UPRAVA .VEČERNIKA” V LJUBLJANI SPREJEMA DO 18. URE TUDI OGLASE ZA MARIBORSKI	fBk.	JH	HIB	■■	HH!^^	IB. Hi Bi B JV
.VEČERNIK- KI BODO OBJAVLJENI NASLEDNJEGA DNE ZA OBJAVO ISTEGA DNE V I 1SIDS	W&	111$®	/IPIsP	B B IH B V
LJUBLJANSKEM VECERNIKU'* SPREJEMA UPRAVA V LJUBLJANI OGLASE DO 12. URE. LjUBLiANSKl	Mj	BjC-Zl	iW	HL-.	HV	B|	H	BJV
OSMRTNICE IN DRUGE NUJNOSTI SPREJEMA DO H. URE . SPISE OBJAVLJAMO SAMO EN-	V M ?.	M	^	I\ I	'£©2*7	$§0®®	O	HBB	KM	BI
KRAT V LJUBLJANSKEM ALI MARIBORSKEM LISTU. ZATO NAJ SE ROKOPISI ODPOŠILJAJO	_	,,	W	1^™	|L^	M^V	B^H	■	Mm
SAMO NA ENO UREDNIŠTVO, BODISI NA UREDNIŠTVO ..VEČERNIKA" V LJUBLJANI ALI	BLl C	\l jk|	|	If	BBHi	BH	Hj 'fiSH	H8
V MARIBORU .UST IZHAJA OB DELAVNIKIH PO PRIHODU MARIBORSKEGA BRZOVLAKA	U	D C	V N	I	iV	W	Hi	HH	B Bi	BI	B Bk
| LETO 1.	Uredništvo in uprava v Frančiškanski ulici St. 6 Telefon 41-77	LJUBLJANA, 22. decembra 1939	NAROČNINA: Ljubljanski ..VeSernlk- prejeman skupaj z mariborskim stane mesečno 16-— din	ŠTEV. 17
70 žrtev trčenja brzovlakov
Davi sta v bližini Berlina trčila dva brzovlaka. Pri nesreči je bilo 70 mrtvih in čez 100 ranjenih
BERLIN, 22. dec. DNB. AA. Nocoj okoli 1. sta se pri železniški postaji Gent-hing zaletela dva brzovlaka. Obstoji bojazen, da je 70 mrtvih in preko 100 ranjenih, kor sta bila brzovlaka polna.
Predsednik direkcije železnic iz Berlina je takoj odpotoval na kraj nesreče.
LONDON, 22. dec. Reuter. Nemška uradna agencija sporoča, da se je davi pripetila velika železniška nesreča na
kolodvoru Genthing, ki je kakih 70 km južnozahodno oddaljen od Berlina. Brzo-vlak Berlin—Neunkirchen se je zaletel v brzovlak Koln—Berlin. Šest vozov prvega in štiri drugega vlaka je zletelo
s tračnic ter bilo poškodovanih. Pri nesreči je bilo okoli 70 mrtvih ter nad 100 ranjenih. Ta železniška nesreča je že sedma od začetka vojne. Do sedaj je ubitih 183 oseb, 257 pa težje ranjenih.
