanja zaceli prav zaradi vladnih obvez do SKP, kar je jeseni preprečilo vladno krizo. Pakt med Prodijem in Ber-tinottijem je namreč predvideval, da bodo do konca januarja predstavili zakonski osnutek o znižanju delovnika. Sedaj je popolnoma jasno, da v predvidenem roku Prodi
ne bo izpolnil te obveze, med drugim so v sami vladi ogromna razhajanja. To je vCeraj prišlo do izraza že iz izjav ministra za delo Tiziana Treua in zunanjega ministra Lamber-ta Dinija. Prvi je trdil, da bo 35-umi tedenski delovnik »povečal zaposlitev«, a je vseeno priznal, da bo vse odvisno od načina, kako bodo to dosegli. Di-ni, ki je obenem vodja sredinske stranke Rinnova-mento itatiano (vCeraj je v Irene Pivetti to gibanje dobilo novo Članico), je bil nasproten in je dal negativno oceno te pobude. Po njegovem bo krajši delovni tednik »prizadel kompetitivnost italijanskih podjetij«.
Tega mnenja je tudi Confindustria. Njen predsednik Giorgio Fossa je ocenil včerajšnji začetek pogajanj kot »izgubo Časa«, ker bi se morala Italija sedaj spoprijemati s pomembnejšimi vprašanji, kot je na primer modernizacija. Za predsednika Confindustrie 35-umi tedenski delovnik ne bo od-
pravil nobenega problema, a bo gotovo ustvaril druge, ne bo torej ustvaril novih delovnih mest, temveč jih bo celo znižal. Fossa bo prve dni februarja v Parizu, kjer bo podprl francoske industrijce, ki se prav tako borijo proti podobnemu projektu. Tako francoski kot italijanski industrije! napo-
vedujejo zaplete v primera, da bi sprejeti krajši tedenski delovnik.
Teh zapletov kot kaže ne bo manjkalo, saj je Za-nussi že zagrozil, da bo primoran v Italiji zapreti 21 svojih obratov, Ce bi sprejeli 35-urni tedenski delovnik. Sergio Cofferati za CGIL in Sergio D’Anto-ni za CISL (na sliki AP)
sta po koncu včerajšnjega srečanja ocenila izjave Za-nussijevega pooblaščenega upravitelja Luigija De Puppija kot »terorističen razglas«, ki ne koristi nikomur. Sindikalna zveza pa se jasno zaveda, da bi k takim grožnjam lahko prej ati slej pristopile tudi druge multinacionalne družbe.
pmNm>čmA im
Bodite z nami tudi v novem letu! Naročite se na Primorski dnevnik!
Do 31. /onuo//o znaša prednaročnina za 1998 330,000 lir.
Novim naročnikom
bomo podarili knjigo, ki smo jo izdali ob 50-letnici Primorskega dnevnika.
^ PREDNAROCNINO LAHKO PLAČATE DO 31.1.1998
•	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
•	na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri ra-znašalcih Primorskega dnevnika
•	pri sledečih bančnih zavodih na tekoči račun PRAE-DZP:
— Kmečka banka Gorica Vr 0404860 — Nova Tržaška kreditna banka t/r 8446/00 — Zadružna Kraška banka t/r 10730 — Zadružna banka Doberdob t/r 1910-2 — Zadružna banka Sovodnje t/r 504-6
Z	A
Vsem članom
Zadruge
Primorski dnevnik
bomo zagotovili posebne ugodnosti:
Za vse storitve, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naročnikom, bomo članom zadruge priznali 10-od-stotni popust.
V	J
Nove priložnosti za gospodarsko povezovanje dveh delov Evrope so v regionalnih razsežnostih
GORICA - Če hoče Evropa v globalno kom-peticijo, se ne more odpovedati nekaterim svojim delom, kajti konkurenčna je lahko le kot celota, kot kontinent. Gospodarska, politična, družbena, kulturna integracija je torej nujnost, intenzivno povezovanje, ki je v teku od padca berlinskega zidu, pa poteka na Številnih ravneh, v vodoravni in navpični smeri, z neštetimi problemi in z ozkimi grli, a 2 zelo vidljivim skupnim ciljem oblikovanja Evrope vseh narodov, ki jo je sestavljajo.
Ta proces, ki se vse bolj utrjuje na regionalnem sodelovanju kot pr-yi stopnji SirSe evropske integracije, je bil v središču včerajšnjega Goriškega foruma, celodnevnega posvetovanja o italijanskih gospodarskih odnosih do vzhoda, novih priložnostih zanje in o njihovi regionalni razsežnosti. Glavna prireditelja širokega srečanja v Prenovljenem goriskem Avditorju sta bila porde-nonska finančna družba Za italijanske podjetniške Pobude v vzhodno in srednjeevropskih drža-vah Finest iz Pordenona in goriški storitveni center Informest, pokroviteljstvo pa so prevzeli rimsko zunanje ministrstvo, deželi Furlanija -Julijska krajina in Veneto ter avtonomni pokrajini Tridentinska in Južna Tirolska. Poleg italijanskega zunanjega ministra Lamberta Dinija, so se posveta udeležili italijanski veleposlaniki iz držav jugovzhodne Evro-
pe, institucionalni in politični predstavniki Tri-veneta, številni italijanski podjetniki in menedžerji, ki delujejo v državah jugovzhodne Evrope, predstavniki podjetniških stanovskih organizacij, zastopniki specializiranih raziskovalnih zavodov. Posebej naj omenimo nekdanjega avstrijskega podkanclerja Erharda Buška, ki je koordinator Jugovzhodne evropske pobude za gospodarsko sodelovanje (Southeast European Cooperative Initiative -SEČI), in predstavnika
Srednjeevropske pobude (CEI) Paula Hartiga.
Velik poudarek Jugovzhodni evropski pobudi, ki so jo z vsemi močmi želele Združene države Amerike, je bil pravzaprav največja novost včerajšnjega posveta glede na številna podobna dosedanja srečanja. ZDA so SEČI vsilile z namenom, da bi prisilile države, ki so nastale po razpadu Jugoslavije, k obnovitvi pretrganega gospodarskega in posledično tudi političnega sodelovanja oziroma integracije. Ni nam-
Dini vabi podjetji v ekonomsko diplomacijo
GORICA - Zunanji minister Dini je svojo udeležbo na Goriškem forumu izkoristil za to, da je italijanska Podjetja, posebej mala in srednja, povabil, naj sodelujejo v »ekonomski diplomaciji«, katere namen je pospešiti gospodarsko integracijo in politično stabilnost v »jadranski in balkanski Evropi«. Dini je priznal, da je bilo na tem področju že veliko storjeno, posebno po zaslugi malih in srednjih Podjetij iz severovzhodnega dela Ita-hje, ki jim po pravici pripada oprede-btev, da so simbol »novega italijanskega gospodarskega čudeža«. Toda Podjetja, ki so se odločila za nemalokrat tudi tvegano internacionalizacijo, potrebujejo pomoč skupnosti, iz katere izhajajo, za seboj morajo imeti organiziran sistem, kajti danes preseganje meja ne more biti več pustolovščina posameznika, ki prihaja potem še v kompeticijo z drugimi posamezniki.
. Italijanska politika promovira nacionalni interes tako, da ustvarja pogoje za plasiranje italijanskih podjetij jra trgih držav, ki so v občutljivi fazi ranzicije, je dejal Dini in naštel na-s ec'nje prednostne cilje politike Rima
do vzhodnega dela Evrope: doseganje politične stabilnosti, regionalna integracija, razvoj infrastruktur, okrepitev »podjetja Italija« in rast »sistema Evropa«. Na prvem mestu je torej politična stabilnost, kajti njena zagotovitev v jugovzhodni Evropi je po Dinije-vem mnenju pogoj za jamčenje miru in blagostanja vse celine. Za tako izvirno politiko pomiritve in rekonstrukcije se je uveljavil naziv »italijanska Ostpolitik«, ki po Dinijevem prepričanju ni nikakor neutemeljeno ambiciozen.
Italijanski zunanji minister, ki se bo prihodnji ponedeljek mudil v Ljubljani na tristranskem srečanju z madžarskim in slovenskim kolegom, se je v nevezanem pogovoru z novinarji dotaknil tudi odnosov s Slovenijo, in dejal, da so ti prijateljski in da so bili preseženi nekdanji politični problemi med državama. Kar pa zadeva položaja manjšin na obeh straneh meje, je Dini dejal, da so se nekdanje ostrosti, ki so bile posledice vojne, umirile in da je zaščita manjšin danes samoumevni sestavni del človekovih pravic v sodobni Evropi, (vb)
reč naključje, da je najsevernejša članica te povezave prav Slovenija, da povezuje vse balkanske države in vključuje tudi Turčijo. To torej pomeni, da se SEČI ozemeljsko v dobri meri pokriva s Srednjeevropsko pobudo (CEI), za katero pa velja, da je bolj politična kot gospodarska naveza. Za Italijo je SEČI prav tako, če ne celo bolj pomembna kot CEI, kajti po eni strani so države južno od Slovenije na Italijo vezane z močno blagovno menjavo, predvsem kot uvoznice italijanskega blaga, po drugi strani pa Italija širi prav v ta prostor svoj politični vpliv in tako krepi južno krilo Evrope kot protiutež močnemu nemškemu vplivu v vzhodno- in severnoevropskem prostoru.
To je torej ozadje dia-
loga, ki je včeraj potekal za govorniško mizo Goriškega foruma in iz katerega je bilo - tudi po Di-nijevi udeležbi - jasno razbrati, da Rim s svojo najnovejšo strategijo močno podpira širitev gospodarskega sistema severovzhodne Italije proti vzhodu in še posebej jugovzhodu, torej Balkanu. V ta proces se postopoma vključujejo tudi južnejše italijanske objadranske dežele, vse do Apulije, zato je bil včeraj v Gorici navzoč tudi italijanski veleposlanik v Tirani.
Toda kljub najboljšim namenom in razumljivi v začetku omenjeni potrebi po postopni integraciji vsega evropskega kontinenta, je na goriškem posvetu nujno izstopala dvojnost, ki je značilna tudi za Evropsko unijo. Zelo težko je namreč go-
Italijanski zunanji minister Lamberta Dini med včerajšnjim posegom na Goriškem forumu, spodaj pa ob srečanju z županom Valentejem (Foto Bumbaca)
voriti o kakšnem skupnem imenovalcu, kadar teče beseda o italijanskih gospodarskih pobudah v Sloveniji ali pa npr. v Albaniji. V ilustracijo naj navedemo le podatek, da je imela Slovenija leta 1996 uradno (kajti neuradno je zaradi sivega gospodarstva znatno višji) 9.500 dolarjev bruto domačega proizvoda na prebivalca, medtem ko ga je imela Albanija borih 800 dolarjev, enako kot Bosna in Hercegovina, pri kateri pa je treba upoštevati, da ima za seboj leta vojnega pustošenja. Hrvaška, ki sodi v zgornji razred balkanskih držav, je imela istega leta 4.000 dolarjev BDP na prebivalca.
Toda razlike niso samo v realnih gospodarskih terminih in v infrastrukturni opremljenosti posameznih držav, am-
pak tudi v politični strukturi in stabilnosti, stopnji demokracije in omike, pa v zakonodaji, javni upravi, šolskem sistemu in še bi lahko naštevali. Ce v Albaniji italijanski podjetnik še vedno tvega življenje, so v drugih državah po pričevanjih podjetnikov in ambasadorjev problemi deloma podobni, v veliki meri pa tudi zelo specifični. O izkušnjah v Sloveniji je govoril - kot že večkrat doslej na podobnih srečanjih - Ciuho Bo-nazzi, odgovoren za največjo italijansko proizvodno investicijo v Sloveniji (podjetji Julon in Aqua Sava, ki delujeta na področju plastičnih mas in tekstilnih vlaken), ki je naštel vrsto laskavih ugodnosti, zaradi katerih se je njegova grupa odločila za vlaganja v Sloveniji, ni pa zamolčal tudi negativnih točk. Potožil je tudi nad nesprejemljivimi težavami in zamudami, ki jih doživlja blagovni promet na slovensko-italijanski meji in ki jih ni na slo-vensko-avstrijski meji. Podrobneje je o najnovejših razmerah in investicijskih priložnostih v Sloveniji govoril tudi italijanski ambasador v Ljubljani Massimo Spinetti, ki je nanizal dokaj uspešne makroekonomske podatke, a je opozoril tudi na negativne plati, ki so tipične za tranzicijski proces. Med njimi je na prvem mestu odlašanje z nekaterimi nujnimi reformami (pokojninska, davčna itd.), premalo sproščen trg, nekompeti-tiven bančni sistem, nerazvit kapitalski trg, če naštejemo le nakatere. Skratka, Slovenija se bo morala za kakovostna tuja vlaganja še potruditi, čeprav njene primerjalne prednosti v včeraj obravnavanem prostoru izrazito izstopajo.
Vlasta Bernard
4
Petek, 30. januarja 1998
MNENJA, ALPE JADRAN
V ŽARIŠČU
Papež in resnica
Nadja Maganja
O papeževem potovanju na Kubo je bilo že veliko napisanega in povedanega. Številne svetovne televizijske mreže so posvetile temu zgodovinskemu dogodku veliko ur neposrednega prenosa. Primorski dnevnik je v Nedeljskih temah podal izpod peresa časnikarja Sergija Premruja izčrpno poročilo o papeževem obisku. Ace Mer-molja je o tem pisal v Ogledalu, Jože Pirjevec pa v Glosi. Tudi sama želim posvetiti razmišljanje človeku, ki je preoblikoval konec našega stoletja in ki danes predstavlja najvišjo moralno avtoriteto ne le za kristjane, temveč za vse ljudi dobre volje.
Ta papež, ki na svojih potovanjih širom po svetu nenehno razgalja človekovo bedo, napake družbe ter gospodarskih in političnih sistemov, izraža v vseh svojih govorih in spisih globok optimizem, vero v človeka in prihodnost. Tak optimizem, ki te prevzame, prekipeva iz njegovih odgovorov Vitto-riu Messoriju v knjigi-intervjuju Prestopiti prag upanja. Njegovo geslo, ki smo ga slišali tudi ob obisku v Trstu, je:«Ne bojte se! »Besede, ki jih je izrekel vstali Kristus zbeganim apostolom. Toliko bolj potrebuje te besede današnji človek, ki je brez trdnih tal pod nogami, saj se mu svet dobesedno ruši pred očmi. Priča smo po eni strani zatonu velikih ideologij in mnogih nekdanjih vrednot, po drugi pa hlastanju po duhovnih in etičnih razsežnostih življenja.
Papež prinaša sodobnemu človeku besede upanja. To niso le besede o demokraciji, svobodi, družbeni in gospodarski pravičnosti in enakosti. Kot je povedal sam papež časnikarjem na letalu, ki ga je peljalo proti Kubi, gre za resnico o človeku. V središču vsega je človek s svojim dostojanstvom, odprt absolutnemu. Papež je še dodal, da želi, da mu Fidel Castro pove svojo “resnico”. Vendar ni več resnic. Resnica je le ena, čeprav nam divji liberalizem in potrošniška družba ponujata, da ne rečem vsiljujeta, najrazličnejše “resnice” za vse okuse in potrebe, kot jih pač posameznik “potrebuje” v določenem trenutku. In če je koga imelo, da bi ta “bojevnika” primerjal in enačil, se je moral ovedeti.
V vseh svojih govorih je papež neomajno zahteval udejanjenje temeljnih človekovih pravic, med katere spadata
v prvi vrsti osebna in verska svoboda. Noben sistem, nobena revolucija, noben družbeni dosežek, nobena vera ne more opravičiti zatiranja ljudi. Zato je Janez Pavel II. v različnih prilikah izrazil obžalovanje za napake, ki jih je storila Cerkev v preteklosti, in prevzel nase krivdo zmot, čeprav sam ni nič kriv.
Kaj to pomeni v slovenskih razmerah, nam nazorno pojasnjuje filozof in teolog prof. Anton Stres v prvi letošnji številki ljubljanskega tednika Mag: «Naši komunisti so se znašli v nekem “drugem polčasu”. Mogoče so v začetku privolili v demokracijo, toda potem so se vrnili nazaj k nekemu gor-bačovizmu. Nimajo potrebe, da bi se od komunizma radikalno poslovili. Da bi to res lahko storili, je treba seveda najprej jasno povedati, da je to nekaj, česar ne bi smelo biti. In ta teorija o več resnicah, ki se pri nas stalno ponavlja - celo z najvišjega mesta - ima prav to funkcijo. Rečete: “Takrat je bil čas za to, zdaj pa je čas za to. Takrat smo bili pač taki, zdaj bomo pač drugačni.” Toda jaz pravim: gotovo je čas za sprehod in čas za biti doma. Je čas, ko piješ kavo, in je čas, ko piješ čaj, ni pa nikoli časa, ko teptaš človekove pravice. Čas za teptanje človekovih pravic - tega časa ni! In če to delaš, se to ne bi smelo zgoditi. To je treba obsoditi. To ni samo nekaj drugačnega, je nekaj, kar ne bi smelo biti.»
Janez Pavel II. ne bo prišel v zgodovino le kot papež, ki je primomogel k padcu komunizma v vzhodni Evropi, temveč kot glasnik revnih, ponižanih, ubogih, trpečih. Zato je njegova obsodba kapitalizma in ekonomske globalizacije, ki bogati bogate in še bolj siromaši revne države, jasna in odločna. Tega ne počenja v imenu kake politične vizije, ampak zato, ker mu tako veleva evangelij. Njegova resnica je torej resnica o človeku, ki ga Bog neizmerno ljubi in hoče človekovo srečo. V središču vsega je Kristusova ljubezen. Če papeževo sporočilo merimo le s političnimi merili, ne zajamemo njegovega bistva.
Kaj je še pokazalo potovanje? Da je možen dialog med ljudmi z različnih duhovnih bregov. Vsakdo lahko bogati drugega le, če mu je pripravljen prisluhniti z odprtim srcem. Tako bo del njegovih spoznanj lahko postal sogovornikova last.
TRST / DELEGACIJA NSKS NA OBISKU PRI SKGZ IN SSO
Zelo koristno soočenje o položaju manjšin
Predstavništvo koroških Slovencev vodil Nonti Oiip
Srečanje med delegacijo SKGZ in predstavništvom NSKS (foto KROMA)
Popoldansko srečanje NSKS s Svetom slovenskih organizacij (f. KROMA)
TRST - Včeraj je obiskala Slovensko kulturno gospodarsko zvezo in Svet slovenskih organizacij delegacija Narodnega sveta koroških Slovencev, ki jo je vodil predsednik Nanti Olip, v njej pa sta bila Vladimir Smrtnik in Bernard Sadovnik, ki je tajnik koroške Enotne liste in podžupan v Globasnici.. Bil je to zanimiv in zlasti koristen obisk za soočenje o položaju in o težavah obeh manjšin, ki so na nekaterih področjih skupne, na drugih pa precej različne. Voditelji obeh krovnih organizacij so se lahko seznanili z znanim narodnostnim in političnim razcepom, ki že nekaj časa zelo šibi vlogo koroških Slovencev, tako v odnosu do Ljubljane, kot tudi do dunajske vlade.
Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je izhajal iz ugotovitve, da je ta krovna organizacija po hudi krizi spet prevzela svojo vlogo v manjšini, ki doživlja prehodno obdobje. SKGZ želi vztrajati na poti dialoga s S svetom slovenskih organizacij, od matične države pa pričakuje normalne odnose in ne pogojevanj in vmešavanj v manjšinsko življenje. Glede skupnega predstavništva je Pavšič opozoril na tri odprta vprašanja: kdo ga bo volil oziroma kdo bo imel volilno pravico, bo to telo priznano ali ne, ter morebitno nevarnost, da bi to zastopstvo prevzelo pristojnosti že obstoječih organizacij.
Med skupne dosežke je Pavšič omenil enotno besedilo zaščitnega zakona in ustanovitev zadruge Primorski dnevnik, »čeprav danes žal nekateri ne priznavajo legitimnosti volitev za upravni svet zadruge«. V delegaciji SKGZ so bili še Boris Siega, Jurij Kufersin, Ace Mer-molja, Branko Jazbec in Igor Gabrovec.
Olip je predstavil načrt manjšinskega parlamenta, ki bi moral po mnenju- NSKS predstavljati manjšino v odnosu do Avstrije in Slovenije. V ta parlament bi morale biti vljučene vse manjšinske komponente, vsaka s svojo težo, z določenimi vprašanji pa bi se morala ukvarjati predvsem stroka. Sedanjo razcepitev Slovencev žal izkorišča Avstrija, da v resnici ne
naredi ničesar v prid manjšine; poudarjeno je bilo tudi, da je NSKS z velikim zanimanjem spremljal nastajanje zadruge PD.
Na popoldanskem srečanju s Svetom slovenskih organizacij je Olip prikazal stališča, ki jih je že iznesel na srečanju s SKGZ, pozornost pa je posvetil tudi nedavni novinarski konferenci predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) Marjana Sturma. NSKS je zelo kritičen do stališč in predlogov, ki jih je novinarjem posredoval voditelj ZSO, tudi kar zadeva odnose med manjšino na Koroškem in matično Slovenijo.
Predsednik SSO Sergij Pahor je omenil skupne cilje svoje organizacije in NSKS, dejal pa je, da so nesoglasja med Slovenci v Italiji na nižji stopnji, kot razkoli, ki močno pretresajo življenje koroških Slovencev. Nekateri skupni cilji torej obstajajo, obstaja pa tudi razcepljenost slovenske manjšine. SSO verjame v izvolitev demokratičnega in verodostojnega manjšinskega predstavništva, o katerem pa žal še ni soglasja. V delegaciji SSO so, poleg predsednika Pahorja, bili še Marij Maver, Damjan Paulin in Livij Valenčič.
r-GRADEC / SREČANJE ZASTOPNIKOV DEŽEL OD FINSKE DO FJK
BENEŠKA SLOVENIJA
Obmejne dežele EU terjajo posebne pristojnosti
GRADEC - Dežele na vzhodni meji Evropske unije se soočajo z vrsto sorodnih in nelahkih problemov. Do nedavnega je tod tekla meja z »drugo Evropo«; po padcu berlinskega zidu, ko je sicer padla tudi velika politična pregrada, ki je ločevala dežele na tej in na oni strani meje, so ostale velike družbene in gospodarske razlike, ki jih približevanje sosednjih držav Evropski uniji še ni premostilo. Nasprotno, pojavljajo se novi in zapleteni problemi, ki jim same dežele niso kos, in potrebujejo po-seono podporo svojih držav in predvsem Evropske unije.
Predstavniki obmejnih dežel od Finske prek Nemčije in Avstrije do Furlanije-Julijske krajine so se zato včeraj sestali v Gradcu, da bi preverili skupno strategijo za premoščanje problemov. Potrdili so svojo podporo procesu širitve EU na sosednje države, obenem pa so poudarili, da je tre-
ba nuditi obmejnim deželam nova jamstva, da jih ne bi prizadel proces približevanja in v naslednji fazi združevanja, kot se je že pokazalo ob priključitvi Avstrije Evropski uniji, kar je nemalo prizadelo obmejno gospodarstvo Furlanije-Julijske krajine.
Obmejne dežele si pričakujejo, da bodo organi Evropske unije v najkrajšem pripravili posebne programe, ki naj bodo usmerjeni k premoščanju sedanjih in predvsem bodočih težav. Predvsem se je treba pripraviti, so ugotovili na včerajšnjem srečanju, na konkurenco cenejše delovne sile in še posebej kmetijstva, izdelati je treba tudi posebne programe za koordinacijo prevozov, tehnologij in nenazadnje varnosti. Glede teh in drugih pomembnih problemov morajo obmejne dežele ohraniti in razviti svojo avtonomijo v odnosih do svoje in do sosednjih držav in razviti posebne pristojnosti v odnosih z Brusljem, kar je na srečanju še zlasti naglasil predsed-
nik Furlanije-Julijske krajine Giancar-lo Cmder, M ga je spremljal odbornik za krajevne avtonomije GiaMnigi D’Orlando.
Za Cmderja je ta perspektiva še zlasti pomembna za deželo, ki ji v procesu reforme italijanske državne ureditve grozi, da bo izgubila svoj posebni status: »Naša dežela bi morala ohraniti vso svojo dosedanjo avtonomijo in jo celo razširiti z novimi pristojnostmi,« je dejal Cruder, »tako da bo lahko neposredno sodelovala s sosedi in z vrhom Evropske unije.« Cmder je tudi predlagal, naj bi se podobna srečanja obmejnih dežel redno odvijala, in zagotovil, da bo posredoval italijanskemu zunanjemu ministru Lam-bertu Diniju in predsedniku vlade Romanu Prodiju stališča, za katera so se dogovorih na srečanju v Gradcu.
Srečanja se je udeležil avstrijski zunanji minister VVolfgang Schuessel, predsedovala pa mu je predsednica avstrijske Štajerske VValtraud Klasinc.
