^0100200
osreonj^


PR..V1UASKI DNEVNIK
Mostnina plačana » gotovini ~	OAA ..
Abb. postale I gruppo Lena oUO llF
Leto XXXV. Št. 227 (10.446)
TRST, torek, 2. oktobra 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kj9r je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ODLOČITEV NA ZASEDANJU MEDNARODNEGA MONETARNEGA SKLADA V BEOGRADU
Minister Pandolfi bo vodil pogajanja o ustanovitvi nadomestnega računa
la račun naj bi omogočil boljše nadzorstvo nad valutnim tržiščem - Do ustanovitve naj bi prišlo šele po predsedniških volitvah v ZDA - Stališče Italije
Filippo Maria Pandolfi
BEOGRAD — Italijanski finančni minister Filippo Maria Pandolfi bo vodil pogajanja za ustanovitev «nadumestnega računan, to je sredstva za boljše nadzorstvo nad mednarodnim valutnim tržiščem. Ta pomembna naloga je bila zaupana italijanskemu ministru pred začetkom plenarnega zasedanja svetovnega monetarnega sklada in svetovne ban ke. Na tem zasedanju bodo razpravljali o dveh zelo pomembnih vprašanjih: o gospodarski situaciji v svetu, s posebnim poudarkom na inflacijo v številnih državah in o možnosti mednarodnih posegov za
stabilnost valutnega tržišča.
Ti mednarodni posegi so tesno povezani prav s predlogom po ustanovitvi «nadomestnega računa« (substitution account), ki naj bi o-mogočil bolj smotrno izkoriščanje finančnih sredstev tistih držav, ki razpolagajo z denarjem. Skratka, ta «račun» naj bi skrbel za smotrnejšo porazdelitev kapitala, s katerim razpolagajo države proizvajalke petroleja, za katere pa mora biti «račun» finančno zanimiv, «at-traetive«, kot se temu pravi v stro-
ROBU ZASEDANJA V BEOGRADU
Doslej je Jugoslaviji odobrila 55 posojil v skupnem znesku 2.267 milijonov dolarjev
BEOGRAD — Mednarodna banka ta razvoj in Jugoslavija sodelujeta le trideset let. Že od leta 1949 je bila banka pomemben in največji samostojni vir sredstev za dolgoročno financiranje jugoslovanskega gospodarskega razvoja. V minulih 30 letih je Jugoslaviji odobrila 55 posojil v skupnem znesku 2267 milijonov dolarjev. Največ posojil je dobila v zadnjem desetletju — 40 — iti to v vrednosti 1917 milijonov dolarjev.
Pred skupščino Mednarodne ban-ke za obnovo in razvoj in drugih institucij v Beogradu je Edo Ras-berger. direktor oddelka za odnose s tujimi bankami pri Ljubljanski banki — Združeni banki dejal: •tSvetovna banka .upošteva jugoslovanske razmere in potrebe po razvoju. Zato našo državo uvršča n>ed največje porabnike sredstev te banke. Po višini absolutnega zneska vseh odobrenih posojil smo na četrtem mestu med porabniki posojil banke.* je dejal Edo Rasberger.
— Kako uporablja Jugoslavija *redstva?
*V glavnem za financiranje različnih projektov na področju industri-K elektrogospodarstva, cest, želez-tiie, PTT prometa, transporta nafte in plina, kmetijstva, vodnega gospodarstva, turizma in komunalnih tPfrastruktur. Za ceste smo doslej dobili deset posojil, za železnice pet, Po eno za pristanišče Bar, nafto-v°d in plinovod. Skupna vrednost Posojil za omenjene infrastrukturne Sbjekte znaša nekaj več kot mili-tordo dolarjev oziroma 44 odstotkov vseh posojil, ki jih je dobila Jugoslavija od banke.»
. — Mednarodna banka za obnovo ’n razvoj zagotavlja predvsem deklam v razvoju zelo ugodne kredite.
«Mednarodna banka za obnovo in jjazuoj je bila ustanovljena leta 1944. ®)ena temeljna naloga je pomagati Pri financiranju gospodarskega in sPlošnega razvoja predvsem dežel v razvoju. Zagotavlja jim zelo ugod-kredite. Lani je na primer odo-°fila 6,9 milijarde dolarjev razvojih kreditov 44 državam v razvoju, 'n to s poprečno obrestno mero 7 8 odstotkov. Te kredite bo moč Poplačati v poprečnem času 20 let, je najugodnejše financiranje, ki * 9a je moč zamisliti. V skupini PRtnj razvitih držav je na prvem g ®stu Indija, ki je prejela doslej •65 milijarde dolarjev posojil, za V'1 Bangladeš. Med običajnimi kre-^jfpjemalci je na prvem mestu Bra-}}}ia (3,7 milijarde dolarjev), sledilo Mehika (2,9 milijarde), Južna ■joreja (2,36 milijarde) in Jugo-slaPija,»
— Mednarodna banka ne daje le p°sojila za industrijske objekte?
■ «Odobrava tudi posojila za ne-"nustrijske namene. Sodeluje pri fi-'PPciranju gradnje šol, očiščevanju Kolja (na primer Sarajevo), pri Pfndnji cest, turističnih objektov '}efa 1971 je odobrila 10 milijonov 'narjev za Bernardin pri Portoro-u>. pa pri raznih družbenopolitič-akcijah (načrtovanje družine) itd. a >e namene poslovne banke navadno nimajo dovolj posluha, saj e Pretežno ukvarjajo s financira-y?ra industrijskih in kmetijskih pro-’ektov.»
, ~~ A pomen srečanja finančnikov n bančnikov v Beogradu?
*Pri nas se bodo lahko na kraju •arriem prepričali o uspešnem gozdarskem razvoju, ki smo ga u-,esničili s posojili Mednarodne ban-®. za obnovo in razvoj pa tudi šte-tlnih posojilih bank. Slednje so u-®p'ežene v dosedanjem kreditnem Potencialu z znatno višjimi sredstvi 01 Mednarodna banka. Predstavni
ki Mednarodne banke in poslovnih bank bodo dva dni tudi gostje Ljub-lajnske banke p Sloveniji.
Treba je povedati, da je sodelovanje Jugoslavije z Mednarodno banico hkrati spodbuda poslovnim bankam v tujini, da se v večji meri angažirajo pri nas. Jugoslovanska obveznost do tujine je dvanajst mi-
tujih posojil je pod 20 odstotki našega deviznega priliva, kar je zelo ugodno.» (dd)
' :■ .\ ~ :
RIM — Osrednji statistični urad ISTAT je sporočil, da so v avgustu zabeležili rekorden porast cen na debelo, ki je znašal kar 2,2 od sto v primerjavi z julijem. Takega skoka niso zabeležili od novembra 1976. Porast je odvisen predvsem od podražitve petrolejskih proizvodov, ki je sam povzročil 1,2 od sto podražitve.
nMllllllIHIIIIIIIIIDIIIIIIIIIIHHIItllllllllllinillHIHIHIIII'
go finančnem mednarodnem izrazoslovju.
Države, ki razpolagajo z velikimi vsotami denarja bi bile torej pripravljene na ustanovitev tega mednarodnega sklada, če bodo od tega tudi kaj imele; predvsem gre tu za vlaganje kapitala v produktivne investicije. Že sedaj pa je jasno, da na letošnjem zasedanju ne bodo dosegli sporazuma, kajti temu nasprotujejo ZDA: v Ameriki vprašanje ni gospodarsko ampak politično, kajti ustanovitev tega mednarodnega računa bi odvzela dolarju sedanjo vlogo na svetovnem tržišču; tega pa si , Carter, leto dni pred predsedniškimi volitvami in dobrih šest mesecev pred imenovanjem kandidata demokratske stranke (za to kandidaturo pa se poleg Carterja poteguje tudi Edward Kennedy) nikakor ne more privoščiti.
Naloga, ki jo bo imel Pandolfi, torej ni kratkoročna, ampak bo moral italijanski finančni minister vsaj leto dni voditi pogajanja, ki glede na kočljivost celotne problematike ne bodo lahka.
Seveda pa ustanovitev .nadomestnega računa« ne bo edina tematika tega pomembnega mednarodnega zasedanja, ki se ga udeležuje kakih 7CC0 izvedencev iz vsega sveta razen iz držav sovjetskega bloka, ki, z izjemo Romunije, niso članice svetovne banke in mednarodnega monetarnega sklada. Tako bodo govorili o energiji, ki je po mnenju članic držav OPEČ ne primanjkuje, ampak je le slabo izkoriščena.
Kar pa zadeva ustanovitev .nadomestnega računa« naj še omenimo
Obračun akcije
nas ne sme
lijard dolarjev.
godno ocenjuje ustanovitev tega računa, vendar (pod dvema pogajema: prvič, da .račun« ne bo ošibil mednarodnega valutnega tržišča, kar pomeni, da bodo morale ZDA in države OPEČ najti skupno pot glede vrednosti dolarja in mednarodnih investicij, drugič pa, da bo ta sklad zanimiv in privlačen za posamezne države članice in seveda dovolj trden, da ne bo podrejen vsaki tudi manjši spremembi na valutnem tržišču, kot se sedaj dogaja z dolarjem. (bbr)
OB PRILIKI 35-LETNICE NACIFAŠISTIČNEGA POKOLA
Državni poglavar Sandro Pertini položil venec v mestni kostnici v Marzabottn
Na svečanosti so govorili minister Ruffini, domači župan Cruicchi in župan iz Guernice
presenetita
LJUBLJANA — Opravljene so prve analize zaključka akcije «Nič nas ne sme presenetiti«, ki je potekala v soboto in nedeljo po vsej Sloveniji. Enotna ugotovitev v teh prvih analizah je, da se je akcije, ki je skupaj s pripravami trajala pet mesecev, udeležilo nad milijon Slovencev, torej da je bil več kot vsak drugi vključen v takšno ali drugačno aktivnost. Ljudje so bili vključeni v enotah civilne zaščite prostovoljnih in tovarniških gasilskih enotah pa v narodni zaščiti in drugih organizacijah, ki so posredno ali neposredno povezane z zaščito domovine, življenj in lastnine — v akcijo je bilo vključenih več kot 5 tisoč delovnih organizacij in 1500 krajevnih skupnosti. Izkušnje so zelo različne. Povečini so ljudje pokazali veliko pripravljenost in dobro organiziranost, ponekod so ob tej akciji opravili neprecenljivo delo za v prihodnje (popisi prebivalcev, preverjanje kako se spoštujejo varnostni predpisi ipd.) ponekod pa so akcijo izvedli pomankljivo, zgolj formalno. To je bil v Sloveniji prvi preskus te vrste, medtem ko so jih v drugih republikah že imeli.
Izkazalo se je, da je poskuse treba ponoviti
(jp)
PAPEŽ JANEZ PAVEL II. KONČAL OBISK NA IRSKEM IN ODPOTOVAL V ZPfl
Odločen poziv k prenehanju sovražnosti med katoličani in protestanti v Ulstru
Papež poudaril potrebo po ohranitvi človekovih vrednot na Irskem - Veličasten sprejem v ZDA, kjer sta papeža pričakala tudi Carterjeva žena in senator Edvvard Kennedy
Predsednik Pertini med genovskimi šolarji
(Telefoto ANSA)
MARZABOTTO — V tem mestecu nedaleč cd Bologne, ki leži ob vznožju emilijskih Apeninov, je v nedeljo potekala slavnost ob 35-letnici nacifašističnega pokola, katero je s svojo prisotnostjo počastil sam predsednik republike Sandro^Perti-ni, ki se je te dni mudil na uradnem obisku v Emiliji Romagni. Na ne-j deljski svečanosti, na kateri je bilo okoli 20 tisoč ljudi, so bili prisotni tudi predstavniki najvišjih državnih in vojaških oblasti, številni župani, predstavniki mest, ki so jih širom po svetu proglasili za muče-niška. Slednji so v četrtek in petek zasedali v Bologni na prvem mednarodnem srečanju vseh mučeniških mest, ki ga je organizirala občina iz Marzabotta. Mnogo je bilo tudi predstavnikov vsedržavnega združenja ANPI - VZPI. občinskih delegacij iz vseh krajev v Italiji. Našo deželo je predstavljal predsednik deželnega sveta Mario Colli, prisot-
BOSTON — Papež Janez Pavel II. je sinoči malo po 20. uri po italijanskem času prispel v Boston in s tem začel svoje prvo potovanje v ZDA. Na letališču so ga pričakali žena predsednika Carterja Rosalyn ter š(evilpi predstavniki krajevnih oblasti, med katerimi tydi senatov Edward Kennedy. Sicer pa so v Bostonu sprejeli papeža z nepopisnim navdušenjem. Ob 35 km dolgi cesti od letališča do mestnega parka, kjer je papež maševal, se je zbralo več kot 2 milijona oseb z zastavami, prapori, transparenti in velikimi lepaki. Temu toplemu sprejemu bostonske množice je treba dodati tudi izredno prisrčen sprejem oblasti, predvsem Carterjeve žene, ki je dejala, da papež ne prihaja v ZDA kot tujec, kajti vsi vedo, kako je njegovo dosedanje delo .ganilo celoten svet«. V Bosto-
iiuimiiriMiuiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiitmHtiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiHtimiHinimiiiimiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiii
Francosko-nemško srečanje
Včeraj so se v Bonnu začeli francosko in kanclerjem Schmidtom, ki spadajo \
nemški pogovori med predsednikom Giscardom d’Est«ingom običajna srečanja vsakih šest mesecev (Telefoto ANSA-UPI)
					
p Kolajna za šejka
V Riminiju se je v nedeljo začelo tridnevno zasedanje .Evropa in a-rabski svet«, na katerem razpravljajo o najbolj perečem problemu današnje družbe, to je o dobavi in o izkoriščanju energetskih virov. Zasedanje .je na visoki strokovni ravni, saj se ga udeležujejo številni predstavniki arabskih držav, med katerimi sam predsednik OPEČ Al Otelila. Razprava sc je tako razvila še zlasti o dobavah petroleja, o katerih je Al Oteiba dejal, da so arabske države pripravljene zagotoviti Evropi ves petrolej, ki ga potrebuje, vendar pa bodo ,same določile ceno in pogoje dobave, ker so pač suverene države, ki razpolagajo s surovinami. Arabci tako zavračajo vsako nadzorstvo nad količino proizvodnje in nad cenami, razen ti-
ste, ki jo sami določajo. Skratka, pri tem so arabske države subjekt, ki ne podreja svojih odločitev le gospodarskemu, ampak tudi političnemu stanju. Oteiba je tako tudi dejal, da Evropa ne bo prejela petroleja, če bo prišlo do nove vojne na Bližnjem vzhodu. Šejk Jamani, s katerim so se povezali v televizijskem prenosu preko satelita, pa je bil še odločnejši: dejal je, da evropske države ne morejo zahtevati od Arabcev, naj povečajo proizvodnjo petroleja, kajti že sedaj so zagrešili pravi zločin, ker proizvajajo več petroleja kot ga dejansko svet potrebuje. Jamani je dejal, da morajo evropske države zmanjšati porabo, sicer bo prišlo do izredno hude nepremostljive krize.
Razprava je bila zelo zanimiva in
zasedanje na visoki kvalitetni ravni. Edino, kar je pri tem pomembnem srečanju motilo, je bilo dejstvo, da so prireditelji s kolajnami nagradili Ai Oteibo, Jamanija in za nameček še senatorja Edwarda Kennedyja, za njihove velike dosežke na mednarodni ravni. Ta kratka slovesnost je izglcdula kot far sa, kot obnovitev tradicije, s katero so kolonizatorji pred sto in sto leti obdarovali podjarmljena plemena z ogrlicami in ogledalci, da bi v zameno prejeli slonovo kost in zlato. Primerjava je morda nekoliko pretirana, vse na tej slovesnosti, tudi zaprepadenost, s katero si je Al Oteiba ogledoval priznanje, pa je spominjalo na prizor, ki nikakor ni sodil na tako pimembno strokovno zasedanje.
nu menda ne pomnijo tako velike manifestacije, sicer pa je bilo treba tak sprejem tudi pričakovati, ker je Boston najbolj katoliško mesto te celine: približno 55 odstotkov od 659 tisoč prebiv: lcev je katoličanov, poleg teh pa je v Boston prispelo za ta priložnost veliko število tujcev, med njimi tudi precej iz Kanade.
)b prvem papeževem obisku v tem mestu seveda ni moglo manj- I kati običajne ameriške folklore. Povsod so naprodaj knjige o papežu, njegove fotografije in vse kar lahko spominja na Janeza Pavla II., celo gumbi in majice z njegovo podobo. Vendar pa morda prav to dokazuje, da je zanimanje za papežev obisk res izredno, kar je potrdil tudi načelnik krajevne policije, ki je dejal, da niso v Bostonu imeli take manifestacije, niti ko je krajevna hokejska ekipa zmagala na ameriškem prvenstvu.
Včeraj dopoldne je Janez Pavel II. še dvakrat maševal na Irskem. Zjutraj se je srečal s semeniščniki v Maynoothu, nato pa je odpotoval Limerick, kjer je maševal pred 800-tisočglavo množico. Tokrat ni več govoril o nasilju, ampak je posvetil svojo homilijo tistim problemom, ki so zelo občuteni tudi v Italiji, in sicer družini in življenju. Izrazil je upanje, da bi na Irskem ostala še vedno v veljavi prepoved razporoke in da bi ne u-vedli splava, ki ga je ocenil kot .krut zločin«, ker ne spoštuje človekovega življenja. Skratka, v Li-mericku je papež v manjši meri govoril Ircem, vendar so bile njegove besede namenjene drugim narodom, še zlasti drugim državam.
Sprejem, ki ga je papež bil deležen na Irskem je bil vsekakor izreden. Precej več kot polovica prebivalcev te države je prisostvovala vsaj eni papeževi maši in sodelovanje prisotnih je doseglo višek v nedeljo, ko je Janez Pavel n. maševal za mladino v Galwayu. Tedaj je govoril o miru, o prijateljstvu in o ljubezni. Poudaril je vrednote vere in pozval mladino, naj se ne predaja slepilom današnjega časa. Tako je govoril o mamilih, o spolnosti, o alkoholizmu, ki je na Irskem prava nadloga, o vandalizmu in o slepilu, ki ga predstavljajo zgolj materialne dobrine. .Ljubite svoje sovražnike,« je še dejal Janez Pavel II. in poudarn, da to pomeni, da ne smemo brezbrižno prisostvovati krivicam v svetu. Dogodki na Severnem Irskem morajo vzpodbujati k premisleku:	«Vi,
mladi katoličani, morate sedaj o-dločati, ali spoznate sami sebe in svoje vrednote v tem nasilju,« S temi besedami, ki so mu, kot je sam dejal, .privrele iz srca«, je papež končal svoj poziv pomirjenju na Severnem Irskem.
Dejansko l poziv ni ostal brez odmevov. V Londonu so ga povsod ugodno komentirali, tako pri predsedstvu vlade, kot tudi ves londonski tisk. Edini, ki z njim ni bil zadovoljen je severnoirski protestantski pastor lan Paisley. ki je razumel papeževe besede kot spodbudo organizaciji IRA. Odkrito povedano, res ni mogoče razumeti, kako si Paisley to razlaga, kajti Janez Pavel II. je bil, kar se severnoirskega vprašanja tiče, res skrajno u-mirjen in predvsem odločno proti vsakršnemu iasilju. Tako v Dublinu kot tudi v Londonu želijo le, da bi ta obisk res pripomogel k vzpostavitvi miru v tej deželi, (bbr)
Papež Janez Pavel II. pozdravlja množico na irskem letališču Shannon pred odhodom f ZDA	(Telefoto ANSA - UPI)
niimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiDiHiiiiDiiiiiDHiiiiiiiimiinniiitmfiiiifiiiiiiiiiMititiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiitniiitfiiiiiiiitiiM
PRED PERTINIJEVIM POTOVANJEM V JUGOSLAVIJO
V Združenih narodih pogovor med Malfattijem in Vrhovcem
Italijanski zunanji minister podčrtal vlogo Jugoslavije v gibanju neuvrščenih
NEW YORK — Na sedežu Orga nizacije združenih narodov sta se včeraj sestala italijanski zunanji minister Malfatti in šef jugoslovanske diplomacije Vrhovec. V ospredju njunega pogovora je bilo skorajšnje potovanje italijanskega predsednika Pertinija v Jugoslavijo. V Beogradu pripisujejo Pertinijevemu obisku velik pomen: gre predvsem za potrditev izredno dobrih odnosov med dvema državama z različnima političnima, gospodarskima in družbenima ustrojema. Vrhovec je izrazil prepričanje, da bo osebno srečanje med dvema voditeljema borbe proti nacifašizmu prispevalo k nadaljnji utrditvi dvostranskih odnosov na vseh področjih. Med svojim pogovorom sta Malfatti in Vrhovec načela tematiko skorajšnjega srečanja na vrhu med Per-tinijem in Titom.
Oba zunanja ministra sta govorila o vprašanjih neuvrščenosti, Bližnjega vzhoda, Sredozemlja in Evrope. S tem v zvezi je Malfatti dejal, da je rimska vlada zelo u-godno ocenila vlogo jugoslovanske^ ga predsednika Tite na nedavni konferenci neuvrščenih držav v Havani. Vrhovec je svojemu sogovorniku posredoval vrsto podrobnih informacij o poteku havanske konfe-
rence in o vlogi, ki jo je imela Jugoslavija.
Ob pritiskih, ki so prihajali z raz nih strani, si je Jugoslavija prizadevala, da bi gibanje neuvrščenih ohranilo svoje izvirne značilnosti, kar so potrdili v sklepnem dokumentu ob zaključku konference. Za Jugoslavijo je to še zlasti pomembno, saj je neuvrščenost osnovno načelo v njeni zunanji politiki.
Malfatti in Vrhovec bosta čez nekaj dni nadaljevala v Beogradu pogovore o večini tem, ki sta jih začela obravnavati včeraj, ko sta podčrtala nekatere skupne poglede, kot na primer enako gledanje na vprašanje kampučijske prisotnosti v Združenih narodih, ki izhaja iz zaskrbljenosti obeh vlad, da bi preprečili kakršnokoli pravno opravičilo vietnamskega oboroženega posega v Kampučiji.
Sef italijanske diplomacije se je včeraj sestal tudi z avstrijskim zunanjim ministrom Willibaldom Pahrom, s katerim je obravnaval nekatera vprašanja kot so popuščanje napetosti pred madridsko konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi. Malfatti bo danes prisoten v generalni skupščini OZN, ko bo papež Janez Pavel II. imel svoj govor, (if)
na je bila tudi delegacija dolinske občine z županom Edvinom Švabom na čelu. Prisotni so bili seveda tudi udeleženci pohoda miru, ki so v Marzabotto prispeli peš iz Bologne. Njihovo geslo je bilo .odporništvo danes in vedno, proti terorizmu ir> nasilju«.
