LETO XVII. — številka 75 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka Itt Tržič. Izdaja ČP »Gorenjski tiske Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTICN KRANJ, SREDA, 29. 9. 1963 CENA 40 DIM Ust Izhaja od oktobra 194? kol tednik. OJ L januarja 195» kot poltednUU )d 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od L Januarja 1964 kot poltednlk, in sicer ob siedab in sobotah ZA GORENJSKO Prvi začetek Ko so predsedniki vseh občinskih skupščin Gorenjske na zadnjem srečanju govorili o težavah z občinskimi proračuni, ker po domače povedano ni dosti denarja za vse potrebe, je bila beseda tudi o različnih zavodih, ustanovah in organizacijah. Te službe hudo bremenijo občinske izdatke. Sem sodijo službe socialnega zavarovanja, zdravstva, delovnih in drugih inšpekcij, gasilstva in podobno. Ker so te službe občanom potrebne ni bilo besede o morebitni njihovi okrnitvi. Toda bili so pomisleki, če bi se ne dalo z različnimi oblikami sodelovanja, združevanja in drugimi reorganizacijskimi prijemi te službe celo izboljšati in zagotoviti poslovanje z manjšimi stroški. Misel o teh službah v vsaki občini posebej sicer ni nova, vendar je spričo sedanjih razmer toliko bolj aktualna. Ze pred leti je bilo slišati težnje po sodelovanju in res je, da je prišlo med posameznimi občinami do dokajšnjega razumevanja. Tako se je izoblikovalo več enotnih služb na območju sosednjih občin Jesenice in Radovljica ter v spodnjem delu Gorenjske za območje občin Kranj, Tržič in Škofja Loka. V tem smislu je bila zanimiva tudi razprava o zdravstveni službi na občinski skupščini v Kranju pred kratkim. Zdravstvena služba je lani porabila skoraj dve milijardi dinarjev Iz raznih virov. Toda menili so, da bi kazalo razpravljati o organizaciji te službe in zadolžiti strokovne službe, da pripravijo v tem smislu ustrezen pregled in morebitne predloge. Odborniki občinske skupščine Škofja Loka so na zadnji seji sprejeli sklep, da celotno požarno varnostno službo za njihovo območje prevzame ustrezni zavod v Kranju, kajti samo lani je ta služba na njihovem območju obremenila občinski proračun za več kot 9 milijonov dinarjev. Morda so to prvi začetki resnejših premikov v smislu pogovora med predsedniki občinskih skupščin. Vendar se bistvenih rfspehov ni moč zamisliti brez sodelovanja samih kolektivov. (Tu pa se v posameznih primerih čuti odpor iz užaljenosti češ; da je to zanje »nezaupnica«, ponekod je vmes osebni interes posameznikov in podobno. To pa je napačno. Prav boljša organizacija, včasih tudi širša, z ustreznimi tehničnimi pripo-tnočki, lahko omogoči tem kolektivom, da njihova strokovna sposobnost in pripravljenost pride do veljave. Od tega pa imajo lahko korist oni sami z večjim uspehom in ob tem tudi osebnimi prejemki, in skupnost hkrati z boljšimi uslugami in Manjšimi stroški. Ta dva cilja sta bila prisotna med razgovorom predsednikov občin, med odborniki v Kranju oz. razpravi o zdravstvu, v Skof ji Loki ob primeru gasilstva in v tem smislu bo treba iskati pot tudi v prihodnje. - K. M. Na grobišču talcev v Begunjah bodo v prihodnje rasli holandski tulipani, ki jih je danes, 29. septembra tu zasadila 3-čIanska delegacija iz holandskega mesta Braumssum. Znano herojstvo jugoslovanskih narodov in obisk Invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane ter zbora F. Prešerna iz Kranja v tem mestu, kot je povedal vodja delegacije g. Spauvven, je rodila željo, da bi v počastitev naših žrtev skupnega sovražnika — fašizma zasadili tulipane na naših grobiščih. Krt gostje GO ZB Slovenije so tako počastili grobišča na ljubljanskih Žalah, v Cerknem, Frankolovem in v Begunjah. — Na sliki: holandski gostje med ogledom begunjskega muzeja Občni zbor OSS Jesenice JJ^^ eilOtllOSti Pod gornjim naslovom je bil preteklo nedeljo občni zbor občinskega sindikalnega sveta Jesenice, ki se ga je udeležil tudi predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Franc Popit. Obširno, bogato in aktualno poročilo je v razpravi dopolnilo deset govornikov, v večini predstavnikov gospodarskih organizacij in zavodov, ki so govorili v glavnem o težavah, ki nastajajo z uvajanjem reforme in o uspehih, ki so jih na tem področju že dosegli. Ob zaključku je predsednik republiškega sveta ZSJ Franc Popit poročilo in raz- pravo pozitiivino ocenil to izrazil zadovoljstvo nad delom in enotnim pogledom političnih organizacij na Jesenicah. Dejal je, da bo ta enotnost prispevala, da bodo dosegli še boljše rezultate v gospodarjenju", delavskem Bamo* upravljanju, investicijski politiki in politiki nagrajevanja. (Nadaljevanje na 2. strani) Denar za stanovanja - v banko Na zadnji seji UO za zidavo stanovanjskih hiš na Jesenicah so razpravljali o dodelitvi posojila v višini dveh »Ne gre le za formalnost, marveč za konkretno sodelovanje s TržiČem,« je dejal župan mesta Ste Marie Tržič, 28. septembra — Zupan francoskega mesta Ste Marie v Alzacijd g. Paul Baumann je tu na tridnevnem obisku kjer s predstavniki skupščine razgovarja o možnostih sodelovanja med obema občinama in o pobratenju med temi dvemi mesti. V nedeljo, prvi dan obiska, je francoski gost ob prisotnosti predstavnikov občine Tržič in internirancev Slovenije položil vence pred spomenik francoskih internirancev na Ljubelju, včeraj pa pred spomenik prvih naših žrtev v Verbičevi koči pod Storžičem. Zelja po sodelovanju z neko jugoslovansko občino, kot je povedal g. Baumann se je rodila ob večjem obisku naših bivših internirancev v njihovem mestu. In Tržič je najprimernejše mesto, Ginu največ zgodovinskih,. ekonomskih to drugih sorodnosti, zflastii iz zadnje vojne. Tudi v njihovem mestu, podobno kot na Ljubelju, je bilo veliko koncentracijsko Predsednik skupščine občine Tržič Trne Tomazin, g. Paul Baumann In podpredsednik skupščine občine Tržič ing. Perko ob počastitvi prvih žrtev pod Storžičem taborišče in precej je bilo v njem Jugoslovanov. Med te-mli in domačim prebivalstvom se je tako rodilo ] 9-bratenje v najtežjih dinun. In to je tudi danes zelo ži" o. Hkrati ima Ste Marie približno toliko prebivalcev kot Tržič, podobno gospodarstvo itd. G. Baumann je tokrat že drugič v Tržiču z namenom, da se vzpostavijo stiki ter sodelovanje. Tržiška skupščina je z velikimi simpatijami že tudi odobrila priprave za pobratenje, kar bo prvi podoben stik te občine z zunanjim svetom. Toda, kot je g. Baumann izjavil, ne gre njimi le za formalno pobratenje marveč za neposredno sodelovanje med obema občinama. A za to sodelovanej, kot ugotavljajo na sedanjih pogovorih, obstajajo najboljši pogoji. — K. M. milijonov dinarjev »Dimnikarskemu podjetju« na Jesenicah. To se bo namreč preselilo v kupljeno stavbo v Delavski ulici, ki jo je treba še dokončno urediti. Dosedanjo stavbo bodo podrli ker predstavlja ozko grlo na glavni transverzali skozi Jesenice — cesti maršala Tita. Drugim prosilcem za posojilo niso ugodili, ker nimajo sredstev. Ti bodo morali zaprositi za posojilo pri Komunalni banki, ki bo, kot je predvideno, naslednje leto prevzela ta sklad v upravljanje. Ker se bo sklad v tej obliki razformiral je bil sprejet sklep, da se vse stanovanjske stavbe, ki so bile grajene s sredstvi sklada^ prenesejo v lastništvo občinske skupščine. Na seji je bilo tudi rečeno, da bodo v kratkem pričeli z gradnjo pet štirinadstropnih zgradb na Zoretovi parceli v Kranjski gori. Glede sredstev, ki so potrebna za urbanistična dela v Zgornjesavski dolini, je bilo pojasnjeno, da sklad ni zakoniti vir finasiranja te prepotrebne dejavnosti, da pa bo za to nujno potrebno predvideti sredstva, ker prav neizdelan urbanistični načrt ovira nadaljnjo stanovanjsko gradnjo. — Ž. B. 92 073 Proračunski položaj naših občin VEČ SE NE DA JESENICE »Proračun smo skrčili za okroglo 128 milijonov dinarjev, toda praksa bo pokazala, kje in kako bo v prihodnje treba varčevati, da bi z administrativnimi posegi ne zavirali posameznih dejavnosti v skladnem razvoju občine«, Je povedal predsednik skupščine občine Jesenice tovariš Ludvik Slamnik. Predsedstvo