Vrsta pomembnih srečanj
Danes v Špetm večer s Tomizzo, jutri pomembno srečanje v Kobaridu
ČEDAD - Letošnji konec januarja in začetek februarja je v Benečiji bogat s prireditvami, kaže pa, da bo dokaj živahno tudi marca.
Začnimo z današnjim večerom v Špehu, kjer bodo ob 18. uri v občinski dvorani predstavih zadnji roman Fulvia Tomizze ”Franziska“. Predstavitev prireja študijski center Nediža s pokroviteljstvom Občine Speter, prisoten pa bo tudi avtor.
Jutri popoldan ob 17. uri bo v Kobaridu 28. letno srečanje Slovencev videmske pokrajine in Posočja, ki ga prirejajo občine Tolmin, Kobarid in Bovec ter Upravna enota Tolmin. Tradicionalno srečanje, ki je iz leta v leto bolj množično in je gotovo ena pomembnejših manifestacij v obmejnem sodelovanju, bo popestril kulturni program, slavnostna gosta večera pa bosta slovenski minister za zunanje zadeve dr. Boris Frlec in minister za kulturo Jožef Školč.
Jutri in v nedeljo bodo v Landarju (S. Giovanni D Antro) potekale slovesnosti ob 30-letnici postavitve kipa matere božje. Od 9. do 18, ure bo odprta razstava, ob 10.30 bo voden obisk turističnega dela Landarske jame, ob 14. mi pa bo vodena ekskurzija do dvorane, kjer je bil pred tridesetimi leti položen kip.
Studijski center Nediža ponuja srečanje ob knjigi tudi za nasledili teden, ko bo v petek, 6. februarja ob 20. uri v Spetru prisotna Aleksandra Kersevan, avtorica izredno zanimive knjige ”Porzus“, ki razkriva ozadja procesa o zagonetni medvojni likvidaciji skupine pripadnikov brigade Osoppo.
V soboto, 7. februarja ob 18. uri bo v prostorih Občine Podbonesec predstavitev publikacije "Glasi od Europe“, ki jo je sestavil Ferruccio Clavora, založilo pa društvo Studenci. Sodeloval bo pevski zbor Ne-diški Puobi.
Nadalje je štiri zanimive večere organiziralo združenje ”don Eugenio Blanchi-ni“, skupaj s Planinsko družino Benečije-Pobuda nosi naziv "Večerna srečanja" k1 se bo odvijala v prostorih novega župnišča v Spetru, vedno ob 20.30. Pjvl večer bo v četrtek, 5. februarja namenjen srečanju z alpinistom, časnikarjem in književnikom Dušanom Jelinčičem, ki bo predstavil svoje zadnje delo "Perle sotto laneve".
Sledih bodo 13. februarja, 6. marca m 13. marca večeri z župnikom Paskvalo® Gujonom, ambientahstom VValterjem Co-renom in domačin avtorjem Lucianom Chiabudinijem. (D.U.)
NABREŽINA / DSL KRITIČNA DO UPRAVE
ZGONIK / OBČINSKI SVET ODOBRIL TEMELJNI DOKUMENT
»Določite meje Kraškega parka«
»Upoštevajte vodilno vlogo KGS«
Proračun, vreden vpisa v Guinnessovo knjigo
Zanj glasovala večina, svetovalca SSk sta se vzdržala
DSL ima velike pomisleke nad sklepom devinsko-nabrežinskega občinskega odbora, ki predlaga, da bi v Kraški park začasno vključili celotno občinsko ozemlje. Gre za odločitev, menijo pri DSL, ki jo lahko tolmačimo tudi kot korak nazaj v zvezi z dosedanjimi stališči o bodočem parku, ki ga določa deželni zakon št.42 iz leta 1996. Hrast ne soglaša torej z dejstvom, da se je uprava župana Marina Voccija za sedaj odpovedala predlogom za določitev meja parka, kar je npr. pred nekaj dnevi naredil tržaški občinski svet.
Svetovalska skupina DSL v na-brežinskem občinskem svetu v tiskovnem sporočilu se naslanja na županov volilni program in na potrebo po sodelovanju s Kraško gorsko skupnostjo in s sosednjimi občinami. Stvari so zapletene, potreben pa je napor pri iskanju sodelovanja s KGS, ki je s svojim dokumentom o parku že začrtala temeljne smernice za njegovo oblikovanje.
DSL podčrtuje, da se Voccijev odbor ne sme in ne more izmikati svojim odgovornostim glede parka, od tod poziv upravi, naj čimprej pojasni svoje poglede o mejah in površini zaščitenih območij, ki morajo upoštevati urbanistične značilnosh občinskega teritorija. Vasi in naselja ter Sesljanski zaliv bi od parka imeli korist, morda pa jim bi tudi ustvaril težave, zato bi bilo v tej fazi najbrž koristneje, da bi jih izključili iz parka. DSL hoče tudi razumeti čemu je odbor vključil v bodoči park štivansko papirnico, obrtne in trgovske cone ter območja (npr. v Ribiškem naselju), ki so namenjena obmorskim dejavnostim.
Svetovalci DSL, ki so, kot znano, sestavni del politične koalicije župana Voccija, na koncu še enkrat izražajo potrebo po sporazumu s sosednjimi upravami in s KGS, ki ji deželni zakon namenja bistveno vlogo upravitelja bodočega parka. Posvetovalno vlogo bodo pri tem vsekakor lahko imeli tudi drugi subjekti, ki sta jim pri srcu zaščita in razvoj Krasa.
Ko bi upravni mlini mleli s tako hitrostjo, kot je zgoniški občinski svet v sredo zvečer premlel občinski proračun, bi bili kronični italijanski birokratski počasnosti dnevi šteti. Zgoniška skupščina je temeljni dokument odobrila v času, ki bi si zaslužil mesto v Guinnessovi knjigi rekordov, saj kronistov spomin ne pomni, da bi kje sprejeli proračun v pol ure. Za proračun je glasovalo šest članov večine, predstavnika Slovenske skupnosti sta se vzdržala, proti pa ni glasoval nihče.
Županja Tamara Bla-žina je pred začetkom razprave objasnila, da sta bila v proračun vključena dva »nova elementa«: prispevek Sklada za Trst v višini milijarde 300 mi-
lijonov lir za začetna dela v obrtni coni, ter povišek dohodka, ki ga predvideva zvišanje tarif za šolsko menzo.
Potem ko je svetovalka večine Deborah Stegel dokument pozitivno ocenila in menila, da predstavlja »večletni proračun temeljno potrebo za nadaljnje delovanje občine«, je svetovalec SSk Jožko Gruden iznesel določene »kritične ugotovitve«, kot jih je sam poimenoval.
Prva se je nanašala na pomanjkljivo dvojezičnost v občinskih dokumentih, ki izvira iz italijanskih računalniških programov (slednji namreč ne predvidevajo uporabe strešic). Glede občinskega davka ICI je menil, da bi bilo treba ugotoviti,
SHOD V HOTELU SAVOIA
Giacomellijeva verzija tržaške zgodovine
Najbolj nostalgična *n fašistična duša na-donalnega zavezništva nasprotuje tudi še tako PTevidnemu in sramežljivemu soočenju o sodobni tržaški zgodovini, za katerega se zavzemajo nekateri lokalni voditelji Finije-ve stranke. To frank-cijo, če jo lahko tako imenujemo, vodi deželni svetovalec Sergio Giacomelli, ki spet računa na mandat v deželni skupščini Furlanije - Julijske krajine. Pri tem očitno računa Predvsem na podporo tistega dela stranke, ki le najbolj vezan na preteklost.
V Giacomellijevo volilno kampanjo se u-vršča tudi sinočnje srečanje posvečeno »zgodovinskim potvorbam Titovih pristašev«, na katerem je kot »častni gost« sodeloval tudi vodja Lega Nazionale in ezulski veljak Paolo Sardos Albertini. Gia-oornellijev sin Claudio
le govoril o »lažeh levi-00 pri požigu hotela Balkan«, Alessia Roso-en o »ustrelitvi terori-stov na bazoviški gmaj-Tli<<’ pobudnik večera Pa o zgodovinski resni-CJ o »takozvani osvoboditvi Trsta«. Vsebina in °n posegov nista vredna veliko besed, omem-e vredno je morda le ^tališče Sardosa Alber-mija, ki je toplo pozval s°mišljenike naj ne več uPorabljajo vzdevka »slavocomunista«. Za fojbe in za množično lzselitev Istranov je po Vegovem kriv le komu-1Zem, ki je zaslepil movence in Hrvate.
Predvsem volilna Pr°Paganda torej, a 1 neke vrste jasno
politično opozorilo bolj zmernemu krilu stranke, naj ne pretirava pri odpiranju do levice v pričakovanju napovedanega tržaškega spravnega srečanja med Fini jem in predsednikom poslanske zbornice Lucianom Violantejem.
Občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo malo dvorano hotela Savoia Excelsior, značilna pa je odsotnost posl. Roberta Menie in tržaškega koordinatorja stranke Sergia Dre s sij a.
RAJONSKI SVETI / VZHODNI KRAS
Zelena luč za proračun
Vzhodnokraški rajonski svet je na svoji torkovi seji razpravljal o občinskem proračunu in ob koncu razprave izrazil ugodno mnenje o dokumentu. Proračun je podprla večina, proti je glasoval predstavnik Nacionalnega zavezništva, ostali člani opozicije pa so se vzdržali.
Rajonski svet je vsekakor izluščil šest prioritetnih točk, katerim bi morala občinska uprava posvetiti svojo pozornost. V prvi vrsti je bilo omenjeno nadaljevanje del v novi občinski izpostavi. Konec januarja bi
morali objekt predati Občini, ki bi morala nato poskrbeti za njegovo opremo, zatem pa ga bodo lahko predali namenu. Odprtje novih »občinskih« prostorov bo pomenilo za vzhodni kras veliko pridobitev. Tam naj bi namreč imela svoj sedež tudi služba za zdravniške preglede. Ob izpostavi pa naj bi zgradili novo rekreacijsko središče, ki bi tako zamenjalo sedanje središče na Selivcu. V tem središču naj bi nato odprli jasli. Tržaška občina je že predvidela prispevek za ta dela, in sicer v viši-
ACT / OD 9. DO 13. IN OD 18. DO 22. URE
Danes avtobusna stavka
Predvidevajo prometne zastoje v središču in na vpadnicah
Danes bo spet stavka avtobusov ACT. Oklicali so jo tako konfederalni sindikati Cgil, Cisl in Uil kot tudi trije avtonomni sindikati, in to iz istih razlogov, ki so botrovali zadnji stavki, ko so pred nekaj tedni popolnoma ohromih javni prevoz, saj je na 205 avtobusov krožilo samo 5 vozil.
Tudi današnja stavka bo trajala - kot zadnjič - od 9. do 13. ure ter od 18. do 22. ure. Zaradi zelo verjetno visoke udeležbe pri stavki je treba računati, da bo v omenjenih urah skoraj popolnoma zamrl javni prevoz in da bo zato krožilo veliko zasebnih vozil: mestni redarji opozarjajo, da bi zaradi tega lahko nastali zastoji v prometu, zlasti v središču in na pomembnejših vpadnicah.
Protest sindikata Lisipo
Policijski sindikat Lisipo je izrazil ogorčenje zaradi pogojev, v katerih je prisiljeno delati osebje na mejnih prehodih: tako piše v sporočilu, v katerem državni tajnik Luigi Perone nadalje omenja, da pri Rabojezu niso še postavili obljubljenih kabin, a na vseh prehodih, od samega Ra-bojeza do Fernetičev, Peska, Opčin manjkajo osnovni pripomočki za normalno delo, pretirano štedijo pri ogrevanju itd. Perone se sprašuje, kako bodo pohcij-ski agenti v teh razmerah kos vsem številnim dolžnostim, ki jih nalagajo schengen-ski sporazumi. Za take razmere naj bi bila
kriva skromna sredstva, ki jih prefektura daje na razpolago. Perone pravi, da bodo svojo akcijo prenesli v Rim, ker so razmere le pretežke in ker odgovorov ne morejo najti na krajevni ravni.
Monfalcon (SKP) in železarna
Glede onesnaževanja, za katerega naj bi bila kriva škedenjska železarna, je posegel tudi deželni svetovalec SKP Fausto Monfalcon, ki je odborniku za okolje naslovil ustrezno vprašanje. Monfalcon opozarja, da za onesnaževanje škedenjskega obrata ni občutljivo samo krajevno prebivalstvo, temveč tudi širša javnost. Obenem se sklicuje na resolucijo, ki jo je odobril rajonski svet 7. okraja Tržaške občine in na sporočilo, ki ga je odbor »Servola respira« (Skednj diha) izdal po srečanju z občinsko odbornico Ondino Barduzzi. Srečanja z Barduzzijevo so se udeležili tudi zastopniki WWF in »Lega Ambiente«, v omenjenem sporočilu pa jasno poudarjajo, da cilj ni zaprtje obrata, temveč spoštovanje obstoječih zakonov.
Monfalcon pristojnega odbornika sprašuje, če je deželna direkcija, ki je od njega odvisna, določila program posegov skupaj z Občino Trst in podjetjem za zdravstvene usluge (ASS št. 1 - Triestina), ki naj določi metodologijo za kontrolo raznih emisij (prah, težke kovine, prah, ki ga vdihavamo itd.).
ni 500 milijonov lir.
Drugo prioritetno vprašanje na vzhodnem Krasu so parkirišča. Občina je v ta namen že nakazala milijardo lir.
Vzhodnokraški rajonski svet je kot tretjo prioritetno točko omenil kanalizacijo. Občina je predvidela za tako imenovano kraško kanalizacijo vsoto 6 milijard lir. Kanalizacijo naj bi izpeljali skozi predor, ki bi pod zemljo povezal Ul. Bonomea in območje pri vojaški kasarni.
Rajonski svet se je tudi zavzel za ureditev pokopališč v Trebčah in v Bazovici. Na teh pokopališčih bi morali zgraditi kostnici, kar pa bo mogoče šele potem, ko bodo izdelali, predstavili in odobrili ustrečni načrt.
Nadaljno prioritetno točko predstavlja razsvetljava. Na Opčinah je marsikje pomanjkljiva, zato rajonski svet poziva občino, naj jo čimprej uredi. Prav tako se rajonski svet zavzema za vzdrževanje zelenih površin.
Vzhodnokraški rajonski svet je torej predložil občini svoj »menu« javnih del in storitev. Občina bi morala sedaj poiskati ustrezna sredstva, da bi lahko izpolnila pričakovanja domačinov.
Zelena lista o deželnih volitvah
Na sedežu v Ul.Foscolo 30 bo drevi ob 20.30 skupščina tržaške Zelene liste, na kateri bo tekla beseda predvsem o junijskih deželnih volitvah in o vprašanju zaščite upravne avtonomije FJK. Srečanje bo služilo kot priprava za deželno skupščino zelenih, ki bo jutri v Vidmu.
ali obstajajo v občini utajevalci tega davka. Obregnil se je nato na »nekontrolirano zbiranje odpadkov in pomanjkljivo odlaganje« ter vprašal, ali ne bi lahko smetarske službe lastninili, kot so jo že v sosedni občini. Glede krajevne policije je menil, da bi morala opravljati vsaj minimalni nadzor na teritoriju. Ko je spregovoril o investicijah, je Gruden menil, da se »prispevki večkrat ustavljajo v eni sami vasi,« kritično pa se je izrazil tudi o cestni ureditvi, tablah in smerokazih, ki so po njegovem mnenju »pomanjkljivi«. Ob koncu je pripomnil, da je »izluščil nekatere probleme«, in s prispodobo dodal, da ima tudi zgoniški občinski proračun »kot najboljši švicarski sir tudi luknje.«
Županja Tamara Blazina je ocenila njegov poseg kot »dokaj konstruktiven«. Odgovorila mu je točko za točko. Glede rabe slovenskih črk v občinskih dokumentih je povedala, da je občina dodelila del ostanka iz lanskega finančnega leta za informatizacijo dela v uradih. Občina je že izvedla ustrezno dražbo, delo bo v prihodnjih dneh poverjeno podjetju.
O preverjanju plačevanja davka ICI je obrazložila, da je občina poverila družbi Insiel analizo podatkov za leto 1993. 2e iz prvega pregleda bo mogoče izluščiti dovolj podatkov za ustrezno postopanje. Županja je nato poudarila, da je uvajanje Bassaninijevega zakona v majhnih občinah težko izvedljivo in nalaga ura-
dom več dela kot v preteklosti. V prihodnjih mesecih bi morali vsekakor posvetiti več pozornosti smetarski službi, glede varnosti pa je omenila, da razpolaga občina le z enim stražnikom, snuje pa se konzorcij za varnostno službo z re-pentabrsko in devinsko-nabrežinsko občino.
»Kritika glede zapostavljanja nekaterih vasi je povsem neutemeljena,« je odgovorila Grudnu. Občina je v okviru decentralizacije namenila vsaki vasi določene strukture. Pred dvema letoma je uprava pripravila po vseh vaseh sestanke s krajani, na katerih pa ni bila deležna kritičnih pripomb.
V	sklepu svoje replike je Blažinova ponovila, da je bil odnos opozicije dokaj konstruktiven, kar bo le v korist občanov. In to predvsem ob tako pomembnih zadevah, kot sta udejanjanje obrtne cone in Kraškega parka.
Gruden je v svoji glasovalni izjavi ocenil odgovor županje kot »tehten in umirjen«'.
Po takih obojestranskih priznanjih res kaže, da je Zgonik »ena od občin, v kateri se da lepo živeti,« kot je omenila Blažinova.
Kaj pa opozicija?
V	Zgoniku pravijo
»opozicija« italijansko govorečima svetovalcema Pola svoboščin. V sredo se seje nista udeležila. »Ge sta bila odsotna na najpomembnejši razpravi, pomeni, da nimata občinski upravi kaj očitati,« je lokavo pribila Blažinova. Kdo bi ji lahko po tako rekordno kratki seji oporekal?	(M.K.)
NOVICE
Danes v Nabrežini razprava o novi levičarski stranki
V občinski knjižnici v Nabrežini bo danes ob IS.uri razprava o oblikovanju nove levičarske stranke (it. Cosa 2), ki jo skupno prirejajo DSL, laburisti, laični reformisti in krščanski socialci. Med udeleženci bo tudi podpredsednik deželnega sveta Budin. Prva deželna skupščina pobudnikov nove stranke bo v nedeljo dopoldne v Cendgnanu.
Še do ponedeljka prošnje za prispevke
Tržaška pokrajinska uprava sporoča, da bo jutri zapadel rok za vlaganje prošenj za vrsto prispevkov na podlagi deželnih zakonov; ker pa so jutri pokrajinski uradi zaprti, bodo prošnje sprejemali še v ponedeljek, in sicer v uradu za protokol v 1. nadstropju poslopja na Trgu V. Veneto od 9. do 13. ure in izjemoma tudi od 15. do 17. ure. Prošnje zadevajo prispevke za kulturne, glasbene in športne dejavnosti, pa tudi za kolonije, za prizadete, za kmetijstvo, gozdarstvo in živinorejo. Zadevni razpisi so na ogled v vratarnicah sedežev pokrajinske uprave na Trgu V. Veneto in v Ul. S.Anastasio 3.
Ulico Ginnastica so spet zaprli
Ker bodo jutri in v nedeljo spet zaprli Ul. Ginnastica zaradi nujnih popravil na odseku med Ul. Pe-trarca in Ul. Fameto, bo javno prevozno podjetje ACT začasno preusmerilo avtobusne proge št. 11, 25, 26 ter nočno progo A.
6
Petek, 30. januarja 1998
TRST
______NABREŽINA / OBČNI ZBOR_
Uspehi in težave »Krožka 91«
Dvojezično društvo pozorno na mlade
V torek zvečer so se člani kulturnega društva »Krožek 91« zbrali na rednem letnem občnem zboru v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini. Kot je v svojem poročilu povedal predsednik Mi-chele Gangale, je bila dejavnost v minulem letu količinsko nekoliko skromnejša, vendar so vsa Štiri prirejena predavanja naletela na dokaj pozitiven odziv. Prve dni aprila je tako krožek priredil posvet o stanju otroštva v naši deželi in v svetu, na katetem sta spregovorila predstavnica UNICEFA dr. Gigliola Della Marina in deželni javni skrbnik za mladoletne dr. Francesco Milanese. Konec junija je društvo v nabrežinski stari vasi in ob prisotnosti avtorjev priredilo prestavitev zbornika »Nabrežina skozi čas«, oktobra pa predavanje na temo mladinskega vprašanja v sodobni družbi, o katerem sta spregovorila sindikalist CGIL Bruno Zve-ch in psihoanalitik dr. Pavel Fonda. Sezono je krožek zaključil s posvetom o zaščiti Jadranskega morja, na katerem sta sodelovala raziskovalca na tržaškem geo-fizičnem observatoriju dr. Miroslav Gacic in dr. Renato Mosetti.
Kot povedano, je predsednik predvsem obžaloval dejstvo, da je bilo pobud letos odločno premalo, kar je po njegovem mnenju predvsem znak utrujenosti odbora in morda pomanjkanja novih mladih sil in idej. Zbrano članstvo je Gangale predvsem spomnil, da je glavni smoter tovrstnega dvojezičnega društva v graditvi mostu med razUčnimi kulturami
na teritoriju in obenem premeščanje teženj po zapiranju v neploden lokali-zem.
Razprava se je v nadaljevanju v glavnem osredotočila na vprašanje finančne podpore iz javnih sredstev, ki je društvo doslej zaradi svojega strankarskega izvora (krožek je leta 1991 nastal na pobudo nekaterih članov D SL) ni bilo deležno. Ta izvor je zabeležen tudi v samem statutu krožka, zaradi česar se je članstvo z veliko večino opredelilo za črtanje te točke iz statuta. Veliko je bilo tudi predlogov za nadaljnje delovanje, ki naj bi bilo usmerjeno tako v promoviranje obmejne književnosti kot tudi v poglabljanje sodobnih družbeno - političnih vprašanj ter mladinske stvarnosti. Po izvolitvi enajstčlanskega dobora se je slednji tekoj sestal in potrdil Micheleja Gangaleja za predsednika, dosedanjo podpredsednico Ma-rizo Skerk bo zamenjala Aurora Gabrovec, tajnica bo Nevenka Pernarčič, blagajničarka pa Anamaria Finocchiaro.
Nocoj se bo na rednem občnem zboru v nabrežinski župnijski dvorani zbralo članstvo SD »Sokol« in pridruženega SKD »Igo Gruden«. Domače slovensko društvo je že vrsto let v velikih težavah nenazadnje zaradi neraz-položljivosti občinske telovadnice in podaljšanja prenovljenja oz. usposodo-bitve društvene dvorane. Kljub temu pa je društvo beležilo marsikatero uspešno pobudo, o tem pa bomo podrobneje poročali v prihodnjih dneh. (GB)
__________OPČINE / REDNI OBČNI ZBOR_
Razvejana dejavnost Sklada Mitja Čuk
Nove pobude skupaj z Vzgojnozaposliivenim središčem
Sinoči je bil na Opčinah v prostorih na Narodni ulici 126 redni občni zbor Sklada Mitja Cuk in vzporedno tudi istoimenskega Vzgojno-zaposlitvenega središča.
V predsedniškem poročilu je Stanka Cuk poudarila, da so se dejavnosti Sklada utrdile in razvejale ter se razširile po deželi: temu priča lansko poletno središče v So-vodnjah, Sklad pa ima tudi svoj domicil v videmskem! pokrajini, in sicer pri Dvojezičnem šolskem središču v S p etru.
Tajniško poročilo je hkrati vsebovalo tudi poročilo o ekonomskem stanju Sklada in Vzgoj-nozaposlitvenega središča. Podala ga je tajnica Jelka Cvelbar, ki je med drugim poudarila, da bo tudi v prihodnjem letu dejavnost zahtevala veliko truda in vztrajnosti zato, da bosta kljub nelahkemu položaju V
V prehodnem obdobju je nujno posodabljanje, jasen pogled vnaprej in izbira novih načinov dela ni lahka. To so problemi, s katerimi se soočajo vse naše institucije in o katerih so se skušali v Slovenskem klubu že pogovarjati.
Na torkovem večeru bodo tokrat svoje izkušnje in načrte iz-
ustanovi lahko učinkovito izvajali svoje poslanstvo. V ta namen so izdelali bogat koledar pobud za leto 1998.
V živahni razpravi so se udeleženci občnega zbora dotaknili različnih aspektov problematike o otroku, o mladem odraslem s trajnimi motnjami in o njihovi družini. To problematiko bo Sklad poglobil v sodelo-
nesli predstavniki koprskega regionalnega centra RTV - Slovenija. Zanimivo bo izvedeti, kako se teh problemov lotevajo na drugi strani meje in kako jih mislijo preseči.