Grozote, ki so se dogajale v mestecu Marzabotto in v okoliških vaseh med drugo svetovno vojno, ob katerih je zaradi nečloveških krutosti nemških vojakov pod vodstveni tedaj 30-letnega majorja Walterja Rederja, izgubilo življenje 1830 o-seb, so danes po tolikih letih pri obisku mestne kostnice še vedno zelo žive. Med žrtvami, ki so tedaj v petih dneh od 29. 9. do 3. 10. izgubile življenje pod streli šestnajstega bataljona šestnajste nemške divizije, je bilo veliko število otrok, med temi jih 92 še ni dopolnilo 16. leta starosti, nič koliko pa je bilo še mlajših. Najmlajša smrtna žrtev, ki so jo nacistične zveri živo zažgale, je bila stara komaj 12 dni. Med žrtvami je bilo 315 žensk, 161 moških, 76 starčkov nad 60 leti.
Osebnost Sandra Pertinija, ki so ga odlikovali z zlato kolajno za zasluge v odporniškem gibanju, je nedeljsko slavje še bolj ovrednotila. Točno ob 10.30 se je državni poglavar podal v mestno kostnico, kjer je položil venec padlim žrtvam. Dalj časa se je nato zadrževal s prisotnimi sorodniki umrlih. Eden izmed teh se je predsedniku približal in se mu zahvalil za njegovo prisotnost v tem kraju človeškega trpljenja. Sam predsednik je bil vidno ganjen. Kardinal Poma je zjutraj daroval mašo za padle.
Na trgu poimenovanem po žrtvah Ardeatinskih jam so se nato začeli uradni govori. Najprej .je spregovoril domači župan Dante Cruicchi. ki je poudaril, da spomin na te krvave dogodke prelivanja krvi ni nikoli povzročil sovraštva in želje po maščevanju, pač pa le upanje v boljši svet, v boljše človeštvo. Cruicchi je citiral med drugim tudi Per-tinijevo misel, ki jo je ta izrazil v svoji prvi poslanici, ko je izrazil, da je treba vojna skladišča izprazniti, ker so viri smrti in jih nadomestiti z žitnimi skladišči, ki so vir življenja.
Spregovoril je nato župan španskega mučeniškega mesta Guernice. Dionisio Abaitua, ki je v imenu vseh ostalih predstavnikov mučeniških mest prebral solidarnostno poslanico z mestom Marzabotto.
Uradni govor, katerega miren potek so motili žvižgi majhne skupine prisotnih je imel minister za obrambo Attilio Ruffini, ki je motilce kar neposredno ogovoril z besedami .tudi žvižgi so znak določene svobode, ko sem bil sam mlad. mi je bilo dovoljeno le, da tolčem z rokami, ne pa da protestiram«. V nadaljevanju svojega govora je minister dejal da je tragedija ljudi iz Marzabotta bila res neizmerna istočasno pa. da je dala priložnost, da se u-niverzalne vrednote bolj cenijo. Tragedija je bila tudi bovod za obveznost, da se te vrednote tudi v bodoče temeljito branijo, (zt)
Pertini v Genovi
GENOVA — Predsednik republike, ki se je včeraj mudil na neuradnem obisku v Genovi, je zjutraj o-biskal učence petega razreda neke tamkajšnje šole in.se z njimi zadržal v prisrčnem klepetu. Učenci so ga spraševali vse mogoče stvari, sem pa je rad odgovarjal na njihova vprašanja.
Pertini je nato na prefekturi sprejel predstavnike CONI, s katerimi se je pogovarjal o problemih športa, posebno pozornost pa so posvetili šolskim športnim strukturam. Sledilo je srečanje z novinarji genovskega dnevnika «Lavoro», ki ga je Pertini vodil preko 20 let.
V popoldanskih urah si je Pertini ogledal otvoritveno svečanost italijanskih mladinskih iger, na katerih nastopa 4000 mladih iz vseh krajev Italije od 6. do 18. leta starosti. Na otvoritvi sta množici spregovorila genovski župan Cerofolini in predsednik CONI Carraro. Sledil je nato sprevod vseh nastopajočih.
Predsednik Tito se je vrnil v Beograd
BEOGRAD — Predsednik republike Josip Broz Tito se je po 10-dnev-nem bivanju na Tari v nedeljo o-poldne vrnil v Beograd. Z njim so pripotovali še predsednik predsedstva CK ZK Srbije dr. Tihomir Vla-škalič, predsednik predsedstva SR Srbije Dobrivoje Vidič in zvezni sekretar za ljudsko obrambo general armade Nikola Ljubičič.
Več kot 50.000 pionirjev in mladincev, občanov in delovnih ljudi ter pripadnikov ILA iz Titovega Uži-ca in okolice, se je poslovilo od svojega najljubšega gosta.
Predsednik Tito se je za nekaj minut ustavil na Vranjskem polju na dolgi magistralni cesti od Sučice do Kremen, ki jo gradijo pripadniki inženirskih enot JLA.
Na poti proti Beogradu se je nato modri vlak ustavil še na železniški postaji v Požegi. (dd)
F
OD VČERAJ NA TRŽAŠKI UNIVERZI
SREČANJE INŽENIRSKIH FAKULTET IZ TRSTA, SLOVENIJE IN AVSTRIJE
V prihodnje tesnejše sodelovanje med tržaško univerzo in sorodnimi ustanovami iz Ljubljane, z Dunaja in iz Gradca ■ Srečanje se bo zaključilo jutri
Prorektor fakultete za elektrotehniko na ljubljanski univerzi Edvarda Kardelja prof. Kralj (na levi) je ob slovesnem začetku srečanja poklonil rektorju de Ferri umetniško izdelano majoliko
iiiiiiHimiiiMiMiiiiiiiiiiiiiHiimmiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiitiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiHiimiiiMHMiimiiiimi
SPET POLEMIKE V ZVEZI Z GRADNJO NOVEGA OBJEKTA
Voda pronica skozi zidove nove bolnice na Katinari
Vest potrjena na včerajšnji seji deželnega sveta
V SMISLU DRŽAVNIH PREDPISOV 0 ENERGETSKEM VARČEVANJU
NAVODILA ZA OGREVANJE V DOLINI IN NABREŽINI
V obeh občinah bodo radiatorji lahko vključeni od 15. oktobra do 15. aprila 1980, in to največ 14 ur dnevno
NA POBUDO SLOVENSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA «UNION» VPODLONJERJU
Mandrijerska šagra prvi uspešen korak ; na poti obujanja kulturnih dejavnosti
.....'..tl
Pomenljive besede Pavle Kolarič in pokrajinskega odbornika Spadara- V kult urnem sporedu nastopili pevski zbor «Tabor», pesnica Marija Mijot in otroci od Banov
V sejni dvorani gospodarske fakultete se je včeraj začelo »Prvo srečanje ljubljanske, tržaškt in dunajske inženirske fakultete*. To je prvi stik na fakultetni ravni med našo univerzo in visokošolskima u-stanovama v Ljubljani in na Dunaju, s katerima je tukajšnje vseučilišče pred časom sklenilo pogodbi o sodelovanju. Srečanja se udeležujejo tudi predstavniki inženirske fakultete iz Gradca, ki naj bi se tudi v kratkem povezala s Trstom s podobno pogodbo o sodelovanju.
Kakor je v svojem uvodnem nagovoru poudaril rektor tržaške univerze de Ferra, bodo docenti iz našega mesta, iz SR Slovenije in iz Avstrije med tridnevnim posvetom razpravljali o številnih vprašanjih skupnega interesa, predvsem pa bodo sestavili zasnovo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja na področju tehničnih znanosti. Tržaška univerza, je še dejal prof. de Ferra, si že leta prizadeva, da bi navezala tesnejše stike s sorodnimi ustanovami v raznih evropskih državah — tako je pred kratkim navezala stike tudi s Poljsko —' ter v deželah članicah tako imenovanega tretjega sveta. Naša univerza se namreč dobro zaveda, da tudi sodelovanje na znanstvenem področju lahko prispeva k utrjevanju omikanega sožitja, prijateljstva in miru med narodi.
Vsestransko pripravljenost za sodelovanje so izrazili tudi predstavniki drugih prisotnih univerz, in sicer prof. dr. Alojz Kralj za ljubljansko, prof. Eder za dunajsko in prof. Breitenhuber za graško univerzo. Poleg prodekana fakultete za elektrotehniko prof. A. Kralja se za univerzo Edvarda Kardelja iz Ljubljane udeležujejo srečanja še j docenti J. Levec in A. Suhadolc s fakultete za naravoslovje in tehnologijo, V. Prosenc in B. Pertot s fakultete za strojništvo, S. Pavlin, D. Battelino in M. Černivec s fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo ter N. Keršič, A. Ogorel in M. Plaper s fakultete za elektrotehniko. Uradnega začetka srečanja so se udeležili tudi številni predstavniki tukajšnjih znanstvenih krogov in oblasti, med njimi predsednik deželne skupščine Colli in tržaški župan Cecovini.
Po uradni slovesnosti se je začel delovni program srečanja s potočili predstavnikov posameznih univerz o znanstvenih in didaktičnih dejavnostih. Delo je vodil dekan inženirske fakultete prof. A. Cocco. Po kosilu so gostje odpotovali v Tržič, kjer so si ogledali ladjedelnico »Italcantieri* in poslušali predavanje predsednika Fanfanija o sedanjem stanju v svetovnem in italijanskem ladjedelstvu.
Danes dopoldne bodo docenti zasedali po skupinah, nakar bo sledila plenarna seja, na kateri bodo postavili predloge za konkretno sodelovanje med inženirskimi fakultetami iz Trsta, iz SR Slovenije in Avstrije. Popoldne bo ravnatelj oddelka za raziskave pri družbi A-quila - Total prof. Costantinidesa predaval o svetovni petrolejski problematiki.
Jutri dopoldne pa bo na dnevnem redu okrogla miza o energetskih problemih, ob kateri bodo spregovorili prof. Plaper iz Ljubljane o električnih povezavah Jugoslavije z omrežji vzhodne in .zahodne Evrope, prof. Guarascio iz Trsta o svetovni razpoložljivosti urana ter o kriterijih za klasifikacije in ocenjevanje zalog ter prof. Maternini, prav tako iz Trsta, o energetskih problemih pri prevozih. Srečanje se bo zaključilo z delovno večerjo na gradu sv. Justa, (ef)
Borisu Simoneti je žena Marta povila prvorojenčka
MIRANA
ŠK Kras iskreno čestita svojemu odborniku in mladi mami, sinčku pa želi obilo sreče in zdravja.
Srečni družini Marte in Borisa Simonete čestita ob rojstvu prvorojenčka
MIRANA
delovni kolektiv Patronata IN AC in Kmečke zveze.
Čestitkam se pridružujejo tudi kolegi Gospodarskega združenja.
Kar se je že nekaj časa šušljalo naokoli, je bilo včeraj uradno potrjeno na seji deželnega sveta: skozi zidove še nedokončane nove bolnice na Katinari pronica voda!
Vest je potrdil deželni odbornik za javna dala Biasutti v odgovoru na vprašanje komunističnih svetovalcev Tonela in Mianijeve o pomanjkljivostih pri gradnji bolnice na Katinari, v katerem je posredoval še drugo zelo zanimivo vest: za popravilo zidov, da ne bodo več prepuščali vode v notranjost stavbe, bodo morali porabiti nadaljnjih 600 milijonov lir.
Vsa ta skoraj neverjetna dejstva postavljajo spet v središče pozor nosti novo bolnico na Katinari. Gradnja tega, za mesto življenjsko potrebnega objekta je bila že od vsega začetka posuta s številnimi polemikami: uvodnim ugovorom zaradi izbire prostati, rta-''katerem naj bi stala nova •bolnica) iso sledile govorice o” nagibanju temeljev stolpnice; ko se jč gradnja nagiba-' la h koncu, se je razvnela vroča polemika med univerzo in bolniško ustanovo o razporeditvi prostorov v objektu, sedanji »škandal* o vodi, ki pronica skozi zidove, pa je že presegel vse meje.
Kako je namreč mogoče, da zidovi takega objekta — bolnice — prepuščajo vodo? Očitno je prišlo tudi pri gradnji tega poslopja do špekulacij, kot prihaja do špekulacij pri domala vseh gradbenih dejavnostih pri nas. V tem primeru pa je stvar še hujša, saj neposredno prizadene vsakega občana.
Odbornik Biasutti je včeraj med drugim tudi dejal, da je upravni svet bolnišnice posredoval pri sodnih oblasteh z namenom, da bi sodni organi imenovali izvedenca, ki bi pregledal zidove nove bolnice ter ugotovil morebitne odgovornosti.
Tonel pa se ni zadovoljil s takim odgovorom. Poudaril je, da bi morala sama dežela imenovati preiskovalno komisijo, ki naj bi preučila stanje objekta ter ugotovila, kdo je kriv za takšno početje.
V nadaljevanju včerajšnje seje je deželni svet po krajših razpravah
Letošnja trgatev je bolj ali manj pod streho. Najbolj množičen »pohod* na vinograde je bil preteklo soboto in nedeljo in pa konec tega tedna. Trgatev je opravljena tako na Krasu kot v Bregu, na trtah visi samo še takšno grozdje, ki ni tipično za naše kraje in ki potrebuje še nekaj časa, da dozori. Predvsem so to nekatere vrste črnega grozdja, kot na primer barbera, za katere pravijo, da je še kisla.
Splošno mnenje naših vinogadni-kov je, da je trgatev dobra. Po zarodu bi moralo pravzaprav biti
soglasno sprejel dva zakonska o-snutka. Prvi predvideva porazdelitev med občinami posebnega sklada za pomoč manj premožnim pri plačevanju stanarin. Po uvedbi zakona o pravičnih stanarinah je namreč država namenila posebni sklad v višini 15 milijard lir za pomoč revnejšim slojem prebivalstva za plačevanje novih, višjih najemnin. Od tega sklada je bilo 286.824.000 lir namenjenih naši deželi. To vsoto bodo razdelili med razne občine, ki jo bodo nato posredovale posameznikom. Občine z več kot 30 tisoč prebivalci bodo deležne 70 odstotkov vsote, druge občine pa preostalih 30 odstotkov. Podporo bodo lahko prejeli najemniki, katerih mesečna plača ne presega vsote dveh minimalnih pokojnin INPS (244.800 lir) in ki so jim po uvedbi pravičnih stanarin povišali najemnino.
Drugi zakonski‘osnutek, ki so ga včeraj sprejeli', predvideva določitev tarif o žbiratiju in odstranjevati ju odpadkov V/Jgrčznično omrežje za zasebne in javne zgradnje.
Pred šestimi leti se je v Čilu odigrala ena izmed najbolj krvavih tragedij sodobne zgodovine. Pinochetova hunta je s pomočjo ameriških tajnih služb s smrtnimi udarci zatrla demokratični ir. svobodni razvoj te dežele, ki ga je z zanosom gradilo čilsko ljudstvo s predsednikom Allendejem na čelu. Tržaška sekcija vsedržavnega združenja »I-talija - Čile» je sinoči v prostorih pomorske postaje odprla deželno razstavo grafike, da bi opozorila javnost na fašistično nasilje, ki se še vedno izvaja v Čilu.
več tekočine, toda suša je škodila mladim in starim trtam bolj kot so predvidevali. Za letošnji mošt je značilno, da je precej gost, zato bo tudi odpadkov pri pretakanju več. Pametno bi tudi bilo letošnje vino pretočiti nekoliko prej kot o-bičajno, zato da ne dobi vino duh po gošči. Za vse vinorodne kraje tržaškega ozemlja je bilo letos značilno, da so bile jagode bolj mesnate in da so vsebovale tri do štiri zrna, medtem ko jih imajo običajno po eno ali dve. Nekoliko manj velja to za kraško področje, ker je
Jesen je že nastopila, naglih korakov pa se bliža zima. Kako se bomo lahko v mrzlih mesecih greli znotraj tržaške občine, je že znano, saj smo o tem že dovolj nadrobno poročali. Kako bodo smeli ogrevati svoja stanovanja ljudje v dolinski in devinsko-nabrežinski občini, pa poročamo danes,
Ob razpisu ustreznih navodil sta se obe občinski upravi seveda ravnali po predpisih, ki jih vsebujejo državni zakon št. 438 z dne 14. septembra letos glede omejevanja e-nergetske uporabe, zakon št. 373 z dne 30. aprila 1976 o omejevanju e-nergetske uporabe pri ogrevanju poslopij, ministrski odlok z dne 30. marca 1977 o določitvi klimatskih področij in minimalnih ter maksimalnih koeficientov na globalno prostornino toplotne razpršitve in odlok predsednika deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine št. 0629 z dne 22. junija 1978, ki določa za vsako občino v deželi število stopinj in dni dovoljenega ogrevanja za posamezno klimatsko področje te.- pro-stominske koeficiente toplotne razpršitve Cd poslopij v smislu zakona št. 373 z dne 30. aprila 1976 in ministrskega odloka z dne 10. marca 1977.
Potemtakem je dolinska občina vključena v klimatsko področje «E». Ogrevalne naprave lahko na njenem ozemlju delujejo v obdobju od 15. oktobra letos do 15. aprila prihodnjega leta, torej natanko celih šest mesecev. Delujejo pa lahko največ 14 ur dnevno, in to med 5. in 23. uro, kar pomeni, da bo mogoče dnevni umik segrevanja razdeliti tudi na dva ali več ločenih časovnih pasov. Vsekakor pa temperatura ne bo smela preseči nikdar 20 stopinj Celzija nad ničlo (1°C tolerance).
Pravkar omenjeni uporabniki, sicer ogrevalnih naprav, katerih zmogljivost presega 100.000 kalorij na uro, bodo morali v smislu zakona št. 273 z dne 30. aprila 1976 razpolagati s posebnim zapisnikom, oziroma hraniti vso dokumentacijo o nakupu goriva po letošnjem 1. oktobru. Enako velja za uporabnike ogrevalnih naprav z zmogljivostjo od 30.000 do 100.000 k cal/uro. Vso dokumentacijo bo moral dostaviti uporabniku dobavitelj kuriva.
če se zainteresirani ne bodo držali teh pravil, bodo kaznovani z globo, ki gre od 100.000 pa do milijona lir. Naj še pripomnimo, da bodo imeli nadzorni organi — mestni redarji ali drugi- poverjeni uslužbenci ob činske uprave — prost vstop v prostor, kjer se nahaja peč.
Bevinsko-nabrežinska občina je ravno -tako zapopadena -v klimatski coni oiBhs-lJiporaba ogrevalnih naprav je dčVpFjbfth ad 15. oktobra letos do 15. aprila 1980, in to največ 14 ur
Tej pobudi, ki jo je politično in finančno podprla deželna sindikalna zveza CGIL. CISL in Ul L, ,e je odzvalo približno 90 umetnikov iz vse Furlanije - Julijske krajine, med katerimi je več Slovencev: Cej, Černigoj, Kravos, Palčič, Spacal, Švara, Vecchiet, Zajec in Zuljan. ter umetnikov, ki so dosegli vsedržavna ali celo svetovna priznanja, kot Al-tieri, Bastianutto, De Cillia. De Gi-roncoli, Devetta, Doliac, Mascheri-ni, Monai, Perizzi, Rossignano, Sor-mani, Zigaina. Omenimo naj tudi tržaško slikarko Megi Pepeu, ki je
Kras utrpel manj suše in je bil grozdni sok bolj tekočinast. Tudi kar se tiče količine pridelanega vina, so bili kmetje pred trgatvijo večji optimisti. Toda tudi z natrganim sq_ v glavnem zadovoljni, kajti malokrat se obeti in predvidevanja v celoti uresničijo.
Tako je trgatev 1979 za nami. Zdaj se začenja delikatno delo z vinom v kleti, kajti njegova kakovost ni odvisna samo od tega, kako trte obdelujemo, temveč tudi od tega, s kolikšno skrbjo se posvetimo vinu v sodih.
dnevno — od 5. do 23. ure z možnostjo delitve dnevnega urnika o-grevanja. To velja za vsa stanovanja, kakor tudi za javne in zasebne urade, nadalje za prostore, kjer se odvijajo rekreacijske, zadružne in verske, pa še trgovske, šolske in športne dejavnosti.
Kot je razvidno iz gornjega, bodo smeli prebivalci vasi ene in druge občine vključiti radiatorje petnajst dni prej, kakor pa njihovi sosedi v tržaški občini. To je seveda razumljivo, saj tam živo srebro v zimskih mesecih niže pade kot v Trstu. Res pa je tudi, da tržaška občina ne zajema samo nižinskih in blažjih gričevnatih predelov, temveč na primer tudi kraje na kraški planoti, kjer je temperatura precej nižja kot v mestu — Križ, Prosek, Ko-ntovel, Opčine, Bani, Trebče, Padriče, Gropada, Bazovica, pa še Lonjer in Katinara, ki sicer ležita niže, kjer pa zima z burjo in ledom nikakor ne prizanaša. Za te kraje bo morala seveda tržaška občina pripraviti posebne predpise. Glede na to, da smo že oktobra, pa je upati, da bodo ti predpisi pravočasno izdani, (dg)
vodila zahtevno organizacijo te pomembne kulturno-politične prireditve
Predsednik tržaške sekcije združenja dtalija - Čile» Tarcisio Bar-bo je v uvodnem pozdravu podčrtal tragično usodo, ki vedno bolj hromi Čile in še posebno čilske otroke, ki so v veliki meri podhranjeni zaradi slabe gospodarske politike, ki jo vodi čilska hunta. Za primer je navedel, da so leta 1977 aretirali 30 tisoč otrok zaradi prosjačenja. Otrokom je namenjen tudi izkupiček od prodaje razstavljenih grafik, ki jim misli združenje pomagati s pošiljko mleka.
Ob tem je Bar bo še poudaril, da ima razstava tudi velik kulturni pomen, saj združuje na deželni ravni 90 umetnikov, med katerimi so Furlani, Slovenci in Italijani. Umetnost torej lahko prerašča narodnostne razlike in zadobiva množičen značaj. saj se v utrjevanju njene posredniške vloge združujejo bistveni življenjski utripi in občutki, ki so prisotni v vsakem človeku. «Umet-nost ne sme biti privilegij izbrancev in prav sindikalna zveza, ki botruje tej razstavi, potrjuje to načelo», je poudaril Tarcisio Barbo.
Naj še omenimo, da so bili na o-tvoritvi prisotni deželni tajnik sindikalne konfederacije CGIL - CISL -UIL Arturo Calabria, podpredsednik tržaške pokrajine Mortone in ravnatelj občinskega muzeja «Revoltella» Montenero.