občinske skupščine skupno z ustreznimi službami je že dvakrat pretresalo probleme, ki nastajajo zaradi zmanjšanja občinskega proračuna. Prihodnje dni bo o tem razpravljal Svet za proračun in finance, prihodnji teden pa oba zbora občinske skupščine. Po sedanjem predlogu naj bi zmanjšali občinski proračun od prvotnih 1.468 milijonov na 1-340 milijonov kar pomeni skrčenje za okroglo 128 milijonov dinarjev. Po vsej vejetnosti, kot je dejal tovariš Slamnik, bo občinska blagajna zaključila poslovno leto s kakim 20 do 40 milijonov dinarjev nepokritih izdatkov, ker so sedanja predvidevanja postavljena dokaj optimistično — skrajno »napeta«. Pri iskanju rešitve iz sedanj'ih težav so prišli v prvo zagato s tem, da so nekatere dejavnosti že porabile sredstva predvidene v letošnjem proračunu in ni kaj več odvzeti. Hkrati pa jih je vodila ugotovitev, da nekaterim dejavnostim, kot je šolstvo, socialno varstvo, zdravstvena zaščita itd., sploh ne smejo krčiti sredstev marveč za nekatere izdatke pri-* znati celo višje potrebe. Znatno pa so skrčili letošnja sredstva za kulturo in presveto (okroglo 9 milijonov), za telesno vzgojo (11 milijonov) medtem ko so potrebe krajevnih skupnosti znižane fe za okroglo 10 odstotkov. Hkrati so črtali za letos vse činske uprave zmanjšalo za 20 oseb (od 105 na 85), pa to vendar zahteva daljši postopek. Osrednja težava te občine je v njeni strukturi dohodkov. Okroglo 75 odstotkov dohodkov občine je samo na prispevkih iz osebnega dohodka v gospodarstvu, zelo malo pa dobijo iz trgovine in drugih dejavnosti, kar je značilno za druge občine. Prav zato so sedanja skrajno smela predvidevanja dokaj tvegana in bo le praksa pokazala prava razmerja. K. M. negospodarske investicije ter skušali najti vse možnosti pri varčevanju z izdatki za državne organe, družbeno politične organizacije in podobno, čeprav so krčili te izdatke za okroglo 7 milijonov dinarjev pa bistveni posegi niso možni mahoma. Predvideno je, na primer, da bi se število uslužbencev ob- ŠKOFJA LOKA Nemoten razvoj vseh Novi gospodarski ukrepi so prizadeli tudi proračunsko potrošnjo v občini Škofja Loka. Prvotno je namreč bilo predvidenih 1.157,000,000 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Z rebalansom občinskega proračuna pa so morali dohodke in seveda tudi izdatke skrčiti na 1.012,280,000 dinarjev. Znižanje proračunskih dohodkov je predvsem nastalo zaradi spremenjene stopnje prispevkov iz osebnih dohodkov (prvotno 18,2 n/0, sedaj 12,5 %). Kako bo v bodoče v občini s proračunsko potrošnjo, komu in koliko nameravajo znižati sredstva, je za bralce Glasa pojasnil predsednik sveta za plan in finance pri občinski skupščini tovariš FRANJO SVOLJSAK. Na vprašanje, ali bodo skrčili sredstva tudi šolstvu, je odgovoril: »Pri iskanju rezerv v proračunu smo seveda morali skrčiti sredstva, tudi šolstvu. Prvotno je bilo za šolstvo namenjenih 430 milijonov dinarjev, po popravljenem planu pa je predvideno 408,500.000 dinarjev. V šolstvu bi lahko precej prihranili z delno re- - Kje bova pa sedaj pričela? organizacijo administracije po posameznih šolah. Računovodska in administrativna dela bi kazalo centralizirati, uvedli pa naj bi računovodske servise za posamezne šole. Razen tega bomo za letos predvideno investicijo za šolo v Železnikih odložili. Pri vsem tem pa smo odločno za načelo, da se osebni dohodki zaposlenim v šolstvu ne smejo znižati.-« Kako bo pa z ostalimi dejavnostmi v občini? »Znanstveni, kulturni in prosvetni dejavnosti nameravamo zmanjšati dotacijo za 6 milijonov dinarjev. Izdatki se bodo znižali za predvoja-ško vzgojo, civilno zaščito, muzej in knjižnico v Škofji Loki. Na področju socialnega skrbstva ni predvidenih omejitev, pač pa bodo morali z notranjim rebalansom (predvidenih 77 milijonov din) skladne je razdeliti denar na posamezne proračunske postavke. Predvsem pa je potrebno strmeti, da se socialno ogroženim zagotovi primerna podpora. Za zdravstveno varstvo je bilo prvotno predvidenih 32 milijonov dinarjev, po novem pa samo 18.800,000 dinarjev. Iz proračuna se v celoti črta prispevek kmečkemu zavarovanju v znesku 12.760,000 dinarjev, delno se znižujejo tudi stroški za preventivno zdravstveno službo. Odborniki občinske skupščine so se odpovedali sejninam in bomo tako prihranili 1,500.000 dinarjev. Tudi občinski upravi bomo za letos skrčili proračun za 7 milijonov dinarjev. Predvidevajo, da bodo upravni apa- Peti kongres Zveze borcev Včeraj dopoldne se je pričel v Sarajevu peti Kongres Zveze združenj NOV Jugoslavije. Poleg delegatov iz vse Jugoslavije kongresu prisostvuje tudi 26 delegacij organizacij borcev iz Evrope, Azije in Afrike. Ludvik Slamnik rat skrčili za 18 uslužbencev. Občinskemu sodišču smo prav tako omejili proračun za 830,000 dinarjev, kot tudi krajevnim skupnostim za 12 milij. din, političnim organizacijam za 20 % in prosvetnim društvom ter športnim organizacijam za 40 'V,,. Kaj pa gospodarske investicije? Za negospodarske investicije nameravamo v proračunu zmanjšati sredstva za 42 milijonov dinarjev. Za asfaltiranje ceste Jeperca—Škofja Loka pa bomo dodali 21 milijonov dinarjev. Skladu za kmetijstvo in za pospeševanju turizma v , občini bomo dotacizo zmanjšali za 9 milijonov din. S predlaganimi spremembami v proračunski potrošnji bomo ob skrajnem varčevanju zagotovili nemoteno delovanje vseh tistih dejavnosti, za katere je zadolžena občinska skupščina.-« Drago Kastelic Po želji občanov Na seji občinskega odbora SZDL Jesenice, ki je bila skupno s predsedniki krajevnih odborov, so razpravljali o pripravah za bližnjo občinsko konferenco SZDL, ki bo predvidoma 5. decembra. Delegate bodo zbirali na krajevnih zborih. Sklenili so, da se bodo zborov občanov udeleževali tudi člani občinskega odbora ter odgovorni uslužbenci posameznih služb pri občinski skupščini. Zato bodo krajevni odbori do 20. oktobra sporočili občinskemu odboru SZDL, o čem bi občani želeli največ pojasnil in razprave. - B. B. Uspeh enotnosti (Nadaljevanje s 1. strani) Kar zadeva zmanjševanje administrativnega aparata je omenil, da se pripravlja nov zakon, ki bo poenostavil računovodsko službo. Sind:k. na organizacija pa naj t izidu zakona zahteva še pa-daljno poenostavitev poslov in zmanjšanje zaposlenih. V zvezi potrebe določenih premikov zaposlenih, je d©» jal, da smo v preteklosti gledali preveč na zaposlovanj« in premalo na uspeh dela. Obstajajo podjetja, ki imajo več uslužbencev kot delavcev. Tu bodo nujni premiki. Sindikalna organizacija pa bo morala paziti, da v teh primerih ne bo prišlo do osebnega obračunavanja. Podjetja si morajo urediti notranjo zakonodajo, ki naj zajema tudi pravilnik o zaposlovanju in odpuščanju delavcev. D:sciplinska. sodišča bodo morala odigrati pri tem večjo, posamezniki pa manjšo vlogo. Osnovna naloga sindikalne organizacije mora bUi, pripeljati delavski razred do čimboljših rezultatov, je zaključil tov. Popit svojo razpravo. V nadaljevanju občnega zbora so izvolili nov 31 članski plenum in 3 članski nadzorni odbor. Za novega predsednika OSS so izvolili tovariša Štefana Rodija. P. U. Reorganizacija gasilstva Na zadnji seji skupščine občine Škofja Loka in po predhodni obravnavi na svetu za splošne in notranje zadeve, so končno sprejeli sklep, da Zavod za požarno varnost v Kranju prevzame vse obveznosti tudi za Skofjo Loka S tem se bo razširilo območje kranjske gasilske organizacije in omogočilo smotrnejšo organizacijo in cenejše poslovanje ob nezmanjšanih možnostih za intervencije ob požarih. Z. P. Preddvor praznuje Svet krajevne skupnosti v Preddvoru je na zadnji seji razpravljal in sklepal o praznovanju krajevnega praznika. Osrednja svečanost bo v soboto, 2. oktobra, zvečer. Praznovanje bodo pričeli s slav« nostno sejo sveta krajevne skupnosti', kateri bodo prisostvovali tudi predstavniki vseh družbeno-političnih organizacij krajevne skupnosti Bela. Gospodarske novice Ukrepi za zagotovitev ozimnice Uvoz jabolk in krompirja Za prejšnjo sredo je Zvezni izvršni svet razpravljal o ukrepih