Osnovna izhodišča bo ponakazal direktor inž. Mikalič, o težavah ob vsakdanjem delu pa bosta spregovorili odg. urednica
vanju s strokovnjaki iz naše dežele in iz Slovenije na večdnevnem jesenskem srečanju. jc
Srečanje v
Revoletlli
V avditoriju Revoltel-le bo danes ob 18. uri srečanje z operno pevko Isolde Elchlepp, ki igra glavno vlogo v operi »VVozzeck«
za slovenske programe Sara Jovič in dopisnica Mirjam Muženič.
V torek 3. februarja ob 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani priložnost za poglobljen pogovor o tem, kar nam televizijski programi nudijo in seveda o tem, kar si mi, od izrecno nam namenjene televizije, pričakujemo.
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
30.	januarja 1998
MARTINA
Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 17.08 - Dolžina dneva 9.39 - Luna vzide ob 8.42 in zatone ob 20.06
Jutri, SOBOTA,
31.	januarja 1998
JANEZ
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 5,1 stopinje, zračni tlak 1017,7 mb narašča, veter jugovzhod-nik 5 km na uro, vlaga 55-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Daniele Buri, Enea Prelaz, Fabiana Busecchian, Massimiliano Falzari.
UMRLI SO: 82-letni Giacin-to Buffon Fontegher, 96-letna Anna Skarlovaj, 85-letni Gio-vanni Sirotich, 70-letna Claudia Hirst, 75-letni Renato Zettin, 88-letna Gina Lombardi, 87-let-na Olga Žgavec, 64-letni Paolo Neri, 88-letna Ermenegilda Benci, 77-letni Adelmo Filip-poni, 90-letna Maria Bratovich, 67-letni Giuseppe Camevali.
□ LEKARNE
V TOREK V SLOVENSKEM KLUBU
Srečanje o koprski televiziji
Gostje večera bodo direktor, urednica in dopisnica
GLASBENA PRIREDITEV VVELCOME BLUES AND ROCK & ROLL
Nastopilo bo kar 12 skupin lahke glasbe
Tudi letos bo v Trstu dvodnevna glasbena prireditev »VVelcome Blues and Rock & Roli«. Drevi in jutri s pričetkom ob 20.30 se bo na odru tržaškega gledališča Miela predstavilo kar dvanajst skupin. Zanimivost te glasbene manifestacije je tudi v tem, da je celotni izkupiček namenjen Skladu za študij jetrnih obolenj, letos pa se je kot pokrovitelj Občini Trst pridružila še Dežela FJK. Srečali smo se z »dušo« in umetniškim vodjo prireditve Guidom De-stradijem, ki nam je na kratko opisal zgodovino tega glasbenega srečanja in pa tudi potek letošnjih dveh koncertov.
»Glede novosti z glasbenega vidika lahko napovem nastop bluesmana Giancarla Cree, ki bo igral skupaj s skupino Model T Boogie in bo zaključil sobotni večer. Zanimiva bodo vsekakor vsa imena, ki se bodo pojavila na odru. Prvi večer se bo pričel z gojenci Glasbene šole 55, ki so se že lani izkazali kot nadarjeni izvajalci bluesa. Sledil
jim bo duo Road Tested, ki ga sestavljata tržaška glasbenika Franco »Toro« Trisciuzzi in pa Mar-co Beccari, po tem pa bo na vrsti Lucky Gerghetto Sensation Band. Isti večer se bo predstavil že stalni gost te prireditve Roby Černe, kateremu bo sledil pordenonski Doc-tor Love Band. Petkov večer se bo zaključil s priljubljenim glasbenikom Nickom Beccati-nijem ob spremljavi skupine Serious Fun, ki se je izvrstno izkazal že na lanski prireditvi in pa tudi na koncertu na Gradu sv. Justa preteklo poletje.
Že smo pri sobotnem večeru, ki ga bo otvorila pordenonska skupina rock’n’rolla Bang Revo-lution. Tržaški ansambel Midni-ght express blues band s svojim čikaškim bluesom je drugi na vrsti, temu pa bo sledil nastop dua Vattovani in lacobucci, ki bo zaigral še s kakšnim gostom tržaške-
ga glasbenega sveta. Nato se bo predstavil Mario »Clapton« Boc-chi, oboževalec velikega Eriča Claptona, ki bo gotovo ogrel občinstvo. Naslednja skupina pa je prav tista, ki je dala zagon tej manifestaciji: to je Jimmy Joe’s Band, trio ljubiteljev bluesa in prva tržaška skupina blues glasbe, ki je izdala svoj CD album.
Na koncertu bodo izvajali povsem nove skladbe.«
Po tako izčrpnem opisu poteka revije pa vprašanje: ali se bodo tudi letošnja večera zaključila z zanimivo jam session kot smo bili navajeni že v preteklosti?
»Prav gotovo, saj je tudi sam smisel prireditve doživljanje glasbe, ki ne vsebuje nikakršne tekmovalnosti. To je mogoče tudi najlepši trenutek, kjer se vsi glasbeniki srečajo na odru in skupaj zaigrajo.«
Tudi voditeljica večerov bo že znano ime.
»To je Federica Rovatti, ki nam že četrto leto zapored priskoči na pomoč s svojo profesionalnostjo. Moram pa se zahvaliti še ostalim, ki so s skrbnim delom pripomogli k uresničitvi letošnje revije: to sta VValter Schmitt in Franco Ghiet-ti, ki sta naša stalna in požrtvovalna tonska mojstra, Mario Boc-chi in Mauro Zippo, ki sta poskrbela za sponsorstvo, Anastasia
Purič za stike z javnostjo in Paolo Jugovaz za delo v tiskovnem uradu.«
Revija, ki postaja vedno bogatejša na glasbeni ponudbi, se je rodila kar precej let od tega.
»Preteklo je že devet let. Takrat smo se odločili, da bomo v Trstu predstavili nekaj povsem novega. V tistem času ni bil blues tako priljubljen, kot je sedaj in na sporedu je bil nastop le ene skupine: Jimmy Joe and the Youngs (takratno ime skupine, ki se je nedavno od tega poimenovala v Jimmy Joe’s Band). Koncert je bil v gledališču salezijancev in voditeljica večera pa je bila Elisabetta Cesar, ki nam je veliko pomagala tudi s promocijo na Radiu Opčine. Ker je imel koncert kar dober uspeh, smo naslednje leto ponovili izkušnjo skupaj z združenjem Anagrumbo, tretje leto pa smo se predstavili že s Skladom za preučevanje jetrnih obolenj. Z gledališčem Mielo smo začeli sodelovati že drugo leto.«
Pan
Od ponedeljka, 26. do sobote, 31. januarja 1998
Normalen urnik lekarn od
8.30	do 13.00 in od 16.00 do
19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Cavana (tel. 300940), Miramarski drevored 111 (tel. 410928) - Barkovlje.
Boljunec (tel. 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Miramarski drevored 111 - Barkovlje, Ul-Oriani 2
Boljunec (tel. 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2 (tel. 764441). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Dežurna zdravstvena služba
Nočna služba od 20. do 8.
ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
^T/^OLKl®
Francis Veber
VEČERJA BEDAKOV
Režija VLADIMIR JURC
Jutri, 31. t. m., ob 20.30
Faipilm
Maja in Brane Solce
POTEP
V nedeljo, 1 februarja, ob 11. uri
OTROŠKA MATINEJA
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SKD PRIMOREC
Meh in smeh za dobro voljo vseh!
Z nami bodo godec in raziskovalec ljudskega izročila Istre in okolice EMIL ZONTA, virtuoz diatonične harmonike DENIS NOVATO v triu s kitaristom Goranom Kocmanom in baritonistom Martinom Andolškom, humorist TILJO FRTACIN, ki bo pripovedoval svoje zgodbe iz MonteCukole
danes, 30. januarja 1998 ob 20.30
v Ljudskem domu v Trebčah
KINO
ARISTON - '16.30,
19.00,	21.30 »Sette anni in Tibet«, r. Jean-Jacques An-naud, i. Brad Pitt.
ekcelsior azzurra
- 15.15, 17.00, 18.45,
20.30,	22.15 »In & Out«, r. Frank Oz, i. Kevin Kline.
EKCELSIOR - 15.00,
18.30,	22.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio.
AMBASCIATORI 1^.40, 19.55, 22.15 »The Tackal«, i. Richard Gere, Bruce VVillis.
NAZIONALE 1-15.20, 18.40, 22.00, »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio. NAZIONALE 2 - 17.00,
19.30,	22.10 »Qualcosa e cambiato«, i. Jack Nichol-son.
NAZIONALE 3 -15.30, 17.05, 18.55, 20.30, 22.15 »Punto di non ritorno«, i. Sam Neill, Laurence Fish-burne.
NAZIONALE 4 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Wil-de«, i. Vanessa Redgrave.
MIGNON - 16.00, 18.40 8La spiaggia delVamore anale«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom;
20.00,	22.20 L’avvocato del diavolo«, i. Keanu Ree-Ves> Al Pacino.
CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Tre uomini e Una gamba«, i. Aldo, Gio-vanni, Giacomo.
ALCIONE -	17.45,
20.00,	22.10 »La bella vi-ta«> r-i. Roberto Benigni.
PRIREDITVE
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV m SKD PRIMOREC prire-?lta: Meh in smeh za do-ro voljo vseh! Z nami bo-S0 godec in raziskovalec judskega izročila Istre in
OBČINA DEVIN NABREŽINA
Občina DEVIN NABREŽINA razpisuje javno dražbo za nakup Jazne opreme za Šolsko menzo v otroških vrtcih in srednjih šolah. Morebitne informacije ter razpis je mogoče dobiti v Uradu za šol-stv° Področja služb in uslug namenjenih občanom, Nabrežina 102 1 rel- 2017370- 371).
ODGOVORNI ZA PODROČJE SLUŽB IN USLUG NAMENJENIH OBČANOM Rada Subani
KD PRIMORSKO
Srenjska hiša Mačkolje
jutri, 31. januarja 1998 ob 20. uri
Uvod v praznovanje 100 - letnice društva
Kulturni večer bodo oblikovali mladi s priložnostnim recitalom in mešani pevski zbor PRIMORSKO
Pričakujemo vas!
KD IVAN GRBEC
(Skedenjska ulica 124)
MARIO MAGAJNA RAZSTAVLJA
Otvoritev razstave bo danes, 30. januarja 1998, ob 20.30 Sodeluje vokalna skupina ODMEVI
Vljudno vabljeni!
okolice EMIL ZONTA, virtuoz diatonične harmonike DENIS NOVATO v triu s kitaristom Goranom Kocmanom in baritonistom Martinom Andolškom, humorist TILJO FRTACIN, ki bo pripovedoval svoje zgodbe iz MonteCukole danes, 30. januarja 1998 ob
20.30	v Ljudskem domu v Trebčah.
KD PRIMORSKO vabi na prireditev, ki bo uvod v praznovanje 100-letnice društva, jutri, 31. januarja ob 20. uri v Srenjski hiši v Mackoljah. Sodelujejo mladi člani društva s priložnostnim recitalom in MePZ Primorsko.
KRD DOM BRISCIKI vabi na uprizoritev veseloigre v narečju KASNE, KASNE SAME TASNE Mladinske dramske skupine iz Bazovice v režiji Tatjane Turko, jutri, 31. t. m. ob 20.30. Toplo vabljeni!
GLASBENA SOLA GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na PRVO PRODUKCIJO GOJENCEV, ki se bodo predstavili v različnih komornih skupinah. Sodelujejo uCenci slovenskih osnovnih Sol iz Domja, Ricmanj in Doline. V nedeljo, 1. februarja ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
IZLETI
SKD CEROVLJE-MAVHINJE organizira 1. februarja smučarski izlet na Monte Elmo. Odhod bo ob 6. uri iz Sesljana. Za informacije in rezervacije pokličite na tel. St. 291078 od 20. do 21. ure. Pohitite!
SK BRDINA organizira v nedeljo, 1. februarja avtobusni izlet v Trbiž ob priliki 31. Zimskih Športnih iger. Za informacije
tel. na št. 212859 ali 299573.
KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA
oranizirata v Četrtek, 12. februarja obisk Kmetijskega sejma v Veroni. Vpisovanje pri Kmečki zvezi, tel. St. 362941 in na Kmetijski zadrugi, tel. .st. 8990111.	•
E3
ČESTITKE
Dragi arhitekt MAURO, vso srečo na tej novi poti, kopico pravih korakov in dobre volje, ti voščijo prijatelji noCnih uric.
A OBVESTILA
KD IVAN GRBEC (Skedenjska ulica 124) - MARIO MAGAJNA razstavlja: Skedenjski motivi, delovanje KD Ivan Grbec, maj 1945, osvoboditev Trsta in manifestacije. Odprtje razstave bo danes, 30. januarja 1998 ob 20.30. Sodeluje vokalna skupina ODMEVI. Razstava bo odprta Se jutri, 31. 1. 98 od 10. do 12. ure in od 16.30 do 18.30 ter v nedeljo, 1. 2. 98 od 10. do 12. ure. Vljudno vabljeni!
ODSEK ZA ZGODOVINO pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu ter DRUŠTVO MLADIH RAZISKOVALK IN RAZISKOVALCEV vabita na srečanje danes, 30. januarja ob 17. uri v prostorih Odseka za zgodovino pri NSK v Trstu, Ul. Petro-nio 4. Pogovor bo tekel o letošnjem mladinskem raziskovalnem taboru ’98 ter o publikacijah prejšnjih taborov. Vabljeni!
SD SOKOL in SKD IGO GRUDEN sklicujeta redni občni zbor, ki bo danes, 30. januarja ob 20. uri v I. in ob 20.30 v II. sklicanju v župnijski dvorani v Nabrežini. Vabljeni!
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ opozarja vse Sole in združenja staršev ter druge vzgojne ustanove, da morajo zaprositi za prispevke, ki sta jih prej urejala deželni zakon 11/77 (prevodi dokumentov za poslovanje med šolskimi organi) in 10/80 -črka M (pravica do izobrazbe v svojem jeziku), do jutri, 31. 1. 1998 po dežel-
sv.
17.
nem zakonu 46/91. Obrazce dobite na Deželnem ravnateljstvu za izobraževanje in kulturo (uradi Servizio delle lingue regionali e mi-noritarie).
OBČNI ZBOR Pogrebnega društva Trebče bo jutri, 31. januarja ob 15. uri v prvem sklicanju in ob 15.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu.
DRUŠTVO ZVEZDA prireja v Ljudskem domu v Podlonjerju jutri, 31. januarja ob 20. uri predvajanje diapozitivov Katje Kjuder »Potovanje po deželi minskih polj«.
SALEZIJANSKA SKUPNOST in ODBOR ZA MLADINSKO PASTORALO v tržaški škofiji vabita na praznovanje don Bosko-ve nedelje, ki bo 1. februarja z naslednjim programom: ob 9. uri MLADINSKA MASA v cerkvi Jerneja na Opčinah, ob uri predvajanje filma o Janezu Bosku v dvorani Finžgarjevega doma. Po filmu bo pogovor o vzgoji mladih. Sodelovali bodo vidnejši predstavniki, ki kot vzgojitelji delajo z mladimi na različnih področjih družbenega in verskega življenja. Vabljeni!
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -krožek Kras vabi elane in simpatizerje v ponedeljek, 2. februarja ob 18. uri v društveno gostilno na Kon-tovelu na praznik včlanjevanja.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 2. februarja ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem, ki bo govoril na temo Primorska lite-ratuta v francoščini.
UPRAVA OBČINE ZGONIK vabi vaščane iz Repnica na javni sestanek, ki bo v ponedeljek, 2. februarja 1998 ob 20.30 v občinskem vaškem centru. Na srečanju bo govor o prošnji g. Andreja Milica, bivajočega v Zagradcu št. 2, za najem jusarskega zemljišča, označenega s kat. St. 2487/54 K. O. Zgonik. Vljudno ste vabljeni, da se srečanja udeležite.
SLOVENSKI KLUB -Izkušnje in izzivi obmejnega sodelovanja pri koprskem regionalnem programu RTV Slovenije. Direktor koprskega regionalnega RTV centra g. Mikelič, odg. ur. Sara Jo vic in dopisnica Mirjam Muženič bodo o tem razpravljali v torek, 3. februarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. Vljudno vabljeni!
KUD MAGNET prireja delavnico risb in barv za otroke osnovnih in nižjih srednjih Sol pod vodstvom
ilustratorke Vesne Benede-tic. Delavnica bo delovala od februarja dalje. Za vpise in informacije lahko ilustratorko pokličete na tel. St. 763875 ob večernih urah.
KRUT vabi na predavanje dr. Maje Darin: Bachovi cvetovi - kaj so in Cernu služijo, ki bo na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, v sredo, 4. februarja ob 20. uri v italijanščini in v sredo, 11. februarja ob 18. uri v slovenščini.
SKD BARKOVLJE in TPK SIRENA prirejata na sedežu Sirene v sredo, 4. februarja t. 1. večer z dia-slikami. SOČA, BIOLOŠKI PRAG bo vsebina predavanja profesorice Marinke Pertot. ZaCetek ob 20.30.
CELODNEVNA OSNOVNA SOLA PINKA TOMAŽIČA v Trebčah sporoča, da je na razpolago zbirka kolednic Bog vas živi, na Soli v Trebčah št. 33, tel. St. 214300 od 8.15 do 16.15 ali na sedežu ZSKD, v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu, od 9. do 17. ure.
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obveSCa vse, ki bi radi sodelovali na 31. sprevodu Kraškega pusta v soboto, 21. februarja, da lahko dvignejo prijavnice v baru KD Tabor na Opčinah v opoldanskih in večernih urah. Vse sodelujoče tudi opozarja, da morajo k tehnični prijavi dodati tudi toCno Število oseb, ki bodo prisotne na vozu.
KD SLOVAN obveSCa, da boste lahko članarino za leto 1998 poravnali vsak torek in sredo od 20. do 20.30 v prostorih Gozdne zadruge na PadriCah.
ZSKD obveSCa lastnike umetniških del (akvarelov, perorisb, karikatur) mojstra Roberta Hlavatyja, da se pripravlja razstava ob Dnevu slovenske kulture (otvoritev bo 5. februarja). Ce želite pristopiti k sodelovanju in nam vljudno posoditi dela, ki so vaša zasebna last, pokličite nas Cimprej na telefonsko St. 040/635626 med delovnim Časom. Hvala.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisuje LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ za mlade. Tema in tehnika sta prosti. Svoja dela lahko oddate najkasneje do 2. februarja referentom SKK na slovenskih višjih šolah ali na sedežu SKK, Ul. Doni-zetti 3 Trst (tel. 370846, fax: 633307), vsak dan od 9. do 17. ure. Nagrajevanje najboljših del bo 7. februarja, ob dnevu slovenske kulture.
KRIŠKA SEKCIJA VZPI
Evald Antončič - Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca februarja, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko.
SK BRDINA organizira januarja in februarja brezplačne nedeljske tečaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. st. 212859.
NA OBČINI DEVIN-NA-BREZINA deluje URAD ZA ŽENSKE vsak ponedeljek, sredo in petek ob 10. do 12. ure na tel. št. 299616 do konca februarja.
KD FRAN VENTURINI obvešča cenjene člane, da se začenja akcija včlanjevanja za leto 1998 z naslednjim urnikom: torek od
16.30	do 18.30, Četrtek od
19.30	do 20.30 in sobota od
14.30	do 16.30.
KNJIŽNICA Finko Tomažič in tovariši bo do nadaljnjega zaprta zaradi popravil v Prosvetnem domu.
SKLAD MITJA CUK olT-veSCa, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem Času.
3 SPISKE VESTI
ZGONISKA OBČINSKA UPRAVA obveSCa, da je v teku vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Gabrovcu za šolsko leto 1998/99. Zainteresirani starSi se lahko obrnejo na osebje občinskega vrtca v Gabrovcu do vključno jutri, 31. januarja t. 1. Za vpis sta potrebna rojstni list in potrdilo o cepljenju.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
GeC TOURS priporoča:
UGODNE POVRATNE LET. KARTE IZ LJUBLJANE - do 31.3. - doplač. lel takse
NEWY0RK. TORONTO, MONTREAL 692.000 lir
LOS ANGELES, S. FRANCISCO	832.000 lir
MEXIC0CfTY	999.000	lir
JOHANNESBURG, CAPET0WN	1.083.000 lir
HONGKONG, TOKIO, 0SAKA	1.164.000 lir
RI0DEJANEIR0	1.164.00«
SEVSELLES, MAURITIUS	1.326.000	lir
UL. I ULLLLU, IVinum IIUO	I .OČO.VLAJ III
TO NI VSE!- tel. 0038666-549588
PRODAJAMO kravji in kozji gnoj z možnostjo dobave na dom, Samatorca 47, tel. St. 229191.
IŠČEMO instruktorja/ico za matematiko in fiziko ter inštruktorja/ico za slovenščino, italijanščino in nemščino za vse stopnje. Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Mon-tecchi 6 - 34137 Trst, pod Šifro »Inštrukcije«.
NOVE SMUČI Elan MBX slalom 193 cm prodam. Tel. 327135.
GOSPA srednjih let, stanujoča v Trstu, z avtom, iSCe part-time zaposlitev kot negovalka in pomočnica starejši osebi. Telefonirati ob uri kosila ali po 8. uri zvečer na St. 825735.
PRODAM FIAT Punto 75 SX, letnik 1996 v odličnem stanju. Tel. 0481/532038 od
13.30	do 19. ure.
IŠČEMO VARUŠKO za osem-meseCnega otroka, 4 ure dnevno v popoldanskem času. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 -34137 Trst pod šifro »otrok«.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara v Trnovci St. 14. Tel. 200898. V torek in sredo zaprto.
SALAMON V RUPI je
odprl osmico. Ljubitelji dobre kapljice so obveščeni.
V	LONJERJU imata osmico Marija in Fabio Ruzzier. Točita belo in Cer-no vino, poskrbljeno je za prigrizek.
V	MEDJE VASI St. 16 imata odprto osmico VValter in Nadja.
OSMICO ima v Ric-manjih Berto Pregare. ToCi belo in Črno vino.
OSMICO je v Dolini odprl Pepi Sancin (Sarnek). ToCi belo in črno vino.
PRISPEVKI * V
V	spomin na predragega in nepozabnega očeta Adal-berta Stubla darujejo Sonja, Berti in Lori 50.000 lir za Slovenski visokošolski Sklad Sergija Tončiča.
Ob Četrti obletnici drage žene Danile daruje Ivan Slavec 100.000 lir za popravilo sedeža KD Valentin Vodnik.
V	spomin na Viktorijo Palčič vd. Kozlovič darujeta Anita in Mario Uršič
200.000	lir za TPK Sirena.
Ob obletnici smrti Danila Guština daruje žena Marta 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Marijo Zuzič Kalc darujeta Ada in Uči 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Viktorijo KrižmanCiC daruje družina Fabjan 50.000 lir za KD Slovan in 50.000 lir za pevske zbore Vesela pomlad.
V	spomin na Torcija Ukmarja darujejo bivši sodelavci kraškega vodovoda
330.000	lir za FC Primorje.
V	spomin na Feliceja Ostrouško darujeta Edi in Jadranka Sosič 50.000 lir za SD Polet.
V	spomin na Tončko Kapun darujeta Edi in Jadranka Sosič 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Ob 1. obletnici smrti Angele Magajna por. Košuta darujeta mož Kristjan in hci Ljuba z družino 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk in
50.000	lir za Skupnost
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka.
Družina Opčine.
V	spomin na Albino Bre-sciani darujejo družine Mennucci, Rupel, Husu, Tence, Kapun, Starec in Tretjak 100.000 lir za Dom Brisciki. V isti namen darujeta družini Škabar in Mennucci 50.000 lir za Dom Brisciki.
Nosilci krste Albine Bre-sciani darujejo 150.000 lir za Dom Brisciki.
V	spomin na drago mamo in nono Albino Bre-sciani darujejo Vojka, Slavko in Stefano 100.000 lir za Dom BrišCiki.
Z žalostjo sporočamo, da nas je zapustila naša draga mati in nona
Viktorija Palčič vd. Kozlovič
Od nje se bomo poslovili jutri, v soboto, 31. januarja ob 15. uri v Tre-bešah.
Na dan pogreba bo žara v njeni hiši v Butarih.
Vsi njeni Trst, Koper,
30. januarja 1998
t
Zapustil nas je naš predragi
Mario
Jurkič
Pogreb bo jutri, v soboto, 31. t. m. ob 13.20 v mrtvašnici v Ul. Costa-lunga.
