Iss listov —1 Resolucija profesorskega društva. Za- stopniki slovenskih, hrvatskih in srbskih protesorjev so imeli 8. in 9. marca plenarno sejo glavne uprave Jugoslovanskega profesorskega društva, kjer so sprejeli resolucijo, v kateri ugotavljajo: Tudi prolesorji žive kakor vsi državni uradniki v nevzdržnih gospodarskih razmerah. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da so napredovanja v pTosvetnem ministrstvu sedaj redna in brez zastoja. Upajo, da bo tako tudi v trgoviniskem ministrstvu. Glavna uprava naj si še vna;prej prizadeva, da se odpravijo nekatere še vedno nepopravljene krivice (odpusti, premestitve, upokojitve in podobno.) Neobhodno potrebno je zboljšanje gmotnega položaja vseh državnih uradnikov in upokojencev. Skupno z učiteljskim društvom naj se izdela in objavi izjava, ki bi obsegala poglede na naš sedanji narodni položaj in na dolžnosti, ki jih nalaga ta položaj profesorjem kot vzgojiteljem in rodoljubom. — (»Slovenec« 13. marca.) —1 »Jutro« z dnc 15. marca prinaša uvodnik pod naslovom »O reformi naše osnovne šole«, ki razpravlja med drugim tudi sledeče: Ločitev šolske uprave ob obče uprave je zahteva učiteljstva, ki jo ponavlja zaradi težkih razmer, v katerih se nahaja, ker odločajo o njem politični vplivi, ki se pogosto menjavajo. Kar je danes priporočljivo, je jutri lahko kaznivo in učitelj ne ve ne kod ne kam. Šolstvo bi se dejansko moralo depolitizirati in odtegniti kvarnemu vplivu zlasti krajevnih političnih faktorjev. Dcpolitizacija se pa da izpeljati tudi brčz ločitvc šolske oblasti od obče uprave. Ločitev bi morda povzročila gotove težave, ki bi Tie bile v korist šoli in učitcljstvu. »O Ijudski šoli naj odloča tisti, ki jo plačuje.« To geslo bi se dalo med ljudstvom zagovarjati tudi za druge ustanove, ki jih ljudstvo vzdržuje, pa nima pri njih niti toliko besede kakor danes ipri šolski upravi. Pravilno jc, da imajo krajni, okrajni in banovinski šolski sveti vpliv na šolsko gospodarstvo. V tcm primeru bi se moralio marsikaj prepustiti nižjim instancam, za kar mora danes skrbeti banovina. Nesmiselno je n. pr., da mora šolska občina skrbeti za učiteljska stanovanja, stanarino pa, kjcr ni učiteljskih stanovanj, mora plačevati banavina. Prepustiti vso iniciativo in odgovornost za materialne izdatkc krajnim in okrajnim šolskim odborom, bi se pa zopet reklo siromašnim krajem dati šolo, ki bo komaj životarila, ne bo imela nobenih učil in ne bo sposobna nobčnega napredka in razvoja. Neka izravnalna višja gosipodarska instanca je zato tudi potrebna. 2e g. ban je izrazil pomisleke, da bi se personalne zadeve učiteljstva prepustile krajnim in okrajnim šolskim odborom. Kako je bilo v tem pogledu pri nas pred svetovno vojno na podlagi avstrijskega zakona iz leta 1869., bo starejšim generacijam, zlasti pa starejšim učiteljem, še prav dobro v spominu. »Demokratizacije« šolstva v^tem duhu in v tem pravcu nihče ne more želeti, kdor hoče dobro narodu in državi ter njunemu napredku. —1 Za našo zavestno narodno vzgojo je naslov daljšc razprave v »Slovencu« z dnc 15. marca, ki pravi med drugim: Ljudske šole store pri nas za narodno vzgojo izrcdno mnogo in je njihovo delo nad vse obsežno in bogato. Naša šola si je tudi znala iz Slomškovih časov ohraniti tako lepe tradicije, da bi ji bilo treba le malo dodati kaj takega, kar bi bilo za naše čase sodobnejše. V asnovnošolski vzgoji so sicer v zadnjih letih pristaši skrajne levičarske struje hoiteli zanesti nekaj zmede s tcm, da so hoteli že prt najnežnejši mladini širiti nazore o svetu tako, kakor da bi bilo vse resnično tako, kakor si to razlaga marksistična šola. Toda ti agitatorji so v svo jih spisih bili vendarle preplehki in ohlapni — tako se je njihovo delo lahko hitro zatrlo z boljšo kvaliteto i.n s poštenim delom, ki je bilo bližje resnici. Nekatere strokovnc šolske revije in nekateri mladinski listi še vcdno radi udarijo na levičarsko struno, toda njihov vpliv v zadnjih letih ni več tako pomemben, kakoT je bil še v letih pred sedanjo vojno. To pogubno delo na naših ljudskih šolah je bilo lahko zatreti tudi s požrtvovalnim socialnim delom. Razvoj raznih podpornih akcij socialnega značaja je blagodejno pospešil zavest lepe in nujne občestvene povczanosti med pripadniki enega naroda, mladina pa je lahko vse to prav opazila in spoznala. —1 Za povišanje honorarjev prosi upravičeno učiteljstvo tukajšnjc strokovne nadaljevalne šole. Občina naj bi pri sestavljanju proračuna upoštevala težke razmerc, v katerih živi učiteljstvo, ter zvišala konorar za poučavanje na strokovni šoli po vzgledu soscdnih občin. Uspchi tc šolc iso pač prav zado- voljivi in se najbolje kažejo v visoki sposobnosti tukajšnjih obrtnikov in njihovega osebja. Pritožbe sc čujejo glede neprimernih šolskih prostorov, kjer se vrši strokovna nadaljevalna šola. Osnovna šola na Vodah žc kot taka kriči po preureditvi. Pri strokovnem pouku pa jc bajc 200 vajenk in vajencev natlačenih v ozkih klopeh in nehigienskih, slabo prezračenih sobah. Mcd obrtniki sc javlja pokrct, da bi sc za strokovno nadaljevalno šolo postavilo poscbno zgradbo. Naše veliko industrijsko središčc ima kajpada vcdno bolj razvito obrt in trgovino, kjer je zaposleno lepo število vajenccv in vajenk. Za šolanje tegn naraščaja bo vsckakor treba čimprej preskrbeti primcrnc šolske prostore. To je žclja tukajšnjih obrtnikov in trgovcev, brez dvoma pa tudi vajeniških učencev. Položaj vajencev je itak tudi sicer vse prej kot ugodcn tcr bi bilo prav, da sc mu ugodi vsaj glede šolske:.>a pouka. (»Jutro« 13. marca.)