za zagotovitev ozimnice. Ker so ugotovili, da bo predvidoma letos preskrba trga s povrtninami in sadjem nezadostna, so sprejeli sklep o uvozu potrebnih količin jabolk, krompirja in paradižnikove mezge. Jesenske skrite rezerve Gospod, povem vam, niti kile krompirja nimam več, ves je šel! Milijoni za nerazložene vagone VEĆ ŽELEZA IN JEKLA Jugoslovanske železarne so v letošnjih osmih mesecih proizvedle približno 750 tisoč ton surovega železa, kar je 75 tisoč ton več kot lani v istem času. Tudi proizvodnja jekla se je povečala od 1,103.000 ton na 1,182.000 ton. Razen tega so železarne poslale na trg preko 906.000 ton ■ različnih gotovih proizvodov ali polfabrikantov, kar je 45.000 ton več kot lani. Proizvodnja železarn je višja od predvidevanj letošnjega proizvodnega načrta. NOVI TRAKTORJI — VEC ŽITA Predvidevajo, da bodo letos v Vojvodini posejali s pšenico večje površine kot kdajkoli doslej. To naj bi bistveno pomagalo uresničiti letošnji plan setve, ki naj bi nam prihodnje leto zagotovil 4,700.006 ton pšenice. Za ta namen pa kmetijska posestva nujno potrebujejo 5.000 novih traktorjev, ker morajo deloma nadomestiti Iztrošen strojni park, deloma pa jim je nova mehanizacija potrebna za obdelavo večjih površin na posestvih v kooperaciji. NOVA NAHAJALIŠČA SVINČENO CINKOVE RUDE Geologi kosovskega rudarskega kombinata Trep-ča so odkrili nova nahajališča svinčeno-cinkove rude. Po predvidevanjih je v novo odkritih nahajališčih okrog 11 milijonov ton svinčeno-cinkove rude, razen tega pa je tudi precej zlata. Ta rudnik bo do leta 1970 podvojil svojo proizvodnjo. V__J Turistično društvo Preddvor je že večkrat razpravljalo o tem, da bi bilo potrebno tudi v Preddvoru organizirati tržnico. Predlog društva so obravnavali na zadnji seji sveta krajevne skupnosti in se z njim strinjajo. Ugotovili so, da bi bile verjetno v začetku določene težave, kasneje pa bi se prav gotovo Tržnica tudi v Preddvoru dobro obnesla, zlasti v času turistične sezone. V kraj zahaja vedno več domačih in tujih turistov. Mnogi od teh si vsaj nekaj obrokov hrane pripravljajo sami in so zato vezani na nakup živil, zelenjave in sadja. Pa tudi sicer je v kraju vedno več delavskih in dru- To naj bi pomagalo ustaliti tržišče in omogočilo potrošnikom, da si po ustaljenih cenah zagotove ozimnico. Hkrati naj bi to preprečilo vsakršne špekulacije na račun premajhne založenosti trga. Tu pa tam je namreč že slišati glasove, naj bi kmetovalci s prodajo krompirja počakali, češ da bo cena pozneje višja. Zunanjetrgovinska podjetja so' te dni že sklenila pogodbe za uvoz 6.000 ton jabolk iz Grčije, 4.000 ton krompirja iz Poljske in 500 ton paradižnikove mezge. Ce pa bo potrebno, bodo zunanje trgovinske organizacije do začetka zime uvozile še dodatne količine teh pridelkov. Z uvozom bodo zagotovili boljšo preskrbo vseh potroš- Priučevanje v Breznici Pred nekaj dnevi je prišlo v tovarno Planika — obrat šivalnica v Breznici, na pri-učevanje 25 deklet z jeseniške občine. Do sedaj je predstavljala prav ta šivalnica »ozko grlo« v proizvodnji tovarne. Računajo, da bodo z novimi delovnimi močmi zastoje odpravili. Supermarket v Kranjski gori Gradbeno podjetje »Sava« z Jesenic je pričelo v Kranjski gori graditi »Supermarket.« Sredstva za stavbo bodo prispevala podjetja »Zarja,« Komunalni servis, »Agrarija« in ►►Prehrana.« Predvidevajo, da bo zgradba stala okoli 240 milijonov dinarjev. — B. B. gih družin, ki bi prav gotovo ob tržnem dnevu kupovale na tržnici. Sklenili so, da bodo pripravili vse potrebno, da bo do prihodnje turistične sezone tržnica lahko pričela poizkusno obratovati. Industrijski tir Skladišče lesa na nekdanji žagi na Plavžu je podjetje »Universal« spremenilo v skladišče izdelkov Železarne; te izdelke pa v glavnem sproti prodajo, ker je povpraševanje večje od ponudbe. Na tem mestu grade tudi industrijski tiir za razkladanje premoga in drv m se bo tja preselilo tudi podejtje »Kurivo«, ki se je doslej stiskalo na premajhnem protsoru. niških središč. Vplival bo tudi na odkupne in maloprodajne cene krompirja in jabolk, tako da bodo ostale na razumni ravni. Zaostrili so disciplino 2e leta je veljal za jeseniške železarje privilegij »skrajšanega delovnega časa,« kajti svoja delovna mesta so lahko zapuščali celo 20 minut pred koncem dela, ne da bi se kdo ob to obregnil. Delavski svet pa je na zadnjem zasedanju sprejel predlog odbora za zaostritev delovne discipline. Tistim, ki bodo predčasno zapustili delovno mesto, bodo namesto 8 priznali le 7 delovnih ur. Če pa delovodje ne bodo tega kontrolirali in če za predčasno zapuščanje delavcu ne bodo odbili ene ure, bodo proti njim uvedli disciplinski postopek preko centralne disciplinske komisije. U. — Na kranjski tržnici prodajajo najlon paprika — Reži no beži, kdaj pa si že slišal za najlon paprike?! — Moderni čas in vse mogoče reforme so, evo, pripeljale tudi to čudo na majhen kvadratni prostor ob stari gotski cerkvi, kjer dobiš vse od ajbša, bezga, copat... Skratka, vse po abecedi — in po tržnih cenah! — Da, da tržne cene! Kdo jim sploh še sledi! Počasi bo prišlo tako daleč, da bodo gospodinje nosile denar na tržnico v cekarjih — $ tržnice pa v denarnicah! — Samo prijateljček, kar je res je pa res. Na tržnici dobiš sveža jajčka, tista v trgovinah pa kdo ve, če so sploh še za kaj. Pa, denimo, prima solatka pa peteršiljček pa korenček pa porček za juheo in sploh in ampak ... Celo najlon paprike! * Preljuba naša »dobra« trgovina s sadjem in zelenjavo! Kako zelo si se zamerila npšim potrošnikom. Mar ne bi kazalo o tem resno razmisliti?! Vsako jesen se dovoz surovin za Železarno Jesenice močno poveča, letos pa se je še posebno. Ker je bilo ob razkladanju indijske rude, zaradi popravil, na razpolago le eno dvigalo, je bilo na železniški postaji Jesenice in Lesce tri dni deponiranih 52 vagonov. Postavili so jih na od- stavne tire, vendar morajo dnevno plačevati 1 milijon stojnine. V Železarni si sicer prizadevajo, da bi zložili čimveč vagonov, vendar brez dodatnih razkladalnih kapacitet to ni mogoče. Tako bo morala Železarna Jesenice plačati nekaj milijonov dinarjev odškodnine za nerazložene vagone. *- B. B. M kranjski tržnici flAJLON PAPRIKE Je to folklora, da gospodinje letajo na tržnico vsak petek prav tako vztrajno, kot vsak petek dvoje vrat naprej? Mar počno to zgolj zato, ker tamkaj ne dobiš le kaj za pod zob, marveč tudi kaj za v zobe? Srečaš znanko, prijateljico, daljno in bližnjo žlahto — in si olajšaš dušo. To brezplačno! Potem doma, ko ti krompirček vre, lahko s sosedo vse tisto kar dobiš na tržnici, takole povrh, lepo premlevaš in premlevaš — zlasti sedaj, ko je meso tako drago. Ali pa je morda takole letanje tudi potreba? Tudi potreba! Pravzaprav: vsakega malo in kakor kdaj. Marsikaj na trgu res dobiš, česar v trgovini ni pa (včasih celo) bolj sveže in včasih —■ za nameček — celo ceneje. Včasih ti spet kakšno poznanstvo s tržnice, zlasti s prodajalkami in prodajalci, kar prav pride, posebno kar zadeva ozimnico. Menda je vsem, tudi trgovini, kar prav, da vsak zase skrbi za ozimnico. Zato se je pač treba znajti! Ob takem obojestransko složnem vzdušju — nam- reč kar zadeva potrošnika in trgovino — ne veljajo tržne zakonitosti. Vsaj popolnoma ne. V trgovini so n. pr. jajčka po... (cene ne bom napisal, ker bodo sicer jutri brž na tržnici 10 dinarjev dražja — samo, seveda, garantirano sveža). Ali pa — paprike. V trgovini so po 240 dinarjev kilogram. Lepe, iveže, mesnate ... Na tržnici so po 250 dinarjev. Toda, tam so najlon paprike. Ogromno ogromnih košar so ji navlekli podjetni privatniki iz južnih krajev. Vsa tržnica jih je polna. Zakoni tržnice delujejo — zakoni tržišča ne. »Glihanja« ni. Sicer pa ljudje tudi tako kupujejo najlon paprike. Kdo bi se pravzaprav za 10 dinarjev zapisal vragu! Posel cvete — in kaže da so zadovoljni potrošniki, še bolj pa prodajalci. * — Kaj si utihnil? Kaj tuhtaš vendar! — O, nič, nič! Zdi se mi le, da s.m uganil, zakaj ljudje raje kupujejo dražje najlon paprike, čeprav bi morala biti sintetika normalno cenejša. ABC Tržnica v Preddvoru 9EZERN1K 45. »Oj ti ljuba naivnost! Mar misUs, đa bom vsak dan lepil vaše razbitine!