Napad na Rusijo iz Azije
Poveljnik zavezniških čet v Orientu general Weygand pripravlja napad 220.000 azijskih čet na Kavkaz in Baku. Za obrambo Balkana pripravljenih 200.000 mož
RIM, 22. dec. Stefani. Korespondent »Popolo di Roma« iz Damaska javlja, DA FRANCIJA PRIPRAVLJA NAPAD NA SOVJETSKO RUSIJO, ČE OBRNEJO SOVJETI POZORNOST Z BALTIKA PROTI IRAKU, IRANU IN AFGANISTANU. Francoski general Weygand, ki je komandant vseh zavezniških čet na Bližnjem vzhodu, IMA ŽE PRIPRAV LJEN NAČRT ZA OFENZIVO KOMBINIRANIH FRANCOSKIH, ANGLEŠKIH, ARABSKIH IN INDIJSKIH ČET PROTI SOVJETSKI RUSIJI. TE ČETE ŠTEJEJO ŽE DANES 220.000 MOŽ, ki so prvovrstno opremljeni in izučeni. GENERAL WEYGAND IMA POLEG TEGA PRIPRAVLJENIH ŠE 200.000 MOŽ, KI NAJ BI PRITEKLI TAKOJ V POMOČ KATERI KOLI DRŽAVI NA BALKANU, KI BI JO SOVJETSKA RUSIJA NAPADLA. Načrt sestoji iz dveh delov: 1. defenziva proti sovjetom in 2. ofenziva proti Kavkazu, če bi sovjetske čete poizkušale prodreti do petrolejskih vrelcev v Iraku in Iranu. General Weygand smatra, da je njegova naloga predvsem ZAŠČITITI AZIJSKA PETROLEJSKA POLJA, KI SO NEOBHODNO POTREBNA FRANCOSKI IN ANGLEŠKI VOJSKI, LETALSTVU IN MORNARICI. Poleg tega pa je njegova naloga, da POIZKUŠA NAPASTI IN ZASESTI SOVJETSKE PETROLEJSKE VRELCE V BAKUJU OB KASPIŠKEM JEZERU. General \Veygand hoče prepričati zavezniško glavno poveljstvo, da bi ZASEDBA RUSKIH PETROLEJSKIH VRELCEV TAKOJ SPRAVILA RUSE IN NEMCE OB VES PETROLEJ TER TAKO KONČALA VOJNO NA ZAHODU. Razume se, da zaključuje dopisnik »Popolo di Roma«, da je vsa Weygandova akcija v zvezi s Turčijo.
Delni nemški uspeh v Bukarešti
BUKAREŠTA, 22. dec. Rador. Nemška delegacija, ki je že od 13. novembra vodila trgovinska pogajanja z romun.sko vlado, se je po podpisu nove trgovinske pogodbe med Nemčijo in Romunijo vrnila domov. Sklenjeno je, da se poviša na nemško zahtevo tečaj romunskega leja od 41,5 na 49,5. Nemčija je zahte-
\VASHINGTON, 22. • dec. AA. Ha-vas. Po pomorski bitki ob ustju La Pla-te in po potopitvi »Columbusa«, smatrajo v ameriških političnih krogih, da se vojna približuje ameriškim obalam. Javnost je spet začelo zanimati vprašanje nevtralnega pasu 300 milj, ki ga je določila panameriška konferenca, da bi tako čim bolj oddaljila vojne operacije od ameriškega kontinenta. Vlada Združenih držav zdaj išče način, ki bi praktično zagotovil spoštovanje varnostnega pasu in da bi imele nevtralne države večje pravice kakor vojskujoče. Zunanje ministrstvo namerava v sporazumu z ostalimi ameriškimi državami poslati eno ali več not, vendar še niso na jasnem o njih vsebini. Na deklaracijo panameriške konference sta odgovorili samo Anglija lin Francija, dočim Nemčija še do danes ni sporočila svojega stališča. Gotovo je že zdaj, da bo imela nota, ki jo bodo poslali Nemčiji, povsem drugačen ton kakor ona, ki so jo poslali zaveznikom. Ameriška politika se vedno opira na javno mišljenje, ki nikdar ne bi soglašalo z rešitvijo, ki bi zadelo le eno od vojskujočih se strank. Določba, da je treba vsako vojno ladjo, ki bi kršila nevtralni pas, za ves čas vojne internirati, bi značila Prednost za poškodovane ladje. Sploh je treba razčistiti še mnoga druga vprašanja. Kontroliranje varnostnega pasu bi finančno najbolj prizadelo Združene države. V ameriških političnih krogih smatrajo, da bi vsaka praktična rešitev, ki bj omejila svobodo gibanja za-
vala, da se dvigne na 60, tej zahtevi pa romunska vlada ni v celoti ugodila. Poleg tega bo dobivala Nemčija mesečno 138.OC0 ton romunskega petroleja, kar
znaša eno četrtino romunskega eksporta. Nemčija je zahtevala 500.000 ton mesečno.
vezniške vojne mornarice, škodovala ameriški varnosti, ki je v veliki meri odvisna od gospodujočega položaja angleške mornarice na Atlantiku.
NEMŠKA VLADA ŠE NI PROTESTIRALA
BUENOS AIRES, 22. dec. Reuter. Argentinski minister zunanjih zadev Catillo je izjavil, da nemška vlada do sinoči še ni vložila protesta zaradi internacije posadke nemške križarke »Admiral von Spee«.
MADŽARI DVAKRAT NA TEDEN BREZ MESA
BUDIMPEŠTA, 22. dec. Havas. Vlada je sklenila, da prepove uporabo mesa dvakrat na teden. Poleg tega bodo uvedene kategorije slabšega in cenejšega mesa. Ministrski svet je sklenil tudi ukrepe proti špekulaciji.
LETALO ZAŽGALO CERKEV
LONDON, 22. dec. Reuter. Neko angleško letalo se je zrušilo na cerkev v bližini Morpatea v Northumberiandu. Letalo se je vnelo in zažgalo tudi cerkev, ki je prav tako zgorela.
MINE NA ANGLEŠKI OBALI
LONDON, 22. dec. Reuter. Britanski cistcrnski parnik »Dosfnia«, ki ima 805 ton, je na vzhodni obali zadel ob mino, vendar je še mogel, čeprav težko poškodovan, pripluti v luko. 40 članov posadke je rešenih.
VIHAR NA ČRNEM MORJU
BUKAREŠTA, 22. dec. AA. DNB. Na črnem morju in v območju spodnjega toka Donave je bil včeraj strahovit snežni vihar. Angleška petrolejska ladja »Tomis« se je potopila blizu pristanišča Giurgiu. Poškodovanih je bilo mnogo ladij in vlačilcev. Temperatura je padla na 15 stopinj pod ničlo. V Bukarešti je vihar povzročil precej škode.
FINCI V PROTINAPADU
STOCKHOLM, 22. dec. AA. DNB Poveljnik finskih čet, general Vilentus. je izjavil dopisniku »Aftonbladcta«, da so se finske čete v krvavih bojih umaknile iz Kaskama, da so pa zdaj v protinapadu. Rusi so bili odbiti z velikimi izgubami in so zdaj mnogo milj severno od Nautsija. Enako so ruske čete odbite severno od Hajhejernija. Pri Sou-salmiju je vse mirno. Ruske čete trpe zaradi snega in hudega mraza.
MAGINOTOVA ČRTA RAZŠIRJENA
PARIZ, 22. dec. Havas. Daladier je v parlamentu izjavil, da so fortifikacije Maginotove črte izpopolnjene na severu in v Juri. Te utrdbe so potrebne ne samo za obrambo ozemlja, ampak tudi za ofenzivne operacije.
DOPUSTI NEMŠKIH DELAVCEV
BERLIN, 22. dec. DNB. Tisti delavci, ki ob začetku vojne niso dobili dopusta, ga bodo dobili sedaj. Prav tako bodo šli na dopust delavci, ki so že preveč utrujeni s povečano proizvodnjo vojnega materiala. Delovni čas ne sme od sedaj naprej znašati več kot 12 ur. Ženske in otroci ne smejo delati v nočnih urah.
LONDON, 22. dec. Reuter. Angleži bodo od sedaj naprej spet dobivali premog, plin in elektriko brez nakaznic, ker je vsa industrija že tako normalizirana, da lahko prenese tudi večje izdatke. Vlada je sklenila s kanadsko vla-
Francoske izgube
PARIZ, 22. dec. Havas, Ministrski predsednik Daladier je v parlamentu poročal, da znašajo francoske izgube od začetka vojne:
1136 PRI KOPNI VOJSKI,
260 V MORNARICI,
42 PRI LETALSTVU.
Bitka nad severnim morjem
OSLO, 22. dec. Reuter. »Hagesunds-dagblad« poroča, da je prišlo sinoči do večje zračne bitke nad Severnim morjem v bližni norveške obale. Najprej je bilo videti večje število letal, ki so letela v severnem pravcu. Pozneje se je culo streljanje iz strojnic, nato pa so opazili okoli 50 letal, ki so letela proti jugu.
ANGLEŽI NISO SODELOVALI
LONDON, 22. dec. Reuter. Admirali-teta javlja, da ni nobeno angleško letalo sinoči sodelovalo v bitki nad Severnim morjem ob norveški obali.
REŠENCI NA NORVEŠKEM
OSLO, 22. dec. Havas. Neki švedski parnik je prispel v luko Coperbyk. Na krovu je imel 10 članov posadke neke angleške jadrnice ter posadko britanskega parnika »Granton«. Poleg tega je bilo na krovu tudi nekaj danskih mornarjev, ki so izgubili parnik že v nedeljo zjutraj. Jadrnico sta napadli dve nemški letali in jo potopili. Nemški letalci so uporabljali strojnice, ranjen pa ni bil nihče.
Križarka „Kirov“ potopljena?
KODANJ, 22. dec. AA. Havas. Tukaj krožijo glasovi, da sc je potopila sovjetska križarka »Kirov« na poti med Talinom in Leningradom. Vest je z rezervo objavil list »Politiken«.
13,5 MILIJONA RADIJEV V NEMČIJI
BERLIN, 22. dec. AA. DNB. Nemški radio je imel na dan 1. decembra 13 milijonov 435 tisoč naročnikov. Od začetka vojne se je število naročnikov povečalo za 758.000, kar je največje povečanje v zgodovini radija v času treh mesecev.
NOVI NORVEŠKI VOJNI MINISTER
OSLO, 22. dec. AA. DNB. Kralj je imenoval polkovnika Birgerja Sjunde-berga za vojnega ministra namestu dosedanjega ministra Monsena, ki je odstopil iz zdravstvenih razlogov.
POŽAR V ITALIJI
BRESCIA, 22. dec. Stefani. V vasi Ponte di Legno je zgorelo 19 hiš v požaru, ki je izbruhnil sredi noči.
do pogodbo, po kateri bo tedensko nakupila za 5 in pol milijona funtov kanadske gnjati. S to koločino bo 22 milijonov angleškega prebivalstva redno preskrbljenih z gnatjo, ostali pa bodo dobivali gnjat od drugod.
Vojna se Ameriki približuje
Angleži brez nakaznic
Stran 2.
»V e č e r n i k«
V Ljubljani, 22. decembra 1939.
Blizu 4 milijone litrov vina
Letno odpade na vsakega Ljubljančana, tudi na one,
46 litrov vina
smo popili
ki ne pijejo,
Ljubljana, 22. decembra.
Ljubljančani so na glasu kot veliki ljubitelji dobre kapljice. Zato je razumljivo, da v našem mestu dobro cvete krč-marska obrt in da skoraj ni ulice, kjer bi ne bila vsaj ena gostilna — po navadi jih je pa še več. Statistični pregled potrošenih alkoholnih pijač nam 'kaže, da je Ljubljana tudi letos ostala zvesta svoji tradiciji.
Na podlagi podatkov mestnega troša-rinskega oddelka smo od 1. decembra 1938. pa do konca letošnjega novembra popili skoraj 4 milijone litrov vina oziroma točno 3,941.172 1. Od leta 1936., ko je nastala velika Ljubljana, je ta številka skoraj vsako leto ista in se spremeni le za malenkost. Na posameznega Ljubljančana odpade na leto približno 46 1 vina ali dnevno nekaj nad eno desetinko litra. Ker pa je pri nas precej brezalkoholikov in tudi otrok, so se seveda morali ostali bolj potruditi in so popili precej več kakor samo en deci na dan. Dokler bo šlo toliko denarja v alkohol, nihče nima pravice tožiti o pomanjkanju. Manj se pri nas popije vina v steklenicah. Statistika izkazuje samo 20.394 1, pri čemer pa so vpošte-vana le vina, ki so izdelana na področju mestne občine. Izvenljubljanskih težkih vin, kakor so vermut, prošek, bermet, bakarska vodica, fruškogorski biser in slično, smo konzumirali 25.010 1. Prav malo smo pili tujega šampanjca in drugih penečih se vin. Uvozili smo le 47 steklenic po 7 desetink litra, kar pa je bržkone prenizko: mnogo šampanjca se namreč v Ljubljano na ta ali oni način vtihotapi in tega seveda ni v statistiki trošarinskega urada. Več pa smo popili domačih penečih se vin in sicer 2522 steklenic.
Rekordni konzum piva
Ogromno smo letos popili piva. Poletje je bilo vroče, razen tega pa se je poznal konkurenčni vpliv laškega piva. Tako se je zgodilo, da so Ljubljančani letos postavili rekord, kakor še nobeno let prej. Skozi naša grla je steklo namreč nič manj ko 1,101.265 1 piva. Je to sorazmerno mnogo več kakor vina, ker se pije pivo navadno le v vročih mesecih. Pivovarne sc letos pač ne morejo pritoževati o slabi kupčiji.
Ruma, raznih esenc in likerjev smo potrošili 10.753 hektoliterskih stopenj ali kg, težkih opojnih pijač v nad 19 % alkohola pa 30.724 1. Prav znatna je tudi poraba špirita in žganja s po 95 oziroma nad 40 % alkohola. Porabili smo ga 66.500 hi. Precej porabi Ljubljana tudi denaturiranega špirita, dalje razne vrste politur in lakov, industrijskega etra in špirita za industrijsko izdelavo lekarniških predmetov. Denaturiranega špirita smo potrošili 76.778 1, ostalega pa 34.191 1.
V primeri s prijatelji alkoholnih pijač je položaj brezalkoholnih pivcev skoraj sramoten. Seveda je treba vpo-števati, dasil teše žejo z brezalkoholnimi pijačami povečini le ženske in otroci in morda še najgorečnejši sovražniki alko-
hola. Sadnega mošta je popila letos Ljubljana 30.870 1, torej niti pol litra na osebo. Jagodovca, malinovca in drugih sadnih sokov smo popili 18.882 kg, kar ni malo, raznih kislin, kakor limonove, vinske in mlečne pa 19.662 1. Koliko je šlo po ljubljanskem grlu pokalice, Cha-
bese in podobnih brezalkoholnih pijač, statistika ne navaja, ker je bilo vse to blago izdelano v Ljubljani, trošarinski oddelek pa kontrolira le uvoženo blago.
Prav znatna je tudi potrošnja mineralnih vod in sifonov. Do konca novembra smo letos popili 431.632 1. Da bo pregled porabljenih tekočin popolen, naj za konec navedemo še potrošnjo kisa. Navadnega in vinskega smo porabili 141.206 kg, kisove kisline oziroma esence pa 707 kg.
Najnižji na najvišji kulturni ustanovi
Požrtvovalno delo služiteljev je vredno priznanja
Ljubljana, 22. decembra.
Po lepi proslavi dvajsetletnice slo-
venske univerze smo dobili iz vrst njenih »starih bajt« opozorila, da bi bilo umestno in pravično, če bi se 'kdo v tem slovesnem času spomnil tudi najnižjih činiteljev na najvišji naši kulturni ustanovi. Taka opozorila so razumljiva, saj se najslavnejši ljudje na svetu iz dobe svojega dozorevanja enako živo spominjajo svojih vodnikov in vzornikov kakor tudi onih malih ljudi, ki so bili z dobo dozorevanja in študi-ranja v nekaki tehnični zvezi.
Naj v kratkem združimo vse te opo-zoritve in spomine v kratki ugotovitvi, da ima naša univerza celo vrsto šlug in drugih po razpredelnici državnih služb nižjih in najnižjih služiteljev, ki so s svojim delom in tudi s svojimi osebnostmi tesno združeni z našo najvišjo kulturno ustanovo. V vrsti teh najnižjih so ljudje, ki jih slušatelji naše univerze ne bodo nikdar pozabili. So pa ti najnižji tudi jako zanimivi tipi, vse pa diči izredna požrtvovalnost za delo in v njej so si vsi pridobili tudi tesne vezi s slušatelji raznih fakultet. Vsem bivšim slušateljem so ostali v živem in lepem spominu pokojni služitelji Jeram, Tavčar, Novak in Miklaužič, a tudi oni, ki so v službi že od začetka ali pa iz prvih let obstoja univerze, ne bodo nikdar pozabljeni. Po večini so vsi stari bojevniki in invalidi, dva med njimi pa sta zgledna jugoslovanska dobrovoljca. Kdo bi mogel pozabiti na tehniki Vidmarja, Dolenca, Plečka in Lotriča, popularnega glavnega vratarja Glinška, na meteorološkem oddelku Hafnerja, na zgodovinskem Prešo, na teološki fakulteti Klančnika ter laboranta Rostoharja. Vojna dobrovoljca Habe in Železnik pa sta se že itak predstavila vsej javnosti. Prvi je v knjigi »Dobrovoljci, kladivar-ji Jugoslavije« opisal svojo težko in krvavo pot borca za pravico in svobodo v daljšem spisu »Skozi tri fronte in štiri ujetništva«, drugi pa zdaj piše spomine na svoje pretresljive doživljaje okrog Pečenge, kjer se je zdaj spet razbesnela vojna vihra.
Vsi navedeni so po socialnem položaju najnižji na naši najvišji kulturni in znanstveni inštituciji, imamo tudi sluge - dnevničarje, ki živijo v pravem pomenu besede od danes do jutri, a vsi so deležni visoke cenitve in lepega spomina pri naših intelektualcih, katerim je univerza utrla pota življenja in koristnega udejstvovanja. Saj je mnogokrat študentu na univerzi sluga v svoji loži med mučnim čakanjem na zvonec
Božičevanje v stari Ljubljani
Iz zapiskov pok. zgodovinarja Vrhovnika
Na sveti večer in pred novim letom so moleč prekajali hiše, kar so do cesarja Jožefa II. opravljali šenklavški duhovniki. Miza v »hiši« je bila pogrnjena z belim prtom; na nji so bile potice, pri ubožnih kruh, špajka (valeriana celtica) za pokadilo coprnic, smodnik in puška za streljanje čarovnic, kjer je bil domačin lovec. Na sv. večer je gorela na mizi sveča, sicer so svetili z leščerbami, napolnjenimi z laškim oljem. Večinoma so imeli v kotu nad mizo jaslice. Pastirce so izrezovali iz papirnatih predlog. Pred sto leti jih je razmnoževal na kamnu tesar Grozdek. Njegovi izdelki so bili jako slabi. Boljše sta izdelovala bra-
ta Golnarja, ki sta večinoma bivala v grajskih zaporih. Prodajala sta jih na sedanjem Krekovem trgu. V zadnjih desetletjih so jeli uvajati tudi božično drevesce, kar je nemški običaj.
Na nedolžnih otročičev dan so hodili krakovski in trnovski otroci tepežkat, rekoč: Rešite se, rešite se! ali Tepežka, tepežka za en kos potice!, pa tudi z nemškim besedilom; zato so si spletali iz bekovih vej tcpežnicc. Pred sv. tremi kralji so zvečer vlivali svinec in iz vlitin prerokovali prihodnjost, O pustu so pustovali. Na mizo sp prišle zvečer slastne dobrote: pinta (bokal) vina, svinjina, flancati ali krofi.
ispitne komisije najboljši svetovalec in v mnogih ozirih tudi pomočnik, ko ima zanj že pripravljene razne knjige in mu zna sicer preprosto, a vendar srčno - občutno povedati toliko bodrilnih besed.
Z veseljem smo ustregli želji in zabeležili te vrstice, upamo pa, da bodo najnižji na najvišji kulturni ustanovi tudi na merodajnih mestih deležni zasluženega priznanja in da bo vsem, ki so skrbni in požrtvovalni, odvrnjena vsaj skrb za eksistenco.
Zahvala univerze
Okrog 300 slovenskih občin je čestitalo univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani ob njeni dvajsetletnici. Hvaležno so se spominjale njenih plemenitih prizadevanj in bogatih plodov, ki jih je v minulih 20 letih naklonila slovenskemu narodu in vsej državi.
Hkratu s čestitkami so združile občine tudi nujno željo, da se izpopolni še vedno nepopolna slovenska univerza.
Za vse te lepe besede in enodušno izražene želje se univerza kralja Aleksandra I. v Ljubljani na tem mestu najpri-srčneje zahvaljuje vsem slovenskim občinam z zagotovilom, da bo svoje delovanje usmerjala vedno v korist slovenskega naroda in vse države.
Prof. Slavič, rektor ljubljanske univerze.
VAJA ZA VARSTVO PRED ZRAČNIM NAPADOM
Včerajšnja vaja ni bila prva in tudi ne poslednja, je pa v vsakem pogledu uspela. Ko so včeraj ob 14.30 odjeknili topovski streli in je začelo biti plat zvona, je živahni promet po ljubljanskih ulicah nenadno prenehal in v nekaj minutah je bilo vse kakor izumrlo. Nikjer ni bilo videti žive duše, vsi so se zatekli v najbližje veže. Zlasti mnogo ljudi je bilo v zaklonišču pri Mestnem domu, kamor so se mnogi podali tudi zaradi »firbca«. Ljubljančani so vzeli vajo izredno resno in je komisija, ki je stvar nadzorovala, morala ugotoviti, da je bila disciplina prebivalstva v vsakem oziru popolna.
Enako izvrstno je uspela tudi večerna vaja za zatemnitev. Komisija strokovnjakov na grajskem stolpu se je prepričala, da je bila zatemnitev z malenkostnimi izjemami dovršena. Tudi pri tej vaji so Ljubljančani dokazali svojo zrelost za razumevanje položaja. Kljub luninemu siju skoraj ni bilo opaziti hiš, ker je strehe pokrival sneg, ki v zimskem času izvrstno maskira pred vidnostjo z letala. Nekoliko je motila razsvetljenost bližnjih krajev, zlasti Št. Vida, kar pa bo seveda v resnem primeru odpadlo. Tudi se je pokazalo, da bo treba javno razsvetljavo spremeniti, ker so modre luči preveč vidne. V splošnem pa je bilo v redu vse in so sc vojaški strokovnjaki izrazili zelo pohvalno o discipliniranosti Ljubljančanov.
L Disciplinsko sodišče pri apelacij-skem sodišču v Ljubljani je imenovano in so bili imenovani za predsednika dr. Vladimir Golia, predsednik apelacijske-ga sodišča v Ljubljani, za podpredsednika dr. Lavo Mastnak, podpredsednik apelacijskega sodišča, člani pa so razen podpredsednika apelacijski sodniki: dr. Erik Eberl, Vinko Strasser, dr. Milko Kranjc, namestniki dr. Jakob Prešern, dr. Maks Juvan, Franc Kovač, dr. Andrej Dolinar, apelacijski sodniki v Ljubljani.
1. Izpremembe pri vodstvu zemljiške knjige. Za inšpektorja zemljiške knjige na apelacijskem sodišču je imenovan Julko Marčič doslej ravnatelj zemljiške knjige pri okrajnem sodišču v Ljubljani, njegov naslednik na tem mestu pa je Franc Kuštrin dosedanji pisarniški ravnatelj ljubljanskega okrajnega sodišča.
1. Zvišanje mezd v vevških papirnicah. V obratih Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. so bila te dni zaključena mezdna pogajanja glede prilagoditve delavskih zaslužkov naraščajoči draginji. Podjetje je priznalo k dosedanjim mezdam izredne draginjske doklade v iznosu 4 din za vsako delovno osebo in delovni dan, odnosno v iznosu 2 din za vsakega vajenca in delovni dan. Draginjske doklade so izplačljive od 1. decembra naprej, razen tega se je zagotovilo od novega leta dalje okrog 160 delavcem in delavkam uvrstitev v skupine z višjo Urno mezdo.
1. Božična darila mestnim uslužbencem. Na
magistratu so bile pragmatičnemu in pogodbenemu uslužbenstvu ter tudi dnevničarjem in delavcem, stalnim in najetim, izplačane božične nagrade. Vsega skupaj je mestna blagajna izplačala 700.000 din za božična darila. Tudi Maloželezniška družba in Mestna hranilnica sta sc z božičnimi darili spomnili svojih uslužbencev. Železniškemu, poštnemu in policijskemu uslužbenstvu, ki vsestransko podpira prizadevanja občine, pa bo mestna blagajna izplačala še nagrade v skupnem iznosu kakih 100.000 din.
I. Prodaja božičnih drevesc na Kongresnem trgu ter božičnih okraskov pred stolnico bo zaključena jutri zvečer, na kar opozarjamo občinstvo.
1. Šentjakobski gledališki oder pripravlja za praznike uprizoritev izvrstne Nušičeve veseloigre »UJliŽ«, ki je zaradi svojega duhovitega humorja že na mnogih odrih žela velike uspehe.
1. Pododbor Rdečega križa je končal 23. in 24. splošni bolničarski tečaj in bolničarski tečaj za slušateljice univerze ter bo drevi ob 19,13 v telovadnici mestne ženske realne gimnazije na Bleivveisovi cesti izročil diplome 150 novim bolničarkam in bolničarjem vseh treh tečajev.
1. Društvo Posavčanov iz brežiškega okraja v Ljubljeni je imelo te dni svoj redni občni zbor, na katerem se je izkazalo, da je v društvu zbranih nad 80 odstotkov vseh v Ljubljani živečih Posavčanov. Soglasno je bil izvoljen odbor, sprejemanje novih članov pa je bilo poverjeno odborniku g. Milošu Karničniku, trgovcu v Nebotičniku
* Za 100.000 din lesa potrebuje mestno poglavarstvo in bo razpis objavljen 23. t. m. v »Službenem listu«.
Ljubljansko gledališče
DRAMA. Začetek ob 20.: Petek. 22. dec.: Zaprto. Sobota, 23. dec.: Velika skušnjava«. Izven. Ljudska predstava. Znižane cene. Nedelja, 24. dec., ob 15.: »Potrčkove poslednje sanje«. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedel jek, 25. dec., ob 15., »Kozarec vode«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: »Striček Vanja«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
OPERA. Začetek ob 20.: Petek, 22. dec.: Zaprto. Sobota, 23. dec.: »Nižava«. Red B. Nedelja, 24. dec., ob 15.: »Gorenjski slavček«. Izven. Znižane cene.
BIOSKOPI Kino Matica: Misteriozni Mr. Croy in Ladja smrti.
Kino Union: Zlomljeni cvet.
Kino Sloga: Grešniki v raju.
DEŽURNE LEKARNE Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Vremenska napoved za 23. t. m.: Pretežno jasno s hudim nočnim mrazom. Na severozahodu se bo polagoma pooblačil0-
Z. a "Rosič
Vsakovrstne žive sladkovodne in sveže morske ribe in lužno divjačino kupite najboljše in najcenejše samo v specialni trgovini rib in divjačine
»R IBA«
Ljubljana — dngarjeva ulica
Telefon &t. 2S-&4 — Izvršuje naročila za vse kraje
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna, predstavnik FRANCE ŠTRUKELJ v Ljubljani.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulico 6. — Telefon št. 41-77. — Poštni čekovni račun .409,
— Oglasi po ceniku, — Rokopisov nc vračamo.