Leto XX. št. 39. Dolnja Lendava, 24. septembra 1933. Cena številki 1 Din. Naročnina na sküpni naslov letno 24 Din ; na posamezni naslov letno 80 Din. V inozemstvo : letno 65 Din. Z M. listom letno 100 Din. IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo v Dolnji Lendavi. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4. Štev. položnice 11806. Cena oglasov: stran : cela 400 Din., pol 200 Din., četrt 100 Din; mali oglasi do 20 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din.; med tekstom vsaka reč 2 D. Pri večkratnoj objavi popüst. Novi plebanoš v Črensovcih. Po polletnom sirotmstvi je Črensovska fara pali dobila svojega dühovnoga očo v osebi g. Zadravec Matjaša, dühovnika stalne dühovnije na Hotizi. Novi gospod plebanoš Črensovčarom neso nepoznani, bili so dugši čas njihov kaplan. Rojeni so v bližini Srdišča pri Dravi, šteroga kraja jezik se malo loči od našega dolnjega, zato do pa v domačoj reči razmeli oni svoje vernike, tej pa njih, ka je glavni predpogoj pri düšnom pastirstvi. Gospod Zadravec so svojo prošnjo za Črensovsko faro izročili potom g. dekana Jeriča i pri novom g. püšpeki neso niednok bili z prošnjov, da bi se njim podelila fara, popolnoma so se nehali na božo volo. Zato v njihovom imenüvanji moremo gle- dati božo volo i gospoda Zadravca sprejeti kak od Boga poslanoga düšnoga pastira Črensovske fare. Farniki nepoznajo poti, po šteroj se fare dopunjavajo i zato tüdi ne zvejo za prosilce fare. Tisti, od šterih se je gučalo, ka prido na faro, neso se prosili za faro. Farniki so dobili tistoga düšnoga pastira, šteroga jedino Bog ma pravico zvoliti, z božih rok ga naj sprejmejo i naj bodejo osvedočeni, da jih bodo g. Zadravec po tistoj poti naprej vodili, na štero so jih g. Bakan pripelali. Mi iz srca pozdravlamo novoga g. plebanoša i njemi želemo, da bi njegovo düšnopastirstvo rodilo stoteri, najlepši sad Bogi na diko i düšam na zveličanje. dugov, ne meo zato nišče nikšega zroka, da bi iskao pri njem bogastva niti nevoščeni ne njemi je mogeo biti. Zakaj so pa te napravili neznani hüdodelci to veliko krivico? Edni pravijo, ka so napravili Madjari, ar je gospod Jerič Slovenec i Madjarom ne da, ka bi ti radi meli. Drügi pravijo, ka so Slovenci napravili, zato ka g. Jerič preveč zagovarja Madjare. Mi pa odgovorimo, ka so to niti Madjari, niti Slovenci ne napravili, nego verosovražni norci. Takši norci, kakši so pred par leti zamazali v nočnom vremeni table trgovin i napise na pokopališči nesamo tüdi vogrske nego i slovenske. Da čide so gorice? Farne. Te pa ne gospoda Jeriča. Farniki so Kak naj bi se rešilo jezikovno pitanje v lendavskoj fari ? nekaj časa obstoja neko nesporazumlenje v lendavskoj fari med civilnov oblastjo i cerkvenov zavovidila jezika. Oblast bi rada vidila več pravic za slovenski jezik v cerkvi cerkvena oblast pa ešče ne rešila v tom pogledi. - Mi stojimo na stališči, da v cerkvi ravna po božem zakoni samo cerkvena oblast. Poleg toga principa pa drage vole dovolimo civilnoj oblasti, da sme staviti svoje predloge i je bo cerkvena oblast tüdi vpoštevala vsikdar, če zavoli njih ne bi trpelo zveličanje düš. Dostakrat so takše reči, ka je celo jako dobro, če civilna oblast obvesti cerkveno i složno rešita tisto pitanje. Zdaj, ka se tiče lendavskoga jezikovnega pitanja, je naše mišlenje sledeče. - Lendava leži na meji i samoobsebi se razmi -pravi oblast—ka mora kazati državno narodno lice. Oblast pa vidi oviro pri toj zahtevi tom ka Vogri ma jo glavno božo službo v cerkvi, ne pa Slovenci i trdi da je Vogrov menje kak Slovencov po statistiki. Cerkvena oblast pa pravi, da po razumevanji jezika ja več tistih, ki nerazmijo zadostno slovenski i tak z predge slovenske nemajo haska, kak pa Slovencev. Tü le nastalo nesporazumlenje. Civilna oblast ma pred očmi državni interes, cerkvena pa po svojem pozvanjem, ki je od Boga, zveličanje düš.-Kak se naj reši ta nepotrebna svaja? — Moj predlog je sledeči. Mi mamo viteško organizacijo v državi, Sokola kraljevine Jugoslavije. Namen te organizacijaje je, da podpira i širi narodno i državno miseo povsod, predvsem pa na meji države. Sokol je zato pozvani, da pomaga tü. Kak pa ? Sokol dobiva milijonske podpore od države. Naj bi Sokol, odstopo bar letno podporo, ki jo dobi od države, pa naj jo pokloni Slovenskoj cerkvi v Lendavi, ki bi se zidala na čast sv.Cirili i Metodi na drügom kraji župnišča, tam okoli grada,na zdignjenom prostori - Samoobsebi se razmi da bi ta cerkev bila samo slovenska i vsa boža slüžba bi se vršila v njej slovenski. Madjari bi pa obdržali svojo staro cerkev i bi dobi- j li ednoga dühovnika, ki bi za nje zvršavao düšnopastirske dužnosti. V Celji je isto z Nemci i vlada najlepši mir po takšoj razdelitvi med verniki dva jezika. Isto bi bilo i v Lendavi. Prosim merodajne oblasti i Sokola Jugoslavije, naj vpoštevajo te moj predlog i naj ga izvedejo. i Domoljub 2 NOVINE 24. septembra 1933. pa Madjari tak kak Slovenci. Sami sebi bi zato škodili, če bi vničavali farno, to je lastno vrednost, ka so njihovi predniki dali dühovniki za zdržavanje, ka bi breskrbno mogo pasti njihove i njihovih naslednikov düše. Krivce toga vsega obsojenja vrednoga zločina moremo iskati gde indri i ne pri Madjarih ali Slovencih, pri farnikaj. To so mogli napraviti kakši najeti lüdje za peneze. Napravili so pa to zato, da pokažejo svoje sovraštvo proti Cerkvi i veri. Hüdobni bi radi svadili Madjare i Slovence med seov, ka bi tak več trpela vera i katoličanska cerkev. Zato je v interesi nesamo pravice, nego mira medsebojnoga, da oblast z najvekšov skrblivostjov izsledi krivce toga grdoga djanja. Gospod Jerič je pregnan iz rojstne hiše pretrpo nešteto smrtnih nevarnosti za svoj narod i novo državo, je dühovnik po Srci Jezušovom, ne gleda ne Madjara i ne Slovenca, nego brez razlike samo rešenje njegove düše, zato pa je vsega obsojenja vredno to divjaštvo, ki je oblast mora najostrej pokaštigati. Slovenska Krajina. Navuk za tretjired je dnes 24. sept. v Črensovcih ob 2 popoldne. M. Sobota. Za prefekta Martinišča je imenüvani g. Lovrenčič Jožef. Gospod Törnar Anton, novomešnik, je premeščen na Radno. Novi prefekt je naš domačin rojen v Filovcih. Vpelanje novoga plebanoša v Črensovcih. Dnes tjeden, 1. okt. se vpela v črensovsko faro njeni novi plebanoš g. Zadravec Matjaš. Obred vpelavanja zvrši g. Jerič Ivan, dekan dolnjelendavske dekanije. Črensovci. Med črensovskimi farniki se je zbüdila žela da bi dobili za plebanoša ali g. Klekl Jožefa, vp. plebanoša, ali g. dr. Meško Jožefa, kaplana v Maribori, ali pa g. Bakan Števana, zdajšnjega oskrbnika fare. Gospod Klekl so njim proti nebi kazali s prstom i pravili : Jaz to faro čakam, kelko bom pa mogo, bom pomagao v cerkvi Vašim gospodom. Gospod dr. Meško so v pismi naznanili, da fare neso prosili, ar za gospodarstvo neso. Fara Črensovska je pa gospodarstvena fara. G. Bakan so na odgovorili farnikom, ki so bili ž njihovim delovanjom popolnoma zadovolni i jih zato šteli meti na fari, da fare zato neso prosili, ar so drügi starejši od njih, ar je njihovo zdravje za to veliko faro preslabo zavolo slabejših plüč, ar so blüzi doma i ar nemajo občem za vreditev te gospodarstvene fare. M. Petrovci. Vmro je naš vrli Širiteo, Bakan Štefan v najlepšoj moškoj dobi naglo. Naj njemi dobra mati Marija plača vse, ka je včino za njeno i njenoga božega Sina čast. Črensovci. Križovsko proščenje je obiskalo jako dosta naroda. Senje je tüdi bilo veliko, živine dosta i lepe, a malo küpcov. — Na proščenje je prišlo tüdi lepo število Vogrov. Euh. kongres v Turnišči je rodio te lepi sad, ka se nam Vogri bližajo. Ne odbijajmo je. Kak naj se pišejo imena v kandidatnih listaj za občinske volitve ? Tak kak je prinas stara navada, na prvo mesto pride pridavek ali rod- binsko ime, na drügo mesto pa krstno ime. Na priliko Hajdinjak Jožef — ne pa po štajarskoj šegi : Jožef Hajdinjak. „Bodi apoštol“, se zove lepa knižica, ki jo je napisao naš rojak g. Kolenc Franc, tajnik kat. akcije v Maribori. Dobi se za 5 Din. v Tiskarni sv. Cirila v Maribori. Zaročila sta se i dnes zdala Gabor Franc i Gregorec Otilija na Petanjcih. Zaročnica je sestrana vrednika Novin. Naročnikom i širitelom Novin. Lepo prosimo, da se kemprle plača naročnina i ki je mogoči, naj da na dober tisk kakšo podporo. Tri vagone belih krumplov lejko odate. Včasi naznanite ceno v Črensovce gospodarskoj zadrugi. „Vzori In Boji“ se zove kniga, ki jo je izdala Nova Založba v Ljubljani. Popiše veselje i žalosti iz dijaškoga živlenja prof. dr. J. Debevec. Knigo je vredno v roke vzeti, posebno šolskoj i drügoj mladini. „Karitas“ se zove krščansko zavarüvalno drüštvo, pri šterom se lejko od 7 do 80 let starosti vsaki zavarje ali sekulira. Plača se mesečno od 5 do 75 Din. Drüštvo ma v Ljubljani svoj sedež. Turnišče. Gda se je prinas vršo nadvse lepi euharistični kongres, so proti voli cerkvene i civilne oblasti neki izzivali vernike Gda je zastopnik i civilne i vojaške i cerkvene oblasti poslüšao, z najvekšov plemenitostjov i državnov modrostjov pa potrplivostjov med procesijov pesem. naših lojal- nih podanikov, so nešteri v cerkvi gučali spevlite slovenski“. Drügi so pa stavili pobožne romare, gda so šli s cerkvi i molili svoje čislo pa njim to branili : „tam prek lejko tak molite, pri nas pa ne.“ Celo so nešteri zahtevali, naj se pozaprejo okna, kde so stanüvali i molili svoje čislo, ka ne bi se čüo glas reči vü. Teliko smo zvedili, ka ki so tak gučali, neso bili sinovje Slovenske Krajine. Ka neso bili goreči krščeniki, je pa ešče bole jasno. Ob- lasti bi bili jako zahvalni, če bi zvedavala po tej kršitelaj bratskoga mirü, ki lada med nami v Slov. Krajini i bi je pošteno kaštigala v keliko je to istina. Gospodarska zadruga v Črensovcih ma k odaji skradnjeke od rdeče borovine. Cena je nizka. Kotrige dobijo ešče popüst. Čakatur, deske, late pa ma v šumaj k odaji. Ki ma v Posojilnici črensovskoj vlogo, plača samo polovico, polovica se lejko z vlogov plača. Rdeča borovina je jako redka že i jako močna. Vsem županstvom. Po odobrenem delavnem programu Ministrstva trgovino in industrijo, Osrednje uprave za mere in dragocene kovine v Beogradu z dne 23. 2. 1933. št. 1163 se bo vršilo pregledovanje in žigosanje sodov in sicer : V Gor. Radgoni, dne 5. 6. i 7. oktobra, 6. 7. i 8. novemb. 5. 6. i 7. decembra t. 1. V Ljutomeru dne 9. 10. 11, i 12. oktobra, 9. 10. i 11. novembra, 9. 11. i 12. decembra t. 1. V M. Soboti dne 12. i 14. okt. 13. novembra, 13. decembra t. l. Po državi. Zastopniki polskoga parlamenta so obiskali zdaj prvič našo državo. Bili so tüdi v Ljubljani. Naš narod jih je povsod navdüšeno sprejeo. Most med severnimi i jüžnimi Slovani se gradi, prepotreben je. Letalska nesreča. Potniško letalo, ki je vozilo med Ljubljano - Zagreb—Sušakom se je v gostoj mogli razbilo na zidi norišnice v Studenicaj pri Ljubljani. Kapetan, mehanik i šest potnikov je mrtvih. Letalo se je popotnika razbilo. Kratki glasi. V Račaj—Frami poleg Maribora so v bitji dva vmorili. Nesrečni alkohol dala največ hüdobij. -— Na srednjih šolaj v Sloveniji je 18. jezero dijakov: — V Bosni je nastopili pri živini bolezen vranična prisad. Profesor i nar. poslanec Pavlič Alojz je vodo veliko procesijo k M. Bistrici iz Slovenije. Procesijo so Hrvati navdüšeno sprejeli. Okoli po sveti. Palača za opice za lüdi pa strehe nej. Bogati Francoz Lemoine je v Parizi dao postaviti krasno palačo za opice. Vse vrste opice je spravo v njo i njim poskrbo čuvara, ki je krmi i njim küri, da gospodičine opice ne bi se prehladile. Ar se opice jako rade gledajo v gledalo, je gledala tüdi namesto v palači za nje. Pa ka do se mogle hujokati, kak v Afriki, njim je dao pripelati z jüžnih krajov velikanske dreva, po šterih lejko skače opičji rod po miloj voli. Ka vse to 24. septembra 1933. NOVINE 3 milijone košta, vsaki zna. — Kak de te človek odgovarjao pri božoj sodbi na pitanje : lačen sam bio i nesimi dao jesti, žeden i ne piti, brez strehe i zavetja nesi mi dao. Zakaj si pa vse to davao opicam, štere sam v šumaj itak dobro preskrbo? Najžmetnejši odgovor. Jako važno pitanje. Vogrski zgodovinar i pisateo Pethő Sándor pita v listi „Magyarság“ Madjare, ka ščejo z Austrijov napraviti? Jeli jo ščejo braniti, kak jo je polski krao Sobjeski pred 250 leti, gda je Beč rešo törske nevarnosti, ali jo pa ščejo vničiti, kak Kara Mustafa, šteromi je Madjar Thökölyi Imre pomagao s svojimi husari premagati krščenike? Jako potrebno pitanje za šovinistične Vogre. V svetovnoj bojni so tüdi dali sloboščino törskoj poganskoj veri, naj samo Slovane premagajo, pa sami so postali premaganci. Naj zdaj pametni bodo i se sprijaznijo s sosednimi Slovani. Kratki glasi. Na katoličanskom spravišči v Beči je dr. Dolfuss državni kancler edno vüro dugo gučao. Svoj guč je dokončao z rečmi „Bog tak šče, naj je Austrija krščanska država.“ — Sveti oča so opüstili küšüvanje rok. Dozdaj je bila navada, da njim je vsaki romar, ki je bio sprejeti, küšno roko. Ar pa na den do 7 jezero romarov sprejmeje, je nemogoče zdržati toga küšüvanja. — Lindbergh, komi so roparje jedino dete vkradnoli i vmorili v Sev. Ameriki, je svojo hišo spremeno v zavetišče v šterom de oskrbleno štirideset siromaške dece. Po katoličanskom sveti Samostan sv. odküpitela. Vse, ka je v Svetoj deželi katoličanskoga, so rešili franciškani. Njüvo središče je samostan Odküpitela, Odrešenika (San Salvatore). Že 1. 1219. je sv. Francišek vstanovo na Šioni samostan i zozidao cerkev. Dnes so že tüdi drügi redovi v Palestini, ali vsa važna i nevarna mesta majo v rokaj franciškani. Prvi njihov samostan je bio na Šioni. Kda so je Mohamedanci tüodnet pregnali, so küpili 1559 samostan, šteroga so nazvali San Salvator, po Božem Odrešeniki, tomi na čast. Toga so razširili prezidali, tak da zgleda kak kakša trdnjava, gde se zgübiš, či nemaš voditela. V samostani majo svojo bogoslovno šolo, sirotišče, tiskarno, knigoveznico, parni mlin, pekarno i veliko knižnico. Cerkev je v italijanskom slogi, z 9 oltari. Poglavar samostana je čuvar Svete zemle, šteri ma naslov „gvardjan Svete Zemle“. Cerkev je tüdi župna cerkev Svetoga mesta. Od naših v tüjini. „Razmere so nas prisilili, da smo mogli zapüstiti dragi domači kraj i iti v svet za krühom. Težko je bilo slovo. Pa tüdi Jezuš je mnogo trpo za nas. Zato pravimo: „O Gospod, ne naša, nego Tvoja vola naj se zgodi.“ Lepo se Vam zahvalimo za Novine i Marijin list. Kak želno smo je pričaküvali i s kakšim veseljom smo je sprejeli. Si lejko mislite, kak je to veselo, če dobimo v te kraj, gde ne razmimo nikoga, gde ne čüjemo našega maternoga jezika naš domači, krščanski list. Tak prijetno nam je pri srci, gda čtemo te vrstice, kak da bi si pogučavali s svojimi domačimi. Pošilamo Vam naročnino za pol leta. Ostalo pošlemo sledkar zato ka ne vemo, če bomo ostali na istom mesti celo leto. Čestitamo Vam, da bote priredili euharistični kongres. Kak radi bi tüdi mi se popaščili ta ino euharističnomi Jezuši potožili vse svoje težave. Ar ta nemremo, bomo v misli prosili Jezuša za mladino cele Slov. Krajine, da ostane čista, da se bo po njoj Jezušov blagoslov naselo v naše drüžine. V Srci Jezušovom vdani Štefan Ritlop, Trezika Ritlop, Verunika Režonja iz Črensovec v Franciji. Občinske volitve. Prišestni mesec bodo po naših občinah občinske volitve. Pri občinskih volitvah naj bi občani po prostom prevdarki i neprisiljeno brali za vodstvo občine može, ki vživajo popolno zaupanje. Nove velike občine, ki jih bodo dobili, bodo močne gospodarske skupine. Zato potrebno, da pridejo v občinske odbore možje čistih rok, i poštenoga srca, trezni lüdje, ki bodo prav gospodarili. Pa tüdi naloge, ki jih novi občinski zakon nalaga Občinam, so velike. Zato, da pridejo v odbore najrazumnejši in najdelavnejši lüdje, prosimo svoje čtevce i prijatele vse, naj se povsod, kje je li mogoče, vdeležijo občinskih volitev. Dnes prinašamo odredbo banovinskoga sveta, ki določa podrobnosti gledoč na občinske volitve. Uredba za občinske volitve. Banovinski svet Dravske banovine je po pooblastilu iz § 51 zakona o občinah na svojem izrednem zasedanju z dne 4. septembra 1933 dobil v razpravo nastopno uredbo o sestavi kandidatnih list, o sestavi in poslovanju volivnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v Dravski banovini. I. Kandidatne liste § 1. Občinski odbori se volijo po kandidatnih listah, ki morajo vsebovati toliko kandidatov in namestnikov, kolikor ima občina odbornikov, izvzemši primere iz § 48 zakona o občinah. V novih združenih občinah mora kandidatna lista v prvih dveh tretjinah vsebovati najmanj po enega kandidata in namestnika iz vsake doslej samostojne občine, ki je prešla v celoti ali deloma v sestav nove občine. Za občinskega odbornika more biti izvoljen tisti član občine, ki ima volivno pravico po zakonu o volivnih imenikih in ki je dovršil 25 let ter od izvolitve ni izključen. Osebe, ki ne govorijo in ne pišejo služabnega jezika, in osebe, ki so v aktivni državni ali samoupravni službi, kakor tudi duhovniki ne morejo biti postavljeni za kandidate na na prvih šestih mestih kandidatne liste. § 2. Kandidatna lista vsebuje: rodbinsko in rojstno ime, poklic in bivališče kandidatov in namestnikov, datum in kraj izdaje in podpise predlagateljev. Lista se označi z rodbinskim in rojst- nim imenom nosilca liste. Vsaka kandidata lista sme imeti svojega predstavnika in namestnika v volivnem odboru. To se označi na kandidatni listi pod imeni kandidatov. Pri občinah, kjer se glasuje na več voliščih, se določita predstavnik in namestnik lahko za vsako volišče. Kandidata lista mora biti sestavljena po obrazcu, ki je priložen tej uredbi. § 3. Kandidatno listo mora podpisati v občinah z do 1000 prebivalcev 20, do 4000 prebivalcev 40, Čez 4000 prebivalcev 60 predlagateljev, ki pa ne smejo biti kandidati. Predlagatelji kandidate liste ter Predstavniki liste in njih namestniki v volivnem odboru morajo biti vpisani v stalni volivni imenik dotične občine. Vsak volilni upravičenec sme podpisati samo eno kandidatno listo. Pismeni predlagatelji podpišejo kandidatno listo sami, nepismenega pa podpiše od njega pooblaščena oseba, kar potrdita na listi dva pismena volivca kot priči. Nikdo pa ne sme podpisati več nego deset nepismenih predlagateljev. § 4. Kandidatno listo, popravljeno ali izpremenjeno po §40. zakona o občinah, podpiše najmanj polovica predlagateljev, ki so podpisali prvotno listo. § 5. Voli se po volivnih imenikih na toliko voliščih, kolikor je teh imenikov (ločenih zvezkov volivnega imenika). II. Volivni odbor § 6. Za vsako volišče se sestavi volilni odbor, ki sestoji iz treh članov in prav toliko namestnikov. Predsednika volivnega odbora postavi okrajni načelnik najkasneje v petih dneh pred volitvami in sicer izmed pismenih volilcev dotične občine. Predsednik ne sme biti Obenem kandidat. V istem roku postavi predsednik občine (župan) dva občinska odbornika za člana. Za vsakega Člana se Obenem postavi tudi namestnik, Člana volilnega odbora in njih namestnika obvesti okrajni načelnik odnosno predsednik občine (župan) takoj, a najkasneje v 24 urah o njih postavitvi s pismenim odlokom. Namestnik zastopa člana volivnega odbora, bi bil ta zadržan. § 7. V občinah v več volišči posluje tudi glavni volilni odbor, ki sestoji iz predsednikov vseh volivnih odborov in enega občinskega odbornika ali njegovoga namestnika. Tega občinskega odbornika in njegovoga namestnika postavi predsednik občine (župan) istočasno s postavitvijo članov volivnih odborov. Postavitev mu sporoči pismeno najkasneje v 24 urah. Predsednik glavnega volilnega odbora je po letih najstarejši predsednik volivnih odborov poedinih volišč. § 8. Ako kdo od članov volivnega odbora ali njih namestnikov ali po občini postavljeni član glavnega volivnega odbora ali njegov namestnik iz opravičenih razlogov ne 4 NOVINE 24. septembra 1933 bi mogel sprejeti poverjene mu funkcije, mora to v 24 urah po prejetem pismenom obvestilu sporočiti oblastvu, ki ga je postavilo. To oblastvo oceni navajane razloge in če treba postavi drugo osebo. Funkcija predsednika in članov volivnegá odbora in glavnega volivnega odbora je častna. § 9. Volivni odbori sklepajo z večino glasov. Ob enaki razdelitvi glasov velja, da je usvojeno to, za kar je glasoval predsednik. Predstavniki kandidatnih list imajo pravico, da prisostvujejo poslom volivnega odbora kakor tudi glavnega volivnega odbora ves čas volitve, in da stavijo pripombe, ki se morajo na njih zahtevo vpisati v zapisnik. § 10. Na dan volitev ob 6 zjutraj se sestanejo vsi člani volivnega odbora, odnosno njih namestniki na volišču, kjer prejmejo od predsednika občine (župana) ali po županu odobrenem odborniku proti potrdilu stalni in abecedni volilni imenik, glasovalni seznam, zapisnik, kandidatne liste, občinski pečat, en izvod zakona o občinah in to uredbo ter potrebni pisalni materijal. Vse kandidatne liste pritrdi volivni odbor na vidno mesto v sebi, kje se bo blagoslavlalo. Ako bi pristojno sodišče potrdilo eno samo kandidatno listo, se glasuje samo za to listo. § 11; Ko je volivni odbor prejel vse, kar je potrebno in kandidatne liste pritrdil na svoja mesta, sestavi o tem zapisnik, v katerem je posebej navesti vse prejete kandidatne liste. Zapisnik podpišejo vsi člani volivnega odbora. Vse to se mora izvršiti do 7 zjutraj. Nato odredi volivni odbor pričetek glasovanja. § 12. Občina je dolžna dati volivnemu odboru na razpolago potrebno število pomožnega pisarniškega osebja in pisalni materijal. Ona določi tudi poslopje samo ni dovolj prostorno, mora imeti primerno dvorišče, ki se da zapreti. Najkasneje 30 dni pred volitvami objavi občina dan volitev ter kraj in poslopje, kjer se bo glasovalo. V ta rok ne štejeta dan objave in dan volitev. III. Glasovanje. § 13. Glasovanje traja neprekinjeno od 7 do 18. Samo če nastane nered, se sme s pristankom odborove večine prekiniti za čas, dokler se ne povrne red. Povsod nereda in čas, za katerega so se morale volitve prekiniti, se zapiše v zapisnik. Ob 18 se dvorišče ali poslopje, če dvorišča ni, zapre, in nihče se ne sme več nóter pustiti. Vendar se od glasovanja ne smejo izključiti volivci, ki so prišli v volivno poslopje, odnosno dvorišče še pred 18. najsi traja glasovanje radi nereda prekiniti za dalj ko eno uro, se za toliko časa po 18 nehajo volivci puščati na dvorišče. § 14. Ves čas glasovanja mora za glasovalno mizo sedeti predsednik volivnega odbora ali njegov namestnik in vsaj; še en član volivnega odbora ali njegov namestnik. § 15. Volivni odbor je odgovoren za to, da se volitev izvrši zakonito. Člani volivnega odbora se morajo vzdržati vsakega vplivanja na volivce. Predsednik volivnega odbora je odgovoren za to, da se pri glasovanju vzdržuje red in zakonitost. Če treba, sme zahtevati pomoč od občinskega ali državnega oblastva, ki se mora njegovi zahtevi odzvati. § 16. Volivci smejo glasovati vsak samo enkrat, samo osebno, na volišču svoje občine in samo za eno izmed potrjenih kandidatnih list. Predsednik in in člani volivnega odbora, ki poslujejo izven kraja svojega bivališča, glasujejo kot prvi na volišču, kamor so odrejeni. Pred glasovanjem pa se morajo izkazati s potrdilom predsednika občine (žu- panstva), da so vpisani v stalni volivni imenik dotične občine. § 17. Volivni odbor vodi dva seznama: glasovalni seznam (kniga za vpisovanje glasovalcev) in poseben seznam za vsako kandidatno listo. V glasovalni seznam se vpisujejo glasovalci, po redu kakor so pristopili k glasovanju. V posebni seznam se vpisujejo glasovalci, ki so glasovali za dotično kandidatno listo. § 18. Ves čas glasovanja se mora voditi Zapisnik o vsem, kar se zgodi in kar smatra katerikoli član volivnega odbora za vredno, da se zapiše. Zapisnik podpiše vsi člani odbora. Vsak član odbora sme oddati ločeno mnenje in podati svoje pripombe. § 19. V sobo, kjer se glasuje, se puščajo volivci po ednem ali več, toda nikdar več nego po pet naenkrat. (Dale) Pošta. Gomboc Friderik. Flesseles. Po banki Baruch smo dobili 78 Din. Prosimo odgovorna, na koj je te penez poslani? Vogrinčič Ana, Gerlinci 7, nam je že poslala 32 Din. 50 p. — I. C. Sobota. Cvetno 2. Zastopstvo imenüvane drüžbe ne pri nas. Išče se eden konvencijski kočiš, ki bi slüžbo, nastopo 1. oktobra na Polanskom marofi pri Krajni Jeli se ščete od PROTIMA ■ REUMATIZMA popunoma odsloboditi? Krči i trganje v kotrigaj i sklepih, otečene kotrige, falingaste roke i noge, trganje, zbadanje i krči v raznih delih tela, tiho i slabost oči so pogosci posledice reumatizma i bolenje čont, ki se morejo odstraniti, ar inači beteg vse bole napredüje. Nüdim Vam edno zdravilno, vodno kislino razdejajoče, zmenjanje tvarine i izločivanje pospešüjoče domače pitno zdravlenje, štero se na umetni način povsem naturno sestavi po ednoj miloj zdravilnoj vretini, ki jo dobrotliva mati prirode davle za blagostanje betežastoga človečanstva. Pišite mi včasi i brezplačno dobite edno podvučno raspravo. Pošta : AUGUST MÁRZKE, BERLIN-Vilmersdorf, Bruchsalerstr. 5. Abt. 287. PREKOSNICE. Iz sodne dvorane : Zagovornik : g. Sodnik kak vidite, te obtoženec je pravi dündek. Sodnik : To na stvari nikaj ne spreminja. Dündek je ravno takši človek kak jez. * Profesor v vlaki : Kondokter čaka, a profesor ne more najti železniške kake. — Pridem poznej, njemi odgovori kondukter. — To je lepo od vas, ali če je tečas ne najdem, ne bom znao kama potüjem. * Debela laž. Kak vam pa kaj ide v vašoj restauraciji. — Izvrstno, za same zobotrebce sam včeraj dao posekati edno šumo. * Spevanje. Gospodar hiše: Pesvaš mora z moje hiše! Kak je snočkar moja hči začela spevati, je vaš pes taki začeo tuliti.! Arendaš: oprostite, ali vaša hči je prva začela. * Na sodniji. Vi ste pravili tomi človeki: vonječi židov. Jeli spoznate svojo krivico? Krivice ne spoznani, nego pravico, povahajte ga i vi sodnik, pa taki spoznate, ka sam prav povedao čeravno ne židov. V šoli. Kak se zovejo tista bitja, štera Živijo deloma na sühoj zemlji deloma vu vodi. Dijak : kopališni gostje. Za tiskarno Ballcányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok., Črensovci. Pred oblastjo odgovoren: Jerič Ivan, dekan v Dolnji Lendavi.