« Branko je dvignil krilo. »Za začetek boš poletel kar takole: jaz bom dvigoval in spuščal krilo, ti pa poizkušaj obdržati ravnotežje. Gremo! Dvignil je krilo in Marko je »prestregel« nagib s pomikom palice v nasprotno stran. Vadila sta nekoliko minut. »Dobro,« ga je pohvalil Branko. »Sedaj pa naslednji!« Janezu se je trpeči želodec za čudo hitro pozdravil. Možato je zlezel na sedež in ponovil vajo. 46. »Saj vam kar gre,« se je razveselil Branko, ko so se nekajkrat zvrstili. Tedaj je od zahoda zapihal močan veter. »Kot nalašč,« je menil Branko. Iz lope so potegnili Čavko in jo obrnili proti vetru. Prvi je sedel v kabino Peter. Učitelj je uravnal krila in jih nato spustil; levo krilo se je takoj rahlo povesilo, toda že je Peter z malenkostnim premikom palice v desno ujel ravnotežje. Pet minut so krila nihala v zraku, potem je veter za trenutek pojenjal in krilo je omahnilo k tlom. Zvedeli smo... V Grajskem dvoru v Radovljici je od ponedeljka do ledelje odprta razstava slikarja, karikaturista in sati-ika Hinka Smrekarja. Odpr-» je vsak dan od 10.—13. in >d 17.—19. ure. Letos so maline posebno lobro obrodile na škofjelo-kem pogorju, na Jelovici in ' predelih Karavank. Kljub sniu, da so letos dozorele ikoli tri tedne kasneje, jih je ^•vedno dovolj. Vendar močio gnijejo. 6ola pri AMD Kranj je le-os pričela že z devetim te-ajem za voznike amaterje A in B kategorije. V okrevališču Združenja slepih Jugoslavije na Okrog-em je bilo letos v petih skupinah 229 slepih in njihovih /odičev iz vse Jugoslavije. Te dni je pričelo na Gorenjskem dozorevati proso. Prvi podatki kažejo, da bo letaš dobra letina tako, da nam ie bo primanjkovalo kaše. Pred dnevi je obiskalo okrevališče slepih na Okrog-em združena delegacija inva-'idov in slepih iz vzhodne Nemčije, Poljske, Češke in Bolgarije. Letos se je šolalo v avto šoli pri AMD Kranj 455 tečajnikov. Od tega je bilo 37 odstotkov žensk. Mopedistov ie bilo 1G4, od tega 13 odstotkov žensk. — J. Jarc Kje dobiti denar za popravilo cest? Po ukinitvi okrajev morajo za ceste III. reda skrbeti občine. Tako mora tudi Škofja Loka poleg cest IV. reda vzdrževati 120 km cest III. reda. Hkrati s cestami, pa občina ni dobila denarja. Nekaj denarja bo občina dobila pri prodaji goriva na bencinskih črpalkah, vendar bodo ta sredstva dokaj skromna, ker je tudi promet na bencinskih črpalkah v Skofji Loki mnogo manjši kot recimo v Kranju. Tu je posebno v poletni sezoni promet zelo velik. Redno vzdrževanje vseh cest, ki so v pristojnosti občine Škofja Loka, zahteva letno 72 milijonov dinarjev. Letos so dali samo za popravilo ceste Škofja Loka—Jepr-ca 70 milijonov dinarjev. Za »»skromno« popravilo ceste v Poljansko dolino bi potrebovali nadaljnih 25 milijonov dinarjev. Toda že tu jim je zmanjkalo denarja. Kje pa je še redno vzdrževanje vseh ostalih cest. Velike težave jim dela cesta v Poljansko dolino. Kljub temu, da je pomembnejša kot pa cesta v Selško dolino — posebno kar zadeva tranzit — je vendar v pristojnosti občine. Poškodujejo jo predvsem veliki tovornjaki, ki vozijo Priprave na praznovanje Gasilci v Dupljah pri Naklem se že zdaj pripravljajo na proslavo 60-letnice obstoja društva,, ki bo prihodnje leto. Tako so že pred tremi tedni pričeli graditi pri gasilskem iomu nov gasilski stolp, ker Je bil stari lesen in dotrajan. Dela so v glavnem že končana, stolp pa bo imel tudi montirano električno sireno. Ker so Duplje precej oddaljene od Kranja in Tržiča je prostovoljno gasilsko društvo za ta kraj precej pomembno. -č tovor iz Primorske na Gorenjsko, ker je tu za okoli 60 km krajša pot kot pa, če bi vozifi preko Ljubljane. Novi republiški zakon o cestah daje občinam pravico, da lahko tiste ceste, ki jih one upravljajo, za težka vozila tudi zaprejo. V Škofji Razgovor o štipendiranju Občinski odbor SZDL na Jesenicah je priredil prejšnji teden sestanek s študenti, kjer so govorili predvsem o štipendiranju. Ugotovili so, da je pri štipendiranju treba upoštevati ekonomske možnosti in prizadevanje posameznikov in da je treba iskati predvsem možnosti kreditiranja. Tudi odnosi med štipendisti in podjetji niso dobri, saj marsikje svojih štipendistov sploh ne poznajo. O vsem tem bi moral več razpravljati in sprejeti sklepe jeseniški klub študentov. Priznanja v Cerkljah Krajevna organizacija Rdečega križa v Cerkljah pripravlja v okviru praznovanj krajevnega praznika, tradicionalno proslavo združeno s kulturno zabavnim programom, ki bo 9. oktobra. Ob tej priložnosti bodo tudi letos, kakor v prejsnjiih letih, podelili srebrne in zlate značke krvodajalcem, ki so po petkrat oz. več kot desetkrat oddali svojo kri. Teh pa je na tem območju več. Ta organizacija RK je poznana kot ena izmed najdelavnejših. Loki pravijo, da bodo to cesto po vsej verjetnosti za tovorni promet zaprli. Primer: 35-tonski tovornjak napravi z enkratno vožnjo na cesti toliko škode kot več tisoč osebnih vozil. PISMA BRALCEV Osoren sprevodnik Dne 15.9. sem se peljal z avtobusom podjetja x SAP Ljubljana, reg. št. 14-44 od Bleda do Lesc. Ker nisem imel drobiža, sem za vozovnico dal sprevodniku 1.000 dinarjev, ta pa mi je osorno odgovoril: »AH ste danes vsi zmešani! Kje naj dobim drobiž za vsakega posebej?« Opozoril sem ga na njegov ton govora, vendar se je že pomikal naprej po avtobusu ne da bi mi vrnil preostali denar. Počakal sem, da smo prišli v Lesce, nakar sem ga opozoril, naj mi vrne ostanek denarja. Odvrnil mi je, da nima drobiža in naj pridem ponj jutri, v odprti torbici pa sem videl precej stotakov, petstotakov in tudi kovancev. Ker pa sem vztrajal pri svojem, mi je končno le grobo porinil denar v roko. če ne bi bil tako vztrajen, bi me verjetno vozni listek od Bleda do Lesc stal 1.000 dinarjev. Tudi neki potnici, ki se je peljala od Bleda do Lesc, je zaračunal 40 din preveč z izgovorom, da nima drugih kart. Vprašujem se, aH lahko človek, ki ima takšen odnos do potnikov, opravlja spre-vodniško službo? Lang Nikolaj Bled, Kajuhova 10 47. »Bravo! ga Je pohvalil učitelj, mo še odličnega pilota!« Poizkusil učitelj je bil zadovoljen z uspeh1 dovolj,« je zaključil proti po# in Marko so se napotili proti" vim domom so se ustavili. »Mej cal?« Janez je skomignil z rameni bi ostal kar doma.« — »Kakorj odločil — postal bom pilot!« s| »Jaz tudi!« je odločno pribil !^ Anekdote o nori Anekdote o nas samih začnimo I ki jo je povedal Hebrards, svoj Sj pariškega »Tempsa«. »Kava«, je dejal Hebrards, »je litikc,« Ko so govorili q izkušnjah, V5 dobiva s časom, je dejal znani Gandolin: »Da, čas je velik ofl* svoje učence vara!« * * * linu $ Prijatelj je poslai Gandohnu »Vejice boš ie ti postavil«. Na to mu je Gandolin odgovori' »Dragi prijatelj, prihodnjič m ce, članek pa bom napisal sam.« Najbrž je bila taka kakor tista . noči silila k nekemu slikarju, svojec* mu sosedu, potem pa razbijala po $ pomagal zbuditi in jo spraviti v sliB je tudi tisti dami slikar ušel, a ni im^ kakor je tista graška vdova opsovala' spala noč pri njenem slikarju in daj Morda je bila prav taka, ji je sil pa se ji je pojavila furijasta vdova.* 1 jati tudi mladega slikarja, dokler ga J ker se je tz meglene predstave izc** se zavedala, da ji je to podobo vsili! ! Franc? In vdova? Stefi je prebledela. Kaj če tistega slikarja sploh ni • Francu? Ali ni trkala na vrata njrfjj vlačugo in kričala za njo, naj jo sramuje vpričo otroka spati s tujim * spala pri Francu? Mogoče je bila ^ pripovedoval Ludovico, in bila s Fi*9' Tv dni po svotu PANORAMA |^ petra naredi-^ pxdi drugi in ^ ^a danes bo ^ Janez, Peter L p««*1 Petr°- i| ^jutraj pokli-vem. Najraje t^. Jaz sem se * ^ravnal Peter. L Wi/iiciJ° kave, %"{tii urednik *ola P°" 5lovek pri-!. -ki novinar ^oda le, da . pripisom: samo veji- 48. Janeza ni bilo več na letališče; letalstvo si je bil zamišljal Čisto drugače. Pa je šlo tudi brez njega. Peter m Marko sta vztrajno vadila; najprej so drseli samo po tleh, potem so prišli na vrsto kratki skoki — avtovitel je potegnil le toliko, da se je letalo odlepilo od tal in po nekaj metrih spet sedlo. Poskoki so postajaj vse daljši in daljši, že so leteli nekaj metrov visoko, potem deset, dvajset, trideset metrov! In prišel je dan, ko so učenci polagali prvi pilotski izpit. Aurelien Scholl (1833—1902), francoski novinar in pisatelj, je bil poznan po svojih dovtipih celo bolj kot po svojem delu. Ko ga je neka dama vprašala, kako bi on definiral zvestobo, ji je odvrnil: »Zvestoba je prepoved, da bi se praskal, če te srbi.