Žalostno vest sporočajo žena Marija, hčerka
Marina, zet Romano in vnuk Andrea
Trst, 30. januarja 1998
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Po šantlu Mariotu žalujejo in globoko sočustvujejo s teto Marijo, Marino, Andrejotom in Ro-manotom
Sonja, Milvana, VValter, Jan in Aron
Ob težki izgubi dragega očeta izrekamo Fran-cescu Pahorju in družini občuteno sožalje direkcija in kolegi Nove tržaške kreditne banke
KULTURNA DEDIŠČINA / FERLUGI
Hišo Zepanovih krasi zanimiva figura možička
Figura jev notranjosti hiše, oblečena pa je v ljudsko nošo
Pri Ferlugih na hišni številki 69 stoji zanimiva hiša, v kateri živi njen lastnik Peter Ferluga, po domače Žepanov. Njegov ded Stefan, ki je bil zelo podjeten, je v drugi polovici prejšnjega stoletja preuredil hišo in v njej odprl gostilno. S tem pose-
gom je na pročelje vnesel nekaj okrasnih elementov, zaradi katerih se stavba že na prvi pogled razlikuje od ostalih vaških hiš. Strešni venec podpirajo kamniti medaljoni iz sivega kamna in tudi okenski kamniti okviri imajo dodelane vence.
Pogled mimoidočega obiskovalca pritegne kamnito znamenje, ki je vzidano nekoliko višje, ob hišnem vogalu. Obokano nišo obdajata dva elegantna stebra in timpanon. V njem so izklesane Črke S HI (najbrž napačno zapisan IHS), srce in znamenje križa, ob straneh pa sta vklesani dve šestilni rozeti ali t.i. »morci«, za katere strokovnjaki menijo, da so star prasimbol sonca. Nad timpanonom je ob straneh izklesana vaza s cveticami. Nekdaj je v odprtini stal kipec Matere božje z Detetom v naročju, mojstrsko izdelan iz kraškega kamna. Znamenje je iz laporja, ki ga C as nepopravljivo kruši. Na njem je vklesana letnica 1868, pod njo je v zanimivi obliki zapisano Marija, in spodaj, še komaj vidno, ime Marija Ferluga, ki je bila lastnikova žena.
Tudi kamnita vhodna preklada je svojevrstno umetniško delo. Na njej je ista letnica in ime lastnika. Podatki so vklesani v dveh rozetah, ki močno spominjata na simbol sonca in stojita ob strani središčne kompozicije. To sestavljajo izklesano srce, simboli trpljenja in mo-nogram IHS. Elementi so v zaščitnem objemu dveh cvetočih rastlin, ki verjetno ponazarjata drevo življenja.
r*
Izklesan možiček v noži, pod njim rozeta
Če na take vzorce naletimo še kar pogosto na Krasu, predstavlja pravo redkost figura možicka, ki je izklesana v notranjosti poslopja. Ta se nahaja v vhodu, nad kapitelom stebra in med dvema arkadama. Pod njo je v krogu stilizirana štiriperesna deteljica in ob straneh inicialki S F z letnico 1887. Zanimivo je predvsem dejstvo, da oblačila te majhne figure sestavljajo posamezni deli, značilni za moško ljudsko nošo iz tržaške okolice. Čeprav je izrazito stilizirana, je vendar dobro razpoznavno značilno moško pokrivalo ali t. i.
Znamenje iz laporja iz leta 1868
»frkindiš« in hlače širokega kroja, ki segajo do kolen, z vidnim, razporkom na zunanji strani hlačnic. Drugi razpoznavni element so .škornji. Težje določljiv in nejasen je zgornji del oblačil te podobice. Kar je vidno, ni podobno oblačilom, ki jih nahajamo v ikonografskih virih iz 19. stoletja, ki uporabljajo - ponazarjajo nekdanja ljudska oblačila s Tržaškega. S tem odpira mali možicek nove interpretativne hipoteze in lahko postane predmet zanimivih (strokovnih) razprav.
Kristina Kovačič
.r*	I
Okrašena preklada nad vhodnimi vrati iz 1.1868
TRŽAŠKO KONCERTNO DRUŠTVO
Petmšanski,
odličen
virtuoz
Tržaško Koncertno društvo nam je z devetim večerom letošnje sezone predstavilo ruskega pianista Borisa Petrušanskega z zahtevnim programom, ki je z glasbeno linijo povezal romantiko in sodobnost. Na sporedu so bili Schumann, Skrija-bin in Messiaen. Robert Schumann (1810-1856) je Fantazijo v C-duru op. 17 napisal leta 1838, ko se je prvotni namen skladbe dokončno izgubil; leta ’36 se je Schumann pridružil Lisztu v projektu, ki je predvideval postavitev kipa Beethovnu. Ob tisti priložnosti je nemški skladatelj začel misliti na Sonate, katere je že planiral z gradbo, kasneje pa se je ravno ta material spremenil in postal Fantazija op. 17. Le za leto je starejša Arabska v C-duru, op. 18, v kateri Schumann izrazi svojo razdvojenost med Florestonom in Euzbijem, oziroma sanjavost in intimizem na eni strani, strast in ognjevitost na drugi.
Sledila je Sonata št. 5 op. 53 Alexandra Skrijabina in Pet Preludijev op. 74 istega avtorja. Sonata op. 53 je sad let, v katerih je ruski skladatelj napisal »Poeme de l’extase«, svojo najznamenitejše simfonično delo; Preludije op. 74 pa so njegovo zadnje delo in že nihajo med tonalno strukturo in atonalnostjo. Različen karakter pa imajo »Vingt Regards sur l’En-fant-Jesus« Oliviera Messiaena. To so modalne skladbe, v katere je skladatelj vnesel vse prvine svoje poetike, prisluhnili smo XIII in X delu, ki nosita naslov »Noel« in »Regard de 1’Esprit de joie«.
Boris Petmšanski se je izkazal kot odličen virtuoz in originalen glasbenik. Sama izbira skladb je bila neobičajna in bi lahko postala z lahkoto dolgočasna, ruski pianist pa je sledil trdi poti intelektualno izpiljenih izbir in pozabil na katerokoli banalno ali zgolj virtuozistiCno branje skladb. Uglajenost in odlična kontrola zvoka sta se obnesli; publika je zahtevala kar štiri dodatke, v katerih je Petmšanski briljantno in na zelo oseben naCin interpretiral skladbe različnih avtorjev.
Marko Sancin
JADRANSKI KOLEDAR ’98 / IZŠEL JE PRI ZTT
Prikupen koledar z bogato vsebino
»Jadranski koledar 1998«, ki neprekinjeno izhaja od leta 1946 dalje in je torej najstarejši povojni koledar, je že nekaj Časa na razpolago naročnikom in bralcem. Kot že vrsto let, ga je tudi letos založilo Založništvo tržaškega tiska, uredil ga je uredniški odbor na Čelu z glavnim urednikom Dušanom Kakem (ostali so: Marij Čuk, Andrej Furlan, Branko Marušič, Ace Mer-molja, Jole Namor, Milan Pahor in Živa Pahor), opremo je oskrbela DZP-PRAE, natisnila pa tiskarna Graphart v Trstu. V običajnem Cetrtinskem formatu obsega 240 strani.
Jadranski koledar je že vrsto let urejen po ustaljenem vsebinskem konceptu z značilnostmi zbornika, vendar pa njegovi vsakokratni snovalci poskrbijo tudi za kakšno zanimivo in posrečeno novost, kar mu veča privlačnost za bralce vseh slojev. V letošnjem predstavlja tako novost predvsem koledarski del v ožjem smislu, saj obsega več kot 50 strani. Gre za pestro poživitev in obogatitev mesecev ne samo s spominskimi datumi iz preteklosti, paC tudi s pregledom pomembnejših dogodkov v lanskem letu, z dodatkom tipičnih lokalnih kuhinjskih receptov, izrekov o življenju, vremenskih pregovorov in še s ponatisom kakšne karikature ali humoristične vinjete iz preteklosti.
Vsebinski del v ožjem pomenu je tudi letos razdeljen na tematske sklope, med katerimi je še posebej bogat in zanimiv aktualni, ki obravnava tekočo zamejsko problematiko na raznih področjih. V ta sklop spada že uvodni prispevek Cirila Zlobca
Manjšina kot nacionalno vprašanje, v katerem razmišlja, kako bo z manjšino v Združeni Evropi in zaključuje z mislijo, da se bo pač treba »v normalnih razmerah, domiselno, ustvarjalno in tekmovalno uspešno« vživeti v čas, ki prihaja. V naslednjem sestavku iz tega sklopa piše Ace Mermolja o »vzponu in padcu nekega kraljestva«, misleč pri tem na Slovensko kulturno gospodarsko zvezo po zlomu slovenskega bančnega zavoda. Kot vedno je Mermolja analitično kritičen in na koncu »sluti nevarnost v tem, da se preveč razpršimo in da bo vsak zase skrbel za lastno življenje, ne da bi znal izoblikovati nove načine dela.« Tudi prispevek Voj-mirja Tavčarja Zadruga Primorski dnevnik pred velikim izzivom spada sem in v njem pisec ugotavlja, da je »Zadruga kot rezultat dolgega procesa, verjetno edina pot za preživetje edinega slovenskega dnevnika v Italiji.«
Eden od vidnih akterjev spreminjajočega se časa in nakazovanja novih odnosov, senator Darko Bratina, nas je žal prezgodaj zapustil. S prisrčnim zapisom se ga v koledarju spominja Igor Prinčič tudi kot pobudnika goriškega Ki-noateljeja. Problem, ki seveda presega slovensko manjšino, je brezposelnost. O njem piše Mirna Kapelj in že v naslovu ugotavlja, da gre za »bolezen mladih, ki se lahko sprevrže v pravo epidemijo« z vsemi negativnimi posledicami.
V naslednji sklop sodijo prispevki, ki obravnavajo razne aspekte, strukture in osebnosti slovenskega zamejskega kulturnega življenja. Vanj sodita kot prva članka posvečena »večnemu raziskovalcu Avgustu Černigoju in ob 100-letnici rojstva« izpod peresa Jane Pečar in članek Franka Vecchieta o Černigoju, »ki bi danes lahko postal evropski poslanec.« V ta sklop je Marij Čuk prispeval poglobljen članek o zadnji sezoni Slovenskega stalnega gledališča z vidika »tea-
tra kot katargičnega vezila.« Članku dodaja tudi pregled predstav v sezoni 1996/97. Drago Stoka pa piše o nič manj pomembni zamejski kulturni ustanovi, kot je Glasbena matica,« kateri se po tolikih letih vendarle odpirajo lepša obzorja pred sko-
rajšnjo 90-letnico njenega obstoja«. Nove tematike se loteva Anastazija Purič z razmišljanjem o tem, »kako prebiti zidove brezbrižnosti in malodušja v »zombi tovmu« ali enostavneje, kako je z odnosom mladih do lahko glasbe.« Breda Pahor pa piše o 25-letnici delovanja Tržaške folklo-ne skupine »Stu ledi« in se zavzema za opredelitev in dograditev temeljev za bodoče delovanje skupine.
V ta sklop upravičeno sodi tudi prispevek Primoža Škabarja o »tomajski knjižnici in njenih zakladih«, za katere gre velika zasluga msgr. Albinu Kjudru. Članek nam odkriva, kakšno bogastvo se skriva v podeželskih župnijskih knjižnicah in kako malo vemo zanje.
Bojan Pavletič piše pod naslovom »Prvi koraki najbolj množičnega zamejskega družbenega gibanja« misleč na 40-letnico rojstva Slovenskih športnih iger, Matija Jogan pa se pregledno vrača tudi k »manj znanim športnim panogam,« ki jih tudi z vidnimi uspehi, goji zamejska športna mladina.
Pod skupni imenovalec »statistika«, ki pa ni le to, saj se dotika za slovensko manjšino v Italiji eksistenčnega vprašanja, sodi prispevek Alda Rupla o »slovenskem šolstvu v Italiji v številkah« ob pogledu na šolsko leto 1997/1998. V kratkem uvodu bridko ugotavlja, da se biološka masa na šolah vseh vrst in stopenj zmanjšuje,« bralcem pa prepušča, da se ob objavljenih raz-
predelnicah sami zamislijo o usodi našega šolstva.
Drugi prispevek na »statistični« pregled sta pripravili sodelavki Narodne in študijske knjižnice in podaja pregled slovenske bibliografije v Italiji v letu 1997 in delno še v letu 1996. Kljub hudi finančni krizi, ki pesti založniško dejavnost, je pregled navsezadnje presenetljivo zadovoljiv že samo zaradi številnih naslovov posameznih natisov, ki jih je bilo 78, samih knjižnih izdaj (z dodatkom še za leto 1996) pa skupaj kar 179. Avtorici posebej navajata še stenske koledarje in zemljevid. Izdaje posegajo na naj-različnejša strokovna področja.
Precej bogat je tudi »zgodovinski sklop«. Vanj sodi na primer prispevek Milana Pahorja o »prelomnem letu 1848 v Trstu in Gorici«, v katerem obravnava nastanek Slavjanskih bralnih društev.« Zgodovinar Branko Marušič, eden najbolj zvestih koledar je vih sodelavcev, piše o »Jadranskem morju v slovenski politični misli do prve svetovne vojne«, s podnaslovom Tisočere so vezi, ki vežejo Slovence s Trstom (citat iz Slovenskega naroda 1909). Marko VValtritsch opisuje, kako je bilo na Goriškem v zadnjem letu vojne (1918), Elio Fornazarič pa se vrača k prvi svetovni vojni z zanimivim sestavkom o »grobovih slovenskih fantov iz prve svetovne vojne«, v katerem objavlja nekaj še neobjavljenih dokumentov in odkritij. V manj oddaljeno preteklost, ki pa je tudi že zgodovina, posegata Jože Pirjevec z lastnimi pogledi na leto 1948 oz. na razkol med Titom in Stalinom z »dolgoročnimi posledicami Informbiroja
na Tržaškem«, in pa Dušan Jelinčič, ki iz današnjega zornega kota kritično razmišlja o »letu 1968 - mitičnem letu velikih upov, pričakovanj in iluzij«, takratne mladine.
Med takoimenovano »branje« sodi zelo podroben prikaz legendarnega primorskega pilota Jožeta Križaja, ki ga je napisal VValter Skerk. Gre za pilota, ki je iz italijanske vojske pobegnil z letalom v Jugoslavijo, se boril v republikanskih vrstah v španski državljanski vojni, bil ujetnik fa-langistov, izpuščen in potem partizanski pilot in je po vojni leta 1948 tragično preminil, ko je njegovo letalo v nepojasnjenih okoliščinah strmoglavilo na Snežniku. Kdo drug bi o tem letalskem fenomenu lahko napisal čudovit vojni roman.
V zvrst »folklore« ali bolje v etnografsko obujanje nekdanjih »zlatih« časov pa sodi prijetno napisan prispevek Borisa Možine o resnih in šaljivih utrinkih iz preteklosti njegove rodne vasi Brje na Vipavskem. Prav tako spadajo v ta sklop narečne pesmi, ki so jih napisale Danila Tuljak in Benečanke Luisa Batti-stig, Loredana Drecogna in Marina Cernetig. To so drobni biserčki, povedani iskreno in spoš-tijivo do lastnega narečja. Miran Košuta pa je prispeval duhovito priredbo starih izrekov pod skupnim naslovom »V zmu domuje skrivnost vesolja«.
Koledar pestijo risbe in skice iz zakladnice Avgusta Černigoja, vključno s platnico. Bogat je tudi slikovni del. Skratka lep, bogat in prikupen koledar ne le za sproti, marveč tudi za zgodovino.
Jože Koren
IRAK-OZN / ZARADI AMERIŠKIH GROŽENJ BAGDADU
Diplomacija se trudi, da bi preprečila vojaški poseg
Težka prepričevalna naloga šefice ameriške diplomacije Albrightove
VVASHINGTON, MADRID - V pričakovanju, da bo ameriški kongres dal Predsedniku Billu Clintonu vsa pooblastila za reše-yanje spora med Irakom in OZN tudi z vojaško opcijo, se svetovna diplomacija trudi, da bi preprečila skoraj neizbežno vojaško kaznovanje Bagdada.
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albri-ght je včeraj odpotovala v Pariz, kjer se je sinoči že sestala s francoskim zunanjim ministrom Hubertom Vedrinom, danes pa se bo v Madridu sestala s Sefom ruske diplomacije Jevgenijem Primakovom. V Madrid se je vCeraj iz Bagdada vrnil ruski pod-nunister za zunanje zade-ye Viktor Posuvaljuk. Z iraškimi voditelji je Posuvaljuk preveril možnosti za mimo rešitev sedanjega zapleta, ker je Irak prepovedal inšpektorjem komisije za nadzorstvo iraške razorožitve Unscom, da bi Pregledali tako imenovane »predsedniške palače«, kjer naj bi Iračani skrili Prepovedano orožje. Po-suvaljuk ni skrival, da so oni pogovori v Bagdadu ^elo težki in kočljivi«, njegov šef Primakov pa je še vedno optimistično razpoložen in je prepričan, da mu bo tako kot novembra uspelo preprečiti vojaški spopad.
Resnici na ljubo so ZDA podobno kot novembra tudi sedaj popolnoma osamljene. Vojaškemu kaznovanju ne nasprotujeta samo Rusija in Kitajska, temveč tudi Francija, vče-ryj pa je ostro stališče proti vojaškemu posegu zavzel tudi iranski zunanji jninister Kamal Harazi, ki je v Parizu poudaril, da
vojaška operacija ne bi samo poslabšala težave iraškemu ljudstvu, temveč bi še zapletla položaj v celotni regiji. Španija pa je včeraj sporočila, da brez pooblastila OZN ne bo dala na razpolago svojih 'oporišč za napad proti Iraku.
Medtem so v Parizu in v Moskvi besni na vodjo Unscoma Richarda Bu-tlerja, ki je izjavil, da ima Irak toliko bakteriološkega orožja, da bi bil v stanju uničiti Tel Aviv. Butler je po mnenju Pariza in Moskve s to izjavo prekršil dana pooblastila. K sreči njegove izjave ne jemljejo resno niti izraelski voditelji, ki pa so presrečni, da je kriza z Irakom zasenčila probleme zaradi zastoja v bližnjevzhodnem mirovnem procesu.
»SEXYGATE« / NOVA TOČKA ZA BILLA CLINTONA
Monica Lewinsky za sedaj ne bo pričala
Pogajanja s sodnikom Kennethom Stanom o njeni imuniteti so bila neuspešna
noisu in VVinsconsinu. Se veC, javnomnenjske raziskave potrjujejo, da večina Američanov zaupa svojemu predsedniku. Seveda pa to še ne pomeni, da je konec zapletov za ameriškega predsednika. Kenneth Starr ga bo bržkone še poskušal »zašiti«. Za neuspešno preiskavo o-škandalu VVhitevvater je do sedaj porabil 30 milijonov dolarjev, tako da je skoraj gotovo, da bo tudi sedaj vztrajal. Clintonovi svetovalci pa so sedaj začeli pravo gonjo proti »neodvisnemu« sodniku. Starr je namreč leta 1994 ponudil svojo konzulenco odvetnikom Paule Jones glede vprašanja, ali se lahko ameriškega predsednika toži za zasebne zadeve. Po mnenju pravnih izvedencev je to v popolnem nasprotju s sedanjo Starrovo funkcijo.
VVASHINGTON - VVilliam Gin-sburg (na sliki AP), odvetnik Monice Lewinsky, s katero naj bi imel ameriški predsednik Clinton ljubezensko razmerje, se je vCeraj sestal z »neodvisnim« sodnikom Kennethom Starrom, ki sedaj preizkuje najnovejši spolni škandal ameriškega predsednika, potem ko mu ni uspelo Clintona spraviti v težave zaradi škandala Whitewater. Kot kaže, pa Ginsburgu ni uspelo izposlovati imunitete za svojo varovanko, ker je krivo prisegla, tako da dekle za sedaj ne bo pričalo pred Kennethom Starrom in se pripravlja na obrambo.
Trenutno niso povsem jasne posledice tega zapleta, a kot kaže, je to nova točka za Billa Clintona, ki je včeraj požel izreden uspeh v IlU-
Nesreca na ruski jedrski podmornici
MOSKVA - Ena oseba je izgubila življenje in štiri so bile ranjene v nesreči, ki se je pripetila na krovu neke ruske jedrske podmornice pred izplutjem iz pristanišča Zaoziorsk na Polotoku Kola ob Belem morju. Kot je sporočila tiskovna agencija Itar-Tass, je počila neka posoda, tako da so hlapi amonijaka in dušika ubili kapitana in lažje zastrupih štiri mornarje. Do nesreče je prišlo daleč od jedrskega reaktorja, ki ni bil prizadet, tako da ni prišlo do jedrskega onesnaženja. Kot je sporočila ruska tiskovna agencija, je bil kapitan v neposredni bližini posode in je izdihnil v bolnišnici po enodnevni agoniji.
Bombni napad na kliniko, kjer prekinjajo nosečnosti
VVASHINGTON - V včerajšnjem bombnem atentatu na neko kliniko v alabamskem Birminghamu je ena oseba izgubila življenje, dve pa sta bili ranjeni. Odgovornosti za atentat ni prevzela nobena organizacija, ker pa v kliniki prekinjajo nezaželjene nosečnosti, so preiskovalci prepričani, da so atentat zagreših krščanski fundamentalisti, ki se borijo proti splavu. Pred enim letom je podoben atentat na neko kliniko v georgijski Atlanti ranil šest oseb.
Vinjeni policist ubil 15-letnega Albanca
BEOGRAD - Včeraj je v prištinski bolnišnici umrl 15-letni Avdi Quari, ki ga je predvčerajšnjim v Kosovski Kamenici s strelom v glavo smrtno ranil vinjeni srbski policist. Že predsinoCnjim so v Kosovski Kamenici neznanci izstrelili raketo proti poslopju nekega Srba. V maščevalnem atentatu ni bil nihče ranjen.
Megla terjala 10 življenj
BRUSELJ - Gosta megla je v jugovzhodni Belgiji povzročila ogromno verižno trčenje, v katerem je življenje izgubilo deset oseb, med številnimi ranjenci pa jih je osemnajst v kritičnem stanju (na sliki AP) . Do nesreče je prišlo na avtocesti E 17, ki povezuje belgijsko mesto Gand s francoskim Lillesom, tri kilometre pred francosko-belgijsko mejo. Podobno verižno trčenje se je zaradi goste megle pripetilo tudi na Nizozemskem, nedaleč od meje z Nemčijo. K sreči je verižno trčenje terjalo le nekaj ranjenih in ogromno gmotno škodo.
EU/PRORAČUN
Evropska komisija napoveduje strogo proračunsko politiko
Največ denarja gre v kmetijstvo Letos za 92 milijard dolarjev odliva
BRUSELJ - Evropska komisija, ki je zaCela pripravljati predlog skupnega proračuna Evropske unije za leto 1999, je včeraj napovedala, da bo pri Proračunu še naprej stroga. Takšna usmeritev je skladna tudi s Prihajajočo uvedbo evra, kljub temu pa bo proračunski predlog upošteval priviligirani status strukturnih fondov, iz katerih se napajajo unijine najrevnejše regije.
V proračunskem pred-jogu za 1999 se sicer obeta izvedba že napovedanega preusmerjanja sred-' štev v skladu s prihodnji-P11 dogodki v uniji, med Katerimi je tudi širitev.
prvih ocenah za leto "99 se bodo sredstva za 'pjnanje dejavnosti, med jnni za program Phare,
. K1 )e po novem popolno-
ma podrejen pripravi prosilk za članstvo na vstop v unijo, povečala za tri odstotke.
Zgornja meja proračunske porabe je v uniji do leta 1999 omejena na 1, 27 odstotka skupnega bruto domačega proizvoda, kar naj bi po predlogu Evropske komisije, zajetem v Agendi 2000, zadostovalo tudi za unijino porabo v obdobju med 2000 do 2006.
DaleC največ denarja se pretaka v kmetijstvo, ki bo iz skupne blagajne za letos dobilo 40, 4 milijarde ekujev (44 milijard dolarjev). Takoj za kmetijstvom sledijo strukturni fondi (letos 31, 2 milijard dolarjev). Pro-racun za letos predvideva odlive v vrednosti 83, 5 milijard ekujev (92 milijard dolarjev).
____________ŠVICA / MNENJA DVEH UGLEDNIH EKONOMISTOV_______
S Svetovnega gospodarskega foruma spodbudne vesti za Italijo
Italiji bo uspelo vstopiti v Evropsko monetarno unijo že v prvem krogu
DAVOS - Sinoči se je v švicarskem Davosu začel Svetovni gospodarski forum, ki se ga udeležujejo številni predsedniki vlad in držav, predstavniki raznih organizacij in ugledni ekonomisti. Med prvimi je v Davos prispel nemški zvezni kancler Kohl (na sliki AP) . V Davosu bo danes prispel tudi slovenski premier Drnovšek, ki bo imel vrsto dvostranskih srečanj. Sestal se bo s predsednikom belgijske vlade Jeanom Lucom Dehaenom, s predsednikom Evropske komisije Jacquesom Santerjem in z generalnim sekretarjem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Donaldom J. Johnsonom.
Za Italijo pa je vCeraj iz Davosa prišla spodbudna vest, saj sta dva ekonomista, ki sta do nedavnega nasprotovala, da bi Italija že v prvem krogu sprejeli v Evropsko monetarno unijo, priznala, da ji bo uspelo in to brez »Čudežev«. Tega mnenja je Horst Sieber, eden od petih Kohlovih svetovalcev, in Rudiger Dornbush, ugledni profesor na bostonskem MIT. Ob svojem predavanju o azijski krizi je Sieber poudaril, da se je v Evropi razpoloženje do Italije spremenilo in da ji bo uspelo vstopiti v prvi krog evra. Se bolj je bil do Italije optimistično razpoložen Dornbush, ki pa je Italijo in tudi Belgijo, ki imata najhujši javni dolg, svaril pred nevarnostjo, da bi izpadli, ker bi to bilo zanju prava katastrofa. Vsekakor pa je Dornbush mnenja, da bo Italiji uspelo.
GORICA
Petek, 30. januarja 1998
ŠOLE / PODATKI O VPISIH
Na višjih šolah število dijakov pada
V jeseni bo na vseh petih zavodih približno 6 odstotkov manj dijakov kakor letos
V	prejšnjih številkah smo poročali o vpisih v nižjo srednjo šolo in v osnovne šole ter vrtce. Danes objavljamo podatke o vpisih v prve razrede višjih srednjih šol ter o skupnem številu dijakov. V šolskem letu 1997/98 je na petih zavodih s slovenskim učnim jezikom 234 dijakov, jeseni jih bo samo 221. Nekaj manj dijakov kakor letos bodo imeli na zavodu "Ivan Cankar” ter na zavodu ”2iga Zois”, več dijakov bo na industrijskem tehničnem zavodu, enega dijaka manj bodo imeli na učiteljišču - pedagoškem liceju "Simon Gregorčič”, enega dijaka več pa na gimnaziji - klasičnem liceju "Primož Trubar”.
V	prvih razredih vseh zavodov je v šolskem letu 1997/98 49 dijakov, jeseni jih bo 34. Trije dijaki so iz Slovenije. Sicer pa se je prisotnost dijakov iz novogoriškega območja v zadnjih dveh letih znatno skrčila.
Za nadaljevanje študija na višjih srednjih šolah (s slovenskim učnim jezikom) se je odločilo 77 odstotkov dijakov tretjih razredov nižje srednje šole "Ivan Trinko”. Nekaj letošnjih malih maturantov se je odločilo za vpis na višje srednje šole z italijanskim učnim jezikom, v glavnem v poklicne smeri, nekaj dijakov pa se bo skušalo zaposliti.
Nekaj več dijakov je mogoče predvidevati že v šolskem letu 1999/2000.
Sezonsko	^
znižanje^ Mp1 s popusti	•
°d 30\a^ moška -tgpv oblačila ul- Carducci 24 #	tel. 537561
ŠTEVILO DIJAKOV V PRVIH RAZREDIH IN SKUPNO ŠTEVILO VSEH DIJAKOV NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH
Sola	1.r.	1.r.	skupaj	skupaj
97/98		98/99	97/98	98/99
Licej »P. Trubar«	12	9	45	46
Učit. »S. Gregorčič«	< 7	7	40	39
Zavod »1. Cankar«	14	5	60	52
Zavod »2. Zois«	7	3	44	36
Ind. tehnični zavod	9	10	45	48
Skupaj	49	34	234	221
FILM / V KULTURNEM DOMU
Drugi večer jugoslovanskega “črnega” filma
"Prebujenje podgan "in "Praznik'1
Nocojšnji spored niza ujugoslovanskih "črnih” filmov se bo pričel ob 20.30 z uvodom goriškega filmskega kritika Sandra Scandolare.
Takoj zatem bodo predvajali film Prebujanje podgan Živojina Pavloviča (na sliki). Film je bil nagrajen leta 1967 s srebrno areno za režijo na festivalu v Puli in nagrado za režijo na festivalu v Berlinu. Pripoveduje o samotarju, ki zaman skuša spremeniti svoje turobno in nesmiselno življenje. Išče službo In denar ter se zaljubi v neznanko v upanju, da bo ona doprinesla k spremembam v njegovem življenju. Ko njegova srečna iluzija doseže višek, dekle na skrivaj uteče z denarjem..
Drugi nocojšnji film na
PROMET / PO PRVEM POSKUSNEM OBDOBJU
Od Rdeče hiše vozijo v center avtobusi vendar z zelo maloštevilnimi potniki
Kakšen teden po poskusni uvedbi nove avtobusne proge med parkiriščem pri Rdeči hiši in goriškim mestnim središčem je prvi obračun	skrajno


OD PONEDELJKA, 2. FEBRUARJA
88
d)
BOMO POSLOVALI V NOVIH PROSTORIH NA KORZU VERDI 40

negativen.Avtomobilisti so povsem prezrli novo možnost brezplačnega parkiranja in prestopa na avtobus ter še naprej neumorno rinejo z avtomobili v center. Očitno se tu pa tam še vedno najde kako brezplačno parkirno mesto, ko pa ne gre drugače, raje plačajo parkirnino. Avtobus tako vozi skoraj prazen, saj se nove proge dnevno poslužuje le kaka desetina potnikov.
»Gotovo je še zgodaj za obračune«, pravi ravnatelj mestnega avtobusnega podjetja inž. Ignazio Mistret-ta.»Iz prvih podatkov pa je jasno, da so avtomobilisti iz okolice, ki se vsak dan peljejo v službo v mesto, prezrli našo ponudbo. Očitno sta udobje in morda prihranek na času še vedno pomembnejša kot prihranek na stroških, tako da avtomobilisti raje plačajo parkirnino za več ur kot pa avtobusno vozovnico.«
Tudi kupci iz Slovenije se v majhnem številu poslužujejo nove proge. Nekaj je takih, ki pridejo čez mejo peš, med avtomobilisti pa ni skoraj nikogar, ki bi parkiral pri Rdeči hiši in se v mesto peljal z avtobusom. Morda bi v tem pogledu bilo potrebno bolje informirati možne uporabnike.
V informacijo interesentom naj povemo, da vozi avtobus štev. 9 od parkirišča pri Rdeči hiši (začetno postajališče je na Ul. Kugy, skoraj nasproti agencije Kmečke banke) skozi predor na Travnik, Korzo Verdi in po Ul. Crispi čez trga Cavour in sv. Antona ter Ul. Alvia-no spet k Rdeči hiši. Vožnje bodo vsakih 15 minut vendar samo v treh časovnih pasovih: od 7.30 do 9.30, od 12.00 do 14.10 in od 17.30 do 19.45. Vmesna postajališča so na Travniku, pred ljudskim vrtom ter v Ul. Marconi (ob stolnici).
GALERIJA ARS - GALERIJA ARS - GALERIJA ARS
Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave
ROBERT HLAVATV
ob 100-letnici rojstva
(B<bwwpM Zž>@ MMk® Mmim
Danes, 30. januarja 1998, ob 18. uri
Katoliška knjigarna, Travnik 25, Gorica
sporedu je Praznik - 1967, Djordja Kadijevica,
svojevrstna zgodba o dogajanju med drufo svetovno vojno. Jutri se bo "posebni dogodek” zaključil s filmoma Zgodnja dela (“Rani rado-vi”) - 1969, Zelimira Zil-nika in WR - misterije organizma - 1971, Dušana Maka vejeva.
U PRIREDITVE
V POKRAJINSKI SEJNI DVORANI bo danes ob 18. uri slovesnost ob začetku akademskega leta Instituta za družbeno in versko zgodovino. Uvodno predavanje bo imel prof. G. Cracco in sicer o zgodovini frančiškanskega reda v prvem stoletju po ustanovitvi. Na slovesnosti bodo predstavili tudi program Instituta.
KD SOVODNJE vabi jutri, 31. januarja, ob 16.30 v Kulturni dom v Sovodnjah, kjer bo lutkovna predstava z naslovom Korenčkov palček. Nastopala bo Mladinska lutkovna skupina SKD Tabor z Opčin..
ri RAZSTAVE
ARS GALERIJA vabi na odprtje razstave Robert Hlavaty - ob 100 letnici rojstva v danes, 30. januarja 1998, ob 18. uri v Katoliški knjigarni na Travniku.
POGREBI
Ob 9.15, Giuseppina Mussig Abate iz splošne bolnišnice v Krmin.
Kmečka banka odpira nov operativni center na Verdijevem komi
Danes ob 18. uri bodo predali namenu nove prostore operativnega sedeža Kmečke banke na Korzu Verdi 40, ravno nasproti sedanjega, oziroma glavnega sedeža banke, kjer bo še naprej ravnateljstvo skupaj s pisarnami, ki niso namenjene strankam. Novi prostori so v strogem središču. Otvoritev nove operativne enote se vključuje v strategijo utrjevanja prisotnosti na teritoriju, kakor si jo je začrtalo vodstvo goriškega denarnega zavoda, ki mu predseduje odv. Peter Sanzin. V okviru tega načrta je bila lani oktobra odprta prva podružnica Kmečke banke v Trstu.
Kot zanimivost povejmo še, da bodo okenca novega goriškega sedeža ob četrtkih poslovala neprekinjeno od 8.20 do 17.45, kar naj bi omogočilo dostop v banko tudi strankam, ki nimajo sicer možnosti, da bi se posluževale bančnih uslug med običajnim delovnim urnikom.
Drevi ustanovni občni zbor združenja "Darko Bratina”
Pobuda prijateljev in sodelavcev senatorja Darka Bratine za ustanovitev združenja, ki bo na kulturnem in političnem področju nadaljevalo po poti, ki jo je začrtal prerano umrli javni delavec, bo danes zadobila tudi formalno potrditev. Ob 20. uri bo v palači Rabatta v istoimenski ulici v Gorici ustanovni občni zbor združenja "Darko Bratina”. Odobrili bodo statut ( v slovenščini, italijanščini in furlanščini) in sprejeli okvirni program delovanja v letu 1998. Pobuda za ustanovitev združenja se je porodila in oblikovala v krogu prijateljev in sodelavcev z dvojnim namenom: da se preko nadaljevanja in razvijanja kulturnih in političnih pobud ohranja spomin na na človeka, ki je veliko naredil za goriško in deželno skupnost.
Dimitrija prepeljali v Auronzo Nobenih vesti glede pogreba
Datum pogreba 26-letnega Dimitrija Flore-nina iz Gabrij v občini Sovodnje še ni bil določen. S tragičnim dogodkom se še zmeraj ukvarja sodstvo, ki je odredilo nekroskopski pregled, ki ga bodo opravili v bolnišnici v kraju Auronzo. Tja so včeraj prepeljali posmrtne octanke nesrečnega fanta, ki je umrl v torek zvečer na cesti, v bližini prelaza Monte Croce Comelico, ko se je s starši vračal z nekadnev-nega dopusta domov, kakor smo poročali že v včerajšnji številki Pd.
T3 obvestila
DRUŽBA se dobi jutri, 31. januarja, ob 19.30 v Standrežu.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 17.30-
21.00-	0.30»Titanic«. Rež. James Cameron, igrata Leonardo Di Caprio in Kate VVinslet.
VITTORIA 3 17.00-19.30-22.00-0.30»L’awo-cato del diavolo«. Al Padno in Keanu Reeves.
CORSO 18.00-20.00-22.00»Tre uomini e una gamba«. I. Aldo, Giovan-ni e Giacomo.
TRŽIČ
COMUNALE 17.30-
20.00-	22.30»L’uomo del-la pioggia«. F.F. Coppola.
□ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
ALL’ORSO BLANCO
(Tavasani), K. Italia 10, tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701.
DEŽURNA LEKARNA VDOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU - Vrtna ul. 2, tel. 78300.
Ob bridki in nenadni izgubi sina Dimitrija Florenina izreka svojemu odborniku Bernardu in družini občuteno sožalje Zadružna kreditna banka Sovodnje ob Soči.
Kulturno športno društvo Danica izreka iskreno sožalje staršem Bernardu in Vidi ter sorodstvu ob izgubi sina Dimitrija.
Ob globoki žalosti, ki je prizadela družino Bernarda Florenina, izrekamo svojcem naše iskreno sožalje.
SKD Kremenjak - Jamlje
Društvo krvodajalcev iz Sovodenj izreka iskreno sožalje Vidi in Bernardu ob nenadomestljivi izgubi sina Dimitrija.
Člani KD Skala - Gabrje, člani zbora Skala - Gabrje in fantje in dekleta iz Gabrij izrekajo občuteno sožalje Vidi in Bernardu Flore-ninu ob prerani smrti sina Dimitrija.
Fotoklub Skupina 75 izreka družini Flore-nin občuteno sožalje ob izgubi dragega sina Dimitrija.
Ob boleči izgubi izrekamo družini Flore-nin najgloblje sožalje.
Zveza slovenskih
kulturnih društev
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tei.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
E
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
KMEČKA BANKA GORICA / POGOVOR S PREDSEDNIKOM PETROM SANZINOM
»Novi prostori nujnost po velikem porastu poslovanja v zadnjih 10 letih«
Odprtje novega sedeža na Verdijem korzu bo danes - Spodbudni rezultati
Kmečka banka bo danes na Verdijevem korzu, nasproti glavnega sedeža, odprla nove prostore. Od ponedeljka, 2. februarja, bo novi center, kjer bo osredotočeno celotno poslovanje s klienti. operativen. Priložnost smo izkoristili za pogovor s predsednikom Upravnega sveta Kmečke banke, odvetnikom Petrom Sanzinom (na sliki).
Gre za novo odločitev nli za uresničitev, oziroma dokončanje starega načrta?
Funkcionalni in primerno urejeni delovni prostori predstavljajo gotovo pomemben predpogoj za katerokoli poslovanje. Za banko, ki goji vsakodnevne stike s svojimi strankami, je to Se bolj pomembno. Sedanji sedež, v katerega se je banka vselila novembra 1980, je na osnovi velikega porasta poslo-^anja, ki ga je banka zabeležila v prejšnjem desetletju, postal kmalu Pretesen. Potrebno je bilo poiskati nove rešitve in v različnih Časovnih presledkih je banka uredila nove pisarne v sosednjih stavbah. Tudi prostori za Poslovanje s strankami niso vec zadostovali novim pogojem in zato je banka leta 1994 odkupila stavbo nasproti glavnega sedeža, kjer je prej bila trgovina Massi, z namenom, da bi tja prenesla svoje glavno okence. Danes smo izredno zadovoljni, da smo lahko uresničili to zamisel.
Lahko podrobneje pojasnite, kaj bo pravzaprav v novih prostorih?
V novih prostorih, ki So bili načrtovani po najsodobnejših kriterijih moderne banke, bodo nameščene vse službe, ki so namenjene strankam. V sprednjem delu smo uredili blagajniške službe in t° na tak način, da bomo stranki lahko čimhitreje Ustregli. V drugem delu stavbe pa bodo poslovale Posvetovalne in strokov-
ne službe, ki bodo strankam nudile vse usluge bodisi na področju raznovrstnih kreditov in posojil, kot tudi za najboljše investiranje prihrankov ter drugih modernih servisov, kot so kreditne in plačilne kartice, home-banking in podobno. Popolnoma operativni bomo tudi za operacije s tujino.
Naložbe v gospodarstvu so neke vrsate jamstvo razvoja. Odpiranje novih prostorv pomeni, da je Kmečka banka uspešno premostila obdobje, ki ga je v marsičem pogojevala komisarska uprava?
Čeprav sedanja gospodarska konjunktura na našem območju ni najbolj pozitivna, menim, da je banka dokaj uspešno prebrodila težke trenutke, ki so jo prizadeli pred nekaj leti. To še ne pomeni, da je sedaj vse lahko in enostavno. Pred nami so zgodovinske spremembe, ki bodo od bančnega sektorja zahtevale veliko napora, da se bo prilagodil novim razmeram in v bodoCe po-
sloval z večjo učinkovitostjo. Naša banka gleda vsekakor optimistično naprej, saj so bili, s povezavo s pomembno bančno skupino Caer in vstopom v delničarstvo Nove Ljubljanske banke, napravljeni odločilni koraki za obstoj in razvoj goriške slovenske banke, ki bo kmalu praznovala svojo 90. letnico ustanovitve.
Krepko smo že zakoračili v leto 1998; prav gotovo že imate prve podatke o bilanci za leto 1997.
Podatke o poslovanju v preteklem letu smo že pregledali in. Čeprav je bilanca še v pripravi, lahko reCem, da so rezultati nadvse spodbudni. Cilje, ki smo si jih postavili ob začetku leta smo v glavnem dosegli in upam si trditi, da banka trdno drži in krepi svoj tržni delež na Goriškem.
Koncentracija bank v našem mestu se nadaljuje, kar zaostruje konkurenco. Število potencialnih klientov ne narašča, prej bi govorili o
drugačnih gibanjih. Kako pri Kmečki banki odgovarjate na zaostrene pogoje poslovanja?
Kot sem že prej omenil, so tržni pogoji vedno težji in okrepljena konkurenca nedvomno dodatno zaostruje poslovanje denarnih zavodov. Z naše strani pozorno spremljamo potrebe naših strank in skušamo stalno obogatiti našo ponudbo. Omenil bi, da je naša poslovalnica pri Rdeči hiši že več let odprta ob sobotah zjutraj; okence glavnega sedeža posluje vsak četrtek neprekinjeno od 8.20 do 17.45. Odprtje novih prostorov je še dodaten odgovor temu pojavu, kajti samo z odprtim in modernim pristopom, z uvajanjem novih tehnologij, z visoko kakovostjo storitev in strokovno izobraženimi kadri bomo lahko utrdili in razširili naše poslovanje in to je tudi naš namen.
Prizadevanja za odprtje novih okenc in novih podružnic so povezana z možnostjo novih zaposlitev. Je bilo "vprašanje viška” uslužbencev premoščeno? Včasih se zdi - gledano z očmi klienta - da je uslužbencev premalo.
V lanskem letu smo otvorili prvo našo podružnico izven goriške pokrajine in tudi to sodi med posege za razvoj poslovanja. Trenutno še nismo beležili novih zaposlitev, a tudi odpustili nismo nobenega. Radi tega ne bi govoril o “višku” zaposlenega osebja, Čeprav, iz razlogov, ki sem jih prej omenil, je ta problem občuten za celoten banCni sistem. Težnja sistema je, da optimizira koriščenje vseh bančnih zmogljivosti in z osredotočenjem določenih služb tudi na osnovi procesa koncentracije bančnih zavodov v večje bančne skupine krepi svojo komercialno mrežo. Menim, da se tu-
di naš zavod ne bo mogel izogniti temu procesu. Prepričan pa sem, da uslužbencev ni premalo in da so morebitni zastoji, na katere se verjetno nanašate nastali zaradi prostorske stiske, ki je od danes ne bo veC.
Kje predvidevate, glede na kraj, odprtje vaše nove podružnice?
NaCelno vzeto je teritorialni delokrog Kmečke banke vse ozemlje, kjer živi tudi slovenska manjšina, od Trbiža do miljskih hribov. Lansko leto smo imeli v načrtu povečanje naše prisotnosti v mestu Gorica. Dokončne odločitve so pa seveda pogojene od dovoljenj Banke Italije.
Vprašanja zastavil Vlado Klemše
NOVICE
Oktobra rekordna višina italijanskega državnega dolga
RIM - Statistični vestnik Banke Italije je v svoji zadnji številki objavil podatke o državni zadolžitvi v mesecu oktobru lani. Takrat je italijanski dolg z 2 milijonoma in 281 tisoč milijardami lir dosegel nov negativni rekord. Pred tem so najvišji dolg zabeležili maja lani, ko je Italija doma in v tujini skupno dolgovala 2.278.731 milijard lir.
V enem letu se je dolg povečal za 86-127 milijard, kar z drugimi besedami pomeni, da se v poprečju povečuje za 235 milijard na dan. K skupnemu dolgu največ prispeva tako imenovani notranji dolg (2.142.401 milijard lir; septembra je znašal 2.126.143 milijard lir), medtem ko se je zunanji dolg zmanjšal s septembrskih 139.805 milijard na 138.709 milijard lir.
Je Theo Waigel prižgal zeleno luč Italiji?
BAD NEUENAHR - V majhnem nemškem termalnem središču Bad Neuenahr je nemški finančni minister Theo VVaigel morda prižgal zeleno luC Italiji za vstop v evro že v prvi skupini. VVaigel je namreč javno hvalil italijanske dosežke na področju zmanjšanja javnega dolga z 10 na manj kot 3 odstotke BDP in dejal, da gre za dosežek, ki težko najde primerjavo, saj ga je Italija dosegla v pičlih štirih letih. Vsekakor si tega še ni mogoče razlagati kot uradni nemški pristanek na vstop Italije, do tega pa bi vsekakor moralo priti do pomaldi. Gre za pomemben preokret, saj je bil VVaigel doslej znan kot eden od najbolj zagrizenih nasprotnikov italijanske prisotnosti v evru takoj od zaCetka.
ISTAT / NARAŠČANJE PLAČ V LETU 1997
Plače rasle hitreje od inflacije
V letu 1997je poprečna letna rast znašala 4,4 odstotka
RIM - V letu 1997 so se urne plačilne postavke za odvisne delavce v poprečju dvignile za 4, 4 odstotka, kar je veC kot dvakrat toliko, kot je narasla inflacija (1, 7%). Te podatke je vCeraj objavil zavod Istat. Na mesečni ravni pa so bile plače decembra za 0, 1 odstotka višje kot novembra lani, medtem ko je tendenčni dvig na letni ravni znašal 3, 6 odstotka.
Decembrski letni dvig plač (+3, 6%) je bil najnižji v lanskem letu. Najvišji dvig so na letni ravni zabeležili maja lani, ko so bile plače za 4, 7% višje kot maja 1996. Do zvišanja decembrskih plač za 0, 1% v primerjavi z novembrom je prišlo predvsem zaradi zaCetka izvajanja nekaterih pokrajinskih delovnih pogodb na področju kmetijstva, zaradi novih vsedržavnih delovnih pogodb za vodstveno osebje državnih podjetij in za zaposlene v avtobusnem, železniškem in tramvajskem sektorju. Decembra so podpisali tudi nove delovne pogodbe za cestni transport, kar pa bo vplivalo na povišek plač od letošnjega januarja dalje.
Na letni ravni so se plaCe najbolj povečale v rudarstvu (+4, 8%), v naftni industriji (+5, 4%) in na pošti in telekomunikacijah (+6, 4%). Nižje od državnega poprečja pa je bilo povišanje plač v lesni industriji (+2, 2%), v sektorju električne energije, plina in vode (+2, 1%), v javnih obratih in hotelih (+2, 4%) in v dejavnostih, ki so povezane s prevozi (+1, 4%).
Istat pa je objavil tudi podatke o stavkah v prvih enajstih mesecih lanskega leta. Zaradi stavk so v prvih enajstih mesecih lani izgubili približno 8 milijonov ur, kar je 22, 8% manj kot v istem obdobju v letu 1996, ko so zaradi stavk izgubili krepko nad 19 milijonov delovnih ur (leta 1995 pa 12 milijonov). Po teh podatkih bi lahko sklepali, da so vroCe jeseni s stavkovnimi gibanji ob obnavljanju delovnih pogodb samo še spomin. Toda to ne velja za sektor manufakture in trgovine, kjer je napetost še vedno precej velika. Vzrok za stavke so bile v 90 odstotkih primerov obnove delovnih pogodb, ekonomske zahteve in obramba zaposlitvene ravni.
29. JANUAR 1998	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1770,00	1805,00
nemška marka	976,00	996,00
funt šterling	2900,00	2955,00
švicarski frank	1204,00	1234,00
belgijski frank	46,79	48,79
francoski frank	289,00	299,00
danska krona	253,00	263,00
norveška krona	232,00	242,00
švedska krona	217,00	227,00
kanadski dolar	1.204,00	1244,00
portugalski eskudo	9,13	10,03
nizozemski gulden	860,00	885,00
avstrjski šiling	137,650	142,15
španska pezeta	11,11	12,21
grška drahma	5,91	6,71
irski šterling	2429,00	2509,00
japonski jen	13,67	14,57
avstralski dolar	1152,00	1222,00
madžarski florint	7,00	9,00
hrvaška kuna	255,00	275,00
slovenski tolar	10,20	10,45
		
29. JANUAR 1998	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1770,00	1800,00
nemška marka	977,00	995,00
francoski frank	289,00	299,00
nizozemski gulden	860,00	885,00
belgijski frank	46,93	48,73
funt šterling	2883,00	2963,00
irski šterling	2427,00	2522,00
danska krona	254,00	264,00
grška drahma	6,03	6,63
kanadski dolar	1206,00	1241,00
švicarski frank	1204,00	1229,00
avstrijski šiling	137,76	142,26
slovenski tolar	10,15	10,40
	
29. JANUAR 1998	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1785,940
EKU	1947,390
nemška marka	987,360
francoski frank	294,600
funt šterling	2934,480
nizozemski gulden	875,980
belgijski frank	47,852
španska pezeta	11,636
danska krona	259,110
irski šterling	2473,530
grška drahma	6,228
portugalski eskudo	9,644
kanadski dolar	1225,090
japonski jen	14,257
švicarski frank	1223,670
avstrijski šiling	140,330
norveška krona	236,860
švedska krona	221,610
finska marka	325,930
MILANSKI BORZNI TRG
29. JANUAR 1998
INDEKS MIB 30: +0,89
delnica
cena var. %
Alleanza Ass.
Bca di Roma
Bca Fideuram
Bca Pop.MI
Benetton
Comit
Credit
Edison
Eni
Fiat
Generali
Imi
Ina
Italgas
21.160
2.383
8.932
13.901
30.770
7.228
6.582
11.283
10.479
6.022
47.859
23.798
4.029
7.025
-1,13 +1,27 +3,48 +0,30 -1,19 + 1,67 +5,31 -1,48 -1,04 -1,39 +0,01 +4,76 -0,34 -0,22
delnica
cena
var. %
La Fondiaria
Mediaset
Mediobanca
Montedison
Olivetti
Parmalat
Pirelli Spa
Ras
Rolo
Saipem
San Paolo To
TIM
Telecom Ita
9.678
8.956
16.458
1.689
1.491
2.859
4.639
18.496
29.708
9.615
19.343
8.283
12.396
+0,12 +2,06 -1,04 -0,64 + 1,70 + 1,27 -0,19 -0,40 + 1,99 -2,04 -0,52 +0,85 -0,39
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
ŠPORT
Petek, 30. januarja 1998
SMUČANJE / ZENSKI NOČNI SLALOM
Koznick (Zda) prvič zmagala
Slovenke zamudile lepo priložnost; Hrovat poslabšala položaj, Pretnar zajela količek
ARE (Švedska) - Dvaindvajsetletna Američanka Krsitine Koznick, ki je sezono začela s startno številko 32, je sinoči v noCnem slalomu osvojila svojo prvo zmago na tekmah za svetovni smučarski pokal. Z izredno drugo vožnjo je premagala Nekmo Hilde Gerg, ki je bila prva po prvem spustu.
Urška Hrovat je po prvem spustu delila tretje mesto, v drugi vožnji pa je smučala nekoliko preveč previdno in pristala na končnem 5. mestu.
Se lepšo priložnost za visoko uvrstitev je zamudila Spela Prenatr. Po prvi vožnji je bil peta, v drugi pa je po odličnem vmesnem Času (-60 stotink sekunde) zajela količek.
Od Italijank je z osmim mestom največ pokazala Elisabetta Biavaschi (zelo dobro je smučala v drugi vožnji, po prvi je bila trinajsta), Deborah Compagnoni pa je bila z dvema povprečnima vožnjama na koncu samo deseta in je potrdila, da preživlja obdobje krize.
Končni vrstni red: 1. Koznick (Zda) 1:29, 48; 2. Gerg (Nem) +31 stotini; 3. Egger (Avt) +90; 4. Nowen (Sve) +92: 5. Hrovat (Slo) +1, 29; 6. Ertl (Nem) +1, 32; 7. Wi-berg (Sve) +1, 34; 8. Biavaschi (Ita) +1, 48; 9. Bakke (Nor) +1, 91; 10. Compagnoni (Ita) +1, 92; 11. Ster-gall (Avs) +1, 93; 12. Peequegnot (Era) +2, 02; 13. Ottosen (Sve) +2, 03; 14. Gallizio (Ita) +2, 06; 15.. An-dersson (Sve) +2, 14;... 20. Bokal (Slo) +2, 74.
Svetovni pokal, skupno: 1. Sei-zinger (Nem) 1437 točk, 2. Ertl (Nem) 1136, 3. Gerg (Nem) 1104, 4. Compagnoni (Ita) 852, 5. Meissnit-zer (Avt) 768, 6. Nowen (Sve) 736, 7. Goetschl (Avt) 671, 8. Kostner (Ita) 659, 9. Zurbriggen (Svi) 487, 10. Koznick (Zda) 450,...13. Hrovat (Slo) 422.
Slalom: 1. Nowen (Sve) 559 točk, 2. Koznick (Zda) 450, 3. Gerg (Nem) 359, 4. Compagoni (Ita) 304, 5. Hrovat (Slo) 273.
TENIS / MEDNARODNO PRVENSTVO AVSTRALIJE
Veterana Petr Korda in Conchita Martinez sta z uvrstitvijo v finale pripravila veliko presenečenje
Naprej tudi Hingisova - Danes še Rios - Escudo
MELBOURNE - Stara garda ne popušča, je mogoče zatrditi po včerajšnjih polfinalnih dvobojih na mednarodnem teniškem prvenstvu Avstralije, ki šteje za veliki slam. Med moškimi se je namreč v finale uvrstil 30-letni Ceh Petr Korda, Cigar kariera je bila zelo dolga in ne vedno postlana z rožicami, med dekleti pa se bo za prstižno zmago potegovala 26-let-na Conchita Martinez, ki je bila dolgo Časa v svetovnem vrhu, preden jo je spodnesel mladi val najstnic. Korda se ima za preporod zahvaliti svoji izjemni nadarjenosti, Martinezova pa ponovno pridobljeni samozavesti. V finalu se bo Španka pomerila s Švicarko Martino Hingis, vendar pa to
Petr Korda
seveda ne predstavlja nobenega presenečenja. Prva dama svetovnega tenisa je v polfinalu popolnoma dotolkla outsiderjko Anke Huberjevo. Danes
Conchita Martinez
dopoldne bo na vrsti še zadnji polfinalni dvoboj med Cilcem Marcelom Riosom in Francozom Nicolasom Escudejem. »Zdi se mi, da
NOVICE
Di Biagio prepričal
CATANIA - Zanesljiva obramba, pomanjkanje zadostnega števila veznih igralcev, prevelika izbira med napadalci, med katerimi pa ni novega Paola Rossija. To je v sintezi obračun prijateljske tekme »azzurrov« s Slovaško. Kot je dal razumeti selektor Maldini si je Romin igralec Di Biagio z dobro igro bržkone prislužil uvrstitev v seznam potnikov za SP v Franciji, nekoliko manj velja to za Moriera, Del Piero pa ni popolnoma prepričal selektorja, da je boljši od Zole. Mesto v ekipi ima zasigumo 16 igralcev, to so vratarji Peruzzi, Pagliuca in Buffon, branilci Ferrara, Nesta, Costacurta, Cannavaro, Maldini, vezni igralci: Di Livio, Di Matteo, Dino Baggio, Albertini in napadalci Casiraghi, Vieri, Ra-vanelli, Del Piero.
Pescante oproščen
RIM - Rimsko sodišče je včeraj popolnoma oprostilo predsednika Conija Maria Pescanteja, njegovega predhodnika Arriga Gattaia in šefa personalnega oddelka Paola Vaccarija obtožbe, da so pri zaposh-tivi 959 uslužbencev Conija ravnali v nasprotju s predpisi.
Francija premagala Španijo
PARIZ - Novi stadion Stade de France v pariškem predmestju St. Dennis, najvecja francoska pridobitev pred junijskim svetovnim prvenstvom v nogometu, je bil sinoči tudi uradno odprt. Prvo tekmo na novem stadionu, ki sprejme 80.000 gledalcev, sta odigrali reprezentanci Francije in Španije. Zmagali so gostitelji z 1:0 (1:0), edini zadetek pa je v 20. minuti dosegel Zidane. Za Španijo je bil to prvi poraz po skoraj štirih letih.
Poraz Sežančanov
Izidi 21. kola slovenske košarkarske lige: Laško -Olimpija 64:70, Helios - Kraški zidar 83:65, Slovan - Krško 96:59, Polzela - Maribor Ovni 71:78, Krka -Idrija 100:77, Maribor Branik - Postojna 73:81.
KOŠARKA / SINOČI V A2 LIGI
Neverjetna zmaga Genertela v Imoli, Goričani brez težav
Casetti - Genertel 87:90 (40:47)
CASETTI: Bortolon 21, Fazzi 7, Jones 24, Faggiano 7, Burtt 26, Pietrini 2, Foie-ra, Plazzi, Zotti, Feliciangeli.
GENERTEL: Marič 22, Laezza 8, Thomas 14, Guerra 13, Esposito 11, Ansaloni 10, Vianini 11, Semprini 1, Miccoli, Bo-sich.
PM: Casetti 23:31, Genertel 7:10. 3T: Marič 5, Esposito 3, Guerra 3, Ansaloni 2.
MOLA - Neverjetno! Tržaški Genertel je še tri minute pred koncem srečanja izgubljal za 15 točk (66:81), minuto in pol do konca za devet točk (75:84), naposled pa neverjetno slavje in zmaga za tri točke. Kaj se je pravzaprav zgodilo v teh zadnjih potezah? Tržačani, ki so v prvm polčasu odlično igrali in tudi zasluženo vodili, so v drugem delu tekme povsem popustili. Izgubljali so žoge kot za stavo in v 14 minutah so dosegli pičlih 17 točk. V zadnjih treh minutah pa neverjeten preobrat. Junak teh poslednjih akcij pa je bil Ivica Marič, ki je dotlej v dragem polčasu igral skoraj katastroflano, v tistih minutah pa je dal tri zaporedne trojke in stanje izenačil na 87:87. V zadnji akciji je domači košarkar Brantolon, eden izmed najboljših na igrišču, sam pod košem neverjetno izgubil žogo, v naslednji akciji
pa je Esposito dal še zadnjo trojko in Genertel je tako osvojil neverjetno zmago. V taboru tržaške ekipe je bilo seveda veselje nepopisno. Domači košarkarji in navijači pa so skoraj onemeli, saj so imeli zmago že v žepu. Pri gostih je poleg Mariča odlično igral Se Američan Thomas, predvsem v prvem polčasu, pri gostiteljih pa sta bila najboljša Bortolon in Burtt.
Dinamica - Juve Caserta 101:79 (54:27)
DINAMICA: Pecile 6, Johnson 8, Mak-ris 10, Tonut 7, Cambridge 27, Bellina 6, Riva 3, Mian 23, Pol Bodetto 11, Gray.
JUVE CASERTA: Tomasiello 7, Falco, Pipemo 12, Formo 2, Ruggiero, Vertaldi 4, Kingsbury 18, Longobardi 25, Van Veldhuizen 6, Saccardo 5.
PM: Dinamica 22:34; Juve Caserta 9:11; 3T: Dinamica 5:12 (Pecile 0:1, Johnson 1:1, Makris 0:3, Tonut 0:1, Riva 1:3, Mian 2:2, Pol Bodetto 1:1); Juve Caserta 10:19 (Tomasiello 1:1, Pipemo 1:3, Fori-no 0:1, Kingsbury 6:10, Longobardi 2:4). PON: 29T4" Kingsbury (51-74).
GORICA - Kot je bilo sicer pričakovati, je goriška Dinamica brez vsakršnih težav visoko premagala zadnjeuvrščeno moštvo Jvue iz Caserte.
OSTALI IZIDI: Sicc - Snai 103:94, Ci-rio - Faber 81:73, Baronia - Bancosarde-gna 77:72, Biniviaggi - Serapide 106:99, Montana Forh'.
VRSTNI RED: Biniviaggi Livorno 32, Genertel Trst 28, Dinamica Gorica 26, Casetti Imola 24, Snai Montecatini 18, Montana Forli in Cirio Avellino 16, Faber Fabriano, Baronia Neapelj in Banco-sardegna Sassari 14, Sicc Jesi in Serapide Pozzuoli 10, Juve Caserta 6.
PRIHODNJE KOLO (8.2.): Faber - Dinamica; Banco Sardegna - Bini, Serapide -Casetti, Genertel - Baronia, Juve - Cirio, Montana - Sicc, Snai prost.
Al liga: Varese zmagal v Veroni
IZIDI 18. KOLA: Pepsi Rimini - Benet-ton Treviso 62:66 (23:34); TeamSystem Bologna - Pompea Rim 85:78 (46:42); Viola Reggio Calabria - Scavolini Pesaro 82:84 (39:42); Fontanafredda Siena - Kinder Bologna 60-64 (21:37), Polti Cantu -Mabo Pistoia 76:74 (40:42); Mash Verona - Pall.Varese 80:83 (33:38); Stefanel Milan - Cfm Reggio Emilia 93:67 (48:38).
VRSTNI RED: Kinder 32; TeamSy-stem 30; Benetton 26; Varese 24; Mash in Stefanel 22; Fontanafredda 16; Viola 14; Polti, Mabo, Ciin in Pompea 12; Pepsi in Scavolini 8; Kinder in Viola tekmo manj.
sanjam,« je po zmagi nad Slovakom Kucero dejal Korda. »Tu v Melbomnu igram vedno zelo navdahnjeno. Čutim, da se tega zavedajo tudi gledalci. Že šest let nisem okusil slasti nastopanja v finalu za veliki slam. Takrat sem bil zelo živčen, tokrat vem, da bo drugače. Pomislite! Pred dvema letoma sem resno razmišljal, da bi opustil igranje.«
Proti Kuceri, ki je v četrtfinalu ugnal prvega favorita Američana Sam-prasa, je Kordi šlo lažje kot proti Švedu Bjorkma-nu. V prvih dveh setih je Korda popolnoma nadigral svojega nasprotnika. Potem, ko je izgubil prve tri igre, pa se je v tretjem setu odločil, da bo nabiral moCi za četrti set, v katerem je bil spet za razred boljši. Korda je doz-daj sodeloval že na 35 turnirjih za veliki slam, a se je tokrat šele drugič uvrstil v finale. Leta 1992 je na pariškem Roland Garrosu izgubil proti Američanu Connorsu.
Tudi Martinezova bo v finalu enega od turnirjev za veliki slam sodelovala drugič po zmagi v Wim-bledonu leta 1994. Njen polfinali dvoboj z Daven-porotvo je bil prava bitka. Odpor Američanke je strla po skoraj dveh urah in pol igre.
Huberjevi je v dvoboju s kraljico Hingisovo uspelo osvojiti drugi set, v katerem je osvojila sedem iger zapored. V tretjem setu je zamudila priložnost, da bi povedla z 2:0 in je zato popolnoma popustila,.
Rezultati, ženske, polfinale: Martina Hingis (Svi/1) - Anke Huber (Nem/10) 6:1, 2:6, 6:1, Conchita Martinez (Spa/8) - Lindsay Davenport (ZDA/2) 4:6, 6:3, 6:3. Moški, polfinale: Petr Korda (Ceš/6) - Karol KuCera (Sik) 6:1, 6:4, 1:6, 6:2. Mladinke, osmina finala: Katarina Srebotnik (Slo/3) - Stephanie Rizzi (Fra) 7:6 (10:8), 6:4.
Obvestila | Danes igra za vas Totocalcio I Konjske dirke p^GiorgioPiettersech
Izidi NBA lige
NEW YORK - Včerajšnji izidi v ligi NBA: Boston -VVashington 104:102, Detroit - Orlando 91:86, Philadelphia - Indiana 90:93, po pod., Miami - New York 86:82, San Antonio - LA Clippers 109:86, Utah - Seattle 93:101, LA Lakers - New Jersey 95:106.
Poraz Salonita
LJUBLJANA - Odbojkarji nizozemskega prvaka Piet Zoomers Apeldooma so v 3. krogu evropske fige prvakov v skupini B premagali slovenskega prvaka Salonit Anhovo s 3:0 (9,10, 9).
Izidi 3. kola, skupina A: Czestochovva (Pol) - Vojvodina Novi Sad (ZRJ) 3:0, Unicaja (Spa) - Carigrad (Tur) 3:1, Raisio (Fin) - Časa Modena (Ita) 0:3, Aris Solun (GrC) - VVuppertal (Nem) 3:0. Vrstni red: Časa Modena 6, Carigrad, Almeria in Raisio 5, Aris, Czestochovva in Vojvodina 4, VVuppertal 3. Skupina B: Apeldoom (Niz) - Salonit (Slo) 3:0, Belgorod" (Rus) - Bratislava (Sik) 3:0, Donaukraft Dunaj (Avt)
- Pariz (Fra) 3:2, Mladost (Hrv) - Maaseik (Bel) sinoči. Vrstni red: Pariz, Belgograd in Nafta 5, Mladost, Dunaj in Apeldoom 4, Maaseik in Salonit 3.
SZ BOR obvešča,da se bo februarja začel tečaj namiznega tenisa. Za informacije tel. št. 566466 (ob uri kosila).
SK BREMNA organizira v nedeljo, 1. februarja avtobusni izlet v Trbiž ob priliki 31. Zimskih športnih iger. Vpisovanje bo na sedežu kluba danes, 29. januarja od 19. do 21. ure. Za informacije tel. na št. 212859 ah 299573.
SPDG - SMUČARSKI ODSEK
vabi člane, ki nameravajo tekmovati na 31. Zimskih športnih igrah, prireja jih SPDT, 1. februarja na Trbižu, da se čim-prej prijavijo. Prijave zbira Marta (tel. 22164).
SPDT prireja v nedeljo, 1. februarja v Trbižu Zimske Športne igre v nedeljah, 8. in 15. februarja pa smučarske tečaje. Vse informacije nudi urad ZSSDI v uradnih urah. Tel. 635627.
Andrej
Kafol
Bologna - Atalanta	X
Brescia - Inter	2
Fiorentina - Udinese	1X2
Lecce-Juventus	2
Milan - Piacenza	1
Napoli - Lazio	2
Parma - Bari	1
Roma - Empoli	1
Vicenza-Sampdoria	XI
Foggia - Reggiana	IX
Genoa - Venezia	X2
Alessandria - Cesena	IX
Casfrovilla-Trapani	1X2
1.	dirka ( Bologna) Niki Pan (2) bo nepremagljiv, če povede. Stimatore (X) je v fomri. Rivalsa Air (1) teka v zanj dostopni kategoriji.
2.	dirka (Firence): Kljub dragi vrsti je fevorit Sahara Air (X). Rosa del Venti (1) je vedno med boljšimi. On Top Bi (2) je zelo soliden.
3.	dirka (Milan): možnost baze s kobilo Roncaigha (1). Pozor na Rillea (X). Race win (2) lahko preseneti.
4.	dirka (Padova): nedavni zmagovalec Propellente (X) je spet lahko prvi. Pozor na konja Rina di Sgroi (1) in Stukas Jet (2).
5.	dirka (Rim): Sileno d’Alfa (19 je zadnjič res navdušil, lahko preseže samega sebe. Rosseto (X) starta iz ugodnega položaja. Ribens Jet (2) je tudi med favoriti.
6.	dirka (Piša, galop): Maori (1), dobra teža, dober jahač, je nas favoirt, sledita
Warm Hall (X) in nezadržni sprinter Stoks in Trant (2).
Dirka tris
Naši favoriti: št.3 Tipica Gim, št.12 Peril di Rosa, št. 17 Trappola font. Za siste-miste: št.16 Radios Bur, štll Rin Rin, št.8 Rubi di Jesolo.
1.	— prvi	X2
drugi	1
2.	— prvi	X
drugi	12
3.	— prvi	1
drugi	X2
4.	— prvi	X
drugi	12
5.	— prvi
drugi	X2
6.	— prvi
drugi	X2
Andrej Kafol (letnik 1978) se je začel ukvarjati s košarko, ali bolje z minibasketom, pri Boru pri sedmih letih. Igral je pri tem društvu v raznih mladinskih ligah do 13. leta, ko se je opredelil za nogomet. Eno sezono je igral pri Primorju, nakar je prestopil v mladinske vrste Jadrana. Od sezone 1992/93 je v Jadranovem tehničnem odboru, kjer je zadolžen za statistično službo.
Prejšnji teden je Paola Uršič pravilno napovedala štiri rezultate.
ODBOJKA / ITALIJANSKI POKAL ZA MOŠKE
La Goriziana Kmečka banka izgubila po petih nizih Koimpex brez moči v Veroni
La Goriziana Kmečka banka - Val-dagno 2:3 (15:9, 10:15, 15:7, 11:15, 9:15)
VAL: Florenin 5+8, Feri 8+20, Solina 11+19, Beltrame 13+12, Snidero 11+17, Rigonat 1+1, Grauner 1+1, Černič 0+0, Buzzinelh, Visciano.
Valovci so s sinočnjim porazom precej postavili pod vprašaj možnost za uveljavitev v italijanskem pokalu. Tekmo šestnajstine finala z Valda-gnom so odigrali v sovodensjki telovadnici, ker je bila športna palača zasedena zaradi košarkarske tekme A2 lige Dimamice. Ker gostje o tej spre-rnembni niso bili pravočasno obveščeni, se je tekma v Sovodnjah pričela s polurno zamudo. Zaradi odsotnosti Cole (službene obveznosti) je trener De Marchi pomaknil Snidera na center, kot glavni tolkač Pa je (dobro) igral Davor Sulina. Gledalci so bili priča dopadljivi igri na obeh straneh mreže, čeprav seti niso bili posebno izenačeni. Tie break je bil skoraj logična posledica dogajanja na igrišču, v njem pa so go-
stje izkoristili utrujenost v vrstah go-stitelejev in po menjavi igrišča (8:6) odločno prijeli vajeti igre v svoje roke. Valdagno, ki je prvenstveno tekmo z Valom v Gorici izgubil, je tokrat pokazal več, Goričani pa še vedno ne igrajo kot pred novoletnim premorom, čeprav tokrat ni manjkalo nekaj spodbudnih znakov prebujanja.
Boomerang Bussolengo - Koim-pex 3:0 (15:0,15:5,15:10)
KOIMPEX: Strajn, Colautti, Prinčič, Božič, Radetti, Stabile, Rioli-no, Populim.
Koimpexovi odbojkarji so na pokalnem gostovanju pri Veroni doživeli pričakovan poraz, vendar nastopa proti moštvu, ki je resen kandidat za prestop v A2 figo, ne gre ocenjevati negativno. Slogaši so se namreč favoriziranim Verončanom dobro upirah, kar še najbolj pove podatek, daje tekma trajala skoraj poldrugo uro. Da so dosegli razmeroma malo točk, zlasti v prvih dveh setih, je krivo dejstvo, da v protinapadih
nikakor niso molgi prebijati visokega nasprotnikovega bloka razen včasih s centroma in Radettijem, ki je igral kot glavni tolkač. Na drugi strani mreže pa je Boomerang še posebej v prvem setu zaigral na vso moč, kot da bi šlo za prvenstveno tekmo, z najboljšo postavo pa je igral tudiv naslednjih dveh setih. V njegovih vrstah je zlasti blestel tržaški dvome-traš Fabio Belardi, ki si ga je Boomerang letos izposodil od padovskega prvoligaša Petrarce. Trener Gač je na krilu vrstil Stabileja, Populina in Riolina, tako da je vsak od njih igral po dva seta, standardnega podajača Colauttija pe je v tretjem setu zamenjal Strajn. Koimpex je odpotoval v Verono brez štirih igralcev, od standardnih pa sta manjkala Kralj in Bertocchi. Vsekakor je bil to za slo-gaše zelo koristen trening pred jutrišnjo domačo tekmo B2 lige proti vodilnemu moštvu Laguna Light. Povratna pokalna tekma z Boome-rangom pa bo v četrtek, 12. februarja ob 21. uri v Repnu.
SMUČANJE / V PRIREDBI SRDI
31. zimske športne igre
V nedeljo na Trbižu veleslalom v enem spustu
SPDT prireja v nedeljo, 1. februarja 1998 31. Zimske športne igre. Tekmovanje se bo odvijalo na Trbižu na progi »C« in bo v veleslalomu v enem samem spustu. Tekmovalci bodo nastopili po kategorijah od Baby Sprintov (letnik 1991 in mlajši) do Super Veteranov (letniki 1942 in starejši). Tekmovanja se lahko udeležijo zamejski Slovenci, člani zamejskih slovenskih športnih društev ter športno - rekreacijskih krožkov slovenskih podjetij v Italiji.
Nagrajeni bodo prvi trije uvrščeni v vsaki kategoriji, prvi trije moški in ženske na absolutni lestvici, ter vsa uvrščena društva. V kategoriji super baby sprint in baby sprint prejmejo nagrade vsi udeleženci, katerim bo na razpolago lažja proga.
Vpisovanje je na sedežu ZSSDI v Trstu do danes do 16.00 ure. Žrebanje startnih številk bo istega dne na sedežu SPDT ob 19.00 uri. Tekmovalce lahko vpišejo samo predstavniki društev.
Predvideno je tudi tekmovanje v deskanju ali snovvboardu, ki pa ne bo veljalo za društveno lestvico. Po tekmi bo na sporedu tudi tekmovanje v sankanju za mlajše in starejše, če bodo snežne razmere to dovoljevale. (RD)
KOŠARKA
Dom
Sprintauto se je dobro upiral
Bresciani in Gravner najboljša
Servolana - Dom Sprintauto 66:57 (32:34)
DOM: Tomšič 1, Gravner 21, Bresciani 14, Bensa 1, Golob, Radikon 7, Cuz-zuccoli 11, Zulian 2. Trener: Anbrosi.
PON: Gravner in Bresciani. SON: 21. TRI TOČKE: Gravner 2, Bresciani 1.
Domovci so odigrah eno boljših tekem, kljub temu, da so nastopili okrnjeni. Posebno učinkoviti so bili v prvem polčasu, ko sta bila Miha Gravner in Luka Bresciani zelo natančna pri metih, vsi pa so se trudili v obrambi. V drugem delu se je domovce očitno polastila utrujenost, saj so začeli izgubljati veliko točk in metati na koš s slabimi odstotki. To so domačini izkoristili in zmagali, vendar je treba Ambrosijeve igralce pohva-liti, ker igrajo bolje iz tekme v tekmo. (L.S.)
PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET
Smučarski tečaj SPDT
Nadaljujejo se ob nedeljah smučarski tečaji SPDT na smučarskih progah Zonco-lana. Udeležujejo se jih elani SPDT, tako otroci kot odrasli, ki se pripeljejo vsako nedeljo z avtobusom ah pa z osebnim avtomobilom. Tečaji potekajo pod vodstvom društvenih učiteljev in obsegajo alpsko smučanje, deskanje (snovvboard) in carving. Ob priliki 31. ZSI na Trbižu, bodo tečaji samo za otroke začetnike v popoldanskih urah. (RD)
SPDT v počastitev dneva slovenske kulture
Tudi SPDT se pripravlja na počastitev dneva slovenske kulture, ki bo v četrtek, 5. februarja v Gregorčičevi dvorani ul. sv. Frančiška 20 z začetkom ob 20.30. Ob snovanju večera so se odborniki odločili, da bodo nadaljevali pred dvema letoma začeto tradicijo in skušah tako svojim članom tudi s kulturnega gledišča približati katero izmed bližnjih območij, ki so pogosto cilj nedeljskih planinskih izletov. V preteklosti smo na ta način spoznali naravne danosti in kulturne značilnosti Slovenske Istre in ilirsko-bistriškega območja. Letošni večer pa bo posvečen Bloški planoti. Domačin France Skrabec bo z besedo, diapozitivi in video filmom predstavil to edinstveno 750 metrov visoko, z oblimi griči obdano planoto. Spregovoril bo še o drugi posebnosh Blok, o bloških smučeh, ki so Bločanom že pred več stoletji služile kot edino zimsko prevozno sredstvo. Z njimi so se lahko domačini prilagodili krajevnim zimskim razmeram in premagali visoke snežne zamete. O smučanju v teh krajih je obširno pisal že Valvazor leta 1689 v Slavi Vojvodine Kranjske. Pripoved bodo nadalje popestrih zvoki starih ljudskih pesmi, ki jih bo zapela Petračeva družina. Ob Micki in Francetu Anzeljc bosta zapela še hči Berta in sin France. Obeta se nam torej zanimiv in pester večer. Prisrčno vabljeni.
SK Devin in SZ Sloga pripravila program letošnjih pobud
Na skupnem sestanku v sredo zvečer so predstavniki planiških odsekov SK De-?.n ^2 Sloga pripravili program letošnjih skupnih pobud, pa tudi samostoj-toh in drugih, ki se jih bodo udeležili Iju-bitleji planin obeh društev. Spored je sledeč:
8- marca: zimski vzpon na Snežnik; 19. aprila 11. memorial Mirko Škabar od Praprota do Repna (SK Devin); 30. april: noč-pi pohod na Kokoš (SZ Sloga); 10. maj: ekma v skrlah (kraj še ni določen); 24. P^aja: srečanje mladih (po srcu) na rernščici; 7. junija srečanje obmejnih Pianincev; 21. junija: vzpon na Rakitovec; dalija: vzpon na Dve špici (Poldanovec); 9- julija: izlet na Pokljuko in vzpon na iševrdk; 8. in 9. avgusta: vzpon in tura na Grintovec; 23. avgusta; vzpon na Mangart, 6. septembra: pohod Bazoviških ju-
nakov (SZ Sloga); 20. septembra izlet na Piancavallo in vzpon na Monte Cavallo; 18. oktobra: izlet v Benečijo; 8. novembra: tradicionalno Martinovanje; 20. decembra: spominski pohod na Javornik.
Snidenje “velikih” alpinistov
Na prireditvi goriške sekcije alpinističnega kluba Cai smo bili priča v goriškem Kulturnem domu posebnemu snidenju dveh “velikanov alpinizna”, obenem pa dobrih prijateljev: na eni strani Mauro Co-rona, ekstravagantna osebnost, alpinist, umetnik, pisatelj, Furlan... na drugi strani pa slovenski alpinist Peter Podobnik, pravi fant naše gore Ust. Dvorana Kulturnega doma v Gorici je bila resnično pretesna za številno občinstvo. Ze ob samem vstopu Čorone v dvorano je z bučnim aplavzom pozdravilo zanimivega gosta iz Erte. Nato je napovedovalec večera Marco Mosetti najavil prisotnost v dvorani alpinista Petra Podobnika in ponovno smo bih priča novemu aplavzu, kar potrjuje njihovo vsestransko priljubljenost v svetu alpinizma.
Ko se z njima pogovarja pa človek kaj kmalu ugotovi, da sta osebnosti - čeprav dobra znanca in prijatelja - povsem drugačna druga od druge: Podobnik je pravi “slovenski alpinist”: zadržan, skromen, a žilav kot kraški kamen, ki ga brije vipavska burja. Corona pa je Furlan, a ima furlanskega značaja bore malo, saj je nadvse ekstravaganten tip, izven vseh standardnih khšejev, pravi avanturist a istočasno pristna in odkrita osebnost. Ob snidenju sta si alpinista toplo segla v roko. Vprašanje, ki ga je postavil Corona, je bi-lo:«Prideš z mano v Patagonijo prihodnjo jesen? »V očeh Petra je bilo opaziti veselje in radost po novi alpinistični preizkušnji, a se je v hipu zamislil in odvrnil:«Ustvaril sem si družino, otrok ima šest mesecev... vse mi ni dano kot nekoč, a bom vendarle pomislil! »
Mauro in Peter sta neštetokrat plezala skupaj in to na zahtevnih vrhovih. Peter je bil že večkrat v Patagoniji in dobro pozna tamkajšnje razmere, za Maura pa bo to prva preizkušnja, ki jo organizira pod pokroviteljstvom švicarske državne televizije.
V nadaljevanju njunega “osebnega” razgovora sta se skušala dotakniti tudi raznih drugih tem, a že po nekaj besedah je pogovor ponovno zlezel v gorski svet: treniraš, hodiš redno v hribe itd... itd. Pred poslovilnim pozdravom pa ponovno Co-rona:«Alora, prideš z nami v Patagonijo? Odloči se in sporoči mi! Rad bi videl, da bi bil tudi ti, Peter, z nami...»Podobnik pa je ponovno, počaščen za prejeto vabilo, zamišljeno in preudarno odvrnil: »Pomislil bom! »
Nam očividcem pa ostaja občutek, da bomo lahko v mesecu oktobru ali novembru priča novi italijansko-slovenski odpravi v Patagonijo. Zamisel se je porodila ravno v Kulturnem domu na snidenju osebnosti, ki znata preko gorskega sveta tudi »premagovati narodnostne meje«. (I. Komel)
ODBOJKA / 1. ŽD NA GORIŠKEM
Končno prva zmaga valovk
7. MD: pomalajena Agraria Terpin začela s porazom
1.	ZENSKA DIVIZIJA
Val BCC - Grado 0:3 (15:7,10:15,14:16,4:15)
VAL: Braini, Cej, Brisco, Cumin, Terpin, To-ros, Cemic.
Valovke so v anticipirani tekmi 5. kola premagale ekipo iz Gradeža in tako prekinile serijo porazov iz prvih treh kol. Tudi potek prvega niza ni za valovke obetal nič dobrega, nakar so se v drugem prebudile in zaigrale na ravni domačink. Tako v drugem kot v tretjem setu sta si bili ekipi enakovredni, vendar so bile valovke v končnici prisebnejše in tako prešle v vodstvo. V četrtem setu so domačinke popolnoma odpovedale, kar so Valove članice takoj izkoristile in predvsem z dobrim servisom z lahkoto osvojile set in tekmo samo.
Izidi 3. kola: Grado - Azzurra 0:3, Pieris - Luci-nico 0:3, Corridoni - Cormons 0:3. Vrstni red: Lu-cinico, Azzurra in Cormons 6, Pieris, Grado,Val in Intrepida 2, Corridoni 0.
2.	ZENSKA DIVIZIJA
01ympia Multiservice- Pro Romans 3:1
OLYMPIA: Bagon, Cettul, Perše, Corsi, Bene-detti, Cemic, Visintin, Carrara, Balbi, Mania’, Braini.
Predstavnice 01ympie so proti skromni ekipi iz Romansa ponovno slavile, vendar so tokrat igrale pod normalnim standardom. Zaradi podcenjevanja nasprotnika so izgubile tretji set in bile na pragu poraza tudi v četrtem nizu. Na srečo so proti koncu tekme zaigrale tako kot znajo in brez večjih problemov osvojile niz in tekmo. V delno opravičilo dejstvo, da so nastopale nepopolne, manjkala je Erika Sfiligoj in da se je med tekmo poškodovala huje poškodovala koleno Danja Bagon.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Intrepida - Oljmpia Agraria Terpin 3:1 (15:2, 15:17,15:9,15:7)
OLVMPIA: Sfiligoj, Vogrič, Komjanc P., Komjanc M., Komjanc E., Cavdek, Pintar, Makuc, Mucci.
Oljmpia je v letošnji uvodni prvenstveni tek-
ODBOJKA / NA GORIŠKEM
Po zmagi nad Toniano imajo Valovi dečki pol naslova že v žepu
Mladi sočani presenetili Intrepida
Terpin je tekmo začela z mlado postavo in prvi set izgubila. V drugem setu so na igrišče vstopili tudi bolj izkušeni igralci in bistveno pomagali pri osvojitvi niza. Ostala dva seta so osvojih nasprotniki, kljub borbeni igri Agrarie. Pri Oljmpiji se pozna, da so bih letos vključeni v postavo nekateri mlajši igralci, zato tudi v ekipi ni še prave uigranosti.
Ostala izida 1. kola: Turriaco - Cormons 3:0, Finvolley - Mossa 0:3.
MLADINKE
Izidi 4. kola: Oljmpia Multiservice - Val neo-digrana, Fosšalon - Villesse 1:3, Acli Ronchi -Staranzano 0:3. Vrstni red: Staranzano 8, Val 6, Oljmpia Multiservice 4, Villesse in Ronchi 2, Fossalon 0.
DEČKI
Intrepida - Soča 0:3 (7:15; 10:15; 8:15)
SOČA: Devetak T., Devetak L, Nanut, Povšič, Corva, Cemic, Kuštrin, Cefarin.
Čeprav je imela Intrepida v lestvici več točk kot Soča sama, so jo mladi Sočani presenetili in tako prinesli domov dve točki. Zmago so si pridobili predvsem z dobrim servisom. Nekateri so že začeli tudi servirati v skoku, kar je prispevalo k še učinkovitejšemu napadu. Za vse to, za boljši napad in za zbranost na igrišču, je treba zares pohvaliti vse igralce, ki očitno rastejo iz tekme v tekmo. Po mnenju samega trenerja Battistija bodo, če tako nadaljujejo, dosegli zelo dobre uspehe.
Val - Oljmpia 3:0 (15:9; 15:5; 15:6)
VAL: Orel, Faganel, Rojc, Tonsig, Sustarini, Budigna
OLVMPIA: Hlede, De lini, Spaz-zapan, Sever, Klanjšček, Pintar, Cet-
Zdelo se je kakor, da bi bila tekma že vnaprej odloočena. Igralci Oljmpie so že vnaprej vedeli, da bo nastop zahteven in jih je morda že to spravilo iz tira, saj niso igrali najboljše in naredili tako tudi precej napak. Z druge strani pa se jim pridružil Val, ki pa je obratno vedel, da tekma ne bo zahtevna in je zato igral precej nezbrano. Razmerje sil na igrišču pa je bilo tako, da ni dopuščalo nobenega presenečenja.
Val - Tomana 3:0 (15:9, 16:14, 15:5)
VAL: Visintin, Orel, Faganel, Rojc, Tonsig, Sustarini, Budigna
Po več kot dveh mesecih zamude je Val odigral zaostalo tekmo proti Tomani, ki je tudi odločala o prvem mestu na lestvici. Valovci so začeli dobro in takoj povedli s 6:0. Kljub temu, da jih je Torriana dohitela so prvi set osvojili brez večjih težav. V drugem setu so valovci popustili in Torriana je bila nam, da osvoji niz. Aljoša Orel pa, ki po mnenju trenerja Poletta je bil najboljši na igrišču, je s servisom v skoku osvojil pet zaporednih točk in tako dal soigralcem novega poguma, da so osvojili tudi ta niz. Tretji pa je bil enosmeren. Val je z zbrano igro brez večjih težav dokončno premagal Torriano in s tem napravil lep korak proti končni osvojitvi prvenstva. Za Torriano pa je bilo usodno predvsem podcenjevanje nasprot-
nika, saj so igralci prišli s prepričanjem gotove zmage. Kmalu se bo Val ponovno srečal proti Tomani v odločilni tekmi.
Ostali izid 9. kola: Torriana - Fin-volley 3:0. Vrstni red: Val in Tomana 14, Finvolley 8, Grado 6, Soča in Oljmpia Koroprint 4, Intrepida 2.
DEKLICE
Skupina A
ACLI Ronchi - Val IMSA 1:3 (14:16,4:15,16:14,7:159
VAL: Brisco, Cej, Visintin, Cumin, Bressan, Marvin, Toros.
Valove predstavnice so odigrale svojo prvo tekmo v povratnem kolu proti so vrstnicam iz Ronk Tokrat so nastopale v nekoliko okrnjeni postavi, kar je poleg neogrete telovadnice in delnega podcenjevanja nasprotnika pripomoglo, da so povsem nepričakovano izgubile tretji niz. Potek tekme je bil enosmeren v korist valovk in to tudi v tretjem nizu, ko so v vodstvu 14:9 povsem nerodno podarile nasprotnicam 7 točk in tako izgubile set. Drugače pa so večino točk osvojile že z dobrim servisom.
Izidi 9. kola: Val - Azzurra bo 6.2., Intrepida - Acli Roncke 0:3, Torriana - Lib. Gorizia 3:0. Vrstni red: Farra 14, Val 12, Acli Ronchi
10,	Torriana 8, Azzurra in Libertas Gorizia 4, Intrepida 2.
Vrstni red skupine B: Villesse in Pieris 8, Staranzano 6, Villacher Bier 4, Grado 2, Pro Romans 0.
NARASCAJNICE
Skupina A
Libertas Capriva - Oljmpia Multiservice 3:0 (15:5,15:11,15:10)
OLVMPIA: Magliocca, Simi, Breganti, Longo, Blasizza, Robazza, Devetak, Saveri, Krpan, Canola.
01ympia je prepustile vse tri možne točke domačinkam iz Koprivnega. Tekma se je odvijala v zelo tesni telovadnici, kar lahko predstavlja le delno opravičilo za negotov nastop. V prvi vrsti je treba pri-pisati zmago domačink zelo dobri obrambi in gibljivosti v polju. Naše predstavnice so v tem elementu preveč statične, kar je prav gotovo odločilne važnosti v mladinskih prvenstvih.
Ostala izida 6. kok Villesse - Cormons 0:3, Etsi - Farra 0:3. Vrstni red: Farra in Cormons 12, Val in Capriva
11,	Villesse in Oljmpia 4, Etsi 0.
Vrstni red skupine B: Staranzano
14, Pro Romans, Torriana in Grado 10, Alloys 4, Acli Ronchi 2, Pieris 1.
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Jutri, 31. t. m., ob 20.30: Francis Veber »Večerja bedakov«. Režija Vladimir Jurc.
V	nedeljo, 1. februarja, ob 11. uri - otroška matineja -M. in B. Solce »Potep«, v izvedbi lutkovenega gledališča Papilu
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 30. t. m., ob 20.30 (red B) gostuje gledališka skupina Teatra di Genova s predstavo »Le Dame de Chez Maxime« G. Feydeaua. Režija Alffedo Arias. Nastopata Mariangela Melato in Eros Pagni. Predstava v abonmaju odrezek 7 rumen.
Rezervacije vstopnic pri blagajni gledališča - (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih) in pri osrednji blagajni UT AT v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 15-19).
V	teku je predprodaja vstopnic za predstavo Itala Sveva »Senilita«, ki bo na sporedu od 5. do 8. februarja in od 12. do 15. marca (predstava 3 - rdeče).
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
Jutri, 31. t. m., ob 20.30. uri (reda C/F) ponovitev opere »VVozzeck« Albana Berga. Dirigent VVolfgang Božic. V glavni vlogi nastopa Jurgen Linn.
Zadnja ponovitev v nedeljo, 1. februarja, ob 16. uri (reda G/G).
Pri blagajni gledališča Verdi je v teku predprodaja vstopnic za balet »Mutatioroc« Mauriceja Bejarta: v soboto, 7.2., ob 20.30 (reda A/F; v nedeljo, 8.2., ob 16. uri (reda D/D); v torek, 10.2., ob 20.30 (reda B/A9; v sredo, 11.2., ob 20.30 (reda C/B); v četrtek, 12.2., ob 20.30 (reda E/C); v petek, 13.2., ob 20.30 (reda F/E); v soboto, 14.2., ob 17. uri (reda S/S); v nedeljo, 15.2., ob 16. uri (reda G/G). (Vstopnice za baleta so na razpolago tudi v Vidmu pri ACAS - Ul. Fae-dis 20 (tel. 0432 - 470918).
Blagajna gledališča (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih).
Avditorij Muzeja Revoltella
Danes, 30. t. m., ob 18. uri srečanje z glasbo »Ura z...« Isolde Elchlepp.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 30. t. m., ob 16.30 in 20.30 Pirandellovo delo »Uno, nessuno e centomila« (na sliki). Režija Marco Mattolini. Nastopa Flavio Bucci.
Ponovitvi jutri, 31. t. m., ob 20.30 in v nedeljo, 1. fe-
bruarja, ob 16.30 - zadnja predstava.
V	nedeljo, 1. februarja, ob 11. uri Povem ti pravljico: »Robin Hood« v izvedbi gledališke skupine As.TrR. iz Firenc.
Pri blagajni gledališča Cristallo (tel. 390613) je možna rezervacija za abonente prostega reda in »Invito a Teatro« za predstavo »Plaza suite« Neila Simona. Od danes, 30. t. m. bo v teku predprodaja vstopnic za zgoraj navedeno predstavo le pri osrednji blagajni UT AT v Pasaži Protti (umik: 8.30-12.30, 16-19 - tel. 630063/638311).
Gledališče Silvio Pellico - »LJArmonia«
Danes, 30. t. m., ob 20.30 se bo predstavila gledališka skupina »Quei de Scala Santa« s komedijo Mama Bogo-nija »Tergestene - Furlanopoli 1-1«. Režija Silvio Petean. Ponovitvi: jutri, 31. t. m. ter v nedeljo, 1. februarja (ob delavnikih bo predstava ob 20.30, ob praznikih pa ob 16.30)
Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
V	torek, 3. in v sredo, 4. februarja, ob 20.30 gosto-
vanje gledališča Mobydick Teatri della Riviera »II Milione quaderno veneziano di Marco Paolini«, nastopa Marco Paolini. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365).
GORICA
Kulturni dom
Danes, 30. in jutri, 31. t. m. večera filma in kulture »Gorica kinema - Gori-zia cinema« v organizaciji Kinoa-teljeja in v sodelovanju s festivalom Alpe Adria Cime-na: na sporedu bo pregled jugoslovanskega filma »Onda nera - Črni val« od leta 1960 do 1972: danes, 30.1., ob 20.30 »Budjenje pacora«, Zivojin Pavlovič; »Praznik«, Dordje Kadijevič; jutri, 31.1. »Rani radovi« Zelimir Zilnik, »»WR - Misterije
organizma«, Dušan Makavejev.D.
Za informacije: Kulturni dom Gorica (tel. 0481-33288).
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
Danes, 30. t. m., ob 20.45 se bo predstavilo Stalno gledališče iz Veneta z delom Carla Goldonija »La guerra«. Režija Luigi Squarzina; nastopata Maria Grazia Buccellato in Peppe Barra.
Zadnja ponovitev jutri, 31. t. m.
Teatro Contatto - Avdotorij Zanon
Danes, 30. t. m., in jutri, 31. t.m., ob 20.30 se bosta predstavili gledališki skupini FLK in Arearea z delom »Venti« v režiji Roberta Cecconija.
PORDENON
Deželni Avditorij
Jutri, 31. t. m., ob 16.30 predavanje prof. Massima Cacciarija z beneške univerze na temo : »Arcipelago Europa: identita, cul ture e diversitH«.
_______________SLOVENIJA____________________
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče - Kulturni dom
Predstava P. Barnesa »Ni tako slabo kot zgleda«, ki bi morala biti danes, 30. t. m., ob 20. uri za šolo odpade zaradi bolezni.
Danes, 30. t. m., ob 10. uri v Mali dvorani: J. Cartivri-ght »Dva« (za šolo).
PORTOROŽ
Avditorij
Danes, 30. t. m., ob 18. in ob 20.30 film »Kiss the Girl«.
Jutri, 31. t. m., ob 20.30 gledališka predstava »Pacchi d’America virgola...«. Gostuje gledališka skupina Ex allievi del Toti iz Trsta.
V	nedeljo, 1. februarja, ob 18. in ob 20.30 film »Do nagega«.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Danes, 30. t.m., ob 19. uri v Gallusovi dvorani: W. Shakespeare »Macbeth« (za abonmaja petek in dijaški 6 večerni ter izven konto).
V	soboto, 14. (za gledališki abonma in izven) ter v nedeljo, 15. februarja (za izven) ob 19.30 v Linhartovi dvorani »Julij Cezar« v izvedbi italijanske skupine Societas Raffaello Sanzio. Režija Romeo Castellucci.
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, , 30. t. m., ob 19.30 (izven in konto): A. R-Gurney »Punci (Sylvia)«.
SNG - Drama
Mala drama: danes, 30. t. m., ob 18. uri: Kristjan Muck »Imena igre« (izven (konto).
Vse ponovitve Albeejeve igre »Kdo se boji Virginie VVoolf?« napovedane za januar odpadejo zaradi bolezni
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJAvJULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica - Koncertna sezona 87/98
3. marca bo v Deutscher Hilfsverein nastopil harmo-
nikaš Corrado Rojac s mezosopranistko Evo Mabelli-ni. Na programu Frescobaldi, Bach, Pozzoli, Cajkin, Rojac in Solotarjov.
Gledališče Rossetti
Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98
V ponedeljek, 9. februarja, ob 20.30 bo nastopil Tokyo String Quartet. Na sporedu Mozart, Šostakovič. in Smetana
Gledališče Rossetti
V	soboto, 14. februarja, ob 21. uri koncert Ric-carda Coccianteja. Za abonente Stalnega gledališča FJK je predviden popust.
Kavarna San Marco (Ul. Battisti 18)
V	soboto, 31. t. m., ob 21. uri v okviru Tržaških glasbenih večerov bodo nastopili glasbena skupina »Vecia Trieste«, pevka Antonella Brezzi in mala Jasna Kneipp.
Dvorana Primo Rovis (Ul. Ginnastica)
V	ponedeljek, 2. februarja,ob 16.30 bo v sklopu prireditev združenja Pro Senecture s samostojnim koncertom nastopila pianistka Tatjana Jer-cog. Na sporedu Beethoven, Brahms, Debussy, Liszt in Rahmaninov.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98
V	torek, 10. februarja, ob 20.30 koncert Dulce Pontes (na sliki) »Caminhos«.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča (urnik:
10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu. .
GORICA
SCGV E. Komel - Koncertna sezona 1997/98
V	sredo, 4. februarja, ob 20.30 v veliki dvorani KC L. Bratuž: »Pavle Merku med nami«. Sodelujeta MePZ Lojze Bratuž Gorica in Glasbeni atelje Emil Komel.
VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
V	torek, 3. februarja, ob 20.45 koncert Elvisa Costel-la, ob klavirju Steve Nieve.
______________SLOVENIJA_________________
SEŽANA
Kosovelova knjižnica
Danes, 30. t. m., ob 18. uri predstavitev CD-eja gledališke igralke in šansonjerke Jerice Mrzel.
NOVA GORICA
Hit Hotel Casino Park
V	petek, 13. februarja, ob 22.30 koncert Riccarda Coccianteja.
LJUBLJANA
SNG Opera in balet
Danes, 30. t. m., ob 20. uri (abonma sobota, izven in konto) -S. Prokofjev »Romeo in Julija« - razprodano. Ponovitve v torek, 3. februarja (abonma Torek); v četrtek, 5.2. (abonma Četrtek) - oba ob 19.30, 20.2.
(abonma petek) - ob 16.30. Vse predstave so tudi za izven in konto.
V	sredo, 11. februarja, ob 19.30 (abonma Sreda, izven in konto) zadnja ponovitev opere G. Mayerbeeja »Hugenoti«.
V	soboto, 14. februarja, ob 19.30 (abonma izven in konto): J. Strauss »Cigan baron«.
Cankarjev dom
V	sredo, 4. februarja, ob 19.30 v Kosovelovi dvorani (študenti in dijaki) - abonma Mladi mladim: koncert Mirjam Brozina in Tina Hribar - klavir štiriročno; Klavirski trio: Ilonka Kovačič (klavir), Mojca Menoni (violina), Gregor Kovačič (klarinet).
V	ponedeljek, 9. februarja, ob 19.30 v Gallusovi dvorani (srebrni abonma) Mednarodni mojstrski ciklus Dimitris Sgouros (klavir).
V	torek, 10. februarja, ob 20.30 v Gallusovi dvorani koncert blues-jazz-cajun-country glasbe. Nastopil bo Clarence »Getemouth« Brovvn.
V	sredo, 11. t. m., ob 20. uri (zlati abonma) bo v Gallusovi dvorani nastopil kanadski baročni orkester Tafelmusik.
KOROŠKA	_____
CELOVEC
Mestno gledališče (Dvorana 7 Celovškega sejmišča - VVorter See Halle)
Danes, 30. t. m., ob 10.30 in 19.30 bo na sporedu mu-sical »Robin Hood«.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Galerija Rettori Tribbio: še danes, 30. t.m. je na ogled razstava O. Dequela.
Galerija Nadia Bassanese: do 13. februarja bo na ogled razstava Federica Rizzija.
Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 22.
februarja je na ogled razstava o škedenjski železarni. Umik: 10-13, 17-20.
Palača Costanzi: do 25. februarja je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Urnik: vsak dan od 9. do 19. ure.
Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 19. marca je na ogled razstava umetnika Lorenza Gattija na temo »Edilizia«.
Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak
dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
SKEDENJ
KD Ivan Grbec (Skedenjska ulica 124): danes, 30. t. m., ob 20.30 otvoritev razstave Maria Magajne. Sodeluje vokalna skupina Odmevi.
KONTOVEL
Trgovina»Dolce Divani« (Kontovel 531); v ponedeljek, 16. februarja, ob 17. uri otvoritev skupinske razstave »L’arte riprende vita s ul Carso«. Razstava bo odprta vse do 9. marca s sledečim urnikom: vsak dan, razen nedelje, od 14.30 do 17. ure..
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž (Drevored XX. septembra 85): do 20. februarja razstavlja svoje akvarele Andrej Kosič. Urnik: vsak dan, od ponedeljka do sobote, 17-19, ob nedeljah 10-12.
Galerija Ars - Katoliška knjigama (Travnik 25): danes, 30. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Robert Hlavaty ob 100-letnici rojstva. O umetniku bo spregovoril Milko Rener.
______________SLOVENIJA__________________
SEŽANA
Mala galerija: na ogled je razstava akvarelov, ki jo prireja Društvo šaleških likovnikov.
Kosovelova knjižnica: danes, 30. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Karla Zelenka in predstavitev CD-eja gledališke igralke in šansonjerke Jerice Mrzel. Razstava bo na ogled do 28. februarja.
DOBROVO V BRDIH
Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Urnik: od 10. do 18. ure - ob ponedeljkih zaprta.
KROMBERK
Goriški muzej Grad Kromberk: še danes, 30. t. m- j® na ogled retrospektivna razstava Miloša Volariča. Ur" nik ogleda: 8-14, ob praznikih 13-17, zaprto ob sobotah.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija (Prešernova učica 3): danes, 30. t-m., ob 18. uri otvoritev razstave Zorana Mušica - gra' fike iz zbirk Moderne galerije v Ljubljani. Razstavo bo odprla kustosinja Moderne galerije Helena Pogač' nik Grobelšek.
LJUBLJANA
Galerija CD: do 31. t.m. je ogled razstava slik C. Via lata.
Avla Galerija Nove Ljubljanske Banke: na ogled j6 razstava Metoda in Ane Zavadlav: »Macbeth«. Raz stava fotografij s predstave.
a RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.26
20.30
Risanka: Peter TV dnevnik
® RAI 1
6.00
6.30
9.35
11.05
12.25
12.35
13.30
14.05
15.50
17.50 118.00
18.10
18.45
19.30
20.35
20.40
20.50
22.35
22.40
0.15
0.45
Euronevvs
Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodi Antonella Clerici), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Continuavano a chiamarli er piu e er meno (kom., It. ’72) Aktualno: Jutranja oddaja Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello), vmes (11.30) dnevnik
Vreme in dnevnik Nan,: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Aktualna oddaja: Gara Giovanna
Variete za najmlajse: Poletni Solletico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro Serio), vmes risanke Duck Tales in nan. Zorro Danes v parlamentu i Dnevnik
| Aktualno: Prima di tutto Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco)
Vreme in dnevnik Športne vesti Aktualno: II fatto (vodi Enzo Biagi)
Dokumenti: Viaggio nel cosmo - Potovanje v vse-mirje (vodita Piero in Alberto Angela)
Dnevnik
Film: La cosa da un altro mondo (fant., ZDA ’51, i. K. Tobey, M. Sheridan) NoCni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: Tempo, 1.00 Avtorska zgodovina, 1.10 Filozofija
RAI 2
	Pregled tiska
	Variete za najmlajše, vmes risanke
	Nan.: Lassie, 8.55 Podeželski zdravnik
	Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara
	Racconti di vita
	Tg2 Medicina 33, 11.15 Dnevnik
	Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti)
	Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje
	Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti)
	Aktualno: Cronaca in diretta - Kronika v živo (vodi Danila Bonito)
	17.15 dnevnik, vreme
	Dnevnik, šport
	Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile
	Nan.: J.A.G. Avvocati in divisa
	Variete: Macao
;S	Večerni dnevnik Tg2
	Variete: Furore
	Tg2 Dosje
', »t	Dnevnik, v parlamentu, vreme, 0.20 šport
	Film: I miei primi 40 an-ni (kom., It. ’87)
mk. RAI 3
6.00
8.30
10.30
12.00
12.20
14.00 14.50
15.30
17.00 18.25
19.00
20.00
20.40
22.30
22.55
23.50
0.30
1.10
1.15
Dnevnik, vreme Aktualna oddaja Italija 70. let, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja
Dnevnik 3,12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 II grillo, 13.30 Media/Men-te
Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr - Sredozemlje Športno popoldne: hand-ball, košarka, odbojka Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20. do 20. ure, 20.15 Magazzini Einstein, 20.30 Blob Aktualna odd.: Maastricht, Italia
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Milano-Roma Košarka: TeamSystem Bologna-Kinder Bologna Dnevnik, kultura, vreme Variete: Fuori orario Boks: Branco-Cioffi (DP v superlahki kat.)
§8 RETE 4
6.00
8.50
11.30 11.40 13.00
13.30
14.30
15.30
17.45
18.55
19.30 20.35
22.40 23 10
1.50
Nad.: Un amore di non-no, 6.50 Cuore selvaggio Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina, 10.30 Sei forte papa Dnevnik
Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreče Dnevnik Tg 4 Nad.: Sentieri - Steze Film:	Presentimento
(dram., It. ’57)
Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat TV film Perry Mason: Campioni senza valore ('89, i. R. Burr)
Aktualno: Emilio Fede intervjuva
Film: Come rubare un milione di dollari e vive-re felici (’66, r. W. Wyler, i. A. Hepburn)
Pregled tiska
8 CANALE5
6.00
8.00
8.45
9.45 11.30
13.00
13.30
13.40 14.10
15.40
16.40 17.15
.18.35
20.00
20.30
21.00
23.15
1.30
1.45
Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: Vivere bene benessere Variete: Maurizio Costanzo Shovv
Aktualna odd.: Signore mie (vodi Rita Dalla Chiesa)
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske Nan.: Ciao dottore! (i. Ul-rich Reinthaler Aktualna odd. o zdravju: Vivere bene salute Aktualna kronika - Veris-simo sul pošto - Na licu mesta (vodi M. Liorni), 17.45 Verissimo - Kronika v živo (vodi Cristina Parodi)
Vraiete: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lachetti) Aktualne teme v oddaji: Accadde domani (vodi Maria De Filippi)
Variete: Maurizio Costanzo Shovv, vmes (1.00) dnevnik
Striscia la notizia Nan.: Dream On
ITALIA 1
6.10
9.20
10.20
12.20
12.55
13.30
14.00 14.20
15.30 16.05
17.30
18.30
19.00
20.00 20.45
22.55
23.40
0.15
0.25
Otroški variete Ciao ciao mattina in'risanke Nan.: Magnum P.I.
Film: Wagon lits con omicidi (kom., ZDA '76, i. G. VVilder, R. Pryor) Šport studio, 12.25 Odprti studio
Nan.: Willy, princ z Bel Ai-ra
Risanke: Lupin Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di ful-mine, 15.00 Fuego! (vodi Alessia Marcuzzi)
Nan.: Svveet Valley High Variete za najmljaše, risanke
Nan.: Xena principessa guerriero
Odprti studio, vreme, šport studio
Nan.: V osmih pod isto streho, 12.00 La tata Variete: Sarabanda Film: I soliti sospetti -Usual Suspects (krim., ZDA '95, i. S. Baldvvin, G. Bvrne, B. Del Toro) Aktualna odd.: Moby’s (vodi Michele Santoro) Aktualno: Le notti deli’ angelo
Fatti e misfatti Spori studio .
# TELE 4
17.00
19.00
19.30, 23.00 Dogodki in
odmevi
In... diretta
Figli miei
Made in Italy
Zoom mladi
20.05
Laff movie
21.00
Glasb, odd.: Musichiamo
23.30
Zoom mladi.
($) MONTECARLO
19.30, 22.450, 1.20 Dnevnik, 13.30,19.50 Šport Nan.: Hitchcock • Aktualno: Candido Film: Lo sceriffo scalzo (kom., i. E. Presley) Variete: Tappeto volante Variete: Zap zap Aktualno: Quinto potere? Film: Agente 007 dalla Russia con amore j Check Up Zdravje Spori: Mondocalcio
Slovenija 1
ST Slovenija 2
8.10
8.15
8.45
9.30
10.50 11.20
12.30
13.00
13.05
13.10
15.50 16.20
16.50
17.00
17.10
17.25
17.30
18.20
19.15
19.20
19.25
19.30
20.05
21.40
21.55
22.00
22.40 22.45
23.20
0.20
1.10
Oglasi TV prodaja
Oddaja za otroke: lutkovna nan. Ku-Ku, 9,00 nad. Lov na znamko (Norveška, 4. del)
Tedenski izbor: Resnična resničnost, 10.20 Slovenski utrinki
Nan.: Oh, dr. Beeching (VB, 8. epizoda)
Nad.: Primož Trubar (D. JanCar-A. Stonjan, 1.) Ljudje in zemlja Poročila Vreme, šport Vremenska panorama Zgodbe iz školjke Mostovi
Obvestila in oglasi Obzornik Po Sloveniji Oglasi, napovedniki Otroški program: nan. Jeklene ptice (VB, 12.) Dokumentarna serija: Novi raziskovalec Risanka je Dobro je vedeti Oglasi
TV Dnevnik, vreme, šport Film:	Denis pokora
(ZDA 1993, r. Nick Gasile, i. M. Gamble, W. Matthau, C. Lloyd) Oddaja o turizmu: Homo turisticus
Oglasi, napovedniki Odmevi, kultura, vreme Spori, oglasi
Nanizanka: Newyorška vročica (ZDA, i. Lisa Ger-stein, Portia De Rossi) Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo
Dok.: Novi raziskovalec Vreme, napovedniki
TV PRIMORKA
17.00 Videostrani Glasbena oddaja: Gianni za vas
Sprememba z Rudijem -Alternativno zdravljenje Filipinski madrigalisti Napovednik, videospot Dnevnik, vreme Spoznajmo jih Al V Signal Litija Glasb, odd.: Video Top Hitove odrske luči: Ice Shovv
Dnevnik TV Primorka
8.00
9.30
10.00
14.35
16.10
17.10
17.40
18.00
18.05
18.55
19.00 19.30
20.00
20.05
21.05 21.35
22.05
23.55
0.45
Vremenska panorama Nanizanka: Pepa in Pepe (Španija, 16. ep.) Tedenski izbor. TV igrica: Kolo sreče Film: The Girl Gani Help it - Dekle ne more nic zato (ZDA 1956, r. Frank Tashlin, i. Tom Ewell, Jayne Mansfield, Ed-mond 0’Brien)
Tenis: Grand Siam (posn-tek iz Melbourna)
TV prodaja
Nanizanka:	Pasje
življenje (ZDA, i. Michael Varmusch, Kallum Keith Renni, Jennifer Clement, 4. epizoda)) Oglasi, napovedniki Nanizanka: Ana Marija -Ženska gre svojo pot (Nemčija, 11. epizoda) Oglasi, napovedniki TV igrica: Kolo sreCe Videoring Oglasi
Koncert skupine Faraoni Koncert MTV Dokumentarna serija: Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja - Skrivnost Pearl Harbourja (VB, 10. del) Film: Dedci ne plešejo (krim., ZDA 11987, r. N. j Mailer, i. Ryan 0’Neill, Isabella Rossellini) Nadaljevanka:	Profit
(ZDA, i. Adrian Pasdar, Lisa Žane, Allison Hos-sack, Jack Gwaltney, 4,) i Videoring (pon.)
flU Koper
15.00
15.30
16.00
17.30 18.00
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30
21.00
22.00
22.15
23.15
Euronevvs
Sredozemlje
Film: Duša Črnega Char-liea (vestern, ZDA ’73) Četrtkova športna oddaja Program v slovenskem jeziku: Več ljudi veC ve Primorska kronika Dnevnik, Spori Otroška oddaja: Ecchecci-manca
Vsedanes aktualno Facciamo fes ta - Praznične prireditve
Potovanje po Nemčiji TV dnevnik Vsedanes Tenis: Mednarodno odprto prvenstvo Avstralije Teche (vodi Roberto Fer-rucci)
Vsedanes, vreme
A
Radio Trst A
8.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.15 Odprta knji-9a: Nezaslišana simfonija (T. Rebula, podaja L. Počkaj, 2.); 9.40 5 minut informatike; 10-10 Koncert baročne glasbe; 11.15 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zbori; 13.20 Orkestri; 13.30 Jezikovno ogledalo, nato Valčki in polke; 14.00 Deželna Kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: violončelist M. Favento, pianist Corrado Gulin v studiu; 18.00 Kulturni dogodki;
18.30	Slov. glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.;
8.30.12.30.18.30	Poročila v ital.; 10.30 MatF n©ja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna;
19.00	Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30,10.30, 13.30, 14.30, Poročila;
12.30.17.30.19.30	Dnevnik; 6.30 Poročila, osmrtnice; 6.05 Ljudska glasba; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni koledar; 9.10 Pročilo AZMS; 10.00 Intervju; 11.00
\^o in proti; 12.30 ©poldnevnik, osmrtnice;
13.00	Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah ; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasba, informacije, kulturni koledar, planinski vodnik, kino; 19.00 RD RASLO;
20.00	Večerni pr. Konec tedna; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni pr.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu. Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima;14.10 Živeti danes; 14.33 Sigla single; 14.45 Govorimo o..; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London cah ling; 19,25 Sigla single; 19.30 šport, RMI.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00,
12.00.	13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio ga-ga; 9.45 Ringa-raja; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Do 13-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30
Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd.; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Jutranja kronika; 8.40 Rekreacija, planinske informacije, kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilistične minute; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops 20, novosti;
22.00	Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.25 Medigra; 22.30 EBU jazz koncert.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00.	18.00.22.00 Poročila; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Ljudsko izročilo; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.15 200-letnica rojstva G. Donlzettija; 17.30 Glasb, festivalii; 19.30 Koncert Slov. filharmonije; 22.05 Igra: Planet iz pepela; 23.08 Šestnajst strun; 23.55 Glasba za konec dneva; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: ED1GRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Lema naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Petek, 30. januarja 1998
VREME IN ZANIMIVOSTI
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL	ZMEREN MOČAN	RAHEL	ZMEREN MOČAN NEVIHTE	VETER	MEGLA	FRONTO FRONTO OKLUZUA CMLONA CIKLONA																
0	|X	K	6	O o	A	§3		n	S'	zf		-s	•x		c	A
VREMENSKA SLIKA
Nad Strednjo Evropo in Balkanom ter Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska, nad Balkanom in Iberskim polotokom pa sta ciklonski območji. S severozahodnim vetrom doteka nad tiaše kraje mrzel in suh zrak.
1020	m.
1020
1010
n
S'"''?
-10/-4
S
S

DUBLIN o' --/- .
----------	AMSTERDAM
—LONDONo	o
1/5
„0510 STOCKHOLM ' -U/-2 O -UM °
BBENHAVll -
HELSINKI
MOSKVA -10/-5 °
oBRUSEU
'	o PARIZ	V2
-2/-2
VARŠAVA -»/-1
1000
o KIJEV -/-
1010
Temperature zraka sc bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 17.08 Dolžina dneva 9.39.
DUNAJ -«/-2
o
UUBUANA -a/2	Jr .
BEOGRAD -S/-3	/
X SPLIT A OSOFIJA -91-6 RIM ''<^KOPJEO	-
d./2	_	,	'
\ .ATENE 3/re
Luna vzide ob 8.42 in zatone ob 20.06.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.42 najnižje -26 cm, ob 10.25 najvisje 44 cm, ob 16.56 najnižje -61, ob 23.32 najvisje 47 cm. Jutri: ob 5.25 najnižje -26 cm, ob 11.04 najvisje 37 cm, ob 17.30 najnižje -54.
MORJE
Morje skoraj mirno, temperatura morja 9,4 stopinje C.
BIOPROGNOZA
Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden.
(i
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m.............1
1000 m.............-1
1500 m.............-4
°C
2000 m.............-5
2500 m ............-6
2864 m.............-6
DANES
GRADEC
-10/1
TRBIŽ

CELOVEC O -11/1
M. SOBOTA O -10/0
-15/-1
O
KRANJSKA GORA A O TRŽIČ -12/0
O
°eW
MARIBOR O -9/1
O PTUJ
<5
Danes bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od-12 do -4 najvišje dnevne od -1, na Primorskem pa do 7 stopinj C.
SOSEDNJE POKRAJINE: V sosednjih pokrajinah bo tudi pretežno jasno, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost.
JUTRI
GRADEC
-10/1
S
o?ŽD
CELOVEC
TRBIŽ	1^-5" O -11/1
O	-15/-2
O
KRANJSKA ©ORA
O
w,
JI. GORICA "S/6
O
KRANJ
s	M. SOBOTA o 10/0
^MA9IBOR ^0B-m O PTOJ	
Oc-Wo	/	
S <5	
GORICA
ZAGREB
m
S^^RNOMEU,
V soboto bo sprva še pretežno jasno, Cez dan se bo od juga zmerno pooblačilo. V nedeljo bo oblačno, občasno bodo padavine. Na Primorskem bo deževalo, pihala bo burja. Drugod bo rahlo snežilo. Več padavin po v južni polovici Slovenije.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
V teh dneh prava »gneča« v vesolju
KOROLJOV/HOUSTON - Konec tega tedna je pričakovati (navidezno) »gnečo« v vesolju, saj bodo v podobnih tirnicah obkrožala Zemljo kar štiri vesoljska plovila: Mir, Endeavour, Sojuz TM 27 in Progres M 37. V prvih treh plovilih bo nekaj časa istočasno v vesolju skupno 13 vesoljcev iz treh držav.
V treh dneh se bodo zvrstih dve ločitvi, izstrelitev, združitev in pristanek. Vse to zahteva izjemno usklajenost vesoljcev in vesoljskih strokovnjakov v Koroljovu in Houstonu, kjer sta najpomembnejša svetovna centra za upravljanje vesoljskih poletov s človeško posadko. Podobno gost »promet« lahko pričakujemo večkrat tudi v naslednjih letih med sestavljanjem nove mednarodne vesoljske postaje (ISS), ki se bo začelo Cez pet mesecev. Tako so včeraj popoldne na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu izstrelili novo rusko transportno vesoljsko ladjo Sojuz TM 27 s tričlansko msko-francosko posadko, od ruske orbitalne znanstvene postaje Mir pa se je ločil ameriški vesoljski raketoplan Endeavour s 7-clansko ameriško-msko posadko.
Danes se bo od Mira začasno ločila Se samodejna tovorna vesoljska ladja Progres M 37, tako da se bo lahko na njeno mesto previdoma že naslednji dan, v soboto zvečer, samodejno priklopil Sojuz TM 27, ki bo pripeljal posadki Mira tudi pošto in svežo zelenjavo. Štiri ure in tri minute kasneje, tj. ob 23.36 po srednjeevropskem Času, naj bi v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi pristal Endeavour.
Nato bo skoraj tri tedne živahno in delovno tudi v Miru: raziskave bodo opravljali štirje ruski in po en ameriški in francoski vesoljec. Slednji se bo 19. februarja v Sojuzu TM 26 vrnil na Zemljo s sedanjima poveljnikom in ladijskim inženirjem na Miru, ki sta v vesolju od avgusta lani.
Pa še zanimivost: novi »vesoljski stanovalec«, American Andrevv Thomas se je ob prihodu na Mir pritožil nad domnevno prekratko rusko vesoljsko obleko. Kasneje pa se je izkazalo, da le ni znal prav naravnati jermenov za prilagajanje dolžine rokavov in hlaCnic. (STA)
Zaradi kraj avtomobilov v Belgiji za zapahi 31 oseb
BRUSELJ - Belgijska policija je od 1. septembra lani pa do srede aretirala 31 oseb, osumljenih vpletenosti v val roparskih kraj avtomobilov v Belgiji. V minulih štirih mesecih je bilo prijavljenih 189 nasilnih kraj, predvsem prestižnih znamk; njihovi lastniki ah uporabniki so praviloma zaradi grožnje z orožjem roparjem predali avtomobilske ključe. Med najbolj razvpitimi »žrtvami»tovrstnih ropov sta evropski komisar za socialne zadeve Pa-draig Flynn ter nemški veleposlanik pri zvezi NATO Hermann von Richtofen. Belgijska policija za zdaj ne pojasnjuje, katera zlikovska tolpa je odgovorna za te zločine, ob domnevah, da za roparji stoji ruska mafija, pa opozarja, da o tem ni "nobenih dokazov. (STA)
Ustanovili
klobasarski
klub
BUDIMPEŠTA - Organizatorji lanskoletnega festivala klobas v kraju Be-kescsaba na vzhodu Madžarske so se zaradi uspeha prireditve odločili, da bodo v domu slova- : ske kulture ustanovili ; klobasarski klub. Ograni- [ zacija profesionalnih in [ ljubiteljskih mesarjev si ! bo prizadevala ohraniti j recept domače Bakecsab- ; Ske klobase v mesni industriji.
Naj bo tigrovo leto tudi leto »za tigra«
GLAND - Letošnje leto tigra, ki se je po kitajskem koledarju z velikimi slavji v številnih azijskih državah in mestih zaCelo včeraj, mora biti tudi "leto za tigra", so poudarili pri Svetovnem skladu za zaščito narave (WWF), ki ima svoj sedež v Švicarskem Glandu. Sklad je te dni napovedal, da bo vložil milijon dolarjev za zaščito te živalske vrste. S sredstvi bodo skušali predvsem preprečiti divji lov ter politiko, ki uničuje tigrova naravna prebivališča, kar je glavni razlog za njegovo izumiranje.
V začetku stoletja je v Aziji, od Kaspijskega morja do Balija, živelo vec kot 100.000 tigrov, vendar se je njihovo Število zmanjšalo za 95 odstotkov. Tri od osmih vrst - tiger z Balija, kaspijski tiger in javanski tiger - pa celo izumirajo. Po zadnjih raziskavah sklada vsak drugi tiger na prostosti živi v Indiji. Ocenjujejo, da jih v Bangladešu živi 300, v Nepalu
150 in v Butanu 80. Na Sumatri jih je najverjetneje Se 400, v Maleziji 600, po 150 na Tajskem in v Vietnamu, 100 v Kambodži, 150 v Rusiji ter manj kot deset v Severni Koreji. Na Kitajskem jih živi le še kakih 30, medtem ko so jih leta 1950 prešteli 4000.
Kljub naporom vodstev številnih azijskih držav, da zaščitijo to ogroženo živalsko vrsto, se njihovo Število še naprej moCno zmanjšuje. Ljudje se vedno uporabljajo tigrovo kožo, dlake živali uporabljajo za izdelovanje zdravil, penis smatrajo za afrodiziak, nekateri pari pa celo verjamejo, da bo njihov otrok moškega spola, Ce bodo nad zakonsko posteljo obesili tigrov smrCek. (STA/AFP)
Na sliki Ap: vstop v tigrovo leto, ki je zamenjalo leto goveda, so z veselo parado pozdravili tudi otroci v Hong Kongu, ki so se seveda preoblekli v male tigrčke.