Izhaja vsaki četrtek ob 3. un popoldne Rokopisi se ne vra-8ajo. Nefrankovana pisma se ne spre-|cma jo.
Cena listu znala ut celo leto 4 krone, ta pol leta 2 kroni. la man premožne ta celo leto 3 krone, e a pol leta K 1 BO. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele Izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna« v Oorid, ulica Vet-tnrini štev. 9.
Naročnino in naznanila sprejema npravništvo v Gorici Stmeniška ul. št. 16.
|Ivo na
Posamezne Številke se prodajajo v tobaknrnali v Go sposka ul. 9, v ulici Silvio Pelllco, v ul Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1 v prodajalni »Kat tiskov, društva* ul. Carducci, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po petlt vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
>-C
XXI,
V	Gorici, 25 septembra 11)13.
39. številka.
Tombola
»Slovenskega Sirotišoa“ bo prihodnjo nedeljo dne 28. t. m. ob 5. uri popoludne na dvorišču gostilne g. Josipa Gorjanca na Kornju - - v Attemsovi palači. - -
Nemčija in kaloličan-sfvo
Ako govorimo dandanes o Nemčiji, navadno mislimo, da so tam gori sami protestantje, in le malokomu je znano, da živi v tej državi tudi veliko miljonov katoličanov, ki se od nekdaj drže vere svojih očetov, ki so od prvih krščanskih časov ostali zvesti katoliški cerkvi. Ttt-patam se tudi čita in sliši, da bi bila Nemčija že šla pozltt, ako bi bila katoliška država, kar je pa čisto napačno. Ne protestantizem, ampak katoličanstvo je postavilo temelj nemški kulturi in izobrazbi in katoliški cerkvi bi pač morali biti Nemci zato bolj hvaležni kakor se to navadno godi. Dunajski list »Katholi-sches Sonntagsblatt« je prinesel v svoji 29. številki I. leta kratek članek, ki se peča ravno s tem vprašanjem. Clankar pravi, da pred krščansko dobo o kaki Nemčiji ali o kakem določenem germanskem narodu sploh še ni mogoče govoriti. Takrat so bila germanska plemena
i čisto divja in surova in šele križ je bil ona kulturna podlaga, na kateri so začeli navdušeni menihi in duhovniki zidati nemško duševno izobrazbo. Od krščanskih časov sem sinemo šele govoriti o kakem napredku pri nemških ljudstvih in samostani katoliških redovnikov so bili oni stebri, na katerih je slonela streha germanske izobrazbe še daleč v srednji vek.
Iz zgodovine nam je znanih več germanskih plemen, ki so nastopila proti krščanstvu, a so tudi kmalu izginila. Ostala so le ona plemena, ki so oplodila svoje duševno življenje z večnotrdninu nauki krščanske vere in katoliške Cerkve. Skozi ves srednji vek je nemški na rod s svojimi cesarji načeloval takratnim evropskim državam iu še le protestantizem pomeni pri Nemcih tudi politično oslabitev. In ako pogledamo v dobo francoskih vojska, ako premotrimo čase pred sto leti, tedaj vidimo v takratnih nemških duševnih voditeljih in pesnikih zopet katoliško, versko prebujenje. Malokedaj je bil morda nemški izobraženec tako veren, tako udan svoji Cerkvi in svojemu katoliškemu prepričanju kakor ravno v onih bridkih časih, ko je Nemčija ležala takorekoč strta in sesuta na tleh. Napoleon je takrat zasekal svoj meč globoko v meso evropskih narodov in takrat, v teh hudih in bridkih časih, sc je zopet krepko pojavila verska, katoliška zavest med nemškim ljudstvom. V stiskah se je narod spomnil svojega Boga in v veri je iskal tolažbe. To so bili hudi in nemirni časi pred sto leti! Nikjer ni bilo stalnosti, nikjer opore, nikjer zavetja. Vojska je divjala preko vojske in vojak je poteptal, kar je posejala poljedelčeva roka. In vendar ljudstva niso obupala, niso omagala. Lahko trdimo, da je bila ravno živa verska zavest iu zaupanje na božjo
pomoč ena glavnih opor proti sovragu. Tega hi Nemci ne smeli piczreti in tudi f za nas je precej poučno. Ne protestantizem, ampak ravno katoličanstvo je bila glavna opora ljudstva v hudih in nevarnih časih.
I lanes seveda so bridkosti pozabljene, danes malokdo več misli nazaj. Tudi pri nas smo že pozabili na turške boje. ko je bila edina opora našega ljudstva sveta v era. l ake dobe in taki časi so za nas sedanjike jako poučne. Iz teh zgodovinskih spominov lahko razvidi-iiKi, kako moč je imela katoliška zavest pri raznih ljudstvih v hudih in nesrečnih dobah. Ti bridki časi. ki so hvala Bogu šli že mimo nas, so nam lahko kol jasni dokazi, da niso le posamezniki, ampak da so cela ljudstva črpala iz vere svojo tolažbo in upanje na boljšo bodočnost. Tako je bilo katoličanstvo tedaj večkrat tudi prav velike politične in narodne važnosti, kajti kdo ve, kje naj bi bila razna ljudstva dobila poguma in vztrajnosti v boju za obstanek, ako bi ne bilo krščanstva. Krščanstvo je rodilo
v	začetku mučenike, pozneje je reševalo cela ljudstva pogina. Kakor pri nas tako ima tudi za Nemčijo ravno katoličanstvo prav eminentne zasluge. Ne protestantizem, ampak katoliška zavest je bila temelj in podlaga nemške kulturne in politične zavesti.
Politični pregled.
Zasedanje delegacij.
Najnovejše vesti z Dunaja pravijo, da bodo začele delegacije zborovati šele v decembru.
Parlamentarne zadeve.
»Slovanska korespondenca« izvaja, da že te dni prične vlada varnostne odredbe. da se neovirano reši v poslaniški
zbornici finančni načrt, in sicer že v jesenskem zasedanju, ker vlada želi. da se mali finančni načrt že 1. januarja •914 uveljavi in ž njim aktivira tudi uradniška pragmatika ter da se tudi deželam prispevki nakažejo. Vlada hoče vse storiti, da odstrani odpor, na katerega je načrt v poletnem zasedanju zadel.
Kranjski deželni zbor.