« * * * Pierre Veron (1833—199) je nekoč dejal natakarju: »Prinesite mi, prosim, porcijo pravopisnih napak.« »Teh pa nimamo«, je odgovoril natakar začudeno. »Zakaj jih pa imate potem v jedilnem listu?« je vprašal Veron. * * * V novinarskem klubu so novinarji zabavljali čez kurirje. »Oni so zadirčni, leni, pokvarjeni, nezvesti...« »Da, da, imate prav,« je menil Veron, »ta so-drga ni prav nič boljša kot mi!« r LJUDJE IN DOGODKI—— Črni oblaki V najznamenitejšem angleškem letovišču Black-poolu se je začela letna konferenca britanske laburistične stranke. Začetek ni kdo ve kako obetajoč, spričo mnogih notranjepolitičnih in zunanjepolitičnih problemov, ki so se v zadnjem času nakopičili. Za neugoden uvod je poskrbela vest, da je britanska vlada — torej laburisti sami — ukinila vse samoupravne pravice v Adenu. Britansko zunanje ministrstvo je sicer brž sporočilo, »da je do tega ukrepa moralo priti, ker je prišlo do poslabšanja varnosti v tej koloniji, ki so ga izzvali teroristi«. Pri tem so gospodje v Forign officeu mislili na narodnoosvobodilno fronto, ki se na jugu arabskega polotoka že dolgo bori za samostojnost in za napredek ter proti tujemu vmešavanju. Stališča osvobodilne fronte so podprli tudi adenski ministri in večina javnosti. Zato je tudi propadel nedavni britanski poskus, da bi na londonski konferenci o prihodnosti Južne Arabije sprejeli stališča, ki bi bila po godu britanski uradni politiki. Konferenca se je, nasprotno spremenila v tribuno, ki je obtožila Britance, da v južnoarabskih šejkatih podpirajo polfevdalne režime, ki so pripravljeni na kompromise, predvsem materialne, s kolonialnim gospodarjem. Hkrati pa zavirajo napredek v teh deželah in so zoper vse, ki se za napredek bojijo. Tisti, ki je te stvari javno povedal ni bil nihče drugi kot adenski premier Abdul Makavi. Levo krilo laburistov najostreje graja tako VVilsono-vo zunanjo politiko. Razen tega zamerijo >WiIsonu, da brez pridržkov In odločno podpira ameriško politiko v Vietnamu. Tako odločno opredeljevanje Britanije v vietnamski pustolovščini, v katero so se spustile ZDA, britanskemu ugledu v svetu lahko samo škodi. Koristiti mu vsekakor ne more, še zlasti, ker so mnoge druge, tudi zahodnoevropske države, drugačnega mnenja in so se javno in jasno distancirale od politike ZDA. Od indijsko-pakistanskega spora sem se pojavljajo tudi novi problemi v ►►družinskem krogu*.. Kaže, da Britanska skupnost narodov preživlja težko krizo. Indijski državniki so javno povedali, da je za Indijo mnogo koristneje navezati stike z ostalim svetom, kot z ►►družinsko« skupnostjo, ki je pravzaprav že zdavnaj zastarela. Kaže, da to mnenje ni osamljeno. Ob vseh teh zunanjepolitičnih' težavah, pa so se v zadnjem času nakopičile tudi mnoge notranje težave, predvsem gospodarske. Kaže, da ob minimalni večini v parlamentu, tudi ta vprašanja, ki so se kot črni oblaki zgrnila nad Blackpoolom, grozijo omajati vodilne pozicije laburistični stranki. Zakaj? Odgovor je na dlani. TITO V BEOGRADU V~ ponedeljek se je predsed-t nik SFRJ Josip Broz Tito vrnil z obiska v sosednji Bolgariji. Obisk tovariša Tita v Bolgariji je bil vsekakor koristen korak v razvoju političnih in gospodarskih odnosov med obema deželama. Hkrati je bil pomemben korak k izboljšanju splošnega političnega položaja na Balkanu in s tem prispevek k miru na svetu sploh. RADAKRIŠNAN V JUGOSLAVIJI Na povabilo predsednika SFRJ Josipa Broza Tita, bo perdseclnik indijske republike dr. Sarepali Radakrisnan od 30. septembra do 4. 'oktobra letos uradno obiskal Jugoslavijo. VIETNAM PRED ZN Vietnamski problem je ▼ središču zanimanja 20. zasedanja generalne skupščino OZN. Ta problem prevladuje v splošni razpravi in na posvetovanjih, ki jih je zelo veliko v kuloarjih generalne skupščine. Osnova za razpravo je poročilo generalnega sekretarja U Tanta. V poročilu je odločno naglašeno, da OZN mora proučiti vietnamski problem, ki danes najbolj ogroža svetovni mir. PREGANJANJE PROTIFASISTOV Tuje agencije javljajo, da na Portugalskem Salazarjev režim z vsemi sredstvi skuša zadušiti odpor zoper diktatorski režim, ki se vedno bolj širi. Policija muči politične zapornike in opravičuje te postopke z »bojem proti komunizmu«. MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJ/ Udova, ki je pijana sredi Unajemniku in Francove-Cmh vratih, da bi ga ji posteljo. Prav gotovo ilpgar, da bi ga opsovala, y, vlačugo, češ da je pre-Udi tega ni hotel odpreti. Rji na ustnice, pred očmi yu si je hotela predstavil zagledala in se zdrznila, Francova podoba. Ni vest Luđovico. j/aj te Je vdova hotela k *V? Ali ni opsovala inje z ai, ker je mati, a se ne V Mogoče je že večkrat % dama, o kateri ji je V Opatiji? Prav lahko bi bila oba, se ji je za trenutek stemnilo pred očmi. Noge so ji klecnile, v rokah je začutila nemoč in se zavedla šele, ko ji je zavoj z Abecednikom in tablico pal na tlak. Joj, tablica! Kriknila je kakor otrok, ki se mu je po nesreči razbila tablica, v očeh draga za celo bogastvo. Toliko da ni zajokala! Toda zaman! Tablica je bila razbita. Morala bom kupiti drugo. In vse to zaradi Ludovicovih čenč in neosnovanih, norih misli. Vdova dama? Franc slikar? In oba v Opatiji? Neumnost! Noro ljubosumje! Ko bi bil Franc v Opatiji, bi ne prihranil toliko denarja! Res je, ta denar je izgubil brez haska! Drago sta plačala Francovo podjetništvo v Hartbergu. Toda, vrag s Hartbergom! Morda je bil prav Hartberg potreben, da se je Franc iztreznil in se sprijaznil s stvarnostjo. Cas je, da tudi ona pozabi na minulost, naj je še tako bridka. Ni je lahko pozabiti in premagati. Veliko samopremagovanja je treba, da včasih ne planejo iz nje vprašanja, ki iščejo in zahtevajo pojasnitve. In zdaj naj jo napadajo še take, neosnovane misli. Kaj neki bi počel Franc s tisto vdovo, ki bi mu lahko bila skoro mati. In naposled. Franc ni ženskar. Nikoli nI bil ženskar! O tem je prepričana. Lahko bi dala zanj roko v ogenj. Stefi se hoče znebiti misli na minulost, pa tudi neosnovanih misli, ki jih je vanjo vsadil Ludovico s svojo neumno pripovedjo. Toda prav teh misli ne more odgnati. Napadajo jo vselej, kadar leže k možu. Prepajajo jo s svojim ledenim hladom in ji odtujujejo moža, kakor da lega k tujcu. Da, tujec ji je in ji bo, dokler ji ne bo odkril, kaj je počel v mesecih, ko jo je pustil samo. Kolikokrat so ji silile na ustnice besede o tem. Čutila jih je tik za zobmi, a je vselej stisnila ustnice, kakor da bi se bala, da ji bodo same od sebe zdrknile z jezika.'i Bala se je, da bi z njimi moža še bolj zakrknila. Čutila je, da mora priti taka izpoved sama od sebe. Siljenje bi ga ji še bolj odtujilo, obenem pa bi lahko vnovič ogrozilo ofrokovo prihodnost. Zato molči in si želi, da bi ugasnili vsi spomini na razočaranja. A kaj ko se prebujajo vsakokrat, kadar si jo mož jemlje. K sreči so ti trenutki kratki. Boji se celo, da bi mož ne opazil, da se mu vdaja brez strasti in čustev. Ne upa se dotakniti sence, ki je med njima. Na tihem je zadovoljna, da ob delavnikih nimata časa za daljše pogovore. Zato pa jo je strah nedelj in praznikov. In zdaj je božič. Niso šli v Borjano. K sreči se Franc ukvarja s Slavkom in mu kaže v abecedniku črko A. »To je A. Kaj je to?« Slavko pravi, da je svetilnik. »Ne, to je A. Kaj je to?