Grafike si je mogoče ogledati, kot rečeno, v prostorih pomorske postaje v jutranjih urah od 10. do 12.30, ali popoldne od 17. do 20. ure do 7. oktobra. Nato jo bodo prenesli še v Pordenon, Videm in Gorico.
(nf)
Gen. Reale odhaja
V oficirskem salonu vojaškega prezidija bo danes ob 10.30 slovesnost, med katero bo dosedanji poveljnik vojaških sil v Trstu in tukajšnjega prezidija, divizijski general Antonio Reale, predal posle generalu Filippu Boariju, ki prihaja iz Firenc. Gen. Reale odhaja na odgovornejše službeno mesto pri glavnem štabu vojske v Rimu.
f4 Čestitke
ALEKS KOŠUTA praznuje svoj 11. rojstni dan. čestitajo mu očka, mamica, sestra Erika, nonoti in no-ne. Pridružujejo se tete, strici, bratranci in sestrična.
Vse najboljše želimo tudi SABRINI za rojstni dan.
Obuditev kulturne dejavnosti iz mrtvila je vselej razveseljiv dogodek. Posebno še tedaj, ko gre za slovensko kulturo in ko to pomeni tudi obujanje naše preteklosti in zgodovine, ki ni še povsem raziskana, ker je bilo ustrezno gradivo uničeno ob požigih slovenskih ustanov. To je pot iskanja resnice in pravice, ki bogati naše znanje ter nam omogoča, da korakamo z duhom časa.
Tako je naglasila proučevalka slovenske domače zgodovine in kulture Pavla Kolarič v priložnostnem nagovoru ob nedeljski prvi rajonski šagri mandrijerjev v Podlonjer-ju. Praznik, ki se. je odvijal v prostorih Ljudskega doma, je priredilo šele pred poldrugim letom ustanovljeno, - torej še mlado in o-betajoče Slovensko prosvetno društvo «Union», delujoče v sklopu istoimenskega združenja.
Govornica je poudarila potrebo, da na pot iskanja resnice stopi tudi mladina: preveri naj našo pretek-
Na povabilo Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici in Združenja bivših aktiivstov OF v Trstu, se je včeraj, prvič odkar je leta 1946 zapustil Trst, mudil na prijateljskem in tovariškem obisku v našem mestu dr. Ivo Pustišek, med tržaškimi aktivisti bolj poznan z ilegalnim imenom Imro. Dr. Ivo Pustišek je namreč po nalogu osrednjega vodstva narodoosvobodilnega gibanja prišel v pozni jeseni 1943 v Trst in tu kmalu prevzel funkcijo okrožnega sekretaria OF za Trst in pozneje tudi odgovornega za agitprop. Neposredno pred vstajo v Trstu je bil kot politični aktivist dodeljen štabu Komande mesta Trst, po osvoboditvi pa je opravljal odgovorne naloge v okviru mlade ljudske oblasti.
Sinočnjega srečanja z njim v prostorih Odseka za zgodovino NŠK, so se udeležili številni bivši tržaški ak- [ tivisti OF. Dragega gosta sta s krajšima nagovoroma pozdravila 1 ravnatelj Odseka za zgodovino NŠK 1 Milan Pahor in za Združenje akti- | vistov Neva Lukeševa, tov. Imro pa je v svojem odgovoru, vidno ganjen ob srečanju s starimi sodelavci po tolikih letih, na kratko obudil spomine na takratne težke čase, polne zavestnega žrtvovanja tržaških Slovencev in naprednih Italijanov v boiu za svobodo.
Toda tovariško srečanje z bivšimi aktivisti ni bil edini, čeprav nadvse , iskren, namen tov. Imra. V dopol- j nilo temu, kar je v svojem nago- | voru povedal Milan Pahor in dodal ; Branko Babič - Vlado, je tov. Imro povabil vse bivše prisotne in odsotne aktiviste naj mu pomagajo pri realizaciji naloge, ki jo je prevzel, da se namreč zbere, dokler je še čas, čimveč gradiva o delovanju Osvobodilne fronte v Trstu v letih 1941-1945 za celovito zgodovinsko obdelavo tega obdobja. Poudaril je, da gre pri tem tudi za drobne stvari, osebna doživljanja, morebitne ohranjene dokumente, dopolnitve ali korekture že znanih dejstev itd. Dal je tudi nekaj osnovnih napotil za delo, ki naj bo osredotočeno pri Odseku za zgodovino NŠK.
Srečanje s tov. Imrom se je po tem, tako rekoč slovesnem in obenem delovnem uvodu, nadaljevalo v pristnem tovariškem vzdušju, kakršno se lahko razvije le med ljudmi, za katere ima tovarištvo tudi po tolikih letih še svoj izvirni pomen.
Trčenje med tovornjakoma na trbiški cesti pri Proseku
Dva tovornjaka sta sinoči trčila na trbiški cesti v višini odcepa za Prosek pri prodajalni pohištva Lanza. Francoski tovornjak TIR je malo pred odcepom zavrl, njegovega manevra pa se ni zavedel voznik tovornjaka veronske registracije, ki je vozil za njim. Italijanski tovornjak, ki je prevažal 250 stotov litega železa, je z vso močjo treščil v francoskega, pri čemer je bila kabina tovornja ka podjetja Caldieron iz Verone povsem uničena.
Na kraj nesreče so prispeli tržaški gasilci, ki jih ,ie vodil načelnik oddelka Cozzi. Predno so s premič-
lost, analizira sedanjost ter ustvari vez med vsemi delovnimi ljudmi od težaka do izobraženca. S tem bo preprečila, da bi se naš človek utopil v kulturi potrošniške družbe, kjer gospodujejo egocentrizem, razvratnost in mamila, kar vse vodi v razkroj posameznika in družbe, celo v kriminal.
V preteklosti smo stremeli v napredovanje in gradili s trudom in požrtvovanjem sami sebe in svoje ustanove, je nadaljevala Kolaričeva. »Čudni ljudje*, kot jih je v preteklem stoletju imenoval Svetoivan-čan Josip Godina Vrdelski, ali »potrošniška družba*, kot jo imenujemo danes, so nam uničevali ustanove ter nas zaničevali in sramotili. To počenjajo deloma še danes, pri tem pa jim pomagajo zlasti ne-osveščeni ljudje. Tej neosveščenosti naj mladina napove boj z odkrivanjem resnice, ki naj jo tudi javno izpoveduje. Le tako bo mogoče ustvariti tisto sožitje med tu živečima narodoma, po katerem smo mi
nim žerjavom odstranili težak tovor s ceste, so morali popolnoma razstaviti motor italijanskega tovornjaka. Po treh urah trdega dela so končno lahko spet vzpostavili normalni promet po cesti.
Dva meseca po nesreči podlegel poškodbam
Dva meseca po hudi prometni nesreči je v nedeljo na oddelku za o-živl.ianje glavne bolnice podlegel poškodbam komaj 20-letni Stefano Del-la Zotta iz Ul. Di Vittorio 12. Mladenič se je ponesrečil 3. avgusta popoldne v Ul. Tarabocchia, ko se ie s svojo vespo 50 zaletel v avtobus proge št. 5 ter obležal v nezavesti pod težkim vozilom. Od nesreče se ni več osvestil.
Slovenci — kot je zgodovinsko do- \ kazano — vedno stremeli in še da- \ nes stremimo.
Res številnim obiskovalcem, med katerimi je bilo precej Italijanov, je spregovoril tudi pokrajinski odbornik za šolstvo in prosveto Spa-daro. Prirediteljem pomembnega praznika kot pobude, ki se uokvirja j v demokratični proces dece-ntrali' ! zacije, je izrazil solidarnost pokra- j jinske uprave in željo, da bi kar j najuspešneje napredovali v obujanju in ohranjevanju izredno bogate kulturne dediščine teh krajev, in to v brk silam, ki bi rade njihovo delovanje zatrle.
V resnici si je krajevno slovensko prosvetno društvo zastavilo nalogo, da utrdi slovensko narodno zavest v tem predelu, obudi stare običaje ter seznani rajonsko prebivalstvo ' in zlasti seveda mladino s kulturnim bogastvom, kakor je naglasil Ivo Petkovšek, ki je povezoval po- S samezne točke pestrega kulturno - ' zabavnega sporeda. Takšni prazni-j L ki so tudi lepa priložnost za preveritev, koliko je pravzaprav še Slovencev na tem področju. Petkovšek . je še povedal, da imajo krajevni prosvetni delavci v načrtu ustano- ■ vitev glasbene šole (vpisovanje je / mogoče ob ponedeljkih med 20.30 ter 21. uro), pevskega zbora in službe za delo z otroki. Obenem je po- I zval vse, ki imajo doma morebiti kakšne starinske predmete, da o I tem obveste društvo; takšni predmeti imajo za	nas	Slovence	ne-	I
precenljivo kulturno - zgodovinsko vrednost.	(
Občinstvu so se v kulturnem programu predstavili openski moški pevski zbor «Tabor» pod vodstvom 1 Cveta Grgiča, svetoivanska narečna pesnica Marija	Mijot	ter	otroška	I
folklorna skupinica od Banov pod vodstvom Tončke Kranjec - Vidau, 1 vmes pa je igral harmonikar Bogateč. Za ples je poskrbel ansambel «Pomlad». (dg)	(
Z vespo podrl dekle	j
Na pokrajinski cesti med Borštom in Ricmanji je predsinočnjim voznik skuterja podrl pešačico in tudi sam padel. Z rešilcem Rdečega križa so t oba prepeljali v tržaško splošno bolnišnico.	j I
Patrizia Scroccaro, rojena 1965. leta v mestu in stanujoča v Borštu št. 134, se bo zdravila na ortoped- 1 5k,W. oddelku 30 dni. Zlomila si je desno nogo ter razen tega zadobila ■večji rani na čelu in levem kolenu, pa še več udarcev v glavo.
Voznik vespe 50 Pietro Del Pon-te, 48 let, po rodu Istran, a bivajoč v Ricmanjih št. 11, pa bo ležal ; na bolniški postelji neurološkega < oddelka 15 dni. Dobil je močan u- 1 darec v glavo, poleg tega ima na i nosu, desni ličnici, desnem delu lo- 1 banje, levem kolenu in po rokah šte- 1 vilne rane ter odrgnine.	! <
VZPI - ANPI sekcija Dolina Izreka ženi Štefaniji, sinu Romanu in hčerki Nadji iskreno sožalje ob izgubi moža in očeta Karla Smo-tlaka.
Ob izgubi dragega očeta izraža tov. Romanu Smotlaku in svojcem globoko sožalje PCI - KPI občine Dolina.
30. septembra nas je zapustil naš dragi
KARLO SM0TLAK
Pogreb bo jutri, 3. oktobra, ob 13. uri iz mrtvašnice zdravilišča Santorio v dolinsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Štefanija, hčerka Nadja, sin Roman, zet Egidij in drugi sorodniki
Trst, 2. oktobra 1979 Pogrebno podjetje Zimolo
Po pogrebu sporočamo, da nas je 27. septembra za vedno zapustil
FRANC MATJAŠIČ
Toplo se zahvaljujemo zdravnikom in osebju IV. pnevmo-loškega oddelka.
Žalujoči: žena Josipina, sin Mario, snaha Elda in drugi sorodniki
Trst, 2. oktobra 1979
Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7/C
V soboto nas je zapustil naš dragi
JUST KREVATIN
Pogreb bo danes, 2. oktobra, ob 12.45 od Banov št. 35 naravnost v cerkev na Opčinah.
Žalujoči: žena Marija, sin Vili z ženo Elizabeto, vnukinje Tatjana, Nadja in Virna, bratje, sestre in drugo sorodstvo
Bani, 2. oktobra 1979
Žalovanju se pridružujeta družini Rupelli in Danielut.
.........Hilli............................. ...............................
V SOBOTO IN NEDELJO PO VSEJ TRŽAŠKI OKOLICI
Množičen «pohod» na vinograde končan

Dr. Ivo Pustišek-Imro na obisku pri bivših aktivistih OF v Trstu
S sinočnjega srečanja s tov. Imrom
DEVETDESET SLIKARJEV RAZSTAVLJA SVOJA DELA NA POMORSKI POSTAJI
Umetniki proti čilski diktaturi
Visoko kakovostna razstava na pobudo združenja Italija-Čile - izkupiček bo namenjen pomoči čilskem otrokom
Zbor iz Subotice pride v goste
Mešani pevski zbor Pro mušica iz Subotice bo v petek, 5. oktobra, pel v gledališču France Prešeren v Bo-Uuncu. V soboto, 6. oktobra, bo
koncertiral v Štandrežu v domu An-1 dreža. To je prva kulturna iznienja-drej Budal. Pevci iz Vojvodine va te vrste med avtonomno pckraji-bodo gostje PD Valentin Vodnik iz no Vojvodino in Slovenci iz dežele Doline in PD Oton Župančič iz Stan- | Furlanije - Julijske krajine.
*l'*iiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitftiiiiniHMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiliiiiiitiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiminfliiiiii,iilimimll„lli,mnmilimi,mn,,i„,|Mn
Kino
Ariston 17.00--22.00 «11 Prato». Isa-bella Rossellini, Michele Placido. Barvni film.
®*tz 15.30 «Moonraker». R. Moor, Micael Londsdale, Carinne Clerys. •Men 16.30—22.15 «Ratataplan». M.
Nichetti. Barvni film za vsakogar. ExccIsior 16.00 «Attimo per attimo*.
John Travolta. Barvni film. Grattacielo 17.00 «La luna». Bernardo Bertolucci. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eenice 16.00 «Rocky II.» Silvester Stallone. Barvni film.
Mignon 16.00 «Elvis, il re del rock».
Elvis Presley. Glasbeni film Eilodrammatico 15.30—22.00 «Quel-la pornoerotica di mia moglie*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vristallo 16.30 «1 misteri delle Bernarde*. Buu, Ives, Connie Sellec-ca. Barvni film za vsakogar. Moderno 16.00 «Bruce Lee... la tigre ruggente colpisce ancora*. Prepovedan mladini pod 14. leji tom-
Aurora 17.00 «11 cagnaccio di Ba-skerville*. Barvni film.
Vapitol 16.30 «Attenti a quei due ...ancora ir.sieme*. R. Moore in T. Curtis. Barvni film.
‘ittorio Venelo 16.30 «Tom boy: i
•ss pod
Gledališča
Uh iuiil
Koncerti
, V gledališču Verdi bo prihodnji Četrtek ob 20.30 otvoritveni koncert *®tošnjega šestega kulturnega srečala Alpe - Adria, za katero je dala Pobudo dežela Furlanija - Julijska kcajina in na katerem bodo tokrat obravnavali glasbeno vzgojo.
Orkester in z ur gledališča Ver-m bosta pod vodstvom dirigenta Andrea Giorgia ter s sodelovanjem Pevcev Giovanne Casolle, Vilme Bo-Antonia Savastana in Carla ^ Bortolija izvajala Rossinijevo *Stabat Mater*. Isto delo bodo izdali tudi na krajši turneji po na-"[ deželi: danes, 2. oktobra, v Palmanovi in jutri, 3. oktobra, v Vidmu.
Za četrtkov koncert v Trstu so y, Prodaji vstopnice pri gledališki Pmgajni (telefon 31-948).
Prosveta
SPD Tabor Opčine — Vpisovanje a. folkloro do sobote, 6. oktobra, Pjl odbornici Luciji Hrovatin, tel. jU161. Prva redna vaja bo v so-6. oktobra, po običajnem ur-
n'ku.
?A ZDRAVLJENJE LlVIJA ČOKA
ROSSETTl
Od četrtka, 4. oktobra, na sporedu nova komedija Gina Bramieri-ja «Felici e contenti». Poleg Bramie-rija nastopajo še Liana Trouche, Daniela Poggi, Orazio Orlando in drugi. Glasbo je pripravil Berto Pisano, sceno in kostume Eugenio Gu-glielminetti, koreografijo Gino Lan-di, režiser pa je Pietro Garinei.
Pri osrednji blagajni ter na de-lavsaih krožkih in šolali sprejemajo naročila za gledališki abonma za sezono 1979/80. Na razpolago je 9 kuponov za 11 predstav. Potrditev reda .«stalnb do 6. oktobra.
Razna obvestila
Vodstvo TPPZ sporoča celotnernu ansamblu da je danes ob 20.30 v Bazoviškem domu glavna vaja in v petek, 5. t.m, ob 20.30 generalka za nastop v Portorožu.
Obenem obveščamo, da bo v soboto, 6. t.m., ob 13.30 odhod treh avtobusov iz Bazovice v Portorož, kjer bodo ob 15, uri imeli akustično vajo. Ob 16. uri bomo peli borcem, delegacijam Evrope, ki so
Tovariši pevci in godbeniki preglejte, da imate v redu dokumente za čez mejo.
Otroški pevski zbor «Kraški slavček* iz Nabrežine pod vodstvom Rosande Kralj bo imel prvo pevsko vajo v šolskem letu 1979/80 danes, 2. oktobra, ob 15. uri na šoli Glasbene matice v Nabrežini.
Sindikat slovenske šole obvešča člane, da bo sedež v Ul. Filzi 8 odprt vsak torek in petek od 16. do 18. ure.
Tržaška sekcija Italijanskega združenja za kulturne izmenjave s Sovjetsko zvezo sporoča, da se bodo v prvih dneh oktobra pričeli ‘ tečaji ruskega jezika; vpisovanje vse dni razen sobote in nedelje, od 17. do 20. ure. Ul. Torrebianca št. 13/1. nadstropje.
Društvo slovenskih upokojencev v Italiji vabi na srečanje, ki bo v četrtek, 4. oktobra, ob 17 uri v Gregorčičevi dvorani (Ul sv. Frančiška), na katerem bo Stane Raztresen pripovedoval slovenske balade in romance.
Izleti
Združenje Union priredi v nedeljo, 7. oktobra izlet na Gardsko jezero --r Sirmione — ali na Krk. Informacije ha sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak dan od
..Namesto cvetja na grob tete Ma- I 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30. ^J^darujeta Milko in Giulio Kalc | Ob četrtkih od 17. do 19.30 in
| botah od 10.30 do 12. ure.
GROZDJE ZA VINO
SUPEROftTOFRUTTlCOLO - Trg Gani 1 (zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21
"'■litim,,,, muiimiMi luiniiinmiiiiumimimimimiimiiiuiiimMimmmmiimimuiimtHniiimunn		
	n	
Danes, TOREK, 2. oktobra o	MIRNA
vzide ob 6.04 in zatone ob V.A5. — Dolžina dneva 11.40. — Lu-a vzide ob 15.59 in zatone ob 1.32 Jutri, SREDA, 3. oktobra TEREZIJA
y^6me včeraj: naj višja temperatu-23 stopinj, najnižja 16, ob 18. .. ! 20,4 stopinje, zračni tlak 1015 mb -taljen, veter 10 km/h vzhodnik-verovzhodnik, burja, sunki 25 km bo Uro' v*a8a 47-odstotna, nebo jas-t ' biorje rahlo razgibano, tempe-tura morja 20 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
SO SE: Simonetta Ma p^filipp') Daniele Bozac, Simone (l neR°. Sara Berce, Davide Fon-bovi ^te^an° Miniussi Marko Iva-
, Umrli SO: SO letni Rodolfo Zi ar|ch, 66-letni Francesco Matia-, C' 67-letni Piero Parenzan, 79-t, Luigi Caputo, 42-letna Uhana Cbazza pjjj, Deoonte, 66-letni An-,a Bolcic. 77-letna Pia Godina
vd. Bencina. 62-letna Francesca Mamilovic por. Burla, 88-letna Angela Giaconella vd. Martinelli, 89-letni Vincenzo Zuccarello, 95-letna Teresa Zama vd. Querzola.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggi < 4, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11. (od .8.30 do 13. in od 16. da 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Rossetti 33 Ul. Roma 16.
LEKARNE V OKOLICI Boljuriec: tel. 228-124; Bazovica, tel 226 165; Opčine: tel 2111X11; Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 260 121; Sesljan: tel. 209 197; žavlje; tel. 213 137; Milje: tel. 271 124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet. štev. 732-627,
Mali oglasi
telefon t040) 79 46 72
DRŽAVNA poklicna šola za .industrijo in obrt s slovenskirh učnim jezikom nujno išče za sekcijo monterji in popravljavci radijskih in televizijskih aparatov profesorja za teoretične predmete in profesorja za praktični .pouk. Interesenti naj se javijo v tajni štvu šole v Ul. Matteotti 12, tel. 765276.
IŠČEM delavko za frizerski salon «SONJA» v rNabrežini. Telefonirati ob večernih urah na tel. št. 200605. ŠARPLANINCE stare tri . meseče z rodovnikom — odličnih ' staršev prodam. Kimovec -r- Repnje 24 — 61217 Vodice (nad Ljubljano). ■ KUPIMO rezilni stroj za knjigoveznico širok 65 do 80 cm na ročni pogon ali polavtomatičen. Ponudbe pošljite na center ANFFaS Trst, UL Cantu 45, tel. (040) 51274. ODDAJAJO se v najem prostori primerni za skladišče, delavnico in podobno. Lakotišče 326 — Dom jo. Telefonirati po 19. uči na tel. št. 826374.	'	,
KUPIM staro hišo ali stanovanje na vzhodnem Krasu. Tel. 212950. MEHANIČNA delavnica Ufe 15- 16-■ letnega vajttC^S.,,javiti se v TrT
stu, Ul. sv. FKilščiška 58.
PRODAM jadrnico «DERIVA PLA-STIVELA* dolgo 4 m, kompletno oprenVjeno z jadrom, flokom in vesli. Zelo ugodna cena. Telefonirati ob večernih urah na tel. 229278.
PRODAM večjo količino krompirja za ozimnico — sorte «igor» pakirano v vreče — cena za kg din 4. Florjan Čarman — Sp. Senica 6 — 61215 Medvode.
PRODAM večio količino krompirja za ozimnico sorte «igor» pakiranega v vrečah po 40 kg. Cena za kg din 4. Franc Poljanec — Sp. Senica 12 — 61215 Medvode.
IŠČEM gprilnik (bruciatore) in peč na gorilno olje (nafto) s silo od 40.000 do 50.000 kalorij v dobrem stanju. Tel. 212135
IŠČEM ' gospodinjsko pomočnico/ka za dopoldanske ure vsak dan. Telefonirati v uradnih urah na telefonsko številko (0481) 83166.
PRODAJAM po ugodni ^eni jadralne deske (wind surf). Telefonirati v popoldanskih urah na št. 220324.
PRODAM opel kadet letnik 1973. Telefonirati na tel. štev. 209782 od 13. ure naprej
IŠČEM dvosobno stanovanje z ogrevanjem v aajem v dolinski ali miljski občini. Tel. 228603 — od 16. do 17. ure.
IŠČEM pristen slovenski par za najem 90 kvadratnih metrov apartmaja v Sesljanu. Mesečno 120.000 lir plus ogrevanje. Telefon 208281.
NOČNO močenje postelje ni več problem. To nevšečnost lahko odpravite pri otrocih od 5. leta dalje z aparatom ENURELLE. Točnejše informacije lahko dobite pri tvrdki Mediman, Ul. S. Caterina 1, IL nadstr. tel. 60-938 vsak delavnik od 8. do 12. ure razen sobote.
JADRNICO LASER odlično skoraj novo ugodno prodam. Telefon (040) 212267.
DOJENČKA ali do triletnega otroka v devinsko - nabrežinski občini sprejmem v varstvo zjutraj, popoldne, zvečer. Telefonirati na št. 209259 dopoldne.
PRODAM motor MOTO-Bi 250 ccm. Telefon 814242.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Ane ša-bec - Budal darujeta Mirjam in Karlo Fonda 10.000 lir za poimenovanje šole v Skednju. V isti namen daruje družina Grbec 5.000 lir za PD I. Grbec v Skednju.
V	spomin na Marijo Brezavšček daruje Hosperger Ojša 5.000 lir za SPDT.
Marija Mijot daruje 5.000 lir za SSG.
Ob 35. obletnici smrti moža in o-četa Ivana Kanteta in ob smrti tete Marije darujejo družine Kante, Le-giša in Peric ao.ooo lir za postavitev spomenika NOB v Repniču.
V	spomin na Marijo Kante darujejo Pepka Purič 5.000 lir, Marija Luxa 10.000, Marija Sardoč 5 000, družina Truschinger 15.000 in Ani Škerlavaj 20.000 lir za spomenik NOB v Repniču.
AKCIJA JE ZAJELA VSO POKRAJINO
Obsežna akcija finančne straže na Goriškem za ugotovitev resničnosti prijave dohodkov
0d novoporočenca hočejo izvedeti, koliko je porabil za poročno kosilo in za nakup pohištva ■ Ugotavljanja o prijavah načrtovalcev hiš in trgovcev z gradbenim materialom
Ljudje, ki so v odvisnem delovnem razmerju, se hudujejo zaradi vedno višjih davčnih odtegljajev na svojih plačah. To je tudi razumljivo, saj prinaša inflacija tudi naraščanje
vom, gradbene operaterje itd.
Najhuje je na tem področju. Na županstvih so financarji ugotovili, kje in koliko se je gradilo. Zaradi tega je jasno, da bodo pregledali
draginjske doklade in s tem v zve- davčne prijave geometrov, inženi t.,a;	— rjev, arhitektov in ugotovili, ali so
prijavili vse svoje dohodke. Prav tako bodo ugotovili, na podlagi prijav posameznikov, kako je z nakupom gradbenega materiala. Mnogi ljudje, zlasti na podeželju, ne naročijo gradnje svoje hiše gradbenemu podjetju, marveč kupijo sami blago, ki je potrebno za zidavo, in zatem počasi gradijo hiše s pomočjo sorodnikov in znancev. Kasneje bo prizadeti sam priskočil na pomoč sosedu, ki bo gradili hišo. Kako bo s to samopomočjo? Na poveljstvu finančnih straž v Gorici so nam dejali, da bo treba skrbno preučiti tudi to vrsto samopomoči-prostovoljnega dela, kajti zna se zgoditi, da bi to smatrali kot «črno delo*, za delo z zaslužkom, ki ga ni pomagač prijavil. Če je na eni strani razumljiva skrb finančne straže, da izve, kdo ti je napravil načrt in koliko denarja je
zi tudi osebnega davka. Sindikati so ugotovili, da pomenijo davčni odtegljaji dejansko zmanjšanje kupne vrednosti prebivalstva. Zaradi tega so v teh dneh sprožili akcijo do vlade za zmanjšanje davkov za vse, ki so v odvisnem delovnem razmerju. Inflacija pa prizadene tudi druge sloje prebivalstva, saj plačujemo danes vsi višjo stopnjo davka, kot smo jo plačevali pred leti, pa čeprav so naši dejanski dohodki podobni onim izpred treh ali štirih let. Rimska vlada je v soboto izdelala program davčnih novosti, ki naj bi pričele veljati z novim letom. Ker naraščajo stroški državne u-prave in ker bo vlada, po zadnjih vesteh, z znižanjem davčne lestvice izgubila kar precej milijard, bo treba, da najde denar nekje drugje. Kje? Pri tistih, ki davkov sploh ne plačujejo ali pri tistih, ki imajo možnost utajiti del svojega zaslužka in plačajo zaradi tega manj davkov.
Zaradi tega skušajo v vsej državi odkriti davčne utajevalce. Znan je postopek žrebanja nekaterih državljanov. Finančna straža temeljito pregleda delovanje teh izžrebancev in zaradi tega je marsikdo plačal še kar precej zaostalih davkov in kazni. Tudi na Goriškem so bili taki pregledi, vendar se zdi, da niso bili pri nas izžrebani taki ljudje, pri katerih bi bilo moč najti kaj izrednega. Povedati je treba, da žreba ne izvedejo pri nas, marveč v Rimu.
Seveda se ni poveljstvo finančne straže omejilo na ta postopek. V državi so v teku akcije, ki bodo lahko dale svoj rezultat. Ni ene same akcije v ;vsej državi, gre za pobude v posameznih krajih, ki so izraz volje in- prizadevnosti posameznih poveljnikov finančne straže.
Na Goriškem prihajajo že več mesečev na dom številnih državljanov pisma pokrajinskega poveljstva finančnih straž s prošnjo za sodelovanje v akciji odkrivanja davčnih utajevalcev. Pisma so dvojne vrste in sol jih dobili ljudje v raznih občinah, v zadnjem času tudi prebivalci slovenskih občin in mesta Gobica. S prvim pismom se poveljstvo finančnih straž obrača na vse, ki so se poročili v zadnjem času in želi od njih izvedeti, kje so imeli poroč-•“*“*■* kateri fotograf je pripravki album, - pri katerem kupili pohištvo. Drugo pismo pa je namenjeno vsem tistim, ki so si v zadnjih letih zgradili hiše. Tu je zaželen odgovor na naslednja vprašanja: kdo je bil načrtovalec, kje je bil kupljen gradbeni material, katero gradbeno podjetje je opravilo dela.
Finančno poveljstvo želi seveda, da bi prizadeti ljudje odgovorili v najkrajšem času (dvajsetih dneh) in da bi tudi priložili morebitne fakture za kupljeno blago ali opravljeno delo, seveda, če imajo privatniki take fakture. Zasebnik ni namreč po zakonu dolžan dobiti in hraniti fakture. Zgodi pa se, da tudi zasebniku kako podjetje izstavi u-strezno fakturo.
Akcija finančne straže je seveda vzbudila precej preplaha in negodovanja. Na goriškem poveljstvu so nam povedali, da se ljudje odz vajo na poziv po informacijah. Zasebniki, tako mladoporočenci, kot graditelji hiš, so vse usluge pošteno plačali in jim ni zato, da bi kaj uta-jevali. Saj njih zakon ne bo prizadel. To bo prizadelo gostilničarja, fotografa, trgovca s pohištev, geometra, gradbeno podjetje, obrtnika.
Stotine informacij, ki so jih na goriškem poveljstvu dobili, sedaj preučujejo. Ko jim posameznik pove, da je imel poročno kosilo v tej ali oni gostilni in da je zanj plačal neko vsoto, gre prepis te izjave v mapo tega gostilničarja. Če bodo pri pregledu v njegovih knjigah u-gotovili, da ni zabeležil tega dohodka, bodo stvar predali davčni upravi, kj bo primerno postopala. Isto velja za fotografa, trgovca s pohišt-
dobil. kje si kupil opeko in cement in koliko si za to plačal, koliko si dal gradbenemu podjetju, je na drugi mnenje o «črnem delu* najbrž zgrešeno, kajti v večini primerov gre zares za samopomoč in zamenjavo vlog; v teh primerih ni delo plačano, ne gre torej za dohodek.
Sicer pa prepuščamo zadnjo besedo o tem odvetnikom in davčnim specialistom. V časopisju so se že pojavili glasovi, da niso dolžni ljudje odgovarjati na vprašanja, ki jim jih pošilja poveljstvo finančnih straž. Tu trdijo, da ravnajo p< zakonskih pravilih in da imajo pravico ugotavljati dohodke trgovcev in • gradbenikov tudi na. tak način. Mimo vseh teh polemik je dejstvo, da so se ljudje odzvali polnoštevilno na povabilo poveljstva finančnih straž in mu dobavili cel kup podatkov. Vse te podatke, kot sm0 že povedali, sedaj preučujejo in davčni i or a vi bo zatem dana naloga ugotavljati, ali so ti državliani, trgovci, gostilničarji, gradbeni strokovnjaki, gradbeniki, itd., sestavili resnično davčno prijavo.
Z ZADNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA V SOVODNJAH
Nad 50 milijonov lir zc jevsa dela v obrtniško ■ industrijski coni
Dela so poverili podjetju Travanut iz Ccdrcipa Nujnost poživitve kulturnih stikov z Novo Gorico
Odobritev načrta za razvoj trgovinskega omrežja, posegi v obrtniški in industrijski coni, zakup prevoza učencev in dijakov v šolskem letu 1979-80: to so glavna vprašanja, o katerih je razpravljal občinski svet v Sovodnjah na seji 28. septembra, ki jo je vodil župan Jožef češčut.
Glede načrta za razvoj trgovinske mreže na področju občine naj zabeležimo, da ga je pripravil arhitekt Piccinato, velja pa za raz dobje od leta, 1976 do 1979. Razprava o tem dokumentu se je torej za čela z veliko zamudo.
Katere so bistvene ugotovitve in smernice? V glavnem je trgovinska mreža- na področju občine dobro razvita, predvsem kar zadeva živil ski sektor. Možnosti za odpiranje novih prodajnih prostorov je torej zelo malo, nekaj več možnosti pa je za odpiranje trgovin z oblačili in tehničnim blagom. Za študijo, ki io je pripravil arhitekt Piccinato, bo občina izdala milijon Tir, vendar bo ta znesek povrnila dežela.
O raznih posegih na področju o-brtniško - industrijske cone v Rubijah
ter o asfaltiranju nekaterih občinskih cest je govor že dalj ča-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiimmiiimiii mn iiimimnmiiiiimiii imun miiiiiiiimiiiimimiiiiiiiiiimmiiiimiiniiiiimiiiimiiiuiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiii,,,,,,,,,
A-4 VČERAJŠNJEM SESTANKU V NOVI GORICI
nujne potrebe pile regije ea področju cest
Gre v prvi vrsli za finansiranje avtoceste od meje do Sela - V ospredju tudi gradnja sabotinske ceste
Potrebe in zahteve gor.ške regije na področju cestnih povezav so predstavniki novogoriške občine, občinske skupščine in gospodarstva, s predsednikom skupščine Jožetom šu-šmeljem na čelu, ponovno obrazložili skupini republiških -funke ona-rjev, ki se ukvarjajo s to problematiko. Sestanek je bil v Novi Gorici včeraj popoldne. Prisotni so bili predsednik republiške komisije za promet in zveze Livija Komin, direktor strokovnih služb republiške cestne skupnosti inž. Lo/ze Blenkuš in predsednik republiške komisije za plan Praznik.
Novogoričani so vprašanje ponovno sprožili v trenutku, ko se v-te-publiškem merilu pripravljajo načrti za finansiranje cestnih gradenj v prihodnjem petletju 1980/1985'.'■■Odri-ca se čuti danes, kar se cest tiče, precej izolirana od srednje Slovenije, kajti sedanje cestno omrežje ne zadošča več naraščajočemu prometu, ki je tu domačega in mednarodnega značaja. Slabe cestne povezave ovirajo tudi nadaljni razvoj gospodarstva.
Glavna točka novogoriških zahtev so finansiranje avtocestnega priključka od mejnega prehoda Vrtojba - štandrež do Sela. Če ne bo tega priključka, bo že od konca prihodnjega leta, ko bo odprt za mednarodni prehod, promet med prehodom, Šempetrom, Rožno dolino in Novo Gorico še bolj zapleten od sedanjega. Seveda avtoceste ne bodo zgradili kar tako. Načrti so sicer že izdelani, potrebno je le finansiranje, gradnja pa naj bi trajala približno dve leti.
Vse to spada v izvajanje mednarodnih osimskih sporazumov. Enako je s sabotinsko cesto. Za del te zgradnje je sicer finansiranje že zagotovljeno, dokončne načrte pa še pripravljajo.
Govor je bil seveda še 0 drugih aktualnih vprašanjih, ki zanimajo Novo Gor co. Zahteve in potrebe sosednega mesta bodo v Ljubljani skrbno preučili, predno izdelajo dokončne večletne finančne plane.
V Podgori sc sestane rajonska konzulta
Podgorska rajonska konzulta se bo sestala v sredo, 3. oktobra, ob
fllllMIIMIIMMItUIIMIMIIIIHIIinilllllllMimilMillllHIIIMIMMItmillMMIIIIIIIHIMIMIIimMIIIIMHIlMlIllUUIIIIII
l OBČNEGA ZBORA, KI JE BIL PRED DNEVI
v
V prosvetnem društvu «Standrež» je dramski odsek najbolj aktiven
Na delu so še mešani in mladinski pevski zbor ter glasbena šola ■ Izvoljen je bil nov odbor
Dramski odsek je najbolj aktiven
prosvetnem društvu «štandrež». To je razvidno iz poročil na zadnjem občnem zboru tega društva, ki je bil v prostorih doma «Anton Gregorčič* v Štandrežu prejšnji večer. Na občni zbor so prišli zastopniki Zveze slovenske katoliške prosvete in drugih katoliških prosvetnih društev.
Uvodno poročilo je imela tajnica društva Silvana Žnidarčič. V društvu delujejo dramski odsek, mešani in mladinski zbor, glasbena . šola. Mešani zbor je nastopil v tej sezoni na Primorski poje in na Ce-cilijanki, člani mladinskega zbora so bili na letovanju v Žabnicah. V glasbeno šolo je zahajalo 30 gojencev, ki so vadili v klavirju, harmoniki in kitari.
Dramska družina je v minuli sezoni beležila lepe uspehe. Naštudirali so komedijo «Cvetje hvaležno odklanjamo*, režiral jo je Emil A-beršek, nastopili so na odrih na Go-
riškem in Tržaškem, sodelovali so z njo na področnem srečanju gledaliških skupin, ki ga je priredila Zveza kulturnih organizacij Slovenije. štandreška skupina se je uvrstila v zaključno republiško srečanje, ki je bilo v Ljutomeru 26. maja letos. Ob tej priliki so nekateri člani prejeli jubilejno Linhartovo značko.
V tej sezoni pa so nastopali tudi z veseloigro «Komedija v komediji* v režiji Mire Štrukelj. S to predstavo so nastopali tudi na turneji v ZDA. Z isto igro so sodelovali na natečaiu Mali oder, ki ga razpisujeta ZSKP in SP iz Trsta in prejeli priznanje za najboljšo predstavo.
Na občnem zboru je razpravo zaključil predsednik dr. Damjan Paulin. V odbor so bili izvoljeni Marinka Antonič, Marko Brajnik, Marjan Breščak, Luciian Krpan, Marko Kr-nan. Jordan Mučič, Mario Mučič, Luciian Pavio, Damian Paulin, Viktor Selva, Božidar Tabai. Stanislav Zavadlav in Silvana Žnidarčič.
20.30, v stranskih prostorih športne palače v Ul. delle Grappate. Govor bo o izplačilu za razlastitve zemljišč na obronkih Kalvarije, ki so jih potrebovali za gradnjo vodovodnih naprav. Govor bo tudi o nogometnem igrišču v Podgori. Na sestanek je predsednik konzulte Edi Maligo.j povabil razlaščence ter predsednika mestnega podjetja dr. Marina in odbornika za javna dela Zucallija.
Jutri skupščina članov WWF v Gorici
Po prvem priftfavljjalngfn sestanku, ki '*	'A — — -B«-»
tedni,
ga sklada za yqri
jutri zvečer občni zbor goriških članov. Zborovanje bo na sedežu, v Orzonijevi ulici 58, s pričetkom ob 20.30.
P, izadevanja za ustanovitev podružnice Svetovnega sklada za varstvo narave v Gorici so stara že nekaj let, šele v zadnjem času pa so nastopile ugodne razmere za u‘ resničitev načrta. Ne gre namreč za to, da bi ustanavljali društvo, ki bi po začetnem zagonu nato životarilo in obstajalo zgolj na papirju. Za dobro delovanje društva sta potrebni vsaj dve stvari: materialna podlaga in določeno število zavzetega članstva. Oboje je zdaj na razpolago. Goriška podružnica WWF ima (sicer začasno) sedež v pro štorih prirodoslovnega muzeja v Orzonijevi ulici, pobudnikom pa je že tudi uspelo zbrati precej ljudi, ki jim je varstvo narave in človekovega okolja še posebej pri srcu. Jutri se bodo zbrali na skupščini, da začrta io glavne smernice bodočega dela, ki ga najbrž ne bo manjkalo spričo dejstva, da je bilo vprašanje ekologije na ožjem goriškem področju do zdaj v glavnem zanemarjeno.
Minister Nicolazzi v soboto v Gorici
V Gorico pride konec tedna, v so boto, 6. oktobra, minister za javna dela Nicolazzi. Svoj prihod je napovedal županu. Ob tej priložnosti se bodo predstavniki občine pogovorili z ministrom o nekaterih vprašanjih, ki zanimajo Gorico.
Odbornik za javna dela se je medtem že sestal z Nicolazzi jem in mu predočil nekatera važna vprašanja, ki bodo lahko dobila ustrezno rešitev v tem ministrstvu. Govor je bil o možnosti državnega finansiranja nekaterih državnih cest, o železniški povezavi z avtoportom, o dodatnih delih na nekaterih obmejnih infrastrukturah. Ker so bili na sestanku prisotni sodelavci ministra, je možrio, da pride v Gorico konec tedna z nekaterimi rešitvami v žepu.
Zastopnik občine se je v Rimu sestal tudi z ministrom Ariostom in Rivo in se z njima pogovarjal o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo njuna resorja, in sicer kulturne do brine ter znanstvene raziskave.
Cargneiova
fotografska antologija
Mesec dni po smrti svojega predsednika fotografa Gigija Cargnela. je fotografski krožek Cl.FI. v Gorici priredil na lastnem sedežu pregledno antologijo fotografij njegovega zadnjega obdobja.
Že iz nekaterih izrazitnejših tem, ki okvirjajo to razstavo, je mogoče razbrati precej jasno človeško in u-metniško Cargnelovo fiziognomijo: nekaj izredno plastičnih portretov, ki človeka posebno prevzamejo po svoji očakovski drži in modrostnem profilu: shakespearske kulise starih gorskih nočnih «prizorišč»; letnice v povečanjih in razpokanih hlodih,
leseno ožilje na razpadajočih vratih; odsluženo orodje v stari goriški periferiji; furlanska ravnina v jesenski megli; gradeškn laguna, samotna in zavržena kakor leseno okostje čolna na njej; utrujeno plimovanje — to je več ali manj vsebina Car-gnelove fotografske obravnave, ali bolje rečeno «zasebne reportaže». Iz nje diha poetično gradivo človeka, ki je globoko doživljal svoj življenjski prostor in človeka v njem. Ni namreč le golo naključje, da je človeško figuro predlagal vedno v tako povečanem formatu: poveličeval jo je. Prav tako je nočna tišina med starimi arkadami prežeta s svoj-sffUftAMčniipi opčutjem.
■Nobenih,^posebnih premikov in ek-.speri}iwntoy ne\.m?b8reš na teh izrezih, vse kaže-, da je naravno odmerjeno in uravnoteženo tako v kompozicijskem kakor v svetlobnem pogledu: prava klasična fotografija.
To je vsebina fotografa in človeka, ki nas je obogatil s svojo simpatijo.	m.r.
Včeraj-danes
iz goričkega matičnega urada
ROJSTVA: Cristian Scarpin, Davide Olerni, Mauro Casadio, Marina Carneglja, David Mucci, Erič Cappellari, Nicola Milocco, Gabriele Marega, Fabio Lupieri, Mauro Puntin, Ronni Marconato, Elisa Ferrara, Marco Visintin, Giulia Licari in Massimo Ferrara.
SMRTI: 80 letna gospodinja Gisel-la Pettarin vd. Mian, 72-letni upokojenec Mario Ladini, 73-letni upokojenec Amedeo Bogo, 72-letni upokojenec Rodolfo Puntin, 69-letni u-pokojenec Ernesto Brumat, 69-letni upokojenec Augusto Viola, 70-letni Albino Milocco, 69-letni upokojenec Giustino Bon, 73-letna upokojenka Givanna Piemonte, 79-letna gospodinja Anna Godeas vd. Pin, 63-letni vratar Giovanni Zanello.
OKLICI: kirurg Aldo Nicolai in študentka Giuliana Tasca.
POROKE: inženir Stellio Bastia-ni in profesorica Lucija Komac, mehanik Flavio Gerin in univ. asistentka Alida Oleotto, delavec Floriano Peteani in delavka Adua Padoan, podjetnik Milo Sefcek in odvetnica Giovanna Cauteruccio.
sa. Načrte bodo končno začeli u-resničevati v prihodnjih mesecih. Občinski svet je namreč sklonil poveriti dela (v vrednosti okrog 55 milijonov lir) podjetju Travanut iz Codroipa. Poskrbelo bo za razširitev križišča v Rubijah, kjer se cesta odcepi proti Malnišču, za izkop in ureditev parkirišča pred bivšo tovarno Lacego ter za asfaltiranje nekaj nad kilometer dolgega odseka stare pečanške poti za Gorico.
Ureditev področja pred bivšo tovarno Lacego, kjer sta trenutno podjetji Eurolin iri Sorirp, je bila res nujna, saj je bil dostop težkih, vozil in vagonov skoraj nemogoč.
Z začetkom šolskega Teta pa je prišlo ponovno na dnevni - red tudi vprašanje prevoza učencev in dijakov na področju občine, kakor tudi med Sovodnjami in Gorico. To službo že vrsto let opravba podjetje Zottar iz Gorice. Lani je strošek znašal nekaj nad 9 milijonov lir, v tem šolskem -letu pa bo treba izdati okrog 12 milijonov lir. Omenjeno podjetje skrbi za prevoz otrok z Vrha v Rupo, iz Gabri j v Sovodnje ter iz Sovodenj v Gorico.
V nadaljevanju seje je občinski svet odobril izvajanje kolektivne delovne pogodbe za občinske uslužbence v razdobju 1976-1979, pred koncem pa se je razvila še krajša diskusija o nekaterih vprašanjih. Tako je bila nakazana potreba, da se v Sovodniah uvede tečaj korektivne telovadbe ter nujnost okrepitve in poživitve kulturnih stikov z občino Nova Gorica. Govor je bil nadalje o delovanju občinskih uradov in osebja ter o urejanju nekaterih komunalnih zadev v Gabrjah.
Nič m odpadkov v Ulici Alviano
Goriška občinska uprava ne bo več dovoljevala odlaganja odpadkov in materiala na dosedanjem odlagališču ob Ulici Alviano. Tamkajšnji prostor so z odpadki te napolnili.
Odslej bo odlagališče za take odpadke na desnem bregu Soče, med reko in namakalnim kanalom v bivši gramozni jami podjetja Castellan.
Prosveta
V Domu Andrej Budal v Štandrežu bo v soboto, 6. oktobra, ob 20.30 koncert mešanega zbora Pro Musiča iz .Subotice. Koncert prirejata prosvetno društvo «Oton Župančič* in Slovenska prosvetna zveza.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 14. oktobra, zaključni družinski izlet v Pulj. Po možnosti bo tudi ogled «zlatne stene* Vpisovanje do 10. oktobra, do zasedbe sedežev v avtobusu na sedežu društva v Ul. Malta 2, od 9.30 do 11. ure. Pohitite z vpisom.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo sporoča, da se predsmučarska in rekreativna telovadba za odrasle prične v petek, 5. oktobra, ob 20.30.
V torek, 9. oktobra, bodo pobirali davke v Sovodnjah, in sicer med 9. in 12. uro.
Kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 «Una corsa sul prato*. T. 0’Neal in C. Plummer. Barvni film.
CORSO 17.00-22.00 «La banda del trucido*. Prepovedan mladini pod 18. letom,
VITTOR1A Zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 «La brigata*.
PRINCIPE 18.00—22.00 «L’australia-
mmmMmiiiniMiiiiiiiMiiMHimimiMiiuiimnmimiimHiiiiiiitHmMiMimMMiMMMimMiiniMiiMiiiiiimiM
V VIDEMSKI BOLNIŠNICI
Včeraj je umrl 31-letni kolesar iz Šlovrenca
Poškodoval se je v prometni nesreči 16. septembra zgodaj zjutraj - Smrtna nesreča na delovnem mestu v Gradišču
V videmski bolnišnici je včeraj umrl za posledicami prometne nesreče, ki se je pripetila v noči od 15. na 16, september blizu Koprivnega 31-letni kolesar Luciano Leon iz Šlovrenca. Nesreča se je zgodila na državni cesti št. 56. Leona, ki se je peljal s kolesom, je zbil z avtomobilom 27-letnj Ubaldo Bano, ki stanuje v Gorici, Einaudijeva ploščad 4. Pri padcu si je kolesar zlomil ramo, prebil možgansko dno ter zadobil nekatere druge poškodbe. Iz goriške splošne bolnišnice so ga premestili na oddelek za oživljanje in intenzivno nego v Vidmu, kjer se je njegovo zdravstveno stanje nekaj dni zatem celo rahlo izboljšalo. Včeraj pa je prišlo do ponovnega poslabšanja.
Na istem oddelku pa sl zdravniki prizadevajo ohraniti pri življenju 27-letnepa Gina Gigottija iz Gradišča, ki se je hudo poškodoval v prometni nesreči, v nedeljo zvečer, v bližini Visca. Peljal se je na motorju, iz zaenkrat neznanih razlogov pa je
čelno trčil v nasproti vozeči avtomobil. Prepeljali so ga najprej v bolnišnico v Palmanovo, od tam pa v Videm, kjer so si zdravniki strogo pridržali prognozo.
Včerajšnji dan pa je bil usoden tudi za 71-letnega Antonia Bergama-sca iz Gradišča. Delal je na nekem gradbišču v Carduccijevi ulici v Gradišču, pri tem pa je nerodno padel z zidarskega odra z višine kakih treh metrov ter z glavo udaril ob cestni tlak. Prepeljali so ga najprej v goriška, potem pa v tržaško bolnišnico, kjer je kljub prizadevanjem zdravnikom nekaj ur pozneje podlegel poškodbam.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg S. Francesco 4, tel. 2124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Š Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40-497.
AVTOMOBILIZEM
NA VN KANADE
Alan Jones četrtič zmagal Spodrsljaj Udineseja
Drugi je bil Villeneuve na ferrariju, tretji pa Regazzoni na vvilliamsu
MONTREAL - Avstralec Alan Jones je zmagovalec nedeljske avtomobilske dirke formule 1, ki je veljala za VN Kanade. Na drugo rhestp se je uvrstil Kanadčan Gil-Jes Villeneuve, ki je za zmagovalcem zaostal le za sekundo, tretji pa je bil Regazzoni na vvilliamsu, s čimeF je že priletni Švicar ponovno potrdil svojo odlično formo.
Nedeljska dirka je bila predzadnja preizkušnja letošnjega svetovnega prvenstva formule 1, ki si ga je že matematično zagotovil Juž noafričan Scheckter. Tudi zaradi tega je bilo zanimanje za nedeljsko
dirko nekoliko manjše kot običajno. Edinole odstop Nikija Laude, ki se je dokončno umaknil z avtomobilskih stez med poskusnimi vožnjami kanadske dirke, je nekoliko p-živil ambient. Veliko zanimanje je veljalo le za nastop domačina Villeneova, od katerega so gledalci pričakovali skorajšnjo zmago. Po dvig pa se malemu Kanadčanu ni posrečil, saj je moral v drugi polovici dirke kloniti dobro razpolm ženemu Jonesu, ki je sicer startal z najboljšim časom, in tako dosegel svojo četrto zmago v letošnjem prvenstvu.
Na startu je bil najboljši Villeneuve na ferrariju, ki je prevzel vodstvo pred Jonesom. Že prvi krogi so pokazali, da sta oba pilota dobro razpoložena, vrh tega pa sta razpolagala tudi z dobrima voziloma. Kmalu sta se oddaljila od vseh ostalih in svoj naskok večala iz kroga v krog. Dobro se je za njima držal Brazilec Nelson Piquet na brabhamu - ford, ki je bil edini med zasledovalci, ki je vsaj skušal o-hraniti stik z vodečima. Vsi ostali pa so se kmalu vdali; pri tem pa pa so odigrale važno vlogo številne okvare, ki so prizadele več kot polovico avtomobilov, tako da jih je dirko zaključilo le deset od skupnih 24, ki so startali. Slabo se je izkazal tudi novopečeni svetovni prvak Scheckter, ki je kljub četrtemu mestu razočaral. V 50. krogu
je Jones prehitel Villeneuva in vodstvo ohranil do konca.
. Z nedeljskim drugim mestom si je Villeneuve praktično zagotovil 2. mesto na končni lestvici za svetovno prvenstvo. Do konca tekmovanja manjka le ena dirka, ki bo v nedeljo, 7. oktobra, na ameriškem Watkins Glenu.
Vrstni red:
1.	Jones (Avstral.) williams, ki je 317,500 km prevozil v 1.52 06”B92 s poprečno hitrostjo 169,536 km na uro
2.	Villeneuve (Kanada) ferrari
3.	Regazzoni (Švica) williams
4.	Scheckter (Juž. Afrika) ferrari
5.	Pironi (Francija) tyrrell
6.	Watson (Sev. Irska) mclaren
po 1”1
1’13”7
1 krog
1 krog
2 kroga
Lestvica SP
L Scheckter 51 točk; 2. Villeneuve 44; 3. Jones 40; 4. Laffite 38; 5. Regazzoni 29; 6. Depailler in Reutemann 20.
MOTOCIKLIZEM
Pons zmagal
REKA — Po nedeljski dirki za svetovno prvenstvo v razredu do 750 ccm, ki je bila na dirkališču v G robniku, si je francoski motociklist Pons zagotovil svetovni naslov kategorije. V obeh tekih je zasedel tretje mesto, kar je bilo dovolj za osvojite' končnega prvega mesta. V nedeljski dirki pa sta z enakim številom točk zmagala Švicar Frutschi in Cecotto iz Venezuele, ki sta tudi na končni lestvici zasedla drugo mesto, oziroma tretje mesto.
NOGOMET
VIDEMCANI PRAZNIH ROK
Upe videmskega prvoligaša je z dvema goloma pokopal P. Rossi
Perugia — Udinese	2:0
PERUGIA: Malizia, Tacconi, Cec-carini, Frosio, Della Martira, Dal Fiume, Goretti, Butti, Rossi, Casar-sa, Bagni.
UDINESE: Galli, Osti (Catellani), Fanesi, Leonarduzzi, Fellet, Riva, De Bernardi, Pin, Vriz, Del Neri, Ulivieri.
STRELEC: Rossi v 17. in 75. min. (enajstmetrovka).
SODNIK: Lattanzi.
Perugia je po dolgem času spet zmagala in obenem postavila tudi nov rekord italijanskih prvenstev o nepremagljivosti, saj ni utrpela poraza že 34 zaporednih kol. Prvič je v dresu Perugie v uradnih srečanjih prišel do go'a tudi najboljši italijanski napadalec Paolo Rossi in s tem odpravil sušo, ki je trajala že dolgo časa.
Tekma je bila na zelo nizki ravni, kar pomeni, da Perugia kljub zmagi ni še prebrodila hude kri-
iimiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiimiiMiniiiiiiiiiiniiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimniitiiiiuiii
NOGOMET
ITALIJANSKA A LIGA
Podvig Bologne v Rimu
V nedeljo so strelci dali 17 golov - Rossi končno prebil led
Tretje kolo italijanskega prvenstva je bilo vsekakor bolj zanimivo kot prvi dve, če ne zaradi drugega pa zaradi tega, ker je padlo «kar» 17 golov. To je italijansko nogometno javnost navdalo z veseljem in tudi gledalci so z zadovoljstvom zapuščali stadione in se zaenkrat pobratili s svojimi ljubljenci. To se je zgodilo predvsem v Perugii, kjer je prva zvezda italijanskega nogometa Paolo Rossi vendarle prebil led in to celo dvakrat. Žrtev razigranega Rossija je bil tokrat Udinese, ki je s svojo i-gro razočaral, saj ni niti enkrat ogrozil vratarja Malizio. Sicer sta oba gola padla v drugem polčasu in to je povsem pomirilo občinstvo, ki je igralce v rdečih dresih po prvem delu igre «nagradilo» z vztrajnim žvižganjem. Prav podvig srednjega napadalca Perugie je verjetno glavna nota nedeljskega prvenstvenega zavrtljaja, pri tem pa ne smemo pozabiti na še nekaj ugotovitev.
Na čelu lestvice se je sedaj utrdila trojica Juventus, Inter in Torino, kar seveda ni presenečenje. Večkratni državni prvak Juventus je popolnoma zmlel novinca Pešca-ro, pa čeprav so Turinčani veš drugi polčas igrali v desetih zaradi izključitve Causia. Razigral pa se je Bettega, ki je ob pomoči Verze skoraj sam spravil na kolena moštvo trenerja Angelilla. Napovedi, da bo v letošnjem prvenstvu Inter odigral vidno vlogo, niso bile osnovane v oblakih. Milanska enajsterica igra tako doma kot na tujem dokaj suvereno, čeprav kalijo dobro igro nekateri spodrsljaji v obrambi, kar je bilo opaziti tudi v nedeljo, ko je Giordano (Lazio) zatresel mrežo nepazljivega vratarja Bordona. S povratkom na igrišča Policija je Torino precej pridobil na udarni
MMItMItllHIIIIHtlMIlinHIIIHIIIIItlllltllllHIIIIIMIIlIltlllllllllllllllllllltltMIIIIIIIIIHIHMIHIIOIIIIIMIItllllMItllt
NOGOMET
V LICI C I
Kljub zmagi nad Forlijem je Triestina razočarala
le bleda senca lanske briljantne in agresivne ekipe
Triestina — Forli 1:0 (0:0)
STRELEC: Magnocavallo v 79. min. (enajstmetrovka).
TRIESTINA: Bartolini, Schiraldi, Prevedini, Giglio (Lenarduzzi od 74. min.), Mascheroni, Magnocavallo, Quadrelli, Mitri, Panozzo, Franca, Coletta.
SODNIK: Da Pozzo iz Monze.
GLEDALCEV: 9.000 do 10.000. Koti: 7:1.
Vse kar je Triestina pozitivnega dosegla v tej uvodni tekmi letošnje nogometne sezone C 1. lige sta dve točki. Nedeljska „ riestina je bila namreč le bleda senca lanske briljantne in agresivne ekipe in je tokrat popolnoma razočarala, sicer na začetku odlično razpoložene in navdušene gledalce. Potek tekme pa je pokazal, da ima Tagliavini pred
seboj še dolgo in naporno delo, saj so nekateri igralci dokaj slabo pripravljeni, ekipi pa se pozna neuigra-nost. Sicer pa velja tudi. da če je Triestina ob tako slabi igri osvo jila zmago, lahko v nadaljevanju prvenstva pričakujemo še veliko zmag in dobrih iger, saj ekipa, ki ima tako kvalitetne igralce, ne more ponoviti tako slabe predstave, kot je bila žal nedeljska.
In kje so torej razlogi za tako igro? Prav gotovo nimajo Tržačani nobenih opravičil, ne v sojenju, niti v moči nasprotnika. Vtis je namreč, da je Forli izredno šibka ekipa, ki jo je le spretna razporeditev sil na igrišču trenerja Cinesinha rešila iz datnejšega poraza. Gostujoči trener je pripravil dobro mrežo igalcev na sredini igrišča, ki je domačim veznim igralcem povzročala nemalo preglavic. Komaj pa so Tržačani premagali ta odpor jim je bila pot do gola praktično odprta, saj sta Panozzo in predvsem Coletta, ki je ugodno presenetil, imela stalno pre-
moč nad svojima slabima čuvarjema.
Triestina pa je prav na sredini igrišča, kjer uvršča največ novih igralcev, zelo razočarala. Vezni liniji ni nikoli uspelo uresničiti koncepta igre, ki si ga je zamislil trener Tagliavini. Vsak igralec je deloval po svoje, preveč je bilo zavlačevanja in igre na ozkih predelih terena, vse premalo pa prodorov po krilih. Giglio in Quadrelli nista še pripravljena. Mitri ni docela dojel svoje vloge v ekipi. Pred golom je Lenarduzzi zamenjal Gi-glia in čeprav ni vodstvo domačinov z njegovim vstopom prav nič v zvezi, je 22-lctni Tržačan le pokazal nekaj več iznajdljivosti in točnosti.
Ob običajno dobri igri obrambe, kjer je kot vedno prednjačil Mascheroni, naj omenimo še, da je bila enajstmetrovka, ki jo je dosodil poprečni sodnik Da Pozzo, povsem u-pravičena. Sodnik je še razveljavil zelo lep gol Colette po podaji Ma-gnocavalla, češ da je ta izvedel predložek, ko je bila žoga že v outu. Sicer pa so domačini le dvakrat zaposlili nasprotnikovega vratarja z nezahtevnima streloma Pa-nozza in Colette.
IZIDI 1. KOLA Casale - Reggiana Mantova - Alessandria Pergocrema Lecco Piacenza - Rimini S. Angelo Lod. - Novara Sanremese - Biellese Treviso - Cremonese Triestina - Forli Varese - Fano
LESTVICA
Cremonese, Lecco, Piacenza, S. Angelo, Sanremese, Triestina 2, A-lessandria Casale, Fano, Mantova, Reggiana, Varese 1, Biellese, Forli, Novara, Rimini, Pergocrema, Treviso 0.	A. Koren
0:0
1:1
0:1
3:2
1:0
2:0
1:2
1:0
0:0
moči in to se je poznalo v Avelli-nu, ko so morali domači sklonjenih glav v slačilnice. Sicer pa dela trener Radiče prave čudeže, saj mu zaradi poškodb manjka kar pet standardnih igralcev, uspehi turin-skega prvoligaša pa kažejo, da so rezerve na višini naloge in z borbenostjo zadostijo nekaterim tehničnim pomanjkljivostim.
Perugia, Bologna in Milan tvorijo skupino, ki neposredno sledi trem prvouvrščenim moštvom. O Perugii smo že povedali, pravo presenečenje letošnjega prvenstva ia predstavlja Bologna, ki se je lani komaj rešila izpada. Povratek Sa-voldija in posrečen nakup Chiaru-gija sta bila odločilna aduta, s katerima je moštvo trenerja Perani-ja odpravila Romo kar sredi italijanske prestolnice. Romi ni pomagalo niti to, da je prvič letos prišel do gola tudi Pruzzo. Novosti, ki jih je v igro uvedel Liedholm se bolj obrestujejo na tujem kot pa na domačih tleh. Lanski državni prvak Milan igra zelo solidno, šibka točka Milančanov pa je napad, ki ne uspe konkretizirati dela zaledja. To se je videlo tudi v tekmi s Cagliarijem, ko so bili domačini s svojo .tto»4»t(pstjo celo bliže zmagi.
1:0
2:0
2:1
3:1
3:0
Na koncu naj omenimo še srečanje med Fiorentino in Napolijem, ki se je končalo brez zadetkov in je bilo v znamenju smrti florentinskega prvoligaša Mellonija. Nemara je prav ta žalostni dogodek negativno vplival na igro domačinov,
ki so si sicer prizadevali, a niso
ustvarili niti ene zrele priložnosti, s katero bi spravili na kolena žilave gostitelje.
REZULTATI:
Ascoli - Catanzaro	2:2
Avellino - Torino	0:2
Cagliari - Milan	0:0
Fiorentina - Napoli	0:0
Inter - Lazio	2:1
Juventus - Pescara	3:0
Perugia - Udinese	2:0
Roma - Bologna	1:2
LESTVICA:
Juventus, Inter, Torino 5, Perugia, Bologna, Milan 4, Lazio, Roma, Cagliari, Napoli 3, Ascoli, Catan-zaro, Udinese, Fiorentina 2, Avel-lino 1, Pescara 0.
PARI PRIHODNJEGA KOLA (7. 10. 1979)
Bologna - Inter; Catanzaro - A-vellino; Lazio - Perugia; Milan -Juventus; Napoli - Roma; Pescara - Ascoli; Torino ,- Fiorentina; Udinese - Cagliari.
2. ZVEZNA LIGA
Slovenski predstavniki ostali praznih rok
V 7. kolu 2. nogometne zvezne lige so ostali trije slovenski zastopniki praznih rok. Obenem pa je bilo to kolo tudi najbolj «črno» za slovenske enajsterice. Ne glede na to. da so tokrat vsi trije gostovali, je bilo pričakovati nekoliko bolj u-goden razplet. Še najboljše je kaza lo enajsterici Maribora, ki je povedla z Bosno z 1:0. To je bilo o-benem tudi vse. Zanimivo pa je, da so bile vse tri slovenske ekipe za dva gola slabše od domačinov.
IZIDI 7. KOLA
Dinamo - Proleter	1:0
Bosna - Maribor	3:1
Novi Sad - Jedinstvo	2:0
Ascoli - Catanzaro Avcllino * Torino Cagliari - Milan Fiorentina ' Napoli Inter - Lazio Juventus - Pescara Perugia - Udinese Roma - Bologna LR Vicenza - Atalanta Piša - Pistoiese Taranto - Lccce Varese - Fano Catania * Cavese
X
2
X
X
1
1
1
2
X
X
2
X
X
KVOTE
13 - 50.084 900 lir 12 - 1.217.100 lir
Leotar - Famos Kikinda - Rudar (T)
Spartak - Vrbas Istra - Rudar (V)
Iskra - Zagreb
LESTVICA
Dinamo 11. Spartak in leotar 10, Zagreb 9, Proleter in Jedinstvo 8, Iskra in Kikinda 7, Famos, Bosna, Vrbas in Rudar (T) 6, Istra in Rudar (V) 5, Maribor in Npvi Sad 4.
PRIHODNJE 8. KOLO (6. 10.) Proleter - Zagreb, Rudar (V) -Iskra, Vrbas - Istra, Rudar (T) -Spartak, Famos - Kikinda, Jedinstvo - Leotar, Maribor - Novi Sad, Dinamo - Bosna.
KOŠARKA
V nedeljo
Hurlinjjham - Liberli
V nedeljo bo startalo italijansko
košarkarsko prvenstvo. V prvenstvu A1 nima naša dežela .nobenega
predstavnika, „v ligi A 2 pa bodo nastopili Hurlingham. Pagnossin, Mobiam in Postalmobili. '^vbPORED L KOLA:
A 1: Antonini - Jollycolombani, Au-xilium - Milano, Billy - Superga, Eldorado - Arrigoni, Gabetti - Stel-la Azzurra, Sinudyne - Scavolini, Emerson - Pintinox.
A 2:	Bancoroma - Postalmobili,
Cagliari - Canon. Juvecaserta - Mobiam, Honky Wear - Mecap Hurlingham - Liberti, Pagnossin - For-titudo, Šarila - Rodrigo.
MILAN — Predsednik italijanske košarkarske zveze Enrico Vinci je na tiskovni konferenci predstavil novega trenerja italijanske državne reprezentance Alessandra Gam-bo.
ze, predvsem krize igre, v katero je zašla prav po nakupu Rossija. Prvi polčas je bila ena najslabših predstav kar so jih videli navijači iz umbrijskega glavnega mesta, tako da niso štedili z negodovanjem in žvižganjem. Udinese kljub vsemu ni igral podrejene vloge in je bil enakovreden renomiranemu nasprotniku, pa tudi navdušil ni, saj ni niti enkrat resneje ogrozil vratarja Malizie. Videmčani so se pretežno branili, čeprav zelo urejeno in prav lahko bi iz Perugie odnesli točko, da jim ni sreča obrnila hrbta. Za varovance trenerja Orrica sta bila usodna dva huda spodrsljaja v obrambi, trener pa je imel preglavice tudi zaradi tega, ker si je po samo 2 min. branilec Osti pretegnil mišico in je moral zapustiti igrišče. Skratka tekma, ki bi se lahko končala neodločeno. Videmča-nom pa bi osvojena točka še zelo prav prišla v nadaljnjem boju za obstanek.
Prvi polčas je bil torej dokaj slab, nekaj povsem drugega pa je bilo videti v nadaljevanju srečanja, ko so igralci Perugie stopili na igrišče kot prerojeni.
Kako sta padla gola: v 17. minuti drugega polčasa je Riva napravil na sredini igrišča grobo napako, tako da mu je žogo odvzel Casarsa, ki je lepo zaposlil Rossija. Ta se je, tudi zaradi usodnega in nerodnega padca Catellani ja, znašel iz oči v oči z vratarjem Gallijem, katerega je z lahkoto premagal. Drugi gol je Rossi dosegel iz 11-metrovke, ko je Fanesi podrl v kazenskem prostoru mladega Tacconija.
B LIGA
Tri enajsterice na vrhu lestvice
Po tretjem kolu italijanske druge nogometne lige so ostale na vrhu lestvice le tri ekipe: presenetljivi Como, ki je v lanski sezoni nastopal v tretji ligi. Genoa in Monza. Verona pa, ki je v prvih dveh kolih slavila dve zmagi, je morala tokrat poražena z igrišča prav v Comu. Prvo točko v letošnjem prvenstvu je v nedeljo dosege) Sam-benedettese, skupno pa je padlo le 12 golov.
IZIDI 3. KOLA
Bari -	Sambenedettese	0:0
Cesena	- Ternana	1:0
Como •	• Verona	1:0
Genoa	- Brescia	2:0
L. Vicenza - Atalanta		1:1
Monza	- Spal	1:0
Palermo - Matera		3:0
Parma	- Sampdoria	0:1
Piša -	Pistoiese	0:0
Taranto - Lecce, Hj(		0:1
LESTVICA
Como. Genoa, Monza 5, Verona, Sampdoria, Lecce, Palermo 4, Pistoiese, Matera, Cesena, Bari 3, Atalanta, Brescia, Spal, Temana, Taranto, Parma. Piša, L. Vicenza 2, Sambenedettese 1.
lol/inalni dvoboj za svc.ovni naslov srednjetežke kategorije med Matejem Parlovom in Avstralcem Mun dinejem, ki je bil prejšnji teden v goriški športni palači, si je ogledalo tudi Veliko število navijačev z onstran meje, ki so z burnim navijanjem pripomogli k uspehu jugoslovanskega boksarja
(tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiimmimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiill
NA RAVNAH NA KOROŠKEM
Reprezentanca Slovenije zmagala na 6. mladinskih igrah treh dežel
Svojo premoč so mladi športniki Slovenije pokazali v vseh disciplinah - Druga je bila Furlanija-Julijska krajina, tretja pa Koroška
RAVNE NA KOROŠKEM - Tudi šeste mladinske igre treh dežel — Slovenije, Furlanije - Julijske krajine in Koroške so dobro uspele. Prijateljski stisk rok pred tekmovanjem in po njem, glasno spodbujanje tovarišev iz ekipe, veselo razpoloženje ni moglo na koncu tekmovanja skaliti niti neugodno deževno vreme.
Čeprav je tekmovalni del srečanja mladih športnikov motilo deževno vreme, ki so ga še najbolj občutili atleti, pa so bila vsa tekmovanja na Ravnah in v Mežici vzorno pripravljena. Zaman je bil le trud športnih delavcev, ki so ob pomoči članov teniškega kluba Branik iz Maribora pripravili igrišča za tenis, potem pa zaradi dežja te tekmovalne discipline sploh niso mogli izpeljati.
V atletiki so tako pri fantih kot tudi pri dekletih prepričljivo slavili domačini. Pri mladinkah je bila najboljša Mirjana Koraljina, si-
la v teku na 100 in 200 m ter v štafeti 4x100 m. Pri fantih so bili v tekaških disciplinah domačinom najbolj nevarni zastopniki naše dežele. saj so zmagali v tekih na 100 in 400 m ter v metu krogle.
NAMIZNI TENIS
LJUBLJANA — Po štirih letih je Miran Savnik, nekdanji mladinski evropski prvak spet v reprezentanci. Barve Jugoslavije bo namreč branil na BP od 4. do 7. oktobra v Atenah skupaj s Stipanči-čem, Kaliničei.i in Juričičem.
Ekipni končni vrstni red v atle-‘iki je bil naslednji: Slovenija 134, !. Furlanija - Julijska krajina 98, J. Koroška 81.
Med najbolj priljubljene panoge srečanj mladih športnikov treh dežel sodi nedvomno košarka. Zato je bilo tudi v prelepi dvorani OS Prržihov Voranc na vseh tekmah tudi največ gledalcev. Neposredni obračuni so pokazali, da ima naj-
boljšo vrsto Slovenija, ki je ugnala oba nasprotnika.
IZIDI - Slovenija - Koroška 98 proti 15; Slovenija - Furlanija - Julijska krajina 70:51; Koroška - Furlanija - Julijska krajina 39:105;
KONČNI VRSTNI RED: 1. Slovenija, 2. Furlanija - Julijska krajina, 3. Koroška.
Podobnim razpletom so bili gledalci priča v mežiški športni dvorani, kjer so pomerili moči mladi rokometaši. Slovenska reprezentanca je najprej z 12 goli razlike u-gnala Koroško, ta pa je slavila v dvoboju z ekipo naše dežele. Premoč rokometašev Slovenije je bila še najbolj očitna v tretjem Srečanju, ko so zaigrali s Furlanijo -Julijsko krajino in jo premagali z razliko 22 golov.
IZIDI: Slovenija - Koroška 22:10;
sre*
lijska krajina 33:11.
KONČNI VRSTNI RED: 1, Slovenija, 2. Koroška, 3. Furlanija . Julijska krajina.
- Slovenija 1:5; Slovenija - Koroška| 5:0; Koroška - Furlanija-Julijska krajina 1:5.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Slovenija, 2. Furlanija - Julijska krajina, 3. Koroška.
STRELJANJE EKIPNO: Slovenija 1293, 2. Furlanija - Julijska krajina 1178 3. koroška 332.
SKUPNA KONČA LESTVICA: l.j Slovenija 15 točk, 2. Furlanija-Ju-1 lijska krajina 9, 3. Koroška 6.
Tudi troboj v namiznem tenisu v moški in ženski konkurenci je pri- j padel Sloveniji. Popolno zmagoslavje ekipe SR Slovenije, ki je tako osvojila že šesti naslov zmagovalcev iger Alpe-Adria, pa so dopolnili še strelci.
Posvet šftortnih zdravnikov in psihologov
HELSINKI — V finskem mestu Turku se je zbralo 60 zdravnikov iž 34 držav z namenom, da spre-j govorijo o najpomembnejših vprašanjih s področja športne medicine. Osrednja tema pogovorov pa bo zdravstvena zaščita na zimskih o-limpijskih igrah v Lake Placidu in na 01 v Moskvi.
«K:'i5tnai|em bolgarskem lotbviščar-skejrpjeepljii Vami pa se je na 3. kongres® Zbralo več kot 200 športnih psihologov iz 30 držav. Osrednja tema shoda je vloga psihologov pri treningu atletov ter težave, s katerimi se srečujejo učitelji telesne vzgoje v šolah.
IZIDI — namizni tenis dekleta: Furlanija - Julijska krajina - Slovenija 0:5; Slovenija - Koroška 5 proti 0; Koroška - Furlanija-Julijska krajina 0:5.
Fantje: Furlanija-Julijska krajina
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiifiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiifa
PO OSMIH SREDOZEMSKIH IGRAH V DEVETIH DALMATINSKIH MESTIH
Sl V SPLITU: IZREDEN ORGANIZACIJSKI USPEH
Nad organizacijo, objekti, gostoljubnostjo domačinov so bili vsi navdušeni - «Nekaj neponovljivega,» so dejali člani delegacije Maroka, ki bo gostitelj prihodnjih sredozemskih iger leta 1983
000
Split 1979
SPLIT — Osme sredozemske igre v devetih dalmatinskih mestih so za nami. Uspeh je bil vsestranski. No, kot je dejal časnikar verjetno najboljše športne agencije na svetu «France Press*, bi letošnjim i-gram dali naslednje ocene: objekti deset plus, organizacija deset, gostoljubnost deset, informacijska služba devet (za agencije pa le sedem), prevozna služba osem, kakovost tekmovanj sedem.
Torej same laskave ocene za organizatorja, s katerimi se povsem strinjamo. S takšno organizacijo bi si prireditelj gotovo zaslužil kakovostnejša tekmovanja in zato je povsem umevno, da so razne delegacije udeleženih in neudeleženih držav, ki so se med igrami mudile v Splitu, ne samo čestitale dalmatinskim športnim delavcem, temveč jih tudi spodbujale, da bi čim-prej priredili še večje kakovostne manifestacije, kot so univerziada, eden od italijanskih časnikarjev pa je celo izjavil, da bi lahko Jugoslavija ceio pomislila na organizacijo največ je športne manifestacije — na olimpijske igre (!).
Splošno mnenje med športniki, člani delegacij in časnikarji je bilo, da bo izredno težko ponoviti
uspeh splitskih iger, in to v vseh smislih predvsem zaradi organizacije in prekrasnih objektov.
Ideja Iger zmagala
Pred sredozemskimi igrami so si zastavili kot glavni cilj, da morajo le-te potekati pod geslom «šport, mir, prijateljstvo*. S tem v zvezi je predsednik zveze za telesno kulturo Jugoslavije Trpe Jakovlevski v intervjuju za Vjesnik med ostalim dejal: «Z združeno mladino sredozemskih držav so v neposrednih srečanjih na športnih igriščih in drugje uspešno obvladale politično protislovnost tega območja, ki nas je za trenutek postavila pred dilemo. Mislim, da so igre to dilemo rešile in dokazale svetu, da šport lahko ruši tudi tiste bariere, ki, žal. močno in pogosto ločujejo.*
Za najboljši primer, kako lahko športna manifestacija združuje mladino, naj navedemo življenje v športnem naselju v Medeni, kjer so športniki, športnice, člani delegacij navezali prijateljske stike, kjer so se prepletali pozdravi v raznih jezikih. V tej «mali Babiloniji* 14 narodov si se počutil kot na nekem drugem svetu, kjer pa si imel, ko si gledal nasmejano mladino iz vsega Sredozemlja, jasen občutek, da ima šport izjemno moč združevanja.
Bogujevclju
nagrada «fair play»
Junakov na teh sredozemskih i-grah je bilo še in še. Od zelo priljubljene Sare Simeonijeve, ki je prav na SI z odlično znamko v skoku v višini (198 cm) dobila novega zaupanja v svoje moči, do Boruta Petriča, ki je bil edinstven v plavanju, do Pietrd Mennce, ki je v teku na 100 m (10”15) in nato v štafeti dokazal svojo vrednost atleta svetovnega nivoja, do Oresteja Parrija in Matije Ljubka itd. Med
vsemi temi asi pa je Split izbral, po anketi domačega dnevnika «Slo-bodna Dalmacija*, svojega junaka, ki sc je predvsem odlikoval zaradi športnosti, humanosti. Nagrado je povsem zasluženo prejel jugoslovanski boksar Memet Bogujevci. Jugoslovanski boksar je med nagrajevanjem. ko je občinstvo začelo krepko žvižgati italijanskemu boksarju, objet Italijana, občinstvu pa je s ploskanjem pokazal, naj «prizane-se» Sorgonu za nekorektno boksanje.
Jugoslaviji največ zlatih kolajn
Poleg izjemne organizacije pa je Jugoslavija poskrbela še za velik tekmovalni uspeh. Jugoslavija je
Matija Ljubek je bil gotovo eden najboljših jugoslovanskih športnikov na sredozemskih igrah
namreč osvojila največ zlatih kolajn (kar 56). Pri tem je bila celo boljša od dveh velikanov MIS, od Francije (55) in Italije (49). Res je, da je Jugoslavija imela največje zastopstvo na teh igrah, res pa je tudi, da so se jugoslovanski športniki in športnice zelo dobro pripravili za SI. Če so v glavnem vsi od atletov Jo vaterpolistov, nogometašev, plavalcev itd. izpolnili pričakovanja, pa tega ne moremo , reči za jugoslovanske košarkarje, ki so poskrbeli za največje razočaranje v jugoslovanskem taboru. »Plavi* so s katastrofalno igro v fina lu z Grki razočarali vse jugoslovanske ljubitelje športa. Še dva dni po tem nesrečnem finalu je bilo kritik na jugoslovanske košarkarje in njihovega trenerja še in še.
Tudi Italijani so lahko s svojim nastopom na SI zadovoljni. Po skup no osvojenih kolajnah (160) so celo prvi. V nekaterih športih (odbojka, kolesarstvo, vaterpolo) so odpovedali. V glavnem pa je bil nastop «azzurrov» zadovoljiv.
Od 14 držav jih je 12 prejelo vsaj eno kolajno, brez odličij pa sta o-stala le Monako in Malta.
Prihodnjič v Maroku
Prihodnje sredozemske igre, leta 1983, bodo v Casablanci v Maroku, člani delegacije Maroka, ki so pazljivo spremljali organizacijo teh i-ger, so izjavili, da bo zelo težko, pravzaprav nemogoče tako dobro prirediti teh iger. Obenem pa so tudi izjavili, da so začeli že priprave za MIS. Nekaj objektov je že nared, da pa bo potrebno še ogromnega dela. Bivanje v Splitu jim je bilo še kako koristno, saj so se na teh SI tako glede organizacije kot glede številnih drugih podrobnosti marsikaj naučili. Split pa jim je naložil novo breme: kako ponoviti take igre. Brez pretiravanja: bo zelo težko. B. Lakovič
TENIS
Barazzutti
prvak
Corrado Barazzutti je tudi letos osvojil italijansko teniško prvenstvo.; Po hudem boju je po petih setih igre odpravil svojega nasprotnika Giannija Ocleppa, ki bi skoraj pri-' pravil presenečenje. Sicer pa je celotno prvenstvo, ki se je tokrat odvijalo v Padovi, potekalo po predvidevanjih, kot da bi kaka čudežna sila že vnaprej vse skupaj zrežirala. Edino presenečenje je predstavljala izločitev italijanskega reprezentanta Zugarellija, katerega ja premagal Ocleppo in s tem odločno postavil svojo kandidaturo za vstop v izbrano italijansko moštvo, ki s« bo potegovalo za Davisov pokal proti Češkoslovaški.
Nedeljski dvoboj med Barazzut-j tijem in Ocleppom je bil dokaj razburljiv, čeprav tehnično nezadovoljiv. Ocleppo je osvojil prvi in tretji set, v četrtem in petem pa je moral priznati premoč' telesno boljše pripravljenega Barazzuttija. Furlanski teniški igralec je tako že četrtič zapovrstjo osvojil italijansko prvenstvo, ki pa je potekalo brez Panatte in Bertolpccija, Aaj sta ta dva igralca že prej odpovedala svoj nastop.
Rezultat;	J
Barazzutti - Ocleppo 3:2 (5:7, 6:4,
3:6, 6:1, 6:1)
KOLESARSTVO
Drugo mesto Saronnij’a
CHAVILLE — V kolesarski dirki, ki je veljala za VN Jeseni, je zmagal nizozemski kolesar Joop Zoetemelk, ki je privozil na cilj s 40 sekundami prednosti pred Itali-j janom Saronnijem. Z drugim mestom je Saronni zmanjšal zaostanek na lestvici pokala Superpre-stige, na kateri še vedno vodi francoski kolesar Hinault s 361 točkami, medtem ko jih ima Saronni 330.
PADERNO — 19-letni kolesar Giuseppe Petito iz Clvitavecchie je nov državni amaterski prvak. V zaključnem sprintu je premagal Per-santija, medtem ko se je svetovni prvak Giacomini uvrstil na 63, mesto s 6-minutnim zaostankom.
KOŠARKA
CASTELFIORENTINO — Bolonjski Sinudyne je zmagovalec sedme košarkarske trofeje Vasco Martini; v zadnji tekmi so Bolonjčani premagali peterko Antonini iz Siene z 90:84. Drugo mesto je zasedel Auxiliiim iz Turina, tretje Antonini, četrto mesto pa je pripadlo beograjskemu Partizanu, ki je nasto-pij z dokaj okrnjeno postavo.
•N C 6
NOGOMET.
V NEDELJSKIH TEKMAH 2. AMATERSKE LIGE
Kontno prva zmaga za naše ekipe
Priborila si jo je kriška Vesna v derbiju proti Točka za Zarjo in Breg - Tretji zaporedni p čara z
Primorju
Primorca
Primorje - Vesna 0:1 (0:1)
PRIMORJE: Štoka, G. Husp, To-'flizza, Sugan, Angeleri, Bezin, Mi’ (v 46. min. Lanza), Vascotto, Z-tccaria, W. Husu, Albi.
VESNA: Bubnič, Košuta, Alessjo, Acquavita, Pribaz, Vecchio, Gire-chin, Candotti, Pipan, Zucca, Querci.
STRELEC: v 45 min. Vecchio.
Pokal
Primorskega dnevnika
V nedeljo je bil na sporedu drugi derbi letošnjega prvenstva 2. amaterske lige, izid katerega je prišel v poštev za posebno lestvico Primorskega dnevnika. Na Proseku sta se namreč pomerila Primorje in Vesna. Zmaga je pripadla Križanom, ki so teden prej na domačih tleh remizirali z Zarjo. Po nedehskem uspehu na za-hodnokraškem derbiju torej Vesna vodi na lestvici, z dvema točkama prednosti pred Zarjo.
IZIDA
Vesna - Zarja	1:1
Primorje - Vesa	0:1
LESTVICA
Vesna	2	1	1	0	2:1	3
Zarja 1	0 10	1:1	1
Breg	0	0	0	0	0:0	0
Primorec	0	0	0	0	0:0	0
Primorje	1	0	0	1	0:1	0
Prihodnji derbi bo na sporedu čez 14 dni (14. 10), ko se bosta v Bazovici srečali Zarja in Primorec.
B. R.
SODNIK: Colognatti iz Trsta.
. Na piroseškem četverokotniku se 3e slovenski derbi med Primorjem ■n Vesno končal s pičlo zmago Križanov. Derbi brez dvoma ni izpolni! pričakovanj. Obe ekipi sta namreč igrali medlo in to predvsem v Prvem delu igre. Prosečani so namreč imeli skozi vso tekmo terensko
premoč, toda v ključnih trenutkih niso znali streljati na nasprotnikova vrata in tako so se vse njihove akcije izjalovile pred kazenskim prostorom Križanov, ki so že od samega začetka srečanja ubrali o-brambni sistem igre in skušali priti do zadetka le š piotinapadi. To je gostom tudi uspelo in sicer prav v zadnji minuti p.p., s prostim strelom izven kazenskega prostora, ki ga je točno izvedel Vecchio.
V nadaljevanju so se »rdeče-ru-meni» takoj od začetka polčasa podali skupno v napad in so ves čas imeli pobudo. Toda kriški branilci so bili vedno na mestu, tai-o da ;e domačinom uspelo ustvariti le par priložnosti za gol, katere pa nogometaši Primorja niso znali izkoristiti.
Čeprav se je v vrstah' Prosečanov poznala odsotnost ključnih igralcev, kot so Rustja, Olivo in Blažina, to ni opravičilo za ta poraz, ti pa bo brez dvoma služil «rdeče-rumenims> kot spodbuda za nadaljna srečanja.
H.W.
Breg — San Marco	0:0
BREG : Micor, Tritta, Klun, Pe-roša, Poropat, Dagri, Fiorella (Zonta), Dazzara, Zolla, Strnad, Samec.
SAN MARCO: Balzarini, Giraldi, Paolich, Ellini, Toffanin, Minca, Pi-son, Gerin, Stradi, Berabei, Savi, Pellis.
SODNIK: Grili iz Trsta
GLEDALCI: približno 150
Tudi v tretji prvenstveni tekmi so igrali Bregovi člani neodločeno. Remizirali so proti ekipi S. Marca! in to je že tretji zaporedni remi j Brežanov. Tudi v tej tekmi je i-grala glavno vlogo burja, ki je precej ovirala potek tekme. Zato je bila igra zmedena. Odvijala se je predvsem na sredini igrišča. Obe ekipi sta napadali v protinapadih, vsekakor pa je bila igra Brežanov učinkovitejša.
Že v začetku so ustvarili nekaj zelo nevarnih priložnosti za gol. V 9. min. je Zolla z izrednim strelom
zadel zunanji del vratnice, kmalu nato pa je bil nevaren Strnad. Njegov prosti strel je burja prav zadnji trenutek dvignila nad prečko. Kmalu nato so imeli tudi gostje svoje priložnosti, saj so zadeli prečko. Drugih nevarnih priložnosti v prvem polčasu ni bilo.
V drugem delu igre se stanje na igrišču ni bistveno spremenijo. Brežani so’skušali priti do gola, spet pa je bila prav burja največja o-vira. V glavnem bi lahko omenili strel Strnada, ki se je odbil od prečke in velike sodnikove napake. Sodnik je sodil zelo nezanesljivo in to je povzročilo živčnost na igrišču.
Vsekakor se je tekma kočala brez izključitev in rezultat je ostal pri 0:0.
Rosandra — Zarja	0:0
ZARJA: Puzzer, Žagar, Grgič, Macor, Samese, Franzolini, Bidussi,

Vse kaže, da bo Vesna odigrala v letošnjem prvenstvu 2. amaterske lige eno najvidnejših vlog med našimi društvi (na sliki: Križani med tekmo proti Čampi Elisi)
"'UaillllllMiMIIIIIIIIIIIIHIIIIIinillllll..
kolesarstvo
TROFEJA SV. JUSTA
EKIPA ADRIE TRETJA
Dobra vožnja Marušiča in Fcrlugc v prvi polovici proge
Tržičana Dean in Colus sta po 'jseh predvidevanjih drugič zaporedoma osvojila prvo mesto na dirki dvojic na kronometer za «Trofejo ?v- Justa*. Zmagovalca nista ime-* nasprotnikov niti v nedeljo,1 saj dokazala, da sta premočna, ta-2° na cestnih dirkah kot tudi na kronometer. Edina kolesarja, ki sta Se jima vsaj nekaj časa upirala, ?,-a bila Cerasari in Spanni, ki sta 'diela na polovici dirke minuto predati pred kasnejšima zmagovalcema. vendar sta v drugi polovici dirke zgubila kar dve minuti in tako Zasedla drugo mesto.
Na naporni progi, ki jo je stalno dviral močan veter, sta Dean in Volus stavila vse na povratno vož-nJo iz šempolaja proti Opčinam, ko ?la še sveža začela pridobivati sekundo za sekundo in si v trinajstih kilometrih zagotovila premočno zmaji:0- Do polovice dirke sta se jima dobro postavljala po robu tudi lo-dJersjka vozača Marušič in Ferluga 'nato tretja), ki sta zaostajala le dokaj sekund za zmagovitim parom.
Odločilna je bila vožnja nazaj pro-” cilju, ko so vsi tekmovalci, ra-?en prvih dveh, omagali in popol-n°ma popustili, časi so bili precej dtžji kot lani, ko se je dirka odviha v izredno lepem in sončnem vtemenu. Veter je opravil svoje, °.e toliko kar zadeva prve štiri dvojce, kot ostale izmed štirinajstih ^'opajočih parov.
Zabeležiti je treba tudi pozitiven
nastop kranjskih kolesarjev Dežmana in Hafnerja, članov KD Kokrica, ki sta zasedla dobro sedmo mesto, z zelo dobrim časom, če u-poštevamo, da imajo v Sloveniji manj tekmovanj, kot pri nas.
Zadovoljila pa je tudi druga ekipa Adrie, ki sta jo sestavljala Bo-nanno in Poropat in je zasedla 11. mesto. '	, ,
Vrstni red na cilju:
1.	Dean - Colus (CRA Italcantieri), ki sta 26 km dolgo progo pre vozila v 36'28" s poprečno hi-strostjo 42,767 km na uro
2.	Cerasari - Spanni
(ACT)	po 1T2”
3.	Marušič - Ferluga (Adria) 2'06''
4.	Riccobon - Pecchiari
(DL Ferroviario)	2'25”
5.	Oelizon - Jurada
(Cremcaffe)	2'28"
6.	Rosato - Camporese
(Armistizio)	2’46”
7.	Dežman - Hafner
(Kokrica)	3'09"
8.	D’Angelo - Margiotta
(Cottur)	3'2r
9.	Bearzi - Furlan (Ped. TS) 3’52"
10.	Dal Ben - Marega
(SCAT - Capponi)	4T5”
11.	Poropat - Bonannc (Adria) 4’30”
12.	Boscolo - Pergolis
(Cottur)	5T4"
13.	Nardini - Fogar
(DL Ferroviario)	5'17"
14.	Bolzonella - Baruffaldi
(Armistizio)	5'37"
R. Pečar
Značilnost tretjega kola nogometnega prvenstva 2. AL je neučinkovitost na/tadalnih vrst. V osmih tekmah je namreč padlo le šest golov. Nedeljski izidi so bili ponovno ugodni za voditelja lestvice Sovrano, ki je na prvem mestu lestvice, s polnim številom točk, s točko prednosti pred Costalungo.
Tudi to kolo ni bilo najbolj uspešno za naše enajsterice. Končno je sicer eni od naših ekip uspelo priti do zmage in sicer kriški Vesni, ki si je s prostim strelom Vecchia lik pred koncem prvega polčasa zagotovila zahodnokraški derbi s Primorjem. S prikazano igro enajsterici sicer nista izpolnili pričakovanj. Taktično je morda bila boljše razporejena Vesna, ki si je tako edina med našimi ekipami do sedaj priborila zmago v tem prvenstvu.
Brežani so tretjič zaporedoma z remijem zapustili igrišče. Tokrat jim kljub temu, da so igrali pred domačo publiko in tudi prikazali dobro igro, ni u-spelo spraviti na kolena žilave ekipe S. Marca.
S točko se je morala zadovoljiti tudi bazoviška Zarja, ki je imela v gosteh Rosandro. Za Bazovce je to bil drugi zaporedni remi.
Tretji zaporedni poraz pa je doživel Primorec, ki je bil v gosteh pri.SdVrahi. Po tem spodrsljaju so Trebenci ostali o-samljeni na žepu lestvice, brez
točk
IZIDI 3, KOLA
Sovrana - Primorec	1:0
Libertas - Campanelle 0:0 Breg - S. Marco	0:0
Zarja - Rosandra	0:0
Primorje - Vesna	0:1
Baxter - Zaule	2:0
Čampi Elisi - Costalunga 0:1 Giarizzole - Domio	0:1
LESTVICA
Sovrana 6; Costalunga 5; S. Marco, Libertas, Baxter in Vesna 4; Breg, Campanelle, Domio in Giarizzole 3; Čampi Elisi, Rosandra, Primorje in Zarja 2; Zaule 1; Primorec 0.
PRIHODNJE KOLO
S. Marco - Primorje: Vesna -Sovrana; Primorec - Libertas; Domio - Zarja; Zaule - Čampi Elisi; Costalunga - Giarizzole; Rosandra - Breg; Campanelle -Baxter.
B. R.
PRIMOREC: Pavatich, Angel Milkovič, Štoka, Marko Kralj, Križ-mančič, Skrem, Čuk (v d.p. Valter Milkovič), Pavel Kralj, De-nich, Mauro Kralj II., Mauro Kralj I., 12. Leone.
STRELEC: v 6. min. p.p. De Ca-
16. (S)
SODNIK: Voza iz Trsta.
Trebenci so letos tretjič zaporedoma odšli poraženi z igrišča. Poraza pa si tokrat niso zaslužili. Igrali so proti prvemu na lestvici in bi z nekoliko manj smole odnesli vsaj remi.
Za Primorec se je tekma takoj slabo začela. Že v 6. min. je Sovrana povedla, potem ko je De Cal6 spretno izkoristil negotovost trebenske obrambe. Od tedaj dalje so se Tržačani samo branili. Z odličnim Parovelom na čelu s0 preprečili poskus napadalcev Primorca. Ob neki priložnosti je pa svojemu vratarju pomagal Francini, saj je odbil žogo že na sami gol-črti. Takoj potem je Denich zapravil stoodstotno priložnost, sam pred vratarjem.
V d.o. je Primorec še naprej napadal, a domačini so se izkušeno dobro branili. Trebenci so bili najnevarnejši v zadnjih minutah, ko se je strel Maura Kralja I. odbil cd vratnice. Vsi poskusi so nato snlahneli in poraz je bil tako neizbežen, čeprav povsem nezaslužen.
Bruno Križmančič
KOŠARKA >,
SAO PAULO — V tem kraju se bo danes začelo košarkarsko tekmovanje za medcelinski pckal. Nastopilo bo pet ekip, med katerimi bosta tudi evropski prvak sarajevska Bosna in Emerson iz Vareseja. Tekmovanja, ki se bo zaključilo 6. oktobra, se bodo udeležile še ekipe Querbrai)les iz Portorika, Saint Louis (ZDA) in Sirio, ki bo zastopal Južno Ameriko.
Dana, v 30. min. d.p. ga je zamenjal Cancian, Mikuš, Ražem, 12 Favento.
ROSANDRA: Dapas, Gulich, Schet-tini, Tadeo, Mihelčič, Somma, Martin, Colavecchia, Cicchese, Corbat-ti, Tommasi.
SODNIK: Orsini iz Trsta.
V	drugem domačem nastopu je bazoviška Zarja igrala neodločeno z Rosandro. Tekma je bila za obe enajsterici zelo pomembna in vseskozi jo je spremljala močna burja, ki je močno ovirala igro obeh moštev. Poleg tega pa je tudi sodnik Orsini naletel na zelo slab dan, saj je z večkratnimi neumestnimi prekinitvami igre ustvaril na igrišču in izven njega precej živčnosti in negodovanja. Kljub vsemu pa so zarjani zaigrali požrtvovalno in se srčno borili, da bi lahko goste nadigrali, vendar niso resneje zaposlili vratarja Tapasa. Rosandra pa je prišla v Bazovico s trdnim namenom, da odnese točko in to je tudi dosegla, s trezno igro v obrambi in na sredini igrišča.
Zaradi, vsega tega je tudi kronika tekme zelo skopa. V prvem polčasu sta obe ekipi igrali predvsem na sredini igrišča, z redkimi protinapadi, ki pa niso bili nikoli nevarni za oba vratarja.
V	drugem polčasu se je igra nekoliko bolj razživela; v prvih minutah je Rosandra pritisnila ter iztržila nekaj kotov, ki pa jih je bazovska obramba, s Puzzerjem na čelu, z lahkoto odbila. Po teh napadih sta ekipi ponovno začeli igrati predvsem na sredini igrišča. Proti koncu srečanja se je Zarja pomaknila v napad, najlepša priložnost pa se je ponudila Macorju, njegov strel (iz precejšnje razdalje) pa je bil le za kak centimeter previsok.
Naj omenimo še, da je sodnik v 25. min. d.p, predčasno poslal v slačilnice Grgiča in Martina.
Big
Sovrana — Primorec 1:0 (1:0)
SOVRANA: Parovel, D'Eri (d.p. Tosetto), Godas, Ravalico, Franci ni, Degano, Visentin, Doz, De Ca 16, Borto, Bones.
Na Padričah tudi letos tekmovali v balinanju
Balinanje sodi pri nas med najbolj priljubljene vaške športe, zato je razumljivo, da so ga organizatorji letošnjega 6. športnega tedna Gaje na Padričah in v Gropadi vključili tudi v spored te manifestacije
MLADINSKE IGRE
SINOČI V GENOVI
Na otvoritvi tudi predsednik Pertini
Sinoči so v Genovi svečano odprli letošnjo finalno manifestacijo mladinskih iger. Vzdušje je bilo še posebno slovesno, ker je otvoritvi prisostvoval tudi predsednik republike Pertini.
Letošnjih finalnih tekmovanj se udeležuje 4.238 tekmovalcev in tekmovalk med 6. in 18. letom starosti. Nastopali bodo v 24 različnih športnih panogah.
Tekmovanje se bo zaključilo v petek.
ATLETIKA
LONGWY (Francija) — Francoz Thierry Vigneron je postavil nov svetovni rekord v skoku s palico za mladince. Preskočil je 561 cm in s tem za 1 cm izboljšal dosedanji rekord, ki je pripadal sovjetskemu atletu .Volkovu.
MONCHEN — Neka zahodnorimska privatna agencija trdi, da je v ZRN leta 1977 kar 538 ljudi umrlo med ukvarjanjem s športom, več kot 850.000 ljudi pa se je na. športnih igriščih in drugih športnih prizoriščih in terenih poškodovalo.

KOLESARSTVO
V ČETRTEK
130 kolesarjev na dirki po Emiliji
130 tekmovalcev se je prijavilo za mednarodno kolesarsko dirko profesionalcev po Emiliji, ki bo na sporedu v četrtek. Proga te dirke, ki bo merila 236 km, bo imela start in cilj v Bologni.
Med najbolj vidnimi imeni doslej prijavljenih kolesarjev so tudi Mo-ser, Johansson Baronchelli, Knud-sen, De Muynck, Battaglin, De Wlaeminck, Saronni in drugi.
NA LETOŠNJEM ŠESTEM ŠPORTNEM TEDNU ČAJE NA PADRIČAH IN V GROPADI
ORGANIZACIJSKI IN ŠPORTNI USPEH
Na sporedu je bilo devet različnih panog in turnirjev ■ Tekmovalci tudi iz drugih krajev
V nedeljo se je zaključil 6. športni teden Gaje, ki se je začel na Padričah z balinanjem, končal pa v Gropadi z orientacijskim pohodom. Med tednom je bila vrsta športnih tekmovanj, od mininogo-meta, odbojke in nočnega teka, tenisa ter turnirja v briškoli in tre-šetu ter nogometu.
Čeprav je bilo vreme ves teden mrzlo, lahko rečemo, da je športni teden organizacijsko in športno uspel. Vsi zmagovalci so bili nagrajeni' s spominskimi medaljami in pokali. Na zaključni svečanosti jih je izročil tajnik društva Aleksander Možina, ki je orisal tudi pomen športnega tedna.
NOGOMET
3. AMATERSKA LIGA Aurisina - Gaja	1:4
Azzurra - Mladost	2:2
Sovodnje - Podgora	2:1
Sistiana - Kras	0:1
Vermegliano - Juventiua 0:1
NAMIZNI TENIS
NA VSEDRŽAVNEM TURNIRJU V NEAPLJU
Igralke Krasa protagonistke
piv o\, 03 oT .ni.b+j/l/is
Najbolj se je izkazala Miličeva (z> dvema prvima mestoma)
IniuBtn
Štiričlanska odprava ŠK Kras se vrača iz Neaplja z zelo dobrim u-spehom. Na prvem vsedržavnem namiznoteniškem turnirju so namreč Krasova dekleta v raznih starostnih in jakostnih kategorijah odigrala eno izmed vodilnih vlog in so dejansko bile med protagonistkami te prve (od skupno sedmih predvidenih) sezonske preizkušnje za dodelitev absolutnega državnega naslova za posameznike in posameznice. Najbolj se je seveda izkazala Sonja Miličeva, ki brani državni naslov. Osvojila je namreč dve prvi mesti, zelo dobro pa je bila razpoložena tudi Damijana Sedmak, ki je osvojila po eno tretje in peto mesto.
V	kategoriji prvokategornic je S. Doljak sicer izgubila proti dobri Putzerjevi (ki je pred tednom dni odvzela set celo Miličevi) z 0:3, vendar pa je v prvem oziroma v drugem setu že vodila s 17:11 in 12:8. Sedmakova je opravila pravi podvig in v samih treh setih igre (20, 15, 13) odpravila kvotirano drugokate-gomico Montijevo, Miličeva pa se je brez večjih težav s 3:0 (10, 7, 8) odkrižala Corsinijeve. Že v naslednjem kolu pa je naneslo, da sta se srečali Miličeva in Sedmakova, tako da se je morala mlada Damijana predati po treh setih igre. Vendar pa si je z osvojenim petim mestom v absolutni kategoriji zagotovila prve točke za državni naslov.
V	polfinalu je Miličeva s 3:0 odpravila Mauriello (19, 17, 14), ista u-soda pa je v finalnem srečanju doletela njeno večno tekmico Bevi-lacqua (19, 16, 19). Miličeva ni torej izgubila niti seta in je takoj povedla na skupni lestvici po točkah, s čimer je dokazala, da je na najboljši poti, da tudi v sezoni 1979/80 ubrani naslov državne prvakinje.
V	igri dvojic je Sonja Milič skupno z Gi. Bisijem osvojila prvo mesto, potem ko sta premagala po vrsti pare Poma - Curelli, Corsini -Corsi, Mauriello - Testiera, v finalu pa z 2:1 Strino - Troilo. Dvojica S. Doljak - Bargagli se je prebila v drugo kolo, za V. Doljak - Gu. Bisi pa je bilo usodno že prvo kolo.
V	ženskih dvojicah sta obe Sonji (Doljak in Milič) izpadli po porazu proti solidnemu paru Masia - Mo-roni (20, 14), V. Doljak in Sedmak pa sta proti prvakinjam druge kategorije Monti - Stucchi zaigrali zelo dobro in jima iztrgali celo set (8, -19, 16).
V	drugi kategoriji je V. Doljak že v prvem kolu naletela na Marro, ki ima anti-top lopar in je izgubila 2:0 (15, 18). Uspešni pa sta bili tako S. Doljak, ki je premagala staro lisico Santifaller z 2:0 (19, 16) kot Sedmakova, ki je prav tako v dveh setih odpravila Ponturo. V drugem kolu je S. Doljak bila brez moči proti M. Ronzoni (0:2), Sedmakova pa je pripravila še eno presenečenje in zadala Corsinijevi pekoč poraz z 2:1. V četrtfinalu se je zmagovita pot Damijane Sedmak sicer ustavila (izgubila je proti prvakinji druge kategorije Bocale po dveh setih igre na 20 in na 14, torej z malenkostno razliko), vendar pa
ji ostaja zadoščenje, da je v tako ostri konkurenci osvojila odlično peto mesto.
Med tretjekategomicami je S. Doljak po zmagi nad Mandolesi z 2:0 (15, 13) nerodno izgubila proti Mo-ronijevi z 1:2 (20, —11, 19), potem ko je v odločilnem nizu že vodila s 16:8 in 17:12! Damijana Sedmak pa je v prvem kolu premagala Fio-roni, v drugem Scartoni (17, 9), v polfinalu pa jo je po dveh setih igre sicer porazila Masia, vendar pa se je krasovka kljub temu u-vrstila na zelo dobro tretje mesto. S. Doljak pa si deli 5. mesto. V mešanih dvojicah tretje kategorije se je par Sedmak - Marra uvrstil med prvo osmerico.
Tudi v mladinski konkurenci so se krasovke dobro izkazale, čeprav bi uspeh lahko bil še boljši. Tako Vesna Doljak kot Damijana Sedmak sta se prebili c’o četrtfinala, kjer pa sta podlegli Scartonijevi z 1:2 oziroma Masii z 0:2. Uvrstitev med prvo osmerico pa predstavlja za slovenski igralki lep uspeh.
Po tem nastopu je pozitivna u-gotovitev, da so se poleg izkušene Miličeve dobro uveljavile tudi njene mlajše klubske soigralke, katerim je ta nastop služil kot odlična preizkušnja za pridobivanje izkušenj in samozavesti.
—bs—
r:	;t ________
KOŠARKA
TROFEJA DEL NEGRO
Zaplet z zapisnikom
Na turnirju «Del Negro» je v nedeljo prišlo do nepričakovanega e-piloga. Po sobotni tekmi med Cibo-no in Puljanko so ugotovili napako v zapisniku, tako da so dosodili zmago Puljanki, ki je tako odigrala finalno tekmo za prvo in drugo mesto s Hurlinghamom.
Huriingham in Cibona nista imela težav s Puljanko, oz. Servolano, tako da sta bili obe finalni tekmi odigrani v znamenju premoči obeh prvoligašev.
Huriingham je proti Puljanki predstavil temnopoltega Američana Bradleya, ki je zaigral zelo dobro in zapustil pri občinstvu dober vtis.
FINALE ZA 3. IN 4. MESTO
Cibona — Servolana 122:81
(64:32)
CIBONA: Savovič 2, Petrovič 26 (2:2), Bečič 4 (2:3), Bevanda 9 (1:3), Sikirič 7 (1:1), Despot 14 (2:3), Uželac 2, Ušič 28, Dogan 18 (4:6), Gospodnetič 12.
SERVOLANA: Bubnich 10 (4:4), Rupena 13 (4:6), Grisoni 8, Palom-bita 12 (4:4), Michelis 7 (3:4), Quarantotto, 6. Cattaruzza, Giacca, Cumbat 4 (2:2), Rossi 1 (1:2), Zag gia 20 (6:11).
FINALE ZA 1. IN 2. MESTO
Huriingham - Puljanka 126:70
(68:25)
HURLINGHAM: Scolini 7 (1:5), Laurel 32 (14:18), Bradley 31 (5:5), Tonut 6 (2:2), Ritossa 23 (3:4), Baiguera 2, Dordei 15 (3:7), Jacuzzo 6, Meneghel 4, Pieri.
PULJANKA: Gobo, Pavič 10, Gar-daševič 5 (3:5), Petkovič 12, Vrat-kovič, Karadžič 9 (1:1), Klijajič 3 (1:3), Geri, Solič 6, Peharec, Bre-zec 23 (1:4), Jovaljič 2.
Končni vrstni red turnirja je naslednji: 1. Huriingham, 2. Puljanka, 3. Cibona, 4. Servolana.
V soboto so odigrali prvi dve tekmi. O prvi tekmi med obema tržaškima kluboma ne bi dosti povedali, saj je bila igra povsem neduhovita in na zelo nizki tehnični ravni.
Druga tekma, med Cibono in Puljanko je tila v dvomu do konca, kajti mjadi Žeravičevi varovanci so bili z borbeno in preudarno igro enakovreden tekmec zagrebškemu prvoligašu. V tem delu so se najbolj izkazali Petrovič in Despot pri Ciboni, Brezec in Gradaševič pa pri Puljanki.
Hurllnoham - Servolana 92:68 (55:36)
HURLINGHAM: Laurel 17 (3:3), Tonut 8 (2:2), Ba'gucra 11 (1:3), Scolini 6 (2:3), Meneghel 4, Ritossa 18 (2:2), Dordei 14 (0:3), Pieri 3 (1:3), lacuzzo 13 (1:1).
SERVOLANA: Cumbat 4 (2:3), Michelis 2 (2:3), Grisoni 8 (0:3), Palombita 12 (4:5), Quarantotto 4, Bubnich 22 (6:6), Rupena 14, Rossi, Cattaruzza 2, Giacca 2.
Cibona — Puljanka 94:92
(44:43)
CIBONA: Savovič, Petrovič 28 (6:7), Bečič 4, Bevanda, Sikirič, Despot 28 (7:9), Uželac, Ušič 14 (2:3), Dogan 6 (64:8), Gospodne tič 14.
PULJANKA: Gobo 12 (4:4), Pavič 8 (2:3), Gardaševič 10 (2:2), Petrovič 16 (4:8), Vralikovič, Karadžič 14 (2:4), Kljajič, Gerič, Solič 2 (2:2), Peharec, Brezec 28, Jovaljič 2.
Cancia
OKVKSTII.A
ŠZ Bor obvešča, d? bo jutri, v sredo, na stadionu «1. maj» v Trstu seja odbora atletskega odseka. Začetek seje ob 19. uri.
# # •
ŠPORTNA ŠOLA sporoča, da se bo telesnovzgojui pouk za otroke na stadionu «1. maj* pri Sv. Ivanu začel v petek in sicer ob 14.30 za otroke 1. in 2. razreda In ob 17.30 za otroke 3., 4. in 5. razreda osnovne šole.
Starši naj ob tej priložnosti poravnajo šolnino.
Datum začetka telovadbe za o-troke vrtcev bomo sporočili v prihodnjih dneh.
• • •
ŠK KRAS obvešča, da bo ponovno začela telovadba za odrasle rekreativce. Prvi trening ter obenem sestanek bo v četrtek, 4. oktobra, v osnovnošolski telovadnici v Saležu ob 20.30.
• • •
NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA
ŠZ BOR
sprejema vpisnine za začetnike in izkušene igralce ob ponedeljkih in sobotah od 16. do 18. ure.
Pa poglejmo posamezne športne
panoge in zmagovalce:
• * *
TENIS
Turnirja se je udeležilo lepo število čianov ŠZ Gaje in je potekal med člani in mladinci na Padričah. Najboljši med člani je bil Aleš Košuta, med mladinci pa so osvojili prvo mesto kar trije.
ČLAinI
1.	Aleš Košuta
2.	Rado Fučka
3.	Bruno Kralj
mladinci
1. Gomizelj Pahor Bertochi
* # #
ODBOJKA
Domača Sloga, Breg in Kontovel so bila društva, ki so se spoprijela na letošnjem športnem tednu. Prvo mesto je osvojila brez težav Sloga.
IZIDI
Kontovel - Breg	2:0
(15:2; 15:2)	
Slog*..* Bregu »i"o(>i6fS; JiA:3) Or «• •	2:0
■ Sloga	Kon oveh -	2:0
(15:9;' 15:10)'"
Postave:
SLOGA: T. in M. Križmančič, Ražem, čuk, Milič, Gulič, Zoch, N. in M. Grgič.
KONTOyEL: Rupel, černjava, M. in D. Danielli, Prašelj, Husu.
BREG: F. in D. Žerjal, Švab, Slavec, Kocjančič, Salvi, Premolim Stepančič.
SODNIK: Caento
LESTVICA
1.	Sloga
2.	Kontovel
3.	Breg
• # •
ORIENTACIJSKKI PCHCD
Sedem ekip se je udeležilo orientacijskega pohoda po gropajskih in padriških gmajnah, manjkalo pa ni kulturnih, športnih pa tudi političnih vprašanj. Največ je bilo domačih ekip, pa tudi k Krasa, Opčin in iz Bazovice.
1.	Via boljši*
(Davorin Grgič, Jurij Kalc, Ra bak Orieta in Zlatič Daniela)
2.	Kras
(Neva Rebula, Peter Grgič Oskar Kalc in Nataša Škrk)
3.	«Klapa d'bejže»
(Dean Grgič, Delia Sivitz, Irena Grgič, Anamarija Križmančič in
Valentina Dernovšček)
• # *
BLIŽAN JE
Meddruštvenega turinirja v bliža-nju, ki se je odvijal v Gropadi, se je udeležilo osem ekip, od veteranov do osnovnošolskih otrok. Zmagala je gropajska ekipa v postavi:	V.	Milkovič, O.	Gojča,	G.
Baldassin in R. Verše.
• • *
MIN INOGCMET
Deset ekip iz Bazovice, Krasa, Trebč	in	domače Gaje	se je	na
odbojkarskem igrišču na Padričah udeležilo turnirja v mininogometu, ki je	v	dokaj mrzlemu vremenu
dobro uspel, saj ga je moral organizator turnir podaljšali za en dan. Zmagala je domača ekipa v postavi:	K.	Gabrielli. M.	Olenik,	I.
Križmančič in L. Milkovič.
•	- »	N
EX TEMPORE
Zelo zadovoljni so bili tudi otroci, ki so bili v nedeljo nagrajeni v «ex temporeju*. Najboljša je bila osnovnošolka Tanja Kalc, iz domače šole «K. D. Kajuh*.
1.	Tanja Kalc
2.	Petra Križmančič
3.	Majla Ozbič
•	• •
BRIŠKOLA IN TREŠET
Tudi ljubitelji kart so prišli do izraza; najbolj sta se izkazala Gro-pajca P. Natural in G. Baldassin: v glavnem je bil to meddruštveni turnir, ki se ga je udeležilo osem dvojic.
• • •
NOGOMET
Dekleta - Fantje	5:4 (1:2)
Sam rezultat preseneča, saj so dekleta zmagala na tekmi s fanti »nenogometaši*, na velikem igrišču Gaje na Padričah. Potem ko so fantje zaključili polčas z golom razlike, so se v nadaljevanju dekleta zbrala in popolnoma «zmle-la» fante. Lahko rečemo, da ima
Gaja dobro žensko ekipo.
DEKLETA: Maruška in Mira Grgič, Ruzzier, Paoli, Guštin. Ele-na in Tatjana Grgič, Baučar, L Križmančič in K. Križmančič, Kalc in Adam.
FANTJE: Macarol, K. Milkovič, Gojča, V. Milkovič, M. Križmančič, F. Milkovič, Kalc, Igor in Edvin Grgič.
• • •
NOČNI TEK
Nočni tek Gaje se je letos odvijal v mrazu, z nekoliko spremenjeno pro"o, s tem, da je bil start iu cilj v Grocadi in ne kot po navadi na Padričah. Vpisanih je bilo 23 tekmovalcev iz različnih krajev in
Družino Marte in Borisa Si-monete je osrečilo rojstvo malega
MIRANA
Svojemu odborniku in ženi iskreno čestita, malemu Miranu pa zeli obilo uspeha v življenju
ZSŠDI
društev, pa tudi, iz mesta. Največ tekmovalcev je imela lonjerska Adria, ki je zasedla prvo in tretje mesto, kajti zmagal je Egon Renko, ki je zanesljivo premagal domačina Maksa Grgiča, ki je sicer prvič solidno pretekel progo. Že po prvih dveh kilometrih je trojica Renko - Grgič - Ruzzier prevzela vodstvo in potem stalno večala naskok, tako da je bil zaostanek drugih tekačev previsok za noseg po prvih mestih. Po štirih kilometrih je prevzel vodstvo Egon Renko, ki ga ie obdržal do konca, ro-tem ko je Grgič rahlo popustil, tretji pa je bil »veteran* Ruzzier.
1.	Egon Renko (Adria) ?TPT’
2.	Maks Grgič (Gaja)	22'1(T
3.	Fabjo Ruzzier (Adria) 23’39'*
d.er.
ROKOMET
CIViniN BREZ TEŽAV PREMAGAL MERCURY Cividin (Ts) — Mercury (Bo) 25:15 (13:7)
CIVIDIN: Manzin, Skalamera, Ari-dreasič 2, Bozzola 1, Calcina 1, Pel-legrini (k), Petrovič 6, Pisani, Pi-schianz 6, Scropetta 4, Sivini 4, Polese 1.
SODNIKA: De Angelis in Russo (Rim).
GLEDALCEV: 800.
V prvi tekmi za italijanski pokal, je letošnji prvak Cividin brez težav odpravil Mercury iz Bologne. Tržaška ekipa je prikazala zelo dobro igro v obrambi (5:1 in 6:0); vidna je bila zlasti agresivnost vseh šestih igralcev. V napadu pa je še precej šepala, vendar je bil Mercu:^ na nižji ravni kot Cividin.
Prvi polčas ni bil lep. Razen dobre obrambe tržaških igralcev nismo videli drugega. Poleg tega so prikazali tudi dobro skupinsko igro v napadu, ampak s slabimi zaključki: lanska ekipa bi na tej tekmi dala vsaj še deset zadetkov več. Novi Jugoslovan, Milomir Petrovič, je igral mogoče preveč za ekipo, saj je samo trikrat metal. Navadni smo bili na Miljaka, ki je vsaj dvajsetkrat metaJ v vsej tekmi in vsaj dvanajstkrat zadel.
Drugi polčas se je začel s hitrimi protinapadi Lo Ducovih igralcev, ki so večali prednost; Mereu-ry ni nič mogel proti dobro postavljeni tržašk. obrambi in je večkrat tako zgubil žogo. To so »zeleno plavi* izkoristili in z mnogimi protinapadi večkrat zadevali.
Med tržaškimi igralci so se izkazali vratar Manzin (najboljši), Pi-schianz in Scropetta. Tudi Petrovič ni slabo igral, a mislili smo da je boljši.
(Kot vedno) sta sodnika sodila slabo.
Max
TENIS
Američan McEnroe in Fleming sta zmagala med moškimi dvojicami nr mednarodnem teniškem turnirju v San Franciscu. V finalu sta premagala Poljaka Fibaka in Južnoafričana McMillana s 6:1 in 6:4.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek.
TRST, Ul. Montecchl 6; PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica Ul 24 Maggfo 1 — Tel (0481) 8 33 82 S7 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačano celotna 32.000 lir Letno naročnino za inozemstvo 48 000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številko 3.50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50 00, letno 500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65.00, letno 650,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6	2. oktobra 1979
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» ■ DZS ■ 61000 L|ubl|ona, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš 43 mm)
18.800 lir. Finančni 70(3. legalni 600, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije • Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
IrdiiiLJ
in liska f ^
ZTT
trst
Čl a n italijanske zveit časopisnih lr||afl založnikov FIEG
POMEMBEN JUBILEJ ZA KITAJSKO LJUDSTVO
LR Kitajska slavi 30-letnico gradnje socialistične družbe
Nekdaj zaostala fevdalna država postala aktivni činitelj dogajanja v svetu
PEKING — «živel Maocetung, naj živi tisoč let*. S tem klicem je o-gromna množica na Trgu Tianmen v Pekingu pred tridesetimi leti, 1. oktobra 1949 pozdravljala rojstvo Ljudske republike Kitajske. Danes, tfi leta po njegovi smrti je Maocetung še vedno kažipot za milijone Kitajcev, njegove ideje pa so prikrojili današnji stvarnosti.
Že v soboto je v palači narodne skupščine predsednik stalnega komiteja kitajskega ljudskega kongresa Ye Jianying zelo odkrito ocenil razvoj Kitajske v treh desetletjih, omenil napake, odstopanja in uspehe pri gradnji socializma. Bolj kot o Maocetungu je govoril predvsem o njegovi misli in poudaril, da ni »samo rezultat Maove modrosti*, marveč pomeni «kristalizacijo kolektivne modrosti kitajske komunistične partije in njegovih tovarišev v orožju*.
V nedeljo pa ni slavnostni govornik, predsednik Hua Guofeng, sploh omenil svojega predhodnika in je poudaril predvsem napore kitajskega ljudstva pri uresničevanju «šti-rih modernizacij*. Politični opazovalci ocenjujejo govor kitajskega predsednika kot ponoven dokaz, da bo Kitajska nadaljevala po poti zbliževanja do zahodnega sveta. Zahodne tiskovne agencije tudi z velikim poudarkom posredujejo čestitke sovjetskih voditeljev ob včerajšnjem kitajskem prazniku. Spravljivi ton, ki se odraža tudi v pisanju sovjetskih časopisov, dokazuje težnjo sovjetskega vodstva, da bi bili sedanji sovjetsko-kitajski pogovori
v Moskvi čimbolj uspešni.
Kitajska je torej po tridesetih letih postala eden med najaktivnejšimi činitelji v svetovnem dogajanju, država, ki jo zahodni svet snubi pri svojem iskanju novih in novih tržišč, država, ki se aktivno postavlja po robu sovjetskemu hegemonizmu, a kar je najvažnejše, država, ki je svoje ljudstvo dvignila iz fevdalne zaostalosti in mu zagotovila dostojno življenje.
Prazničnega vzdušja, radosti kitajskih množic ne motijo manifestacije oporečnikov po pekinških u-licah.
Oba bloka tako sovjetski kot a-meriški se danes morata soočati z državo, ki je na pragu, da postane velesila, z državo, ki se zaveda, da mora med obema imperializmo-ma ubrati svojo pot razvoja in vloge v svetu. S tega vilika je Kitajska kot malokdaj prej v zgodovini postala zanimiva ne samo za peščico revolucionarjev, ki so hoteli uvoziti Maocetungovo misel, temveč za vse. ki sledujejo svetovnim dogajanjem. (voc)
Ugrabitelji izpustili industrijca Zenesinija
PIACENZA — Včeraj ponoči so ugrabitelji v bližini Piacenze izpustili mlanskega industrijca Adreo Zenesinija, ki so ga ugrabili pred II meseci. Njegovi sorodniki so plačali odkupnino v višini poldruge milijarde lir, ki so jo izplačali v dveh
obrokih. Sprva so ugrabitelji zahtevali milijardo lir, ko pa je Zane-sinijeva družina denar izplačala, so zahtevali doplačilo dodatne pol milijarde. Ta denar je družina plačala pred nekaj dnevi in včeraj ponoči so industrijca izpustili.
Sodobna elektronika na Gospodarskem razstavišču
LJUBLJANA - Na ljubljanskem razstavišču so odprli 26. mednarodni sejem sodobne elektronike, na katerem razstavlja 545 proizvajalcev iz 21 držav. Največ jih je iz Zahodne Nemčije, iz Jugoslavije, Združenih držav Amerike in drugih, zlasti razvitih zahodnoevropskih držav med njimi je tudi 12 razstavljavcev iz Italije. Prikazani so najnovejši dosežki s področja elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije elektronskih naprav za obdelavo podatkov in jedrske tehnike. Po svoji zamisli kot tudi po obsegu in pomenu se ta sejem vključuje v letošnji bogati program evropskih in svetovnih razstav te vrste. Sejem je odprl zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar, ki je zlasti poudaril pomeni elektronike v informativnem sistemu. Med sejmom bodo tudi strokovni seminarji, med njimi tudi jugoslovanski simpozij o uporabi elektronike in telekomunikacij v prometu. Sejem bo odprt do 5. oktobra, (jp)
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	KO JE ZAČELA TELEVIZIJA
vzgojna oddaja
13.00	Grenlandija
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.20	Siena:
Avtomobilski rally S. Rema
16.45	GOVOR PAPEŽA JANEZA PAVLA n. V OZN Neposredni prenos
18.00	ANTIBIOTIKI vzgojna oddaja
18.30	Primissima
Kulturne aktualnosti Dnevnika 1
19.05	Programi pristopanja
19.20	Hopalong Cassidy:
VRAŽJI RUDNIK - TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK 20.40 PROCES
film iz realnega življenja AGENT Z - 2. del
22.25	Rag, swing in. .. ameriška narodna glasba
23.05	Programi pristopanja
Ob koncu DNEVNIK. Danes v oarlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Obietiv: JUG
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Tuji jeziki v osnovnih šolah: DVOJEZIČNOST
vzgojna oddaja
14.00	MLADINSKE IGRE
16.45	GOVOR PAPEŽA JANEZA PAVLA n. V OZN, neposredni prenos
18.00	OTROŠTVO DANES: Pogovori o spolnosti vzgojna oddaja
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 - ŠPORTNE VEST I
18.50 Batman
19.15 MOŠKI V HIŠI - TV film Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.40 DNEVNIK 2 - DOSSIER REPLAY
21.30	Na vrsti je muzikal: HELLO, DOLLY!
Celovečerni film z Barbro Streisand, Walterjem Mat-thauom
Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.15, 10.00, 15.00 in 16.30 TV ŠOLA: Tla, Zanimivo potovanje, Glasbeni pouk, Začetek pismenosti, Otok Hvar, Napetost površine, Kaj je film
17.30	POROČILA
17.35	Čez tri gore: Vokalni kvintet Gorenjci
18.05 PISANI SVET
Festival otroka v Šibeniku, II. oddaja
18.35	OBZORNIK
18.45	ČAS, KI ŽIVI:
Topovi grmite
19.15	Risanl-a
19.30	DNEVNIK
20.00 Aktualna oddaja
20.50	RODBINA POLANIECKIH TV nadalj.
22.15	DNEVNIK
22.45	Glasba starega Jadrana: SPLIT
Koper
19.25	ODPRTA MEJA
19.50	Stičišče 20.00 Risanke
20.15	DNEVNIK
20.30	ŽENA, MANEKENKE IN JAZ - film
V glavnih vlogah igrata Robert Lamoreaux in Annie Girardot
21.55	Aktualna tema
22.25	Narodna glasba: ČEŠKOSLOVAŠKI PLESI
22.55	Stičišče
tedenska oddaja informativnega programa
Zagreb
17.45	Pustolovščina — otroška oddaja
18.15 Nove knjige 19.05 Kulturni pregled
20.00	V žarišču, aktualna oddaja
21.00	Celovečerni film
ŠVICA
18.00	Program za najmlajše: JABOLKO
18.10 LA PIETRA BLANCA TV film
19.35 Svet, v katerem živimo,
4. del
21.45	Tretja stran
TRSTA
7.00. 8.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Glasba za dobro jutro; 8.05 Z novim dnem; 9.00 Dnevni pregled tiska; 9.30 Rdeče, rumeno, zeleno; 10.05 Koncert sredi jutra;
11.00	«Visoška kronika*, roman
v nadaljevanjih; 11.35 Počitniški vrtiljak; 13.15 Glasba po željah; 14.10 Za prijetno popoldne; 14.45 Naši nepoznani znanci; 16.30 Rezervirano za. .	17.05 Operna
sezona; 18.10 Kulturna kronika; 18.15 Melodije od tu in tam.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30. 9.30,	10.30,	11.30,
12.30,	13.30. 14.30, 15.30, 16.30,
17.30,	18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.32 Operni protagonisti; 9.00 Igra ansambel Lee Selmoco; 9.15 Knjiga po radiu; 10.32 Glasbeni intermez-zo; 10.40 Mozaik; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.35. Razni motivi;
12.00	Na prvi strani: 12.05 Glasba po, željah; 14.00 Prijetno popoldne: 14.33 Simf. poemi; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.15
Orkester Casadei; 15.45 Vrstijo se popevke; 16.00 Glasovi našega časa; 17.00 Glasbena fantazija; 17.32 Orkester in zbor Orlando Riva Sound: 17.45 Radijska priredba; 18.15 Poje Shake; 18.32 Na vrsti je: Samo Hubad; 19.45 Nasvidenje jutri.
KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.30, 13.00, 13.30,	14.30
Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.05 Domači pevci zabavne glasbe; 13.37 Naša opera: Gorenjski slavček; 14.00 Mladim poslušalcem; 14.37 Glasbeni notes:	15.00 Dogodki in odmevi
- prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Reklame in zabavna glasba; 16.30 Aktualna tema; 16.35 Iz zborovskega arhiva; Od 17.00 dalje prenos RL.
Srednji val 546,4	metra ali
549 kilohertzov	
UKW - Beli križ	102,0 MHz
UKW — Koper	98,1 MHz
UKW — Nanos	88,6 MHz
RADIO 1
7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00. 21.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Jutranje prebujanje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasbeni program: 9.00 Radio an-ch'io; 11.00 «Jeppe della mon-tagna* radij, priredba; 11.30 Glasbeni program z O. Vanoni; 12.03 in 13.15 Vi in jaz: 14.03 Musicalmente; 14.30 Pripovedovanja; 15.03 Rally; 15.35 Velikani v lahki glasbi; 16.40 Srečanje z VIP; 17.00 «Parcheggio di fa-miglia* radij, priredba; 17.25 Vrtijo se plošče; 19.20 Srečanje z Glorio Gaynor in Gepy and Ge-
py: 20.30 «Tajna agent* 9. in 10. nadalj.; 21.03 Radiouno jazz; j
21.30	ženske zgodbe; 21.50 Zvočna kombinacija.
RADIO 2
6.30 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, ,
19.30	Poročila; 6.00, 6.35 in 7.05 Oni drug dan; 9.20 Vprašanja Radiu 2; 9.32 «Doktor Živago* radij, priredba; 10.12 V pričakovanju. . .; 11.32 Telesna in športna vzgoja: 11.53 Popevke za vsakogar; 12.45 Alto gradimento: 13.40 Belle epoque; 15.00, 16.20 : in 17.15 Radiodue - jeseni; 18.33 Long playing hit; 19.50 Glasbena pavza; 20.00 F*rostor X - formula 2; 22.05 Zbori z vsega sveta; 22.45 Soft mušic.
LJUBLJANA
8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00, 21.00, Poroči- j la:	6.50 Dobro jutro, otroci!; j
7.30	Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Iz glasbenih šol; 9.45 Turistični na- S potki; 10.05 Rezervirano za. . .; j 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00;
13.30	Priporočajo vam. . .; 14.05 V korak z mladimi; 15.30 Zabav- ’ na glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Skladbe Davorina Jenka; 18.35 Zborov- | ska glasba v prostoru in času; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča; 20.00 Slovenska zemlja
v pesmi in besedi; 20.45 Tipke in godala; 21.05 Radijska igra; 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 S popevkami po Jugoslaviji.
BERITE REVIJO
"N
GENERALI
KONSOLIDIRANA BILANCA 1978
V Benetkah se je sestal glavni svet družbe Assicurazioni Generali, ki mu je predsedoval predsednik družbe odv. Enrico Randone, ter proučil obračun grupe za poslovno leto 1978. Družbeno premoženje je sledeče:
AKTIVA (v milijonih lir)	1978	1977
Nepremičnine in kmetijska podjetja	1.419.112	1.249.847
Vrednostni papirji s stalnim dohodkom	2.620.076	2.136.816
Delnice in soudeležbe	328.656	252.969
Hipotekarna posojila in posojilne police	275.234	231.572
Depoziti za ponovno zavarovanje	140.068	116.633
Bančni depoziti	438.391	335.049
Razni dolžniki in druge aktivne postavke	672.650	557.101
	5.894.187	4.879.987
PASIVA (v milijonih lir)		
Cisto premoženje	368.254	287.899
Tehnični rezervni skladi	4.683.303	3.892.955
Depoziti za ponovno zavarovanje	264,506	193.800
Druge pasivne postavke	542.191	473.217
Poslovni dobiček	35.933	32.116
	5.894.187	4.879.987
• Konsolidiranih je bilo 33 zavarovalnih družb, ki delujejo na 35 tržiščih, 3 družbe Europ Assistcnce, 11 finančnih, 10 nepremičninskih in 4 kmeti|ske.
Skupne investicije znašajo 5.221 milijard lir (20,8% več kot v letu 1977),
Cisti znesek tehničnih rezervnih skladov je 4.683 milijard ( + 20,3%).
Skupne premije 2.471 milijard ( + 16,8%).
Dohodek pri investicijah 389 milijard ( + 24,3%).
Dobiček poslovne dobe znaša 36 milijard lir ( + 11,9%).
V naslednji tabeli je porazdeljen obseg investicij glede na zemljepisno porazdelitev in področje delovanja:
Italija
Ostale države članice EGS Evropske države nečlanice EGS Izvenevropske države
Z ozirom na premije, tehnične sklade in investicije zavzema Italijanski delež približno 30%, delež tujih operativnih enot pa 70%.
• Kapitalizacija v borzi delnic grupe Generali je znašala 21.9.1979 1.071 milijard lir v primerjavi s 561 milijardami v letu 1977.
Grupa Generali prvači v Evropi in utrjuje svoj ugled v svetu
zavarovanje %	Škoda %	Skupno %
20.9	7.2	28.1
33.8	14.8	48.6
7.6	13.1	20.7
0.7	1.9	2.6
63.0	37.0	100.0
večletne J državne
VU zadolžnice
odstotkov
zapadlost 1. oktobra 1984
dejanski donos
13.39
odstotka
emisijska cena za vsakih 100 lir nominale
96.50
šestmesečni kupon
oproščene vseh sedanjih in bodočih davčnih dajatev
V podpis in obnovitev 9% štiriletnih zadolžnic z zapadlosto 1. oktobra 1979. Operacije se vršijo pri zavodu Banca dltalia, pri ustanovah, pri kreditnih zavodih ter, samo za obnovitev, pri poštnih uradih. Pri obnovitvenih operacijah bo ob predložitvi zapadlih zadolžnic izplačan znesek 3,50 lire za vsakih 100 lir obnovljene nominale. Nove zadolžnice, obresti in zneski ob obnovitvi so oproščeni vseh sedanjih in bodočih neposrednih davčnih dajatev, davka na dediščino, davka na darilni prenos po pogodbi med živimi ter pri ustvarjanju premoženjskega sklada, kot tudi davka na dohodek fizičnih oseb, davka na dohodek pravnih oseb ter krajevnega davka na dohodek. Kuponi zadolžnic se sprejemajo v plačilo pri plačevanju neposrednih davkov državi in to v kateremkoli času v polletju pred njihovo zapadlostjo.
do 12. oktobra v podpis operacije za obnovitev se zaključijo 31. oktobra
26. mednarodna razstava sodobna elektronika 79
OD 1. DO 5. OKTOBRA 1979
■'; i •'■■■. ' ■ ■	’ ‘ j
GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA
v)NlOfy

telekomunikacije
industrijska elektronika medicinska elektronika nuklearna elektronika HI - Fl
elektroakustične naprave !td.