Včeraj se je sešel v Ljubljani kranjski deželni zbor. Deželni glavar dr. iv. Šušteršič je otvoril sejo ob 11. uri pred-poludne. V svojem govoru se je spominjal umrlega poslanca Vilfana. Stavljenih je bilo od ene in druge stranke več nujnih predlogov in interpelacij. Spo-polnjeni so bili nekateri odseki. Za dež. odbornika iz volilne skupine mest in trgov je bil izvoljen dr. Karol Triller.
Sklicanje štajerskega deželnega zbora.
Ministerski predsed. grof Stiirgkh je konferiral radi delazmožnosti štajerskega deželnega zbora najprej s štajerskim cesarskim namestnikom Claryjem, nato pa z voditeljem štajerske S. L. S., posl. Korošcem. Vlada namerava štajerski deželni zbor sklicati ne glede na stanje slovensko-nemških pogajanj. Če bi se pokazalo, da deželni zbor ne more zborovati, je vlada odločena, da deželni zbor takoj razpusti in razpiše nove volitve.
Srbski poslanci bosenskega deželnega zbora odložili svoje mandate.
Pogajanja med strankami v bosanskem taboru so bila že v najboljšem teku in delazmožnost sabora skoro zagotovljena, ko je vlada stavila srbskim poslancem še nekatere nove zahteve, ki se pa protivijo določbam skupnega programa Srbov in Hrvatov. Vsled tega so srbski poslanci, 13 po številu, odložili svoje mandate. Vlada je sedaj v za-
Papež Pij X.
(Dalje.)
L. 19(11. je prineslo patrijarhu drugo zmago pri volitvah v mestni svet. Od onega časa so dobile Benetke katoliško lice bolj nego katerokoli drugo mesto v Italiji, in to je bila zasluga moža, ki jc izšel iz naroda in je med narodom za narod živel in delal, in ta mož je bil patrijarh Jožef Sarto.
Mati Jožefa je imela, predno je zatisnila oči k smrtnemu spanju, učakati še eno redko veselje, namreč da bi bil njen sin povišan za kardinala. Tačas je vzel Jožef mater seboj v Rini ter jo predstavil Leonu XIII. Ta jo je nad vse Ijubez-njivo vsprejel ter ji čestital k redki sreči. Ob tej priliki se je na poseben način pokazala preprostost in skromnost kar dinalova. Dobro mater Marjeto je namreč hudo skrbelo, češ. ali smem v taki kmečki obleki stopiti pred sv. Očeta? Sin-kardinal jo je pa prav prisrčno potolažil: »Mamka, klobuk le proč, in Vašo ruto na glavo, prosim Vas! Tako Ste
mi mnogo ljubši«. Kmalu nato. 2. feb.
I.	1894., je na veliko žalost kardinalovo mati umrla. Zvesti sin ji je postavil lep nagrobni spomenik, kojega napis je sestavil sam. Naročil je zanjo daritve sv. maše ter razdelil njeni duši v blagor med reveže mnogo miloščine.
Iz vsega, kar smo doslej omenili, lahko spoznamo, da si je Sarto pridobil neprecenljivih zaslug tako na cerkvenem, kakor tudi na versko-političnem polju in da se je vseskozi vrednega izkazal še višjega, in sicer najvišjega dostojanstva na zemlji, t. j. papeštva.
Jožef Sarto na prestolu sv. Petra.
Papež Pij X.
Ob Ločitvi, to je takrat, ko je treba reči: »z Bogom!«, se pozna, kako je kdo kje priljubljen. Tako je bilo tudi pii Sartu. Na tisoče ljudstva se je zbralo na kolodvoru, da bi se poslovilo od kardinala. ko je moral oditi v Rim k volitvi novega papeža. Z očetovskimi besedami je nagovoril ljudstvo ob slovesu ter je opomnil, naj moli za blagor sv. Cer-
kve v teh težkih dneh. Množica je glasno in očitno izražala željo, da bi ga rada kmalu pozdravila kot papeža. Kardinala je ljubezen in vdanost ljudstva globoko ganila in rekel je: »Mrtev ali živ, upam, da vas bom zopet videl: med tem molite za-me in za konklave!« — Še enkrat: »z Bogom!« in vlak je od-drdral množici izpred oči. Tako malo ie mislil Sarto na to. da bi vtegnil biti izvoljen za papeža, da je vzel za-se in za svoje spremstvo povratne vozne listke.
V	Rimu je stanoval v lombardskem kolegiju. Jedel je z bogoslovci in v pros-i tem času prav po domače občeval ž njimi. Govorilo in pisalo se je tačas mnogo o »papabilih« t. j. o onih. ki so se zdeli javnosti najsposobnejši zato, da bi zasedli prestol sv. Petra. 1’ako so se izrazile večkrat tudi proti Sartu visoke osebe, da vtegne postati papež; on pa je vzel to le za šalo. Nekoč mu je rekla neka gospa, da ona upa. da se bo sv. I >uli spustil na njegovo glavo. Nato jc pa Sarto odgovoril: »Bog se usmili! Kak nizek pojem imate o sv. Duhu!«
Ko so kardinali šli v Konklave, rekel jc Sarto s solzami v očeh: »Sedaj gremo v ječo!« Zdi se torej, da je vendar nekako slutil, kaj bi ga znalo doleteti. Iz prva se je pri volitvah združila večina glasov za kardinala Rampolla, potem pa vedno bolj za Jožefa Sarto. Ta se je tega tako vstrašil, da je rekel: »Rotim Vas, bratje, ne volite mene! — Gospod Bog ve, da nisem papeštva vreden in da sem za to veliko nalogo nezmožen.« Dve noči ni potem zatisnil očesa ter ves čas prosil Boga, naj mu prizanese s tako častjo. Nekateri njego-
vi	prijatelji, zlasti kardinal Ferrazi. so ga tolažili in pregovarjali, da bi izvolitev vsprejel. A on je imel polno izgovorov in treba je bilo časa, predno so mu izpodbili vse pomisleke. Nazadnje mu je dejal kardinal Ferrari: »Le vrnite se v Benetke, a pekočo vest ponesete seboj, ki Vas bo pekla do smrti!«
(Konec prih.)
dregi in ne vc, ali bi razpisala dopolnilne volitve ali pa razpustila sabor. Deželni šef, general Potiorek, je odpotoval na Dunaj, da konferira s skupnim finančnim ministrom.
Nove vojaške zahteve.
Vojna uprava zahteva zvišanje re-krutnega kontingenta za 40.000 mož ter obsežno reorganizacijo artiljerije, zlasti pa trdnjavske artiljerije. Vprašanje finančnega kritja naj se po nazorih vojaških krogov reši tako, da se vzamejo potrebne tozadevne svote brez kreditnih operacij iz blagajniških preostankov. — Glede vojaškega proračuna, ki Ih. predložen delegacijam, se zatrjuje, da bo obsegal za prvo polletje 1914 prilično 250 milijonov stroškov za armado, torti 25 milijonov več nego lani in 38 4<> milijonov za mornarico; poleg tega pa pridejo še nove izredne zahteve za zgradbo ladij, ker je dosedanji tozadevni izredni kredit v znesku 312 milijonov :':e izčrpan. Delegacijam bodo predloženi tudi mobilizačni računi, ki znašajo okoli 600 milijonov kron.
Upor vojaštva v Solunu.
Evconi.v Solunu so se uprli, ker sc jih ni izpustilo iz vojaštva. Z orožjem so napravili pohod po mestu ter streljali v zrak. Kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo, da ne bi oblasti sklenile jih odpustiti iz vojaške službe.
Vstaja v Albaniji. *
Srbija in Crnagora mobilizirati proti Albaniji.
V	Albaniji so se pojavile močne ustaške čete, ki vpadajo v srbsko ozemlje. Kakor posnemljemo iz listov, so ustaši zasedli Kičevo in ogrožajo Strugo ob Ohridskem jezeru. Srbija je mobilizirala že dve diviziji, da potlači upor. Crnagora je poslala več vojaštva na mejo. Položaj v Albaniji se smatra za jako resen. Pravijo, da podpihujejo listajo tuje države. V Italiji pa so mnenja, da so vesti o ustaji le izmišljotine Srbov, da bi Srbi imeli povod zopet zasesti del Albanije.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko s i r o t i š č e«:
P. n. Jakob Rejec ob smrti svojega sošolca preč. g. kurata Frqnca Krain-bergarja 10 K; Jos. Cigon, Cerkvenik stolne cerkve, 2 K; Jožefa Corte 1 K; Gotard Pavletič, dekan, 1 K 20 v; dve osebi mesto kartel za tombolo l K 30 v; T. Š. 6 K; veleč. g. Josip Mašera v spomin 60 letnice svoje demantne maše 100 kron; dr. Peter Šorli, vikar 10 K; Josip Reščič 40 vin.; za prodane razglednice 20 vin.; Nekdo za srečke 30 v; Edvard Jakin, pekovski mojster 1 K; Ivan Andlavec, trgovec. 2 K; Anton Jerkič, fotograf 1 K; za preplačo srečk 30 vin.; gospa Jožefa Korte mesto srečk 1 K. — Neki duhovnik nov vijolčast mašni plašč v vrednosti 85 K.
S k I a d »S 1 o v. s i r o t i š č a«:
P. n. gg. v Marejcah: A. Valentinčič 20 v, Ljudm. Manfreda 40 v ,M. For-tunat (Kczaršče) 1 K; v Volčah: Preč. g. Al. Mozetič 5 K, Er. Podreka 2 K. Er. Stergar 40 v. I. Pelliska I K. Gizeia Jevšček, učiteljica 2 K, Iv. Jerončič 1 K. Kat. Šturm 20 v. Ant. Manfreda 1 K. ig. Carli, rač. podčastnik 1 K. R. Miklavič 1 K. Ivana Hvala 60 v, M. Kend i 1 K, Ana Smrekar 40 v, Ana Majnik 40 vin., Iv. Rutar 40 v. Er. Konc 20 v, Jos. Cimprič 20 v, Jan Gabršček 10 v. Fr. Gabršček 40 v, Ana Andrejčič 40 v, Marija Rutar 10 v; v Ciginju: Otil. Zvodar 50 v, Mih. Elorijančič 50 v. Ant. Jug 40 v, Jožefa Gabršček 80 v, Jak. Jug 50 v, Mar. Lužnik 60 v, Iv. Jermol 40 v, Kat. Golja 40 v. Mar. Rutar 4n v; Kozaršče: I. Golja 1 K. Mat. Munih I K. Avg. Fon 60 v. Jos. Štrukelj 60 v. Mar. Smrekar 1 K, Robert Barbič 40 v, Jože-
fa Savli 40 v, Štef. Bratuž 50 v, Jos. Krajnik 40 v, Mar. Škodnik 20 v.
(Dalje prih.)
V	Ajdovščini se je nabralo -10 K 55 vin. —
Bog poplačaj vsem stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega narodu pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožeia 1.!
Novi vek.
Romantičen igrokaz v petih dejanjih.
Spisal %*
PETO DEJANJE.
Notranjost prvotne cerkve na Skalniei.
Prvi prizor.
Gregor Dašin, Primož Krivič, ključarja in Andrej Mihelič, predsednik odbora za zidanje eerk\c na Skalniei. Andrej Mihelič (sloje na lestvi. katero mu podpira Primož Krivič in zabivaje žebelj na zid nad altarjemi: Ta žebelj bo nosil podobo presladke Device. Naj bi ga nihče na veke ne izdrl! (Gre dolu.)
(i r e g o r 15 a š i ii (držeč marmornato desko v roki): Prečudna je ta marmornata deska. Na Skalniei je res morala biti že v prejšnjih časih cerkev. (Jo ogledujejo.)
Primož Krivič: Najbrže so Turki razdejali staro svetišče. Kristjani pa so takrat skrili to častitljivo ploščo
v	zemljo.
Gregor Baši ni: Zato jo moramo na častno mesto položiti! (Gledajo napis!)
Andrej Mihelič: Naj priča poznim rodovom, da je naša vera tu cb-novila starodavno češčenje M.’D.!
Gregor B a š i n: Tu sem jo obesimo za sedaj! (Primož Krivič nastavi lestev. Mihelič stopi na lestev.)
Andrej Mihelič (zabivaje žebelj v zid): Zdi se mi, kakor da bi s tem zabival žebelj v Krsto lutrovcev. To so novodobni Turki.
G e g o r B a š i n: Hvala Bo<:u. da se je srečno vse premenilo. (Zvonovi se oglasijo.)
(Dalje prih.)
Domače in razne mli.
Dve demantni sv. maši. Minolo nedeljo sta praznovala demantno sv. mašo preč. g. vikarij v pokoju v Št. Mavru Josip Mašera in kanonik stolne cerkve monsigr. Fran Koder-matz. Rojena sta bila oba 1. 1829, v mašnika posvečena 21. septembra leta 1853. Čestitamo!
V	stalni pokoj je stopil, kakor do-znajemo iz tukajšnjih italijanskih listov, dež. svetnik g. dr. Alojzij P e 11 a r i n. Napotila ga je k teinu koraku nedvom-beno sprememba v deželnozborskem predsedništvu. Dr. Pettarin je bil jako spreten skoinskoz zmožen in neumorno delaven uradnik, da malo takih. Da je kot Italijan, kot italijanski deželni poslanec in deželni odbornik obračal glavno svojo skrb na italijanski del naše dežele, temu se ne more nobeden pa ■ meten človek čuditi, ker je to tudi po polnoma naravno.
Imenovanja na goriških gimnazijah. Naučni minister je imenoval za profesorje na slovenski gimnaziji v Gorici gg.: Andreja Ipavec, ki je obenem tudi začasni vodi t, dr. Edvardu Dolinšek, Martina Mastna k. dr. Josipa P avli n. In Ivana T a b a j. I > t-Ije provizoričnega glavnega učitelja na moškem učiteljišču v Gorici g. Rudolfa L a v r e n č i č ter suplenta gg. Franceta P o v š i č in Karola Prijatelj. Na slovensko gimnazijo prideta tudi provizorični gimnazijski učitelj g. dr. Karol Pirjevec in učitelj telovadbe Rud«Ji Cvetko.
Za profesorje na italijanski realni gimnaziji so imenovani gg.: Emil
T u r ii s, ki je obenem začasni vodja, Josip M o t z, dr. Evgen Si nizi g, Alojzij C o m e I, ki je bil dosedaj na realki v Roveretu, in Petra Boime, ki je bil dosedaj na koprski gimnaziji. Nadalje. so imenovani za profesorje suplcnti gg. Josip Za n e i, dr. Rudolf. P e 11 i s in dr. Josip B r e s c a.
Za n e m š k o realno gimnazijo so imenovani gg.: dr. Leon #H o r n u n g. dr. Kreiscl, Karol Loitlesber-g e r. dr. Josip M u 11 n c r, Josip Pe-s c h e k, Alojzij P f e i f a u f, dr. Rudolf vitez Z a h o n y, dr. Rili. Schubert \ it. S c h o I d e r n, Alojzij S t o c k m 'i-y r, dr. Lovrenz T r e 11 e r, Franc Ksa-verij Z i m m e r m a n u, dr. Jurij P I-tacco, dr. Karol Osvald in Alojzij E o g a r. Suplent na ženski gimnaziji v Inomostu g. Herman Kalir je premeščen na nemško realno gimnazijo v Gorici.
Da ne pozabimo! »Novi Čas« je prinesel za časa volitev v posebni izdaji dne 21. julija 1913 št. 30. pod naslovom: »Dr. Gregorčič pripomogel liberalcem do zmage« o dr. Gregorčiči tudi to-le gorostasno trditev, da »je v svojem glasilu o škofih dopustil pisati, da »smrdijo« (»Nova Soča« št. 49. letu 1791.)« Letina menda bo napačno tiskana. glasiti se mora na vsak način pravilno I. 1891. Mi smo dotično številko »Nove Soče« pregledali, a nismo naleteli na noben stavek, ki bi omenjal kakega škofa ali kaj takega, kar »Novi Cas« trdi. Ker imajo gospodje pri »Novem Času« sedaj gotovp več mirnosti in več časa na razpolago, prosimo, da nam nekoliko natančneje navedejo tisti odstavek, ki opravičuje njih trditve. Potem se pomenimo nekoliko drugače! Kako korektno je pa pisala »Nova Soča«,je najbolj razvidno iz besed samega dr. Mahniča, ki je pisal o pisavi ■ Nove Soče« sledeče: »Nova Soča« se ogiba in varuje naravnost kak protika-toliški stavek zapisati...« (Rimski katolik HI. 1. 1891., str. 437.) In tudi takratni goriški nadškof dr. Zorn kakor kaže s pisavo »Nove Soče« ni bil n e z a d o-voljen, kajti v št. 48. I. 1891. beremo sledeči zagovor: »Mi sami smo bili trikrat pri Njegovi Prevzvišenosti, ki se nikdar in v nikakem oziru ni izjavil neprijazno proti »Novi Soči«. Zato pa prosimo »Novi Čas« za natančne podatke iz št. 4 9 »Nove Soče« iz i. 1891. Sicer bi pripomnili še to, da dr. Gregorčič ni bil ne lastnik ne urednik »Nove Soče« in za njeno pisavo na noben način ni odgovoren. S tako ali še večjo pravico bi mi lahko delali za pisavo »Novega Časa« odgovornega n. pr. predsednika »Kat. tiskovnega« društva, ki naj bi odgovarjal za vse kozolci, kar jih je že bilo prekucnjenih v »Novem Času«.
Logika »Novega časa« je postala že nekam presmešna. Da ni bila nikoli trdna, to so pokazala poglavja o načelih, ki zavzemajo posebno mesto v politiki nove struje. Toda vsaj p o s k ti-s i 1 i so gospodje n a v i d e z n o dokazati. kolikor je bilo v njih skromnih močeh, da trdijo oni prav. Na ta ali oni način so stvar zavili, da je bila za silo tako nekoliko podobna njih trditvi. Sed.ij pa so opustili še to zavijanje in v dveh številkah »Novega časa« n. pr. bere či-tatelj lahko dve različni trditvi o isti stvari: danes je črno, jutri je belo, kakor nanese ravno vreme ali potreba. Tako so n. pr. v »Novemu času« pred dobrim tednom zagrozili gospodje no-vostrujarji, da je zadeva glede nove slovenske gimnazije in realne gimnazije z nemškim učnim jezikom zanje »preresna« in da bodo o tem še govorili itd. kakor pač znajo gospodje okoli "Novega časa«. Mi smo se bili že pripravili na hudo prasko, ker vemo da »No
vi	čas« ne pozna »špasa«, a glej. vse naše pričakovanje je šlo po vodi, kajti •Novi čas« od petka (19. sept. 1913) pravi, da ne bodo na naše članke o gimnaziji več odgovarjali, ker rabijo
prostora za druge reči. Kakšne so tiste »reci«, ne vemo, a zdi sc nam, da gotovo niso niti iz daleka tako resne kot gimnazijska zadeva, ki so jo sami imenovali »preresno«. Po našem skromnem mnenju to pač ni posebno logično, da enkrat »Novi čas« trdi o posebni potrebi razgovora glede gimnazijske zadeve, drugič pa noče o nji niti govoriti. Taki ljudje, ki tako delajo, pač niso — »preresni«.
Nagle smrti je umrl v nedeljo v' Modeni g. Erminij Dorfles, veleposestnik iz Ooricc. Podal sc je tja k svatbi svoje nečakinje in v templju med poroko zadela ga je kap. Pokojnikovo truplo prepeljejo v Gorico.
Okrožnica vsem županijam dežele. Deželnemu odboru je znano, da so v raznih krajih uime v pretekli spomladi in v poletju provzročile kmečkemu ljudstvu veliko škode. Deželni odbor se je obrnil do e. kr. vlade s pozivom, da se uvede skupna pomožna akcija. Županstva se vabijo, da čimprej naznanijo deželnemu odboru, koliko škode so povzročile uime kmetijskim pridelkom.
Okrožnica vsem županijam in cestnim odboromGoriško-Gradiščanske. Paragraf 39., točka 3. zakona z dne 21. maja 1894. dež. zak. št. 13 določa, da spada v pristojnost deželnega odbora »dovolitev, da se javne neerarske ceste in poti rabijo za druge n a m c u c.«
Ti drugi nameni, ki jih omenja zakon, bi bili med drugimi tudi postavljanje v cestno telo: vodovodov, plinovodov, elektrovodov, drogov za napeljevanje žic za električno eneržijo itd. itd.
Očividno je namen zgoraj omenjenega zakona ta, da se obvarujejo občine in cest. odbori škod, ki bi mogle zanje nastati vsled nepremišljene dovolitve služnostnih pravic glede skladovnih in občinskih cest.
Kot zvest zastopnik interesov vseh uprav, ki so mu podrejene, smatra deželni odbor umestnim opozoriti občine m cestne odbore na to zakonsko določilo z opazko, da vsakokrat, ko se gre za rabo skladovnih in občinskih cest za »druge namene«, morajo predložiti stvar deželnemu odboru v odločbo, ali se naj da zaprošeno dovoljenje.
Opaža se, da je deželni odbor kot predstojna oblast trdno namenjen, da na vsak način poskrbi za uveljavljenje zgoraj omenjenih zakonskih določil.
Poskušen ulom v Trstu. Trije zlikovci so v ininoli noči ulomili v prodajalno Ajolzija Švagelj, doma iz Štanjela, ter poskusili prevrtati blagajno. Revirni stražnik pa je lopove zasačil in dva njih sta bila aretirana. Tretji, ki ie pazil na ulici, je pobegnil. Aretiranca sta dva policiji dobro znana mednarodna lopova. Eden je celo Francoz.
Radi žaljenja veličanstva je bil v
Gorici aretovan 58 let stari Henrih Fi-lak, ki je dosedaj še nekaznovan. V zvezi z njim so zaprli tudi 16 let starega renjikola Justa Fogarja in dvajsetletnega Lovrenca Beana iz Červinjana.
Izmenjava dvajsetkronskih bankovcev. Predvčerajšnja uradna »Wiener Zeitung« je objavila odlok finančnega ministrstva, v smislu katerega pridejo dne 29. t. m. v promet novi dvajset-kronski bankovci z 2. januarja 1914. Dosedanji dvajsetkronski bankovci /. datumom 2. januarja 1907 se začno dne
2.	januarja I. 1914 jemati iz prometa in se bodo mogli zamenjavati za nove bankovce ali za drug denar do 31. decembra 1915, samo za nove bankovce pa do 31. decembra I. 1921. Po preteku tega časa izgube sedanji bankovci popolnoma svojo veljavo.
O eksekuciji delavcev. Sedanje zakonske določbe dovoljujejo, da smejo oblasti zarubiti za plavanje davkov iz javnih davščin polovico mezde delavcev. Z Dunaja poročajo sedaj, da je finančno ministerstvo sodnijam in drugim uradom naročilo, da naj tega zakona
v bodoče ne upoštevajo v polnem obsegu pri izterjatvi direktnih davkov, pristojbin in vojaških taks, marveč da naj se predlog na zarubljenje že v naprej omeji na odtrgane le na eno desetino tedenske mezde. V posebnih, uvaževa-nja vrednih slučajih, če ima dotični mnogo otrok, v slučaju bolezni, ali če ima prav majhen tedenski zaslužek, naj se pa sploh ne izvrši rubežen.
Občinski redarji ne smejo nositi revolverja, tako je razsodilo upravno sodišče, ker revolver ne spada po predpisih med službeno opravo občinskih redarjev. To pravico imajo pač državni redarji, nikakor pa ne občinski.
Kolera. Iz Zagreba poročajo, da je bilo v zadnjih dneh dognanih 33 novih slučajev kolere na deželi. V Bosni je le še 28 bolnikov na koleri. Na Ogrskem so zaznamovali 18 novih slučajev te kuge.
Mestne novice.
V	»Slov. sirotišču« oziroma siroti-šču pridruženem »Slov. dekliškem zavodu« se je v soboto blagoslovila kapela. Poleg gojenk se je slovesnosti udeležilo obilo občinstva. Zavod je ves v zastavah. V novi cerkvici je prvi maševal preč. monsignor Pavletič. Za njim sta maševala preč. g. župnik Kokošar in dr. Pavlica.
Bog daj zavodoma obilo blagoslova. Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da je v »Slov. dekliškem zavodu« za u-čenke in dijakinje še prostora.
C. kr. nemška gimnazija. Dosedaj se je podučeval krščanski nauk v prvem in drugem razredu c. kr. nemške gimnazije v slovenskem in italijanskem jeziku. Te dni se je slišalo, da mislijo vpeljati nemščino tudi za ta predmet. Iz verodostojnega viru smo izvedeli danes, da se bo veronauk tudi nadalje podučeval v obeh deželnih jezikih. In to je tudi edino pravo.
»Kuhinjska šola« v Gorici. Dobro-znana »Kuhinjska« šola v Gorici v ulici Vetturini št. 9 I. nadstr. (v S. Gregorčičevem Domu) se dne 27. t. m. zopet odpre, nakar opozarjamo zlasti gospodične, ki se hočejo naučiti dobrega kuhanja, gospodinjstva, redu in snage. — Lastnica »Kuhinjske šole« g.čna M. Gre-benčeva je znana kot izvrstna učiteljica kuhanja in sploh gospodinjstva. Nešteto deklet se je v tej šoli že izučilo kuhanja in — kar je glavno — ekonomičnega gospodinjstva. Učenke, ki želijo vstopiti v šolo naj se zglasijo pismeno ali ustmeno v šoli. Obenem opozarjamo tudi preč. duhovščino in druge gospode na izvrstno postrežbo najsibo pri jedači in pijači. Priporočamo torej za obilen obisk te naše edine slovenske kuhinjske šole na Goriškem.
m Prve zajce so prinesli te dni na goriški trg. Prodajajo sc po 4 do n K.
m Aretirana ciganka. Ciganka Veronika Kremz je bila te dni aretiran i, ker je tobakarnarju Ivanu Cardinal na premeten način ukradla več kron. Dala si je namreč pokazati krone, da si izbere »ogrske«, pri tem pa jih je več vtaknila
v	žep.
Služba lekarn. Od 28. septembra do 5. oktobra bodete imeli ponočno službo lekarni: G I i u b i c h - Trom-b a.
Iz goriške okolice.
Veleč. gosp. Jos. Mašera, vikar v p. v Št. Mavru bo bral jubilejno, dc-mantno sv. mašo prihodnjo nedeljo na Sv. Gori, kamor se poda že jutri. Čč. oo. frančiškani na Sv. Gori so jubilanta povabili na Sv. Goro, in sicer iz spoštovanja, ker je nad 30 let bil redni spovednik v svetogorskem svetišču.
Št. Maver. (Z a h v a 1 a.) Podpisani se iz srca zahvaljujem vsem duhovnim sobratom in drugim lajikom, ki so se spomnili mojega 60.jubileja mašniškega posvečenja in mi izrazili svoje čestitke. Ker sc ne morem vsakomur posebej zahvaliti, naj velja to kot moja iskrena zahvala vsem. Vsemogočni naj Vam poplača.
Spominjal se Vas bodem pri nekrva-
vi	daritvi sv. maše.
Št. Maver, 22. septembra 1913.
Josip Mašera,
vikar v p.
Iz ajdovskega okraja.
a Županstva na Vipavskem. Zganite se glede regulacije Vipave. Preliminira-nih je baje 8000 K za prvotno delo. Zahtevajte delo! Zglasite se pri dež. odboru!
Iz tolminskega okraja.
t Kneža. (Nesreča). Tukajšnjemu gostilničarju, Francu Smrekar, 37-letnemu možu, se je izpodrsnilo na stezi in padci je tako nesrečno, da si je prebil sence in ostal na mestu mrtev. Niti dve leti ni bil poročen, in sedaj žaluje za njim žena-vdova in majhen sinček — sirota bo moral reči, ako bo živel: Nisem poznal svojega očeta..— Ponesrečenec je brat preč. g. Andreja Smrekar, župnika v Ameriki ter pisatelja in pesnika. Rajnik je bil znan kot miren in priden človek. Služil je veliko let v hotelu: »Pri treh kronah« v Gorici. Bog bodi mu milostljiv in potolaži družino in sorodnike!
Iz Stržlšč. Žita smo letos imeli malo. Ajda kaže dobro, krompirja je bilo mnogo, sadja pa nič. Mlekarne pri nas ni, čeravno štejemo vsi skupaj čredo 90 do 100 glav goveje živine. Naši pašniki so vsi zaraščeni in nekateri so mnenja, da bi jih morali očistiti. Drugi zopet želijo, da bi se občinsko zemljišče razdelilo. Ker sami ne verne, kaj bi bilo najbolje, prosimo g. kmetijskega potovalnega učitelja, naj nas obišče in razlaga, kaj naj se stori v povzdigo našega gospodarstva.
Iz bovškega okraja.
Smrtna kosa. Dne 18. t. m. je umrla v Elizabetišču v Ljubljani gospa Marija Jonko, soproga župana in veleposestnika g. Leopolda Jonko v Bovcu. Komaj 27letna gospa zapušča soproga in pet še nedoraslih otrok. Dobri in občespošto-vanej gospi blag spomin, preostalim naše sožalje.
Iz cerkljanskega okraja.
c Cerkno. V nedeljo, dne 14. t. m. ie tukajšnje prostovoljno gasilno društvo prevzelo novo v tovarni Jergičevih sinov v Celovcu naročeno bencinmotor-iio brizgalno s turbino. Pri preiskušnji, ki je trajala od 3. ure popoldne pa do
b. ure zvečer, so bili navzoči tukajšnji župan z mnogimi starešini, gasilno društvo iz Spodnje Idrije, ter drugih zastopnikov in mnogo domačega ol čin-stva. Brizgalna je bila preiskušena na več načinov delovanja ter je v vsakem oziru odgovarjala danim predpisom. Vsi navzoči so se čudili močnim in veličastnim curkom, ki so nesli vodo do 40 m daleč. Tudi so se nategnile vodne cevi 400 m daleč, a še sta sc dosegla dva curka do 30 m v daljavo. Brizgalna je pa tudi na zunaj krasno izdelana ter opremljena z najnovejšimi iznajdbami takih strojev. Naše gasilno društvo je s to novo brizgalno v vsakem oziru popolnoma zadovoljno. Tudi kar se tiče .glede pogojev plačevanja, je bila tvrdka g. Jergičevih sinov izmed vseh drugih tvrdk, katerih ponudbe smo imeli v rokah, najboljša, zato jo vsem, ki rabijo bodisi gasilske oprave ali orodja lahko najtopleje priporočamo. Ako bi kedo želel stroj videti, naj se oglasi pri na-čelništvu, katero bo vsakemu drage volje poskrbelo ,da si ga ogleda in tudi pokaže njega delovanje. Kdorkoli bi želel še kakih pojasnil v tem oziru, mu je naše društvo vedno na uslugo. ■— Za proštov, gas. društ.: Odbor.
c Cerkljanska podružnica Slov. plan. društva naznanja, da bo oskrbovala svojo kočo na Poreznu (1632 m.) ob nedeljah tudi izven sezone ob ugodnem vremenu do konca oktobra.
Aretirali so v Trstu 26-letno Katarino Bevk iz Cerkna, ker je pred nekaj tedni ukradla svoji gospodinji več dragocenosti ter jih zastavila. Zastavne listke so še našli pri njej.
Iz komenskega okraja.
Podružnica tržaškega veteranskega društva se ustanovi v Štanjelu dne 5. oktobra t. I. Ta dan pride iz Trsta veteransko društvo z godbo. Sv. maša bode na prostem na »Semnišču«. Pristopilo je k društvu dosedaj iz Šatnjela ter iz drugih bližnjih vasi kakih 80 članov.
km Iz Štanjela nam poročajo, da ie tam trgatev že pričela. Ljudje so po večini svoj vinski pridelek oziroma mošt že prodali. Lastnik hotela pri postaji, Starc, je nakupil za neko tujo tvrdko v Štanjelu in v drugih bližnjih občinah baje 4500 hi mošta. Plačeval ga je po 30 K hektoliter.
km Iz Škrbine nam poročajo, da se je pojavila danes zjutraj tam slana. — Ker ni bila močna, ni napravila mnogo škode na ajdi, ki letos prav dobro kaže.
km Velikidol. Grozdja je pri nas mnogo. Trgali bomo ob sv. Luki.
km Komen. Imeniki za občinske volitve bodo v kratkem na ukaz c. kr. okr. glavarstva razpoloženi volivcem na vpogled.
km Mihal.il. Črvi so letos napravili precej škode na grozdju. Od črvov napadeno grozdje gnije.
km Malidol. V naši vasi je toča napravila veliko škodo, tako da nimamo prav nič vesele trgatve. Nekateri so šli na trgatev v Vipavsko dolino.
km Sveto. Vreme se je vendar nekoliko razvedrilo, tako da se bo polje popravilo in bo trta boljše zorela. Vi-norejci se vsled tega vesele.
km S Krasa. Na dan sv. Matevža je nastala nevihta z močnim nalivom in sodro, ki je neke vasi precej okrcala.
km Jablanc. Kostanji in hrasti so letos prav dobro obrodili. To bo veselje za otroke, pa tudi za posestnike, ker se bodo prašiči odebelili.
km Klanc. Minulo nedeljo smo imeli točo, ki je napravila še precej škode, posebno seveda na trtah. V Zagrajcu in v Ivanjcmgradu pa ni posebno velike škode. — Bendima se je pričela na Krasu.
km Tatvina. Služkinji temniškega župana je bila ukradena hranilna knjižica. O tatu ni sledu.
km Javno češčenje. (T c m n i c a.) Javno češčenje Presv. R. T. smo imeli 14. t. m., ki se je sklenilo s slovesno procesijo. Ljudstva je bilo veliko. Spovedancev in obhajanccv je bilo par sto. Slavnost je bila lepa.
Iz sežanskega okraja.
s Požar v Povirju. V nedeljo zjutraj je treščilo v hišo št. 33. Nastal je požar, ki je uničil gospodarsko poslopje, krme, večino živeža in precej orodja. Hišo so rešili z velikim trudom. Živina je bila na paši. Prašiča in eno tele so rešili iz gorečega hleva.
Semenj v Divači. V sežanskem okraju je popolnoma ponehala goveja kužna bolezen na gobcu in na parkljih, zato sc bodo odslej zopet obdržali semnji'in sicer je prihodnji dne 26. t. m. v Divači.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Trst ....	3,	33,	89,	54,	62.
80 000 ur.
Ker Bern na lastno ime prevzel razprodajo ur sem v stanu ponuditi prav elegantno uro iz Double-alata Anke r-Remont o ir le aa K 2S0. Ura teče enkrat navita 36 ur zaporedoma in je električnim potom s pristnim zlatom prevlečena. Jamstvo za natančen tek je 4 leta. Ena ura stane torej K 2.80, dve K 5.30, tri K 7.80. Pazpo-šilja proti povzetju Eksportna hiša H. Spingam, Krakova št. 175. — Op.; Zamcnjena dovoljena ali pa se denar povrne.
JOSIP TERPIN
naslednik Antona Potatzky> '
v Oorlol na sredi Raštela štev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske In letne čase.
Raznovrste semena, trave in detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi.
P. 11. g. pričakujem obilnih odjemalcev
Zdravnik
dr. J. Bačer
ordinira
v ulici Tre Rš št. 9
v GORICI.
I)a bo mogoče z elegantnim aran-žiranjem izložb vsaki čas prepričati cenj. odjemalce o nijini mjpopol-nejši izberi sukna volne in manu-===== fakture sploh.  .................
Radi ogromne zaloge oddajava blago po izdstno znižani ceni in to še pred sezono in pred selitvijo v prejšnje prostore. Ostanke prodajava pod lastno ceno. — Cene stalne ( - Priporoča se Vam t rdka HEDŽET & KORITNIK, začasen uhod le iz Šolske ulice št. 3.
-£>Q-Q”€3-0-*
Prva slovenHka trgovina i Jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
v GOBICI Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odje-
^ točna in solidna. Na željo odje- X H malcev v mestu se blago do- (J)
Stavita nn Hnm	T
Q Pošii
ihO-
stavlja na dom.	s
Pošilja se po železnici in pošti. Cj
Iščem poštenega in treznega čevljarja zmožnega za vsaka čevljarskega dela. Naslov : Josip Stepančič, čevljarski mojster, Marezige, Koper, Istra.
ODLIKOVANA Jri!KARNA
Sorica, vla Formlca
ii priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in najfinejSega. Pecivo je najboljie. Priporočam se cenj. odjemalcem za obileposet.n S spoštovanjem	E. JakiD
Oilunici cerkvenih posod in cirkvinegi orodja
Fr. Leban Gorica,
Magistralna ulica itn. S.
Priporoča preč. duhovščini ivojo delav-■Ico cerkvenega orodja In cerkvenih posod, •večnikov itd., vsakovrstnih kovin v vaškem slogu po najnižjlh cenah. Popravlja Ii prenavlja stare reči.
—	Blago se razpošilja franko. —
JOSIP CULOT
vftaitelju it. 2-25|v Gorici.
Velika zaloga vsakovrstnega) igrač, okraskov za božično drevesce in punčk za igračo
Razpela iz kovine in lesa, rožni venci, podobice, rokovice iz volne in sukna, moške in ženske no-govice, črevlje in kape za zimsko sezono; zaloga drobnarije za kramarje na drobno in debelo, kipi, in svetniki iz porcclana, kovčki, pipe, ustnik cevi itd. itd itd.
Usnje podplati. Vrvarsko
um iiirmmiimiiiMiiM ih iHiniiiiiNii mi iiiiiiiii
blago. I. Drufovka, Gorica
llllllIIIIIIIII IIIIIIIII IIIIIIIIIlili II MIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
nasproti „Monia“, odli-
ii11■ 1111111111111111111111■ 11!         iiiiiiiii mn m
kovana delavnica nadpla-
mili mili m n n n umi n n n m mm im mm m mn
tov. — Veliko izbera obuvala.
llllll II lini Hill llllll II lllll MII lllll IIIII IIIIIIIII
Sante Busolini
trgovec z jedilnim blagom v Gorici
naznanja slav. občinstvu, da je preselil svojo trgovino iz dosedanjih prostorov na Kornu ši. 13
v ulico sv. Antona štev. 2
tik trgovine g. Ig. Saunlg.
V	rovih prostorih bo postregel slav. občinstvu z najboljšim blagom, nizkimi cenami in dobro postrežbo. — Istolako tudi v svoji
podružnici v Solkanu št. 311.
Obenem priporoča svojo apnenico v Solkanu. Cenj. naročila se sprejema v trgovini v ulici sv. Antona štev. 2 in se izvršujejo točno.
wxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx: Lekarna Cristofoletti v Gorici naTravnku.
Trsklno (ltokflieTO Jetrno olje. Posebno sredstvo proti pranim bo-ležalni In nplolnl telesni slabosti. Icvrna steklenka tega olja na ravnomene barvo po K HO, bele barve K 2.
Trsklno Šelernato Jetrno olje.
Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trnkino Jetrno olje se železnim Jodecem.
8 tem oljem se oidravijc v kratkem tuša i gotovostjo *»e kostne boletni, tlemi otroki, golie, malokrvnost itd.
========■ Ona ene ci- Un ice je 1 krono 40 vinarjev. =======
Opomba. Olje, katerega narotaiu direktno is Norveglj«« prellAe te redno t mojem kem. laboratorji p redu o se napolnijo steklenice. Zato ramorem JamAltl svojim it. odjemalcem glede člstote In stalne sposobnosti za zdravljenje.
('rigtofolettijeva pijača iz kine in železn.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju i trskinim oljem.
—-	Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. —
scxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>
Čitajte!
Čltajte!
Viižen oglas »Slovenske Straže!
V daiiaSnjih težavnih razmerah /a m o rete obog.itetiie s srečko I
je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka, ker ima šest flhnnLn	Žrebanj	vsako leto, ker znašajo glavni dobitki	vsako	leto iOO.OOO,
I	LirbKd	OluLlld	±00.000,	100.000, 200.000, 200000, 200.000	zlatih	frankov, ker
je tedaj	zanjo izdan denar m ra zadeti najmanj 400.000 frankov,
ker	je	tedaj	zanjo	izdan denar varno naložen	kot v hranilnici, ker 'gra še dolgo	vrsto	let in obdrži
kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nndaljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno
:■■■ —--------:	.	—T Igrnlnn pravico.—	    ."=
POZOR! Prihodnje žrebanje se vrši dne 1. oktobra 1913!
1 turška srečka italijanskega rdečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po damo 6 K. Podaje pojasnila in naročila sprejema /,a -Slovensko Stražo« g. Valentin Vrbančič,
Ljubljana, Konereimi trg štev. 19.
—rz—= Sprejmejo se marljfvi sotrudniki pod ugodnimi pogoji,	..—
Naznanilo preselitve.
Naznanjam da sem svojo trgovino z urami zaradi dosedanjih premajhnih prostorov preselil iz hiše št. 25
v hišo Št. 19 v ravno isto ulico.
JAKOB ŠULIGOJ,
urar c. kr. državnih železnic v Gorici Gosposka ulica št. 10.
Zaloga zlatnine in srebrnine, šivalnih stro-
-	- - jev vseh vrst po nizki ceni. ‘‘^8
Prvo primorsko avtorizirano stavbeno in ftamnosečlto podjetje
Alojzij Tavčar
v Dutovljah okraj Sežana
zaplrlseženl sodni Izvedenec
izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela
Gene zmerne.
m
„CENTRALNA POSOJILNICA"
HESISCrova™ zadruga z omEjeno z/wezo
v G0R|CI
obrestuje hranilne vloge po 5 °|o. Daje članom posojila na vknjižbo po 6"j0, na menice po 7%, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši GOTSO GillS. Verdi 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
št
in
ODBOR.
_.lUka
Najboljše in najmodernejše sukno na moške in volneno aa Zenske obleke pošilja najceneje Jugoslov. razpošiljamo
R, STERMECKI v Celju št. s '4-Vzorci in cenik čez tisoč stvari z sliki ral poštnine prosto.
Ugodna prilika!
V	novi trgovini pri Soškem mostu št. 63 (Via Ponte Isonzo) v Gorici se dobi vsakovrstno sveže oblačilno blago po prav nizki ceni. Blago za moške obleke pa po tovarniških cenah.
S tako nizkimi cenami postrežem lahko radi tega, ker sem si nabavil veliko množino blaga.
Za obilen obisk se priporočam
Anton Jug.
Viktor Toffoli-Gorica
prva zaloga oljkovega olJ»
Via Teatro 16. - Via Srnino 1DJ
OUklno olje, pripeljano naravnost la Istre, DalmaolJe, Valone, Bari, Lnooa. Nizza, Oneglja. —-----
Cene so sledeče:
Jedino olje ....	liter	Kron	1.0
Namizno olje . .	.	„	„	1.1'«
Istrsko oljkino olje	.	„	„	1.2^
Valona.................. „	1.40
Bari.................„	„	1.40
Oneglia..............„	„	1.60
Lucca ..................  „	2.—
Nizza................„	„	2.40
Sprejema naročila ter pošiljit franko n* (lom, kakor tudi na dežele lu izven državi
Trvdka 0. ZAJEC
trgovina z žele/jem v Gorici v hiši „Qori$ke ljudske posojilnice'
(prej krojaška zadruga.)
Priporoia bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, Štedilnike, peči,kuhinska in hišna oprava.
Postreiba točna, domača in cene k on -korenine.
Oinn motno, zavreto se popravi kakor U lllll, tudi odvzame se prevelika mno-hina kisline vinskemu moštu ali vini-. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov povč upravništvo „Primorskega Lista“ Semeniška ulica 16, 11. nadstropje.
^ Odlihtnana pekarija ^ In nladčičarua ^
: K. Draščik S * ♦
q v Norici na Kornu +
j*	(v lastni hiil)	^
Uvri.ujt naročila vsakovrstnega pecita, torte, kolače *a birmano«
^ ln poroke, pince Itd. Prodaja ▼ različna fina vina in likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Pri-poroča se sl. občlnstiu. Cene jako nizke.
Trgovina z usnjem
v Kapucinski ullol St. 2 („Pri Li*l“.)
Podpisani priporočam sl občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z usnjeni, imam usnje in najboljših tovoren. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena.
Z odličnim spoštovanjem se bilježtm JOSIP MARUŠIČ, trgovec..
Izdalaiell la odgovorni urednik ’ Vicipoliek v Goril!.
Tiska.Narodna Tlska^ns* v lori:l (od?ov. L. l.uHeM'