« Slavko razmišlja, potem pa reče, da je ladijski dimnik. Potem hoče brati sam. Crka B je presta, C rogljič, C preskoči, D je jadro, E so grablje, O kolo... Franc se zabava. Tudi njej gre na smeh. Otrokove veselje s črkami zakrije senco, ki je med njima. Toda naslednji dan jo preteklost zopet zaboli. Njen god je. Njen rojstni dan. Čestita ji Slavko. Čestita ji Franc. Toliko da se mu ne odmakne, ko jo poljubi. Vprašanja ji silijo na jezik. Ima jO,' da bi ga oprašala, kako je bilo v Opatiji in kako se je počutil kol slikar. Rada bi videla, kako bi reagiral. Premaguje se. Očita si, da je zlobna. N Franc se vendar tako ljubeznivo igra z otrokom. Popoldan pridejo Bajberlovi. Strojnik Bajberle bo za Novo let« doma. Predlaga, da bi skupaj silvestrovalfc . - i Gorenjski klubi tekmujejo NOGOMET Zmaga v gosteh Nogometaši kranjskega Triglava so v Trbovljah premagali Rudarja z rezultatom 1:0 (0:0). Zanimivo je, da je dosegel edini zadetek na tekmi bek Ugrica. Triglav je trenutno na šestem mestu v lestvici SNL. Prva zmaga Kamnika Kamničani so na domačem terenu dosegli svojo prvo letošnjo zmago v SCNL — zahodna skupina in sicer proti Hrastniku z rezultatom 3:1 (2:1). Gole za Kamničane so dosegli: Vavpetič, Slapničar in Mali. Kamnik je na osmem mestu v lestvici. Zopet poraz Igralci iz Škofje Loke so bili poraženi tudi v četrtem kolu. Premagala jih je Ilirija s 4:1 (2:0). Ločanl so na zadnjem mestu v lestvici SCNL. Brez zmage Tržičani so v četrtem kolu izgubili srečanje z ljubljansko Svobodo s 3:0 (2:0). Trenutno so brez zmage (z dvema neodločenima igrama) na 10. mestu. KOŠARKA Nova zmaga Igralci Jesenic so premagali zadnjega na lestvici Domžale. Jeseničani so na tretjem mestu v lestvici. Koše so dosegli za Jesenice: Sodja 12, Svetlin 17, Koren 9, Jeraj 13, Peterman 6, Vavpnik 3, Krek 2; za Domžale: Goslič 6, Šiftar 4, Aršen 6, Kovač 10, Zor-man 7, Grmek 4 V prvem polčasu Radovljičani so predvsem v prvem polčasu povsem nadigrali Medvodčane in so tako zasluženo zmagali s 58:48 (37:17). Radovljica : Bole I 21, Dežman 6, Gostič 10, Pretnar 4, Sekovanič 4 in Bole II 13. Medvode: Knific I 20, Koče-var 8, Cehak 5, Plešec 7, Bohinc 4 in Knific II 4. Zopet v ligi Igralci Triglava so premagali Nanos iz Postojne z rezultatom 72:57 (33:24). S to zmago so si Kranjčani zagotovili povratek v I. republiško ligo. Triglav: Šorli 6, Todoro-vič 10, Zupančič 10, Žnidar 2, Mampret 10, Preša 23, Ca-dež 11. odigrana v telovadnici. S to pomembno zmago so se Jeseničani v točkah izenačili z vodilnim moštvom v lestvici slovenske lige Mariborom. Za Jesenice so nastopili: Bajt, Potočnik, Kučina, Bogataj, Resler, Šmitek, Eržen in Končnik. Slaba igra Igralci Triglava so izgubili s Hočami, na razmočenem terenu. Nastopili so v postavi: Zepič, Sokolič, Keše, Koželj, Mohorič, Jenko, Markovič, VVeisseisen. ROKOMET Odločale sekunde V zadnjih sekundah igre je uspelo Kranjčankam na domačem terenu premagati Ko-perčanke z rezultatom 5:4 (3:3). Kranjčanke so nastopile v naslednji postavi: Lužan, Kolman 1, M. Ankele 1, A. Ankele 3, Centa, Liphart, Blaznik in Tolar. Neodločeno Tekma moške republiške lige med Kranjem in Ormožem se je končala neodločeno 9:9 (8:3). Kljub visokemu vodstvu v prvem polčasu so domačini Ie s težavo obdržali neodločen rezultat. Gole za Kranj so dosegli: Bregar 3, Bašar 2 in Polka, Krampelj, M. Gros po enega. Visok poraz Tržičani so izgubili srečanje v Celju z vodečim moštvom s 17:5 (7:4). Čeprav so v začetku vodili, so proti koncu zelo popustili ter so v drugem delu igre dosegli le en gol. Uspešni so bili: Jak-šič 2 in Jane, Teran ter Laj-bahar A, po en gol. ODBOJKA Za prvaka Zaradi dežja je bila tekma med Jesenicami in Kanalom, 3:1 (12:15, 15:6, 15:12, 15:10), PODJETJE ELEKTRO KRANJ POZIVA VSE ZEMLJIŠKE LASTNIKE, DALJNOVODA NAKLO—TRŽIČ ki jim je bila ob gradnji 35 kV prizadejana škoda, da se v dneh 4. In 5. X. 1965 javijo v uprav* podjetja v Kranju, C. JLA št. 6 — III. nastropje ZARADI DOGOVORA O ODŠKODNINI Kasnejših odškodninskih zahtevkov podjetje ne bo upoštevalo. Smola Žirovničanov Po razburljivi igri in vodstvu z 1:0 in 2:1 so Zirovniča-ni podlegli Novemu mestu s 3:2. Trenutno so na sedmem mestu v lestvici. Nastopili so v postavi: Tavčar, Krevselj, Korenčič, Peternelj, Dobaj, Pristov. Maribor : Kamnik 3:0 Kamničani se niso mogli uspešneje upirati razgibanim Mariborčanom. Rezultati posameznih setov: 12:15,10:15 in 9:15. NOGOMETNO SREČANJE Opozrjamo ljubitelje nogometa, da bo nedeljsko srečanje republiške nogometne lige med enajst oric ama »Ljubljane« in »Triglava« na športnem stadionu ob 10.30 dopoldne. Ob 9. uri pa bo p red tekma med mladinskima vrstama OI.Tnpije in Triglava. Za dopoldanski čas so se sporazumno odločili zato, ker je popoldne v Ljubljani zanimiva tekma I. zvezne lige med Olimpijo in Hajdukom. OTROK POD KOLESI Mopedist Ivan Kumer se je peljal z mopedom iz škofje Loke proti Savodnju. Ko je pripeljal pred gostilno »Tabor« v Gorenji vasi z zmerno hitrostjo, mu je nenadoma skočil pred moped 11- letni Marko Kržišnik. Mopedist ga je skoraj dva metra potiskal pred seboj, nakar sta oba padla. Zaradi hudih telesnih poškodb so Kržišnika takoj odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Voznica osebnega avtomobila LJ 272-54 je vozila iz Kranja proti škof ji Loki. V Formah jo je pričelo zanašati. Pri hiši št. 3 se je prevrnila. Pri tem se je težje poškodovala to so jo odpeljali v Ljubljansko bolnišnico. Na avtomobilu pa je škode za okoli 400 tisoč dinarjev. Iz škofje Loke proti Poljanam se je peljal voznik osebnega avtomobila. V Zmincu ga je zaradi mokre ceste pričelo zanašati, nakar se je z avtomobilom prevrnil v pet metrov globok jarek, kjer je obležal na strehi. Voznik in sopotnica sta bila poškodovana in so ju odpeljali v ZD škofja Loka. Na vozilu pa je škode za Okoli milijon dinarjev. Iz Kranja proti Preddvoru se je peljal z osebnim avtomobilom LJ 414-89 voznik Hudobivnik. Vozil je z neprl- Leš pri Tržiču proti domu V Podljiubelju. Na c-^ti I. reda nad Tržičem je zapeljal i pločevinasto obcestoo ograjoi kjer je padel. Težko poškodovanega so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Voznik motorja KR 14-380 je peljal skozi vas Godešič Pri hiši št. 72 ga je zaradi mokre ceste in verjetno tudi VOZNIK POBEGNIL Na Jesenicah se je pripetila lažja prometna nesreča. Pešec je šel po cesti Franceta Prešerna proti cesti Maršala Tita pravilno po levi strani. Iz nasprotne smeri pa muje pripeljal neznan avtomobil. Zbil ga je po cesti. Namesto, da bi nesrečo prijavil postaji LM je odpeljal naprej. Nekateri, ki so to nesrečo mimogrede videti — dogodila se je zvečer po enajsti uri — so povedali, da je bil avto znamke »Volksvvagen« modre barve. Nesrečo je prijavil uslužbenec jeseniške reševalne postaje. Domnevajo, da je avtomobil z jeseniškega področja ali pa iz Radovljice oziroma z Bleda, ker je v tej smeri tudi odpeljal. Upajo, da ga bodo kmalu našli. — jj Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri »VINO KRANJ« Kranj, Mladinska 2, razpisuje za založno skladišče V TRŽIČU Pristava, prosto delovno mesto BLAGAJNIKA -FAKTURISTA z administrativno šolo in nekaj let prakse. Kandidati naj osebno dostavijo pismene ponudbe v tajništvo podjetja v Kranju, Mladinska 2. Prednost pri razpisu imajo kandidati iz Tržiča ali okolice. Nastop je možen takoj. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Podjetje ne razpolaga s stanovanji. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. merno hitrostjo. Zaradi tega ga je zaneslo v levo, kjer se je trikrat prevrnil po travniku. Voznik se je težje telesno poškodoval in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico, škode na avtomobilu pa je za okoli 150 tisoč dinarjev. Voznik mopeda Toplak se je vračal v večernih urah iz prevelike hitrosti zaneslo * ceste na dvorišče omenjene hiše, kjer je padel in obležal' Po glavi in rokah se je moćno poškodoval in so ga žara* di tega odpeljali v ljubljansko bolnišnico. J are Posredujemo prodajo karamboliranega osebnega avtomobila ZASTAVA 750, letnik 1964, prevoženih 15.300 km. Izklicna cena je Din 750.000.— Ogled možen vsak dan na »Avtoprometu« Kranj-ser. vis Labore. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do petka, 1. 10. 1965 do 12. ure. Zavarovalnica Kranj PRI DELU IZGUBIL NOGO V soboto opoldne se je v jeseniški železarni v oddelku samotama pripetila huda obratna nesreča. Ponesrečil se je 32-letni Roman Leben iz Podbrda. Delal je na stiskalnici »Wesser.« Valj stiskalnice ga je prijel za hlače nakar mu je v stroj potegnilo nogo. Na srečo je bila v bližini neka delavka, ki je hitro izključila stroj. Toda kljub temu mu je nogo skoraj odtrgalo v kolku. Stroj so morali demontirati, da so Lebana sploh lahko rešili. Takoj zatem so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico od tu pa v Ljubljano, kjer je bil še do včeraj v kritičnem stanju. Vzroke nesreče še raziskujejo, -jj Prodam dva konja pod 500 kg težka, primerna za vsa kmečka dela, ali zamenjam za starejšega. Uovka3, Kranj 5169 Prodam vse vrste jabolk. Trstenik 37, Golnik 5181 Števec, trofazni, prodam. Kranj, Zupančičeva 30 5209 Prodam plemenskega vola. Pivka 15, Naklo 5210 Prodam poltovorni avto fiat 1100, nosilnost 1 t. Nasl. v ogl. odd. 5211 prodam 6 tednov stare pujske. Suha 37, Kranj 5212 Prodam dva prašiča od 70 do SO kg težka. Sajovic Jože, Luže 21, Šenčur 5213 Prodam 5 prašičkov po 8 tednov starih. Povšnar Filip, Sp. Kokra 9 5214 Prodam dobro ohranjeno slamoreznico brez puhalnika puhalnika, znamke LHC. Sp. Bela 6, Preddvor 5215 Poceni prodam avto Citroen DS 19 »export luksus«. Cerne, Zg. Gorje 3, 5216 Prodam hruške tepke in moštarice. Demšar Anton, Zabukovje 1, Besnica 5217 Prodam dva prašiča po 50 kg težka. Dvorje 53, Cerklje 5218 Prodam zimska jabolka obrana ali na drevju in po-birovce. Pangerščica 6 Golnik 5219 Prodam vola plemenca 450 kg težkega. Trboje 49, Smlednik 5220 Prodam konja starega dve leti in pol ter prašičke stare 6 tednov. Legat, Selo 12, Žirovnica 5221 Prodam svinjo in prašiča težka po 80 kg ter svinjo po mladičih. Poženk 17, Cerklje 5222 Tovarna ALMIRA RADOVLJICA takoj sprejme VEC STROJNIH IN ROČNIH ŠIVILJ za določen čas 3 do 4 mesece in za delo na domu Zglasite se v obratu Radovljica. RAZPORED DELOVNEGA ČASA ZDRAVNIKOV V SPLOŠNIH AMBULANTAH ZD KRANJ OD 1. 10. 1965 DALJE Splošna ambulanta I. od do Dr. Udir Milan ponedeljek, sreda, petek 6.30 — 12.30 torek, četrtek, sobota 13.— 19. Dr. Petrič Drago ponedeljek, sreda, petek 13.- 19. torek, četrtek, sobota 6.30- 1230 Splošna ambulanta II. Dr. Mayr Julij ponedeljek, sreda petek 6.- 12. torek, četrtek, sobota 13.- 19. Dr. Novak Stanko ponedeljek, sreda, petek 13.— 19. torek, četrtek, sobota 6.— 12. Splošna ambulanta III. Dr. Vrbnjak Vinko ponedeljek, sreda, petek 13.— 19. torek, četrtek, sobota 6.— 12. Dr. Hribemik Ivan ponedeljek, petek 7.— 13. torek, četrtek, sobota 13.— 19. sreda 6.— 12. Splošna ambulanta IV. Dr. Armeni Ciril ponedeljek, petek 13.- 19. torek, sreda, četrtek, sobota 7. -13. Spi. ambulanta Stražišče Dr. Bajželj Janez ponedeljek, sreda 13.— 19. torek, četrtek, petek, 12. sobota 6.- Spi. ambulanta Cerklje Dr. Cof Ivo ponedeljek, torek, sreda 7.- 13. petek, sobota Četrtek 13.— 19. Spi. ambulanta Preddvor Dr. Žgajnar Miro ponedeljek 13.- 19. sreda, Četrtek, sobota 7.— 13. Pom. zdr. postaja Jezersko Dr. Žgajnar Miran toreik, petek 7.- 13. Prodam traktor »Mercedes« 25 KM. Naslov v ogl. oddelku 2523 Prodam 4 tone cementa. Cerklje 118 2524 Prodam nov avto tranzistor »Telefunken«. Ogled popoldan. Novinec Vinko, Štir-nova 16, Kranj-Primskovo 2525 Poceni prodam osebni avto Mercedes letnik starejši. Nasl. v ogl. odd. 2526 Prodam črne keramične ploščice za oblogo kopalnice I. vrste. Kranj, Stara cesta 18 2527 Prodam hruške za mošt (tepke). Marčun, Breg 3 Križe 2528 Prodam raztegljivo mizo s stoli. Juvan, Kranj, Begunjska 6 2529 Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo. Cadež J. Vešter 1, Šk. Loka 2530 Prodam moped. Suha 34, Kranj 5238 Kupim suhe lipove deske vsake debeline. Žepič Kranj, Zl. polje 5 5184 Kupim dobro ohranjeno žensko športno kolo »ROG«. Sp. Brnik 66, Cerklje 5183 Kupim poltovorni VW ali mercedesa do 2 t. v dobrem stanju. Nasl. v oglasnem oddelku 5231 ■i Preklicujem in obžalujem kar sem trdil o Muleju Vin-kotu iz Radovljice, Gregorčičeva 8, upravnik gostišča Do-brča-Brezje. Dne 29. 8. 1965 v zvezi z njegovim ponašanjem med II. svetovno vojno izjavljam, da za take govorice nisem imel in nimam nobene osnove. Zahvaljujem se Muleju, da je odstopil od kazenske tožue. Potočnik Alojz, mlajši, Brezje 66 5159 Mizarskega pomočnika sprejme mizar Ogris, Kranj, Trojarjeva 9 5193 Zamenjam (dvosobno stanovanje v centru mesta Kranja. NNaslov v oglasnem oddelku 5232 Sobo oddam dvema fantoma. Najraje študentoma. Na. slov v oglasnem oddelku 5233 Sporočamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naša sestra MARIJA BROLIH Ajdovčeva Minka tragično preminula. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 30. septembra 1965 ob 15.30 uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Preddvor. Do pogreba leži v rojstni hiši v Tupaličah. Žalujoči: brat Jože z ženo, sestre z družinami in ostali sorodniki Kranj, Britof, Tupaliče, Preddvor, 28. 9. 1965 ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage mame, stare mame, tete in sestrične ANGELE ROZMAN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih dneh pomagali in z nami sočustvovali. Posebno zahvalo smo dolžni izreči zdravniku dr. Ivanu Hriberniku za skrbno zdravljenje ob njeni bolezni, č. duhovščini za zadnje spremstvo, predilnici II Tekstilindusa, vsem darovalcem vencev, ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči Rozmanoovi Voglje, dne 24. septembra 1965 ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage mame, babice in pra- babice FRANČIŠKE TOM AN Kraljeve mame se lepo zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo še dr. Juriju Zalokarju, dr. Borisu Caterju in zdravstvenim delavcem bolnice Begunje za požrtvovalno delo in skrb ob njeni bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: Milka, Lojze, Francka in Vika z družinami Bodešče, 25. septembra 1965 Zamenjam dve telici za pitanje ali rejo za dobro kravo mlekarico. Žigana vas 5, Križe 5234 Grem obirat jabolka. Za plačilo jabolka. Naslov v oglasnem oddelku- 5235 Sprejmem sostanovalca. Naslov v oglasnem oddelku 5236 Iščem žensko za varstvo otroka, štiri ure dnevno. Do-brenič, Kranj Valjavčeva 9/II 5237 OBJAVE PLES! PLESNI TEČAJ! BALETNA ŠOLA! ŠPORTNI PLES! Mladina Kranja in okolice! Spet začenjamo s poukom o družabnih plesih. Tečaj za začetnike se začne 1. oktobra, nadaljevalni tečaj 4. oktobra* trening plesno športnega kluba 7. oktobra, nedeljski mladinski plesi 3. oktobra in balet 1. oktobra. Vpisovanje je vsak dan od 18. do 19. ura v Delavskemu domu vhod 4. Vpis je mogoč do 30. septembra. Po tem roku sc j a mogoče vpisati le proti doplačilu. Zato pohitite z vpisom v razpisanem roku. Pridite in prijetno se boste počutili. Plesno baletna šola Gostinsko in trgovsko podjetje »CENTRAL Kranj razpisuje javno licitacijo: — za poltovorni avto Fiat 615-B, nosilnost 1,5 tone motor v nevoznem stanju, — za hladilno omaro in kompresor v prodajalni Riba. Licitacija za avto bo v torek, dne 5. 10. 1965 v obratu Servis Avtoprometa »Gorenjska«, Ljubljanska c. 22. Za interesente družbenega sektorja ob 10. uri, za zasebne interesente pa od 11. ure dalje. Zahvala Ob smrti naše drage mamice, žene, hčerke, sestre Zofije Rehberger se najlepše zahvaljujemo vsem sosedom in sostanovalcem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih in sočustvovali z nami. Sodelavcem iz obrata II Tekstibndusa za številen obisk, spremstvo na njeni zadnji poti, darovane vence in cvetje ter izrečena sožalja. Hvala tov. Ivanu Erženu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Prav lepa hvala tudi g. župniku za spremstvo v njen prerani drob. še enkrat prav lepa hvala vsem in vsakomur. Žalujoči: mož Anton, sin Dušan, oče Valentin, sestra Frančiška in brata Vinko in Ivan z družinama in ostalo sorodstvo / 254325 141 B.$B CERKLJE Pred krajevnim praznikom V sredo zvečer je imela krajevna organizacija SZDL Cerklje na Gorenjskem svojo redno sejo, na kateri so med drugim obravnavali tudi priprave za praznovanje krajevnega praznika, ki ga vsako leto praznujejo v začetku oktobra. Vsako leto ob prazniku obude spomin na 4. oz. 5. oktober 1944. leta, ko je Šlan-drova brigada v tej noči uničila v Bolkovi gostilni v Zalogu štab črne roke za Gorenjsko. Letošnji praznik bo- do praznovali od 3. do 10. oktobra in ga počastili s številnimi športnimi in drugimi prireditvami. Med drugim bosta v Cerkljah rokometni in šahovski turnir, gasilske vaje, strelsko tekmovanje z malokalibrsKb puško med domačimi strelci in rezervnimi oficirji in podoficirji. Centralna proslava bo 9. oktobra zvečer v zadružnem domu, za zaključek praznovanja pa bo 10. oktobra AMD Cerklje organiziralo paradno vožnjo in lov na lisico. BOLJŠE CESTNE ZVEZE Poročali smo že, da sta se občini Kranj in Kamnik dogovorili, da bosta zaradi boljše povezave mest napravili še eno cestno zvezo, in sicer preko hribovskih vasi pod Krvavcem. Ce bo šlo vse po sreči, bodo dela še letos končana. Iz kamniške strani bo cesta speljana od železniške postaje do vasi Tunjice pri Lanišah, nadalje preko Sidraža, Senturške gore, Gradu in Cerkelj do Kranja. Pod vasjo Tunjice bo cesta speljana še v Stahovico in Kamniško Bistrico tako, da bo možna tudi zveza z žičnico na Veliko planino. Cesta iz Raven, na relaciji Cerklje—Grad—Šen-turška gora, je bila zgrajena do Stiske vasi pod Ambrožem že lani, v naslednjih letih pa jo bodo nadaljevali do Ambroža pod Krvavcem. —5 PRELOMLJENI BREZI Na vrtu pred restavracijo Park v Kranju so lepe breze, visoke in košate veje imajo, lepo je posedeti ob vrčku piva v njihovi senci poleti, ko pripeka sonce... Lstos so vsadili še dve brezi; skoraj sto tisočakov so odšteli zanje. Čez leto, dve bi lahko posedali tudi že v njuni senci... Pa ne bomo, ker ju ni več, ker sta prelomljeni, skoraj bi lahko zapisali, da strokovno prelomljeni, čeprav je treba »priznati,-« da zlikovci ravno najlažjega dela s tem niso Imeli, saj sta imeli v premeru že nekaj centimetrov. V noči med zadnjo soboto ln nedeljo se je to zgodilo; v restavraciji Park so nam povedali, da je bila to skupina, ki je bila med zadnjimi, poznimi (ali zgodnjimi jutranjimi) gosti. Kaj imate, kaj boste imeli od tega početja, mladeniči? Poiščite si no drug, bolj koristen za vas iji bolj pameten način sproščanja vaše odvečne energije! Bolj prav bo predvsem za vas, verjemite! BERITE GLAS PRIREDITVE OB GASILSKEM DNEVU Skrb za požarno varnost V nedeljo so proslavljali v Tržiču »DAN GASILCEV«. Med drugim so izročili svojemu namenu novi gasilski orodni avtomobil znamke »TAM 2000«. V Lešah pri Tržiču pa so odprli nov gasilski dom. K Slovestnosti »Dneva gasilcev« ee je poleg gasilcev PGD tržiške občinske gasilske zveze, udeležilo tudi večje število gasilcev iz Borovelj, Re-snika, Kaple ob Dravi in Weidischa na Koroškem. Z njimi je prišel tudi komandant gasilskih čet v Rožni dolini Vincenc Strugar. V Tržiču je izročil novi avtomobil v uporabo zastopnik občinske skupščine Milan Tri-bušon. Potreba po novem avtomobilu je-bila že več let, vendar se jim je ta želja izpolnila šele letos in to s pomočjo nekaterih delovnih kolektivov. Zatem so domači gasilci izvedli praktične vaje v gašenju, reševanju ljudi in podrobnem. Opoldne so na kosilu v hotelu »Pošt?« izrazili koroški gasilci željo, da bi jim naši gasilci vrnili obisk in prišli na Koroško. Popoldne pa so se prireditve nadaljevale v Lešah. Tu se je ob vhodu v vas zbralo nad dvesto gasilcev in domačinov, ki so zatem odšli v povorki do gasilskega doma, kjer je bila uradna otvoritev novega doma. Dom sami že leta 1960. Domačini so opravili nad 2.500 prostovoljnih delovnih ur. Finančno pa so jim pomagali tudi občina in druge organizacije. V njem so zgradili tudi dvosobno stanovanje. Ker je bilo vreme zelo slabo, so morali slovestnost nadaljevati v kul- Nov orodni gasilski avto v Tržiču je odprl podpredsednik občinske skupščine Ing. Perko. Graditi so ga pričeli vaščani Prostovoljno delo v Žabnici Spet poplave Jesenice, 28. septembra — Močno deževje, ki je bilo vso preteklo noč in danes dopoldne je povzročilo nove poplave. Sava Dolinka je na Jesenicah samo za 20 cm nižja od zadnjih velikih poplav. Iz Hrušicc, Podmcžaklje in novega obrata kisikarne na Jesenicah so sporočili o navar-nostih za razne objekte. Na pomoč so šle opremljene skupine delavcev. Tudi mnoga polja, njive in travniki po jeseniškem in radovljiškem območju so pod vodo. K. M. Na športnem igrišču v Žabnici so pred dnevi pričeli graditi garderobo z umivalnico oz. kopalnico s tuši. Dela bodo v grobem končana še letos. Da bi z deli čim preje končali in da bi bilo tudi sicer kaj cenejše, bodo ne samo športniki pač pa tudi ostali prebivalci opravili precej del prostovoljno in s samoprispevkom. Športno društvo Zabnica je zelo delavno. Zlasti znani so rokometaši saj ima društvo kar tri močne ekipe, 2 moški in 1 žensko. Na igrišču pa doslej ni bilo slačilnic in drugih pritiklin, ki so za športno dejavnost, predvsem pa tekmo- vanja, neobhodno potrebne. S skupnimi močmi bodo sedaj rešili ta problem, športni vaditelji pa upajo, da se bo športna dejavnost v prihodnje še bolj razgibala. R. C. Mirko Peterim GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ obrat TRŽIČ razpisuje Hcltacijsko odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. slamoreznice 2. drobilca za koruzo 3. mostne tehtnice 5 ton 4. elektromotorja 3,7 PS 5. lope za seno — senik 6. dvokolesa Poleg navedenih osnovnih sredstev bo odprodalo nekaj drobnega inventarja. Odprodaja osnovnih sredstev se bo vršila dne 2/10-1965 v Jelendolu nad Tržičem s pričetkom ob S. uri zjutraj, drobnega inventarja pa istega dne ob 10. uri na obratu v Tržičr. V ponedeljek popoldan so se številni Kranjčani in ostali Gorenjci na kranjskem pokopališču poslovili od znanega turistično-gostinskega delavca MIRKOTA PETERLINA iz Kranja. Pred pogrebom je imelo Turistično društvo Kranj žalno komemorativno sejo, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki turističnih društev iz Tržiča, Preddvora in drugi. Ob odprtem grobu se je od pokojnika poslovil predsednik TD Kranj Jože Praprotnik. Pokojnik je bil že od rane mladosti ljubitelj turizma in gostinstva. Že pred vojno je bil dolgoletni predsednik takratnega tujsko-prometnega društva in je kot tak dal lep prispevek k ureditvi in zgraditvi mnogih turističnih objektov, parkov, nasadov, sprehajališč, turističnih edicij, reliefnih zemljevidov itd. Tudi po vojni mu je bila zaupana naloga, da oživi tujsko-prometno društvo. Vodil je razne tečaje in seminarje in je bil tudi sicer delaven vse do smrti. Zaradi posebnih zaslug v turizmu ga je že pred leti Turistična zveza Slovenije odlikovala z zlatim znakom. turnem domu. Tu so podelili diplome vsem tistim, ki so pred kratkim z uspehom dokončali podčastniški in strojniški tečaj. Nadalje so nekaterim zaslužnim članom posameznih gasilskih društev v občini izročili priznanja za požrtvovalno delo v gasilstvu. Tako avtomobil v Tržiču, kot gasilski dom v Lešah ne bo samo v ponos gasilcem* temveč tudi v korist vseh ljudi na tem področju. - Jože Jaro Pokopališče v Goricah Neurejeno pokopališče in pogrebna služba v Goricah je bila kamen spotike na vseh sestankih in zborih volivcev že vrsto let nazaj. Pred dnevi pa so pričeli urejati tamkajšnje pokopališče, zlasti tisti del, ki je namenjen bolnišnici na Golniku. Ko bodo dela končana bo pogled nanj povsem spremenil dosedanjo podobo. Izdaja In tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 2? in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. TekočI račun pri NB v Kranja 607-11-1-135. Telefoni redakc. 21-835, 22-152 uprava in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letno 2000, mesečno 170 dinarjev. Cena posameznih številk 40 din.. Mali oglasi za naročnike 40, za nena-ročnike 50 din beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo