129 Janko Trupej: VPLIV IDEOLOGIJE NA SLOVENSKO RECEPCIJO ROMANA IN FILMA V VRTINCU Janko Trupej UDK 821.111(73).09-31Mitchell M.:070(497.4) neodvisni raziskovalec DOI: 10.4312/vestnik.14.129-146 Laška vas 21, 3273 Jurklošter Izvirni znanstveni članek janko.trupej@gmail.com VPLIV IDEOLOGIJE NA SLOVENSKO RECEPCIJO ROMANA IN FILMA V VRTINCU 1 UVOD Roman z izvirnim naslovom Gone with the Wind (1936) izpod peresa Margaret Mitchell in istoimenski film (1939) spadata med največje literarne oz. filmske uspešnice vseh ča- sov; po svetu je bilo prodanih več kot 28 milijonov izvodov romana, ki je bil preveden v več kot 30 jezikov, ob upoštevanju inflacije pa gre celo za najdonosnejši film vseh časov. V vrtincu je v Združenih državah Amerike občutno vplival (in še vedno vpliva) na doje- manje ameriškega juga, secesijske vojne in njenih posledic (Gómez-Galisteo 2011: 60, 69–70, 177; Schuessler 2020; Stewart 2020). Nekateri vidiki pripovedi, ki se širši javno- sti sprva niso zdeli posebej problematični, so sicer sčasoma postajali vse bolj sporni, saj je rasizem do temnopoltih v ameriški družbi postopoma postajal vse bolj nesprejemljiv – v tem kontekstu se je V vrtincu sredi leta 2020 znova znašel na očeh svetovne javnosti: zaradi ostrih kritik v okviru protestov gibanja Black Lives Matter je bil film za kratek čas odstranjen s platforme pretočnih vsebin HBO Max (Schuessler 2020; Stewart 2020), o čemer so poročali številni mediji. Kot ugotavlja Hans Robert Jauß (1970: 7–9; prim. Jauß 1998: 16), pomemben pred- stavnik recepcijske estetike, bralstvo aktivno oblikuje ‘zgodovinsko življenje’ slehernega književnega dela; ob prvotnem izidu ga primerja z drugimi poznanimi deli, nato pa tudi vsaka nova generacija znova ovrednoti njegovo estetsko vrednost. 1 Jauß je vpeljal kon- cept obzorja pričakovanja, ki je v slovarju The Concise Oxford Dictionary of Literary Terms (Baldick 2001: 116) opredeljen kot nabor kulturnih norm, domnev in kriterijev, ki oblikujejo način, kako bral- stvo v določenem obdobju razume in sodi o nekem književnem delu. Obzorje 1 Tudi prevodoslovec Lawrence Venuti (1995: 18) trdi, da besedila nimajo konstantnega oz. določljivega pomena, marveč je ta prilagojen vsakokratni družbeni situaciji. Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 129 Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 129 24. 01. 2023 09:18:48 24. 01. 2023 09:18:48 130 VESTNIK ZA TUJE JEZIKE/JOURNAL FOR FOREIGN LANGUAGES pričakovanja lahko oblikujejo dejavniki, kot so prevladujoče konvencije in definicije umetnosti (npr. dekorum) ali trenutni moralni kodeksi. Takšna ‘ob- zorja’ so podvržena zgodovinskim spremembam, zato bo morda poznejša ge- neracija bralstva v istem delu videla precej različen niz pomenov in ga zatorej drugače ovrednotila. 2 Nekatera književna dela so ob izidu obzorje pričakovanja presegla do te mere, da jih je bralstvo zavrnilo, spet druga (tudi že kanonizirana) besedila pa so postala sporna pozneje, ko se je obzorje pričakovanja spremenilo (gl. npr. Karolides 2006; Sova 2006a; Sova 2006b; Karolides, Bald in Sova 2011). Celo v istem zgodovinskem obdobju lahko bralstvo iz različnih kulturnih okolij do- ločeno delo interpretira precej drugače (gl. Griswold 2013: 87). 3 Tudi po tem, ko se je po svetu hkrati s procesom pospešene globalizacije začelo povečevati znanje tujih je- zikov, je sicer večina ljudi tujejezična dela še vedno brala v prevodu (Grosman 1993: 6). Večja verjetnost, da bo določeno književno delo prevedeno, pa obstaja, če to delo afirmira norme ciljne kulture (gl. Venuti 1998: 128–140). V skladu s trenutno dominan- tnimi ideologijami je namreč oblikovana »kulturna politika, ki vsiljuje določeno vrsto del ali prevajanje idejno vzorne nacionalne književnosti oz. politično zaželenih del ali komercialne literature« (Bajt 1997: 43). Zaradi zagotavljanja skladnosti s prevladujočimi ideologijami predvsem v avtoritarnih oz. totalitarnih sistemih pri prevajanju nemalokrat prihaja do institucionalno pogojenih posegov v besedilo, ki lahko navsezadnje privedejo celo do tega, da ima neko književno delo v ciljni kulturi drugačen status kot v izvirni kulturi (Lefevere 1992). V pričujočem prispevku se bomo ukvarjali z vprašanjem, v kolikšni meri in zakaj se je na slovenskem etničnem ozemlju spreminjala recepcija romana in filma V vrtincu. Ro- man je v slovenščini izšel še pred začetkom druge svetovne vojne (1939/1940), desetletje po koncu vojne, ko so slovenski kinematografi začeli predvajati istoimenski film, pa je bil ta predvojni prevod Mirka Koširja ponatisnjen. Leta 1965 je izšel ponovni prevod Janka Modra, ki je bil ponatisnjen v letih 1969, 1974 in 1983. 4 V različnih obdobjih slovenske zgodovine je mogoče pričakovati občutne razlike v recepciji, saj se je v več kot osmih desetletjih od izida prvega prevoda na slovenskem ozemlju zamenjalo več političnih sistemov, spreminjal se je odnos do izvirne kulture, rasizma, patriarhata in drugih vidikov družbe, ki imajo pomembno vlogo v zadevnem ro- manu oz. filmu. Razlike med recepcijo v izvirni in ciljni kulturi pa je med drugim mogoče 2 Vse citate, ki so bili izvirno v tujem jeziku, je prevedel avtor pričujočega prispevka. 3 Ideologija pri tem pogosto igra pomembno vlogo; Petr Kopecký (2011: 205) pri obravnavanju recepcije Stein- beckovih del v nekaterih socialističnih državah denimo navaja, da je »literarna kritika predstavljala koristno orodje za komunistično propagando«. 4 Za analizo strategij za prevajanje rasističnega diskurza, ki je v tem romanu pogosto prisoten, gl. Trupej 2014: 96–97. Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 130 Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 130 24. 01. 2023 09:18:48 24. 01. 2023 09:18:48 131 Janko Trupej: VPLIV IDEOLOGIJE NA SLOVENSKO RECEPCIJO ROMANA IN FILMA V VRTINCU pričakovati zaradi dejstva, da ameriška državljanska vojna in njene posledice sloven- skega naroda neposredno ne zadevajo, pa tudi zaradi razmeroma omejenih neposrednih stikov s temnopoltimi skozi slovensko zgodovino. Odzivi na V vrtincu v publikacijah slovenskih izseljencev oz. zdomcev v Združenih državah sredi prejšnjega stoletja se na primer prav tako nekoliko razlikujejo od siceršnje recepcije v izvirni kulturi. Ti Slovenci so se namreč v ZDA večinoma priselili po koncu državljanske vojne, poleg tega pa se pretežno niso naselili na jugu, kjer je do sredine prejšnjega stoletja obstajala rasna segre- gacija; v večini odzivov na V vrtincu zato ni opaziti izrazitih ideoloških vplivov – izjema so nekateri zapisi v levo usmerjenih publikacijah (gl. Trupej 2021). Preden se bomo posvetili odzivom v slovenskem etničnem prostoru, bomo pregledno obravnavali recepcijo romana in filma v izvirni kulturi, kar nam bo omogočilo poznejšo primerjavo. Korpus več kot 300 zapisov, ki obravnavajo oz. omenjajo V vrtincu, je bil primarno sestavljen s pomočjo Digitalne knjižnice Slovenije in navedb v kartoteki avtorjev, ki je dostopna na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, pa tudi s pomočjo knjižničnega informacijskega sistema COBISS in spletnega iskalnika Google. 5 2 PREGLED RECEPCIJE V IZVIRNI KULTURI Roman V vrtincu je takoj po objavi leta 1936 postal izjemna prodajna uspešnica in čez čas je postal celo najbolje prodajano literarno delo v ZDA dotlej; Mitchellova je bila deležna tudi številnih naklonjenih kritik in je za roman med drugim prejela prestižno Pulitzer- jevo nagrado (Gómez-Galisteo 2011: 17–18; gl. tudi Jeff 1999; Haskell 2009: 22–23; Wiley 2014a: XXII–XXIII; Schuessler 2020). Izražena so bila tudi nekatera bolj kritična mnenja o umetniški vrednosti romana, na primer o pomanjkljivem slogu, poleg tega pa so nekateri že tedaj opozarjali na tendenčnost tega literarnega dela (gl. Haskell 2009: 23; Gómez-Galisteo 2011: 22, 25, 28). Izkrivljeno upodobitev suženjstva in medrasnih odnosov so sicer ostro kritizirali predvsem v komunističnih in drugih levo usmerjenih publikacijah, medtem ko v večini mainstream medijev tej problematiki niso posvečali prav veliko pozornosti (Gómez-Galisteo 2011: 57, 59). 6 Po napovedi, da bo po predlogi romana posnet film, so nekatere organizacije, ki so se zavzemale za pravice Afroameričanov, denimo NAACP, začele agitirati za to, da do- ločene rasistične prvine romana ne bi bile vključene v film (Jeff 1999; Schuessler 2020). Producent David O. Selznick se je tudi zaradi tovrstnih pritiskov odločil nekoliko omiliti rasizem v filmu; rasistična žaljivka nigger, ki se v romanu uporablja precej pogosto, tako ni bila nikdar izrečena, prav tako pa se v filmu ne pojavi Ku Klux Klan (Stevens 5 Nekateri izmed člankov, ki so bili objavljeni v prvih treh desetletjih od izida prvega prevoda romana, so bili vključeni že v članek o slovenski recepciji izbranih književnih del, ki vsebujejo rasističen diskurz o temnopoltih (gl. Trupej 2015: 222–224). 6 V zasebni korespondenci je pisateljica tovrstne očitke vseskozi zavračala (gl. Mitchell 2014: 65, 119, 223–224). Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 131 Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 131 24. 01. 2023 09:18:48 24. 01. 2023 09:18:48 132 VESTNIK ZA TUJE JEZIKE/JOURNAL FOR FOREIGN LANGUAGES 1973: 367; Jeff 1999; Asim 2007: 144–145; Ryan 2008: 70–71; Haskell 2009: 202–203; Gómez-Galisteo 2011: 59; Schuessler 2020). Nekateri Afroameričani so izrazili odobra- vanje nad takšnim razpletom (Jeff 1999), medtem ko so drugi filmu še vedno očitali rasizem in so ga bojkotirali (Jeff 1999; Ryan 2008: 71; Haskell 2009: 214). 7 Kljub temu je V vrtincu postal eden najuspešnejših filmov vseh časov in podeljenih mu je bilo deset oskarjev, med drugim za najboljši film in najboljšo stransko igralko, ki ga je za vlogo Mammy prejela Hattie McDaniel (Haskell 2009: 5, 31–32) – bila je prva Afroameričan- ka, ki je bila nominirana za to nagrado (Jeff 1999). V vrtincu je bil pozitivnih komentarjev deležen tudi ob pisateljičini smrti leta 1949 (Wiley 2014b: 423–424), po intenziviranju afroameriškega boja za državljanske pravice (in še bolj v zadnjih nekaj desetletjih) pa so številni kritiki V vrtincu ovrednotili drugače – med drugim je kontroverzen zaradi uporabe rasističnih izrazov, prikazovanja rasiz- ma do Afroameričanov oz. utrjevanja stereotipov o njih, poveličevanja sužnjelastniške- ga sistema itd. (gl. Asim 2007: 131–133; Ryan 2008: 22, 26, 48; Haskell 2009: 19–20, 32, 205–211; Gómez-Galisteo 2011: 7, 57–60, 177–178; Stewart 2020). Kljub tovrstnim kritikam sta tako film kot roman ostala priljubljena (Haskell 2009: 4–6; Gómez-Galisteo 2011: 3, 101; gl. tudi Wiley 2014b: 424–426); Kongresna knjižnica (N. N. 2012) je sle- dnjega vključila celo v razstavo knjig, ki so sooblikovale ZDA. 3 SLOVENSKA RECEPCIJA 3.1 Obdobje pred drugo svetovno vojno Prvo omembo romana v slovenskem periodičnem tisku zasledimo leta 1938: v časniku Jutro je napovedan izid prevoda, ki je bil takrat naslovljen še Jug proti severu. 8 Naslednje leto v isti publikaciji poročajo, da je to književno delo, ki opisuje vojno za osvoboditev sužnjev v ZDA, doseglo izjemen komercialni uspeh in je bilo prevedeno že v številne jezike. Posebej izpostavijo način podajanja pripovedi in karakterizacijo: »V romanu, ki je navzlic svoji obširnosti vseskozi izredno napet, nam slika pisateljica celo vrsto najra- zličnejših ljudi s tolikšno fineso in dovršenostjo, da morajo čitatelja zajeti in navdušiti.« 9 Tudi v recenziji, objavljeni v reviji Ženski svet, izrazijo podobno mnenje, namreč da sle- herna pripovedna oseba »do poslednjega črnca, v […] delu živi, je tako zelo življenjska, da moraš zaživeti z njo«. 10 V leposlovni reviji Modra ptica navajajo, da gre za epsko delo in obenem za napet ljubezenski roman, ki ga po svetu že prištevajo med največja dela 7 Za podrobnejši pregled odzivov na film V vrtincu v afroameriških serijskih publikacijah gl. Stevens (1973: 367– 370). 8 Jutro, 10. 6. 1938: Kaj napovedujejo naši založniki?, 7. (Zapisi brez omembe avtorja oz. avtorice so anonimni.) 9 Jutro, 8. 4. 1939: Margarett [sic] Mitchell, 12. 10 Ženski svet, 1939, l. 17, št. 10: Nove knjige, 224. Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 132 Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 132 24. 01. 2023 09:18:48 24. 01. 2023 09:18:48 133 Janko Trupej: VPLIV IDEOLOGIJE NA SLOVENSKO RECEPCIJO ROMANA IN FILMA V VRTINCU svetovne literature. V tej serijski publikaciji kot prednosti romana prav tako izpostavi- jo prepričljivo karakterizacijo pripovednih oseb, pa tudi realističen prikaz zgodovinskih okoliščin: Genijalna [sic] pisateljica nas ob plastično risanih likih seznanja z življenjem se- verno ameriškega juga v času državljanske vojne. Riše nam življenje na bomba- ževih plantažah, razmerje gospodarjev do črnih sužnjev, razvoj glavne junakinje Scarllet O’Hare [sic], njeno ljubezen in srečanje s človekom, ki postane njena usoda. Postavlja nas v zgodovinsko dobo preloma, dobo, kakršnih je v zgodovini precej, ko se podira, kar je stoletja kljubovalo, in se dviga, kar je stoletja živelo na dnu. Vizija državljanske vojne je tako plastična, da bi nas morala spraviti v obup, ako ne bi ob vsakem dotiku z resničnostjo čutili, da mora iz ruševin vstati nekaj lepega. Komaj zaznavno prizadetost pisateljice paralizira njena blagodejna ironija, ki na prav žensko obziren način ruši bogove in idole. 11 V Jutru je v prispevku, ki je podpisan s ‘K. Š.’, najprej omenjena komercialna uspe- šnost romana, nato pa je opisano ozadje njegovega nastanka in na kratko je podana zgod- ba. Med drugim v članku lahko preberemo, da »so osrednji značaji celega romana […] ustvarjen[i] z mojstrsko dovršenostjo« in da je dogajanje postavljeno v dobo, »ko se je rušil stari način življenja in se porajal novi: stari konzervativni red se je moral umakniti novemu, bolj radikalnemu.« 12 Tudi v krajših omembah v Jutru je obravnavano književ- no delo opisano s presežniki, na primer kot ‘senzacionalen roman’, 13 ‘velik roman’ 14 ali ‘izredno zanimiva knjiga’ 15 . Nekoliko bolj kritičen je pesnik in prevajalec Tone Čokan v reviji Dom in svet, saj pri povzemanju vsebine zapiše, da plantaže bogatih posestnikov »obdelujejo črni sužnji, gospodarjem pa se tako kopiči bogastvo, da se njihov ponos spre- meni v zaslepljeno ošabnost«. Recenzent poleg tega navaja, da ga moti naturalistični etos romana, glede prevoda pa pripomni, da je jezik »včasih papirnat in prisiljen«. 16 3.2 Socialistično obdobje V prvih nekaj letih po vzpostavitvi socialističnega sistema v serijskih publikacijah za- sledimo nekaj precej kritičnih mnenj o V vrtincu. V časniku Ljudska pravica leta 1948 v recenziji nove številke revije Naša književnost denimo zapišejo naslednje: 11 Modra ptica, 1939, l. 11, št. 1: Dogodek za naše čitatelje bo naša prva redna knjiga za tekoče leto Margaret Mitchell V vrtincu, 37. 12 Jutro, 17. 7. 1940: Kulturni pregled: M. Mitchellova, 3. 13 Jutro, 25. 1. 1940: Novosti na knjižnem trgu, 4. 14 Jutro, 5. 7. 1940: Napoved novih knjig, 4; Jutro, 1. 1. 1941: Slovenska knjiga v letu 1940, 12. 15 Jutro, 20. 1. 1941: Film o knjigi ‘V vrtincu’, 5. 16 Dom in svet, 1941, l. 53, št. 1: Margaret Mitchell: V vrtincu, 47–48. Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 133 Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 133 24. 01. 2023 09:18:48 24. 01. 2023 09:18:48 134 VESTNIK ZA TUJE JEZIKE/JOURNAL FOR FOREIGN LANGUAGES Zoran Mišić pa pod naslovom »Jedna apologija robovlasničkog poretka na na- šem jeziku« ocenjuje roman Margarete Mitchel [sic], ki smo ga Slovenci dobili pod naslovom »V vrtincu« že leta 1940. Na podlagi marksističnega gledanja na zgodovinsko obdobje, ki ga je v svojem romanu zajela pisateljica, Mišić ostro, jasno, utemeljeno in podkrepljeno s številnimi citati iz knjige same zavrača roman. Saj je »poln uspavajočega strupenega napoja, vešče skritega v štanjolu lepih besed, tako da ga prenekateri bralec, ki je vzgojen ob dolgoletnih lažeh tovrstnega značaja, niti ne čuti, ko ga pogoltne. Ko pa odstranimo s knjige tanko glazuro lažnega sijaja, ne ostane ničesar [sic] razen dejstva, da prikazuje knjiga suženjstvo črncev kot nujen in pravičen red ter tako krči pot novim za- sužnjevalnim načrtom«. 17 Naslednje leto tudi v Slovenskem poročevalcu trdijo, da roman kljub uspehu, ki ga je dosegel, nima prav velike vrednosti, češ da zagovarja nazadnjaške nazore in poveličuje preživeto družbeno ureditev. 18 Nekaj mesecev pozneje v istem časopisu nekdo, podpisan z ‘J. G.’, trdi, da je Mitchellova vpeljala novo literarno zvrst, tj. zgodovinski družinski ro - man. 19 V tržaškem časniku Delo je objavljen prevod članka, v katerem sovjetski pisatelj Ilja Ehrenburg obravnava problematiko rasizma v ZDA, pri čemer omeni tudi zadevni roman: Nekoč je bila ena izmed najbolj popularnih knjig v Ameriki knjiga: »Koča strica Toma«, v kateri je opisano trpljenje črnih sužnjev. Pisateljica te knjige Beecher-Stowe se je zgražala nad gospodarji sužnjev. Njen roman je služil kot navdih tistim, ki so se borili proti rasnemu preganjanju. Zadnje čase pa je najbolj popularna knjiga v Ameriki, [sic] roman: »Proč z vetrom«, ki ga je spisala Margaret Mitchell. Pisateljica prikazuje v romanu[,] da so sužnji živeli zelo udobno in da so podli ljudje tisti, ki hočejo odpraviti suženjstvo. Sreča [sic] teh dveh knjig nam kaže pot, ki vodi od [L]incolna do »velikega zmaja«, od idej svobode in enakopravnosti do rasizma in do »komisije za preučevanje protiameriškega delovanja«. 20 Nekaj bolj prizanesljivih mnenj lahko preberemo leta 1954, tj. v letu, ko so slo- venski kinematografi začeli predvajati V vrtincu; v reviji Tovariš na primer zapišejo, da gre za ‘velefilm’, 21 v goriškem časniku Novi list pa ga opišejo kot ‘veličasten film’. 22 V študentskem časopisu Tribuna navajajo, da je bil film posnet po sicer ne preveč dobrem, 17 Ljudska pravica, 28. 1. 1948: Nova št. »Naše književnosti«, 5. 18 Slovenski poročevalec, 28. 8. 1949: Zapiski: Margaret Mitchell, 3. 19 Slovenski poročevalec, 18. 12. 1949: Tovarna knjig, 4. 20 Delo, 6. 5. 1950: Članek sovjetskega pisatelja Ilja [sic] Ehrenburga Ameriški »nadljudje«, 2. 21 Tovariš, 26. 3. 1954: Clark Gable nekoč, 292. 22 Novi list, 24. 6. 1954: Film po Tolstojevem romanu »Vojna in mir«, 7. Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 134 Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 134 24. 01. 2023 09:18:48 24. 01. 2023 09:18:48 135 Janko Trupej: VPLIV IDEOLOGIJE NA SLOVENSKO RECEPCIJO ROMANA IN FILMA V VRTINCU toda priljubljenem romanu o ameriški državljanski vojni; pripomnijo, da se ta vojna v resnici ni začela zaradi vprašanja suženjstva, marveč zaradi različnih politično-ekonom- skih interesov industrialcev s Severa in plantažnikov z Juga. 23 V recenziji filma, najprej objavljeni v časopisu Večer in nato še v Zasavskem vestniku, publicist Branko Avsenak uvodoma zapiše, da je bil roman, po katerem je film posnet, sicer zelo uspešen, a so ga kmalu zasenčila druga, kakovostnejša ameriška literarna dela. Pri opisovanju filma po- hvali predvsem igralsko zasedbo, bolj zadržan pa je glede vsebine – v zaključku članka namreč zapiše naslednje: [S]tari, častitljivi, ameriški jug se ruši, znajdi se, kdor se more – in tukaj pride do čudnega moraliziranja: vsakdo naj se briga le zase, le egoizem lahko reši iz zmešnjave po razdejanju polni vojni, v kateri so nesramni severnjaki s svojim Lincolnom osvobodili bedaste črne sužnje in uničili galantno lahkoživi Jug, kjer se je veselo živelo, dobro pilo in jedlo in kjer so zamorci delali, belci pa dremali v ležalnikih in prirejali velike sprejeme … Današnji jug Združenih držav je še poln teh spominov, zato ni čudno, da so bile ob premieri filma prav v Atlanti velike demonstracije. 24 V Tovarišu Boštjan Grčar priobči članek, v katerem obravnava ozadje nastajanja filma in poda njegovo vsebino; med drugim zapiše, da gre za zelo dober film (poimenuje ga tudi ‚filmski kolos‘) in za »eno izmed del sedme umetnosti, ki človeka bolj pritegne s svojo mogočno zgradbo kakor z dejanjem samim.« 25 V isti številki revije je bil objavljen tudi članek o ozadju nastajanja romana in njegovi komercialni uspešnosti; na koncu je omenjeno, da gre negativnim kritiškim mnenjem navkljub za »zgodbo, ki je bila vredna peresa in jo bodo ljudje še dolgo z zanimanjem prebirali«. 26 V naslednji številki te revije lahko v nadaljevanju slednjega članka med drugim preberemo naslednje: »Roman opi- suje zlom takratnega gospodarskega in družbenega reda, zaton svojevrstnega kulturnega sveta, trpljenje, bedo, brutalnost, korupcijo, pa tudi pogum, upanje, človeško spretnost in domiselnost. […] ‚V vrtincu‘ sicer ni kakšna posebnost v razvoju modernega romana, je pa preprosto napisana knjiga z veliko prepričevalno močjo.« 27 Ob izidu ponatisa pred- vojnega prevoda romana v tržaškem Primorskem dnevniku zapišejo, da bo izšla »dolgo pričakovana in mnogo zahtevana nova izdaja slovečega romana Mitschellove [sic] ‚V vrtincu‘ – tudi ena tistih knjig, ki se priporočajo že same, saj hodi njihova slava pred sle- herno novo izdajo«. 28 Nekaj mesecev pozneje v Delavski enotnosti poročajo, da je izšla 23 Tribuna, 31. 8. 1954: V vrtincu, 4. 24 Večer, 27. 10. 1954: »V vrtincu«, 5. / Zasavski vestnik, 29. 12. 1954: V vrtincu, 7. 25 Tovariš, 10. 9. 1954: »V vrtincu« – filmski kolos, 808. 26 Tovariš, 10. 9. 1954: Uspeh in katastrofa Margarete Mitchell – 1. del, 808–809; cit. str. 809. 27 Tovariš, 17. 9. 1954: Uspeh in katastrofa Margarete Mitchell – 2. del, 845. 28 Primorski dnevnik, 23. 1. 1955: Kaj bo izšlo v letu 1955 pri Slovenskem knjižnem zavodu, 3. Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 135 Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 135 24. 01. 2023 09:18:48 24. 01. 2023 09:18:48 136 VESTNIK ZA TUJE JEZIKE/JOURNAL FOR FOREIGN LANGUAGES »dolgo pričakovana nova izdaja slovečega romana Margarete [sic] Mitchell«. 29 V Veče- ru je roman nekoliko bolj kritično opisan kot »ne preveč zahtevno čtivo s povprečnimi umetniškimi kvalitetami in predvsem izredno neposredno in živahno pisano«. 30 V Ptuj- skem tedniku ob predvajanju filma objavijo članek, v katerem ‚D. Ž.‘ navaja, da je roman »napisan zelo spretno, na nekaterih mestih naravnost odlično«, vendar v nadaljevanju zavrne pisateljičine nazore in zaključi, da je »film že postaran in to postaranje vzbuja dvom prav v osnovno, kar zahtevamo od umetnosti – kvaliteto, iskrenost, človeškost in naprednost«. 31 V Primorskem dnevniku objavijo članek o pisateljičinem življenju, v kate- rem med drugim obravnavajo nastajanje njenega edinega romana in njegov komercialni uspeh, a se ne opredelijo glede kakovosti. 32 Novinar in prevajalec Božidar Pahor v Teden- ski tribuni poroča, da je v Atlanti srečal nekoga, ki naj bi dobro poznal Margaret Mitchell in ki mu je razkril marsikaj o njej ter o ozadju njenega romana, do katerega se Pahor sicer ne opredeli, 33 marveč omeni zgolj, da ga v Sloveniji vsakdo pozna. 34 V poznejšem članku v istem tedniku zatrdijo, da je V vrtincu klasičen film. 35 V Primorskem dnevniku v članku o rasni diskriminaciji v ZDA zapišejo, da ameriški Jug »ni več lažno romantična dežela bombaža, uglajene veleposestniške aristokracije in mirnih, molčečih črncev, kakor je to opisovala Margaret Mitchell«. 36 Jovita Podgornik v reviji Ekran opozori na »nevarnosti nekritičnega branja« romana V vrtincu, 37 filmski ustvarjalec Vojko Duletić pa v Tedenski tribuni poda naslednje pozitivno mnenje o filmu: Film je postal eden največjih finančnih uspehov v zgodovini filma sploh. Bil je »največji, najdražji, najdaljši film vseh časov«, seveda ob vsem tem ni mogel biti tudi še najboljši. […] V vrtincu ima stil in obliko, je velikan, čeprav ne največji, a osamljen in nedosegljiv, delo ustvarjalcev v trenutku velikega nav- diha. […] Nekaterim se zdi, da je V vrtincu zdaj še lepši, kot je bil pred leti, nekaterim celo lepši kot ob nastanku. 38 Pred izidom Modrovega prevoda je bil v reviji Naša žena o romanu objavljen članek, v katerem pa ni napisanega prav veliko o sami vsebini, marveč je poudarek na avtoričini življenjski zgodbi, ozadju nastajanja romana in o izjemnem uspehu, ki ga je 29 Delavska enotnost, 1. 4. 1955: Za ljubitelje knjig, 7. 30 Večer, 25. 1. 1956: Margaret Mitchell: V vrtincu, 3. 31 Ptujski tednik, 17. 8. 1956: V vrtincu, 6. 32 Primorski dnevnik, 15. 2. 1957: Zakaj je njen mož sežgal rokopis, 3. 33 Posredno se avtor sicer opredeli do ameriškega Juga: »Dežela bombaža in romantične preteklosti. Dežela suženjstva in dežela omike. Dežela predsodkov in južnjaške vedrine.« 34 Tedenska tribuna, 25. 2. 1959: Zgodba o Peggy, 3. 35 Tedenska tribuna, 3. 10. 1961: Film »V vrtincu« razpada, 6. 36 Primorski dnevnik, 7. 10. 1962: Črni in beli, 1. 37 Ekran, 1963, l. 1, št. 4: Napotki in spodbude, 379–384; cit. str. 381. 38 Tedenska tribuna, 29. 9. 1964: V vrtincu, 6. Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 136 Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 136 24. 01. 2023 09:18:48 24. 01. 2023 09:18:48 137 Janko Trupej: VPLIV IDEOLOGIJE NA SLOVENSKO RECEPCIJO ROMANA IN FILMA V VRTINCU V vrtincu doživel v širši javnosti. 39 Slavko Rupel v Primorskem dnevniku trdi, da ime ‘Margaret Mitchell’ najdemo v slehernem svetovnem literarnem leksikonu in da je V vrtincu odlično besedilo, v katerem pisateljica izraža ‘zdrave ideale’ in ki je po zaslugi prav tako odličnega istoimenskega filma postalo le še bolj priljubljeno. Nadalje zapiše, da gre za »razgibano, malce romantično, sentimentalno zastrto zgodbo«, ki jo literar- ne enciklopedije opredeljujejo kot »kot mogočno fresko Amerike iz druge polovice preteklega stoletja, Amerike v času državljanske vojne, ko so južne države Amerike izgubljale boj za neodvisnost in je s tem umiral tudi delček starega, dobrega romantič- nega ameriškega juga.« 40 V reviji Naša žena se osredotočijo na protagonistko romana; zapišejo, da gre za zgodbo »o ošabni južnjaški lepotici Scarlett O’Hara, ki ima toliko lastnosti in toliko razpoloženj kot mavrica barv, ki pa je vedno in predvsem ženska, ki ne pozna besede ‘predaja’«. 41 V literarni reviji Knjiga v kratki najavi ponatisa prevoda zapišejo, da gre za »[r]oman iz časov ameriške državljanske vojne, o gentlemanih brez strahu in graje ter o njihovih pogumnih in močnih ženskih partnerkah«. 42 Omenjena revija pozneje objavi tudi daljši zapis, ki se začne s trditvijo, da gre za »roman, katerega privlačna moč kljub letom ne popušča in ki kljub spremembam v čustvovanju in misel- nosti novih generacij ostaja za določen krog bralcev ‘obvezno branje’«. V nadaljevanju članka je opisano ozadje nastajanja romana in predstavljena je zgodba, pri čemer pa je več pozornosti kot zgodovinskim okoliščinam posvečene protagonistki in njenemu karakterju – med drugim lahko preberemo, »da je Scarlett s svojo radoživostjo in za - grizeno voljo do življenja dobrodošel ideal«. 43 Kritičarka in prevajalka Rapa Šuklje v Tedenski tribuni opiše ozadje nastajanja filma, v zadnjem odstavku pa poda naslednje mnenje: Popularnost ni dokaz kvalitete (čeprav je slabe stvari, kot je znano, ne obdrže) in režiser je nekatere ostrine romana celo porezal, igral je dosti bolj na melo- dramo kot Mitchellova, ki je pisala pravzaprav roman nravi; čeprav je seveda tudi res, da je pri tem omilil poglavitni ugovor proti romanu, namreč podobo »sladkosti življenja na Jugu«, ki je zajemala tako izključno bele veleposestnike in bila sladka tako izključno na račun črnskih sužnjev … 44 Tudi v časniku Glas so kritični glede preživelih vrednot, ki naj bi jih film propagiral – v članku, ki je podpisan z ‘M. G.’, lahko namreč preberemo, da gre za 39 Naša žena, 1964, l. 24, št. 10: O Margaret Mitchellovi [sic] in njenem romanu »V vrtincu«, 341–342. 40 Primorski dnevnik, 27. 1. 1966: V vrtincu, 2. 41 Naša žena, 1969, l. 29, št. 12: Za tiste, ki radi berejo, 43. 42 Knjiga, 1969, l. 17, št. 1/2/3: Mitchell Margaret [sic]: V vrtincu – I. in II. del, 48. 43 Knjiga, 1969, l. 17 št. 10–11: V vrtincu, 447–448. 44 Tedenska tribuna, 2. 5. 1973: V vrtincu, 18. Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 137 Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 137 24. 01. 2023 09:18:48 24. 01. 2023 09:18:48 138 VESTNIK ZA TUJE JEZIKE/JOURNAL FOR FOREIGN LANGUAGES veličasten film, ki govori o ameriški državljanski vojni, o ljudeh ameriškega juga, ki so se morali podrediti volji severnjakov in priznati poraz v vojni, ki je tako kruto in neusmiljeno posegla v njihovo življenje. […] Toda čas je neusmi- ljen. Kot vedno, je tudi tokrat prerastel veliko stvaritev, od katere je ostal samo še spomin. V želji, da bi film približali tudi mlajšim gledalcem, tistim, ki pred leti še niso mogli v kino, so skoraj štiriurno filmsko pripoved presneli na 70 mm trak. Poskus se žal ni najbolje posrečil in je bil pravzaprav strel v prazno, saj imajo današnje generacije drugačen okus in poglede na svet. 45 V Dolenjskem listu ob novi izdaji Modrovega prevoda zapišejo, da se je Mitchello- va zapisala v zgodovino svetovne književnosti, 46 nekaj mesecev pozneje pa njen roman pohvalijo z naslednjimi besedami: »Poseben čar daje pripovedi o usodi Američanov med državljansko vojno psihološko risanje značajev in živopisna podoba sveta velikih pose- stnikov, ki je bil z vojno za vse čase izbrisan.« 47 V reviji Antena lahko preberemo, da roman opisuje strahotno secesijsko vojno in da je Scarlett O’Hara »postala simbol preiz- kušenj, skozi katere je šel v tej vojni Jug«. 48 V zadnjem desetletju pred razpadom Jugoslavije nismo zasledili člankov, ki bi bili v celoti posvečeni zadevnemu romanu oz. filmu, temveč le zapise, ki V vrtincu omenjajo; Primož Sark na primer v Logaških novicah pohvali več vidikov filma, samo zgodbo pa označi kot povprečno, 49 Marc Ferro v Sobotni prilogi navaja, da je filmoma Rojstvo naro- da 50 in V vrtincu skupno to, da vsi temnopolti upodabljajo služabnike, 51 Tadej Zupančič pa v reviji Problemi: Eseji zapiše, da gre za »trd melodramski roman«. 52 3.3 Obdobje samostojne Slovenje V zadnjem desetletju prejšnjega tisočletja je V vrtincu v slovenskem periodičnem tisku prisoten precej pogosteje kot desetletje poprej – domala vsi omembe vredni članki so bili sicer objavljeni v Delu. Ko v tem časniku poročajo, da je Alexandra Ripley napisala na- daljevanje romana, zatrdijo, da protagonista »uživata nezmanjšano naklonjenost bralstva vse od prve objave romana leta 1936«, a pripomnijo, da je avtorica nadaljevanja ugoto- vila, da »o črncih ni mogoče več govoriti tako kot v izvirniku – z mešanico primitivizma 45 Glas, 9. 5. 1973: V vrtincu, 9. 46 Dolenjski list, 27. 6. 1974: V vrtincu, 27. 47 Dolenjski list, 3. 10. 1974: V vrtincu, 31. 48 Antena, 21. 6. 1979: »Secesijska vojna«, 22. 49 Logaške novice, 5. 5. 1981: Vabimo vas, 8. 50 Gre za film z izvirnim naslovom Birth of a Nation, ki je pripomogel k preporodu Ku Klux Klana. 51 Sobotna priloga, 29. 10. 1983: Kopanje v žarkih svobode, 22. 52 Problemi: Eseji, 1988, l. 26, št. 14: Promoviranje americane v ameriški literaturi dvajsetega stoletja, 111–114; cit. str. 113. Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 138 Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 138 24. 01. 2023 09:18:48 24. 01. 2023 09:18:48 139 Janko Trupej: VPLIV IDEOLOGIJE NA SLOVENSKO RECEPCIJO ROMANA IN FILMA V VRTINCU in servilnosti, temu bi se črnci uprli«. 53 Nekdo z začetnicami ‘M. Z.’ pripomni, da ima V vrtincu v ZDA podoben status kot Vojna in mir v Rusiji, četudi umetniška vrednost obeh romanov ni primerljiva. 54 Sonja Merljak trdi, da veliko ljudi sploh ne bi vedelo za ameriško državljansko vojno, če ne bi bilo romana V vrtincu. 55 ‘Mo. M.’ poroča, da so protestniki že drugič v dveh letih podtaknili ogenj v hiši Mitchellove, ker naj bi ta v svojem romanu poveličevala sužnjelastniški sistem. 56 Merljakova v članku o literarnih uspešnicah izpod peresa žensk pripomni, da nekateri V vrtincu prištevajo med literarne klasike, drugi pa zgolj med literarne uspešnice; avtorica članka se glede tega sicer ne opredeli. 57 V novici o tem, da se film vrača v kinematografe v ZDA, ga v Delu označijo za mojstrovino in eno največjih filmskih klasik nasploh. 58 Precej bolj kritično mnenje pa izrazi Tonči Kuzmanić, ki v reviji Časopis za kritiko znanosti zapiše naslednje: »Bolj kot v kateri koli strokovni ali znanstveni obdelavi je kompleksen, kapilaren način funkcioni- ranja ameriškega zgodnjega rasizma podan v ameriškem tekstu par excellence Gone with the Wind, ki ga je podpisala Margaret Mitchell.« 59 Na začetku novega tisočletja, ko v Delu obeležijo stoletnico pisateljičinega rojstva, V vrtincu proglasijo za enega največjih filmov vseh časov. 60 Adrian Grizold v časniku Nedelo roman sicer najprej označi za patetični epos, v nadaljevanju članka pa ga opiše kot imenitno knjigo. 61 Bojan Brezigar v Primorskem dnevniku med drugim zapiše na- slednje: »Navsezadnje V vrtincu ni nikakršna posebnost. Bil je eden prvih komercialnih proizvodov Amerike, ki se je prebujala: kvota ljubezni in tudi sramežljivega seksa, kvota nasilja, državljanske vojne, veliko krvi, veliko žalosti in konec brez konca: jutri bo nov dan, zaključi Scarlett svojo zgodbo. Uspešnica, vredna tega naziva.« 62 Ko Jožica Grgič v Delu obeleži 75. obletnico filma, med drugim zapiše, da gre za najbolj znan in komercial- no uspešen film vseh časov, in pohvali njegov scenarij, vendar pripomni tudi, da ohranja »nostalgične tone pri prikazovanju življenja na sužnjelastniškem Jugu«. Nadalje navaja, da je problematično tudi prikazovanje položaja žensk in da se film iz današnje perspekti- ve marsikomu lahko zdi rasističen, zaradi česar so ga nekateri kritizirali že ob izidu, kar pa niti tedaj niti pozneje ni bistveno vplivalo na priljubljenost filma. 63 Obletnico filma obeležijo tudi na portalu MMC, kjer ga ‘A. J.’ opiše kot »eno najlepših epskih romanc 53 Delo, 14. 8. 1991: V vrtincu se nadaljuje, 10. 54 Delo, 26. 3. 1993: Nadaljevanje Vojne in miru, 6. 55 Delo, 23. 2. 1996: Brez njihovega blišča bi bil vsakdanjik bolj siv, 11. 56 Delo, 3. 6. 1996: Požar zaradi vrtinca, 12. 57 Delo, 19. 12. 1996: Sitost in milni mehurčki, 50. 58 Delo, 3. 7. 1998: V vrtincu spet v kinih, 10. 59 Časopis za kritiko znanosti, 1999, l. 27, št. 195–196: Katastrofa humanitarnega – človekove pravice v funkciji samoupravičevanja vojne, 107–136; cit. str. 124. 60 Delo, 8. november 2002: 8. november, 12. 61 Nedelo, 21. 10. 2007: Kaj moramo vedeti o Rhettu?, 10. 62 Primorski dnevnik, 9. 10. 2012: Mesto, kjer igralka zaradi barve kože ni smela na premiero filma, za katerega je dobila Oskarja, 22. 63 Delo, 25. 10. 2014: Najbolj znani film vseh časov ima 75 let, 32. Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 139 Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 139 24. 01. 2023 09:18:48 24. 01. 2023 09:18:48 140 VESTNIK ZA TUJE JEZIKE/JOURNAL FOR FOREIGN LANGUAGES vseh časov«. Večino članka sicer posveti ozadju nastajanja filma, vendar zapiše tudi, da je bil Selznick v dilemi, »kako naj v ekranizaciji romana V vrtincu sploh dovolj zabriše rasistične podtone v prikazu ameriškega Juga, da bo film sprejemljiv za varuhe javne morale«. Omenjena so prizadevanja aktivistov za državljanske pravice, da film sploh ne bi bil posnet, češ da gre za »neameriško, protisemitsko, rasistično, prokukluksklanovsko poveličevanje južnjaške družbe linča«. Poleg tega je v članku navedeno, da se je produ- cent naposled odločil iz scenarija popolnoma izpustiti Ku Klux Klan in izraz nigger. 64 V Slovenski kinoteki so obletnico obeležili tako, da so film uvrstili na svoj spored – v napovedniku so zapisali naslednje: Nesporna klasika je sicer sporna v več pogledih, če pomislimo le na romantič- no obravnavo suženjstva in odnos do ženskega spola, ki v grlu puščata težko prebavljiv cmok. A vendar zgodovinska romanca, ki letos praznuje častitljivo 75-letnico, ostaja megauspešnica svojega in današnjega časa, saj s pronicljivi- mi in večplastnimi liki, epskimi zapleti in razpleti, osupljivim Tehnicolorjem in vrtoglavim filmičnim razkošjem še vedno zapeljuje gledalce gibljivih slik. 65 ‘A. G.’ v Slovenskih novicah med drugim zapiše, da si je Mitchellova s svojim ro- manom prislužila občudovanje vseh generacij in da je bil po njem posnet tudi pompo- zen filmski ep, a pripomni, da se Hattie McDaniel ni smela udeležiti premiere filma v Atlanti – v zvezi s tem zapiše: »Takrat se ZDA pač še niso razglašale za prvo izvoznico demokracije in človekovih pravic …« 66 Precejšen del besedila iz zgornjega napovednika Slovenske kinoteke lahko naslednje leto preberemo tudi v Delu, kjer Katja Željan večino članka posveti ozadju nastajanja romana, glede katerega poda naslednjo oceno: Čeprav kritike o pisateljičinem stereotipnem rasnem prikazovanju Afroameriča- nov in suženjstva nikoli niso potihnile, je Mitchellova konec tridesetih let prej - šnjega stoletja z romanom svetu dala tudi tisto, kar je v duhu dobe depresije in bližajoče se druge svetovne vojne najbrž potreboval: zgodbo boja ameriškega juga, da si opomore in se znova postavi na noge, pa naj bodo žrtve še tako velike. 67 ‘A. K.’ na MMC poroča, da je bil V vrtincu zaradi očitkov predstavnikov lokalne sku- pnosti, da gre za »rasistični [sic] film s podtoni, ki nakazujejo na večvrednost bele rase«, umaknjen s sporeda nekega kina v Memphisu, kjer so ga dotlej vsako poletje predvajali kar 64 MMC, 7. 9. 2014: 75 let ene od najviharnejših ljubezni velikega platna. . (Dostop 14. 4. 2021). 65 Kinoteka, 2014: V vrtincu: uspešnica že častitljivih 75 let!. . (Dostop 15. 4. 2021). 66 Slovenske novice, 16. 12. 2014: Od najuspešnejšega dela filmske zgodovine 75 let, 23. 67 Delo, 27. 3. 2015: En sam presežek, 18. Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 140 Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 140 24. 01. 2023 09:18:48 24. 01. 2023 09:18:48 141 Janko Trupej: VPLIV IDEOLOGIJE NA SLOVENSKO RECEPCIJO ROMANA IN FILMA V VRTINCU 34 let. V članku je omenjeno tudi, da je McDanielova oskarja prejela za stereotipno vlogo in da je film nasploh pomagal utrditi stereotipe o temnopoltih, zaradi česar so temnopolti aktivisti že od začetka snemanja izražali zadržke glede filma. 68 Simona Bandur v Delu na- vaja, da je roman doživel izjemen uspeh, ne glede na to, da je rasističen oz. utrjuje stereo - tipe. Nadalje zapiše, da je zgodba obarvana z nostalgijo do suženjstva in opisuje čas pred državljansko vojno, »ko je bil ameriški jug dežela izobilja, četudi na plečih zasužnjenega ljudstva«. Avtorica omeni tudi, da se McDanielova ni smela udeležiti premiere v rasno se - gregirani Atlanti in da je na podelitvi oskarjev morala sedeti ločeno od soigralcev. 69 Več slovenskih medijev je poročalo o tem, da je HBO film umaknil s svoje platforme pretočnih vsebin. ‘A. J.’ na MMC navaja, da je bil film umaknjen, ker naj bi na zastarel, površen in sentimentalen način prikazoval sužnjelastniški ameriški Jug; citira tudi izjavo, ki so jo ob tem pri televizijski hiši dali za javnost – med drugim so navedli, da je film »produkt svojega časa in kot tak odraža določene rasne in etnične predsodke, ki so bili na žalost vseprisotni v ameriški družbi«. V nadaljevanju članka je navedeno, da je John Ridley, režiser filma 12 let suženj, v časniku Los Angeles Times zapisal naslednje: »Ta film ni samo ‘nezadosten’, kar se tiče zastopanosti ras – to je film, ki poveličuje pred- vojni Jug. V tistih trenutkih, ko ne ignorira grozot suženjstva, samo še krepi in utrjuje boleče stereotipe o temnopoltih ljudeh.« 70 Anja Banko na Radiu študent navaja, da gre za najbolj dobičkonosen film vseh časov, ki pa je, »iz kritične distance v sedanjosti posvo- jene perspektive, neposredno rasističen«; posebej izpostavi stereotipno vlogo Mammy. 71 Anže Lebinger v članku v Dnevniku uvodoma zapiše, da je film pomemben del ameriške kulture in nesporna klasika, ki pa se že vse od izida sooča z očitki zaradi trivializacije rasizma. HBO-jevo odločitev kontekstualizira v luči tedanjih dogodkov v ameriški druž- bi, pri čemer med drugim navaja isti izjavi kot MMC, in poda naslednjo oceno filma: »Je predvsem produkt svojega časa. Kategorično sprenevedav film, ki se lahko pohvali z večplastnimi liki, epskimi zapleti in filmskim razkošjem, ki je zdržalo zob časa, a je pod črto rasistična pravljica, ki prikazuje sužnjelastništvo, kot bi šlo nemara za piknik. Sužnji so videti skoraj zadovoljni, da imajo svoje gospodarje.« 72 Ko je HBO nedolgo za tem znova omogočil ogled filma, so na MMC poročali tudi o tem; ‘A. J.’ – poleg že v prejšnjem članku navedenih citatov – navaja, da sta bila filmu dodana dva videa, ki pojasnjujeta zgodovinski kontekst – med drugim to, da je upodo- bitev temnopoltih že od vsega začetka burila duhove. Omenjeno je tudi, da je na primer 68 MMC, 28. 8. 2017: Memphis: V vrtincu zaradi rasistične vsebine umaknili s kinosporeda. . (Dostop 26. 2. 2021). 69 Delo, 3. 1. 2020: »Navsezadnje, jutri je nov dan«, 12. 70 MMC, 10. 6. 2020: Klasika V vrtincu umaknjena zaradi rasizma, serija Cops ukinjena. . (Dostop 26. 2. 2021). 71 Radio študent, 15. 6. 2020: V vrtincu podob. https://radiostudent.si/kultura/temna-zvezda/v-vrtincu-podob>. (Dostop 20. 2. 2021). 72 Dnevnik, 16. 6. 2020: HBO umaknil »rasistično« klasiko V vrtincu. . (Dostop 25. 2. 2021). Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 141 Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 141 24. 01. 2023 09:18:49 24. 01. 2023 09:18:49 142 VESTNIK ZA TUJE JEZIKE/JOURNAL FOR FOREIGN LANGUAGES afroameriški filmski ustvarjalec Carlton Moss že ob izidu filma trdil, da je V vrtincu »nostalgična prošnja za razumevanje reakcionarnih sil, ki so na Jugu še vedno žive«. 73 Krajša novica s podobno vsebino, podpisana z ‘I. R.’, je bila istega dne objavljena tudi na spletnem portalu Slovenskih novic. 74 Tina Breznik je v Dnevniku objavila članek z naslovom »Prave barve politične korek- tnosti«, v katerem je med drugim obravnavala V vrtincu; o nedavni kontroverzi v zvezi s filmom je navedla večino informacij, ki so jih pred tem podali že drugi članki na to temo, nato pa sklenila: »Odločitev HBO, da film pusti v svoji ponudbi s pojasnilom, je najboljša mogoča, saj bi z izbrisom tega filma iz filmske zgodovine na neki način trdili, da rasnih predsodkov ni (bilo), hkrati pa brisanje spornih del iz Hollywooda in celotne družbe na - sploh ne bi izbrisalo rasizma, predsodkov, pristranskosti in neenakosti.« 75 Teden dni po tem, ko je umrla Olivia de Havilland, še zadnja članica ožje igralske ekipe filma V vrtincu, je Zvezdana Bercko v Večeru objavila članek, v katerem je – nekoliko nasprotujoče si – v podnaslovu zapisala, da film ostaja klasika, nato pa uvodoma zatrdila, da zaradi rasističnih elementov »očitno še sam dokončno odhaja v zgodovino«. Berckova nato obravnava ozad- je nastajanja filma in nedavne dogodke v zvezi z njegovo cenzuro, proti koncu prispevka pa citira kritika Dragana Antulova, ki je izjavil naslednje: »To epsko melodramo bi morali dojemati manj kot film in bolj kot institucijo. Za razliko od večine stvaritev sedme umetno - sti je ta film dejansko postal del popularne kulture 20. stoletja.« 76 4 ZAKLJUČEK Pred 2. svetovno vojno je bilo romanu V vrtincu posvečeno kar nekaj kritiške pozornosti, medtem ko je istoimenska filmska uspešnica – ki je v slovenske kinematografe sicer prišla šele desetletje in pol po premieri v ZDA – ostala neopažena. Mnenja o romanu so bila veči - noma izrazito naklonjena, ideologija pa pri recenzijah ni imela pomembne vloge; celo karak - terizacija pripovednih oseb je bila kot nekaj pozitivnega izpostavljena v domala vseh recen - zijah. Za razliko od ZDA, kjer so bile v istem obdobju do romana in filma kritične predvsem levo usmerjene publikacije slovenskih izseljencev oz. zdomcev (gl. Trupej 2021: 93–95), je bil V vrtincu največ pozitivnih odzivov deležen v liberalnem dnevniku Jutro, medtem ko je bilo edino nekoliko bolj kritično mnenje objavljeno v katoliški reviji Dom in svet. Ko so se po drugi svetovni vojni in vzpostavitvi socialističnega sistema odnosi med Jugoslavijo in ZDA poslabšali in je rasizem – vsaj na deklarativni ravni (Urh 2014: 129) 73 MMC, 25. 6. 2020: V vrtincu spet v HBO-jevi knjižnici, a z opombo, da “zanika grozote suženjstva”. . (Dostop 23. 4. 2021). 74 Slovenske novice: 16. 6. 2020: Scarlett in Rhett se vračata, tokrat s pojasnili. . (Dostop 26. 2. 2021). 75 Dnevnik, 1. 8. 2020: Prave barve politične korektnosti. 18–19. 76 Večer, 2. 8. 2020: Manj film in bolj institucija. 16–17. Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 142 Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 142 24. 01. 2023 09:18:49 24. 01. 2023 09:18:49 143 Janko Trupej: VPLIV IDEOLOGIJE NA SLOVENSKO RECEPCIJO ROMANA IN FILMA V VRTINCU – postal nesprejemljiv, se je to do neke mere odražalo tudi v odzivih na obravnavani roman oz. film. Predvsem v prvih povojnih letih je bila recepcija pretežno negativna, iz nekaterih zapisov pa je razvidna tudi sovražna nastrojenost do ZDA. Ob objavi ponatisa Koširjevega predvojnega prevoda sredi 50. let, ko so V vrtincu začeli predvajati tudi slovenski kinemato- grafi, so bili odzivi precej bolj raznoliki; v nekaterih zapisih so izražena naklonjena mnenja, v drugih pa zadržki glede umetniške vrednosti romana oz. filma, predvsem v zvezi s prika - zovanjem sužnjelastniške družbene ureditve kot nečesa pozitivnega. Kritičnost do ZDA, s katerimi je socialistična Jugoslavija po sporu med Titom in Stalinom vzpostavila občutno boljše odnose, je sicer manj izrazita kot neposredno po vojni. 77 Podobna heterogenost je značilna tudi za članke iz sredine 60. let, ko je izšel ponovni prevod romana, in za zapise ob izidu novih izdaj tega prevoda konec istega desetletja oz. sredi 70. let, medtem ko V vrtincu v zadnjem desetletju pred slovensko osamosvojitvijo ni bil deležen posebne pozornosti – tretji ponatis Modrovega prevoda v 80. letih je denimo ostal neopažen. V 90. letih prejšnjega stoletja, ko se je Slovenija vedno bolj približevala Zahodu, je bilo v kontekstu zapisov o V vrtincu zaslediti le malo kritičnih mnenj o ZDA, podobno pa velja tudi za prvo desetletje tega tisočletja, ko je bilo romanu oz. filmu nasploh posveče- ne bolj malo pozornosti. Bolj poglobljene zapise (tako na spletu kot v tiskanih serijskih publikacijah) pa je zaslediti v zadnjem desetletju – številni slovenski mediji so poročali o tem, da roman in film v ZDA postajata vedno bolj sporna, predvsem zaradi stereotipne karakterizacije temnopoltih in poveličevanja sužnjelastniškega sistema, občasno pa je kot problematičen izpostavljen tudi odnos do žensk. V večini člankov so sicer zgolj povzeti oz. navedeni tuji viri, ne pa izražena lastna mnenja, kakor je bilo značilno za marsikateri zapis iz socialističnega obdobja, tako da je tudi s tega vidika vpliv ideologije na recepcijo romana in filma V vrtincu v samostojni Sloveniji občutno manjši kot nekoč. LITERATURA ASIM, Jabari (2007) The N Word: Who Can Say It, Who Shouldn’t, and Why. Boston: Houghton Mifflin. BAJT, Drago (1997) Prevod kot objektivizacija subjektivnih meril. Majda Stanovnik (ur.), Kriteriji literarnega prevajanja. Prevajanje in terminologija. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev, 42–48. BALDICK, Chris (2001) The Concise Oxford Dictionary of Literary Terms. Oxford/New York: Oxford University Press. GÓMEZ-GALISTEO, M. Carmen (2011) The Wind Is Never Gone: Sequels, Parodies and Rewritings of Gone with the Wind. Jefferson, North Carolina/London: McFar- land & Company, Inc. 77 Petr Kopecký (2011: 214) v zvezi z ideološko situacijo v socialistični Sloveniji navaja naslednje: »Čeprav je bila Slovenija formalno komunistična, se ni ujela v ideološko past pojmovanja sveta kot črnega ali belega, komunistične- ga ali kapitalističnega, progresivnega ali reakcionarnega.« Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 143 Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 143 24. 01. 2023 09:18:49 24. 01. 2023 09:18:49 144 VESTNIK ZA TUJE JEZIKE/JOURNAL FOR FOREIGN LANGUAGES GRISWOLD, Wendy (2013) Cultures and Societies in a Changing World. Thousand Oaks, California: SAGE Publications. GROSMAN, Meta (1993) Medkulturne funkcije književnega prevajanja. Majda Stanovnik (ur.), Prevod in narodova identiteta. Prevajanje poezije. Ljubljana: Društvo sloven- skih književnih prevajalcev. 6–10. HASKELL, Molly (2009) Frankly, My Dear: Gone with the Wind Revisited. New Ha- ven/London: Yale University Press. JAUß, Hans Robert (1970) Literary History as a Challenge to Literary Theory. Prevod: Elizabeth Benzinger. New Literary History 2 (1), 7–37. JAUß, Hans Robert (1998) Estetsko izkustvo in literarna hermenevtika. Prevod: Tomo Virk. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura. JEFF, Leonard J. (1999) ‘Gone with the Wind’ and Hollywood’s Racial Politics. The Atlantic, december. . (Dostop 12. 12. 2021). KAROLIDES, Nicholas J. (2006) Banned Books: Literature Suppressed on Political Grounds, Revised Edition. New York: Facts on File Inc. KAROLIDES, Nicholas J./Margaret BALD/Dawn B. SOV A (2011) 120 Banned Books: Censorship Histories of World Literature, Second Edition. New York: Checkmark Books. KOPECKÝ, Petr (2011) The Literary Front of the Cold War: John Steinbeck as an Ideo- logical Object in the Eastern Bloc. Comparative American Studies: An International Journal 9 (3), 204–216. LEFEVERE, André (1992) Translation, Rewriting and the Manipulation of Literary Fame. London/New York: Routledge. MITCHELL, Margaret (2014) The Scarlett Letters: The Making of the Film Gone with the Wind. John Wiley, Jr. (ur.). Lanham/Boulder/London/New York: Taylor Trade Publishing. N. N. (2012) ‘Books That Shaped America’ Exhibition to Open June 25. Library of Con- gress. . (Dostop 12. 12. 2021). RY AN, Tim A. (2008) Calls and Responses: The American Novel of Slavery since Gone with the Wind. Baton Rouge: Louisiana State University Press. SCHUESSLER, Jennifer (2020) The Long Battle over ‘Gone with the Wind’. The New York Times, 14 junij. . (Dostop 12. 12. 2021). SOV A, Dawn B. (2006a) Banned Books: Literature Suppressed on Sexual Grounds, Re- vised Edition. New York: Facts on File Inc. SOV A, Dawn B. (2006b) Banned Books: Literature Suppressed on Social Grounds, Re- vised Edition. New York: Facts on File Inc. STEVENS, J. D. (1973) The Black Reaction to Gone with the Wind. Journal of Popular Film 2 (4), 366–371. Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 144 Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 144 24. 01. 2023 09:18:49 24. 01. 2023 09:18:49 145 Janko Trupej: VPLIV IDEOLOGIJE NA SLOVENSKO RECEPCIJO ROMANA IN FILMA V VRTINCU STEW ART, Jacqueline (2020) Why we can’t turn away from ‘Gone with the Wind’. CNN, 25. junij. . (Dostop 12. 12. 2021). TRUPEJ, Janko (2014) Prevajanje rasističnega diskurza o temnopoltih v slovenščino. Prim- erjalna književnost 37 (3), 89–109. . (Dostop 15. 11. 2022). TRUPEJ, Janko (2015) Recepcija štirih ameriških romanov in njihovih slovenskih pre- vodov v luči ideologije rasizma. Primerjalna književnost 38 (2), 213–235. . (Dostop 15. 11. 2022). TRUPEJ, Janko (2021) Responses to Gone with the Wind among Slovenians on the Other Side of the Atlantic. Acta Neophilologica 54 (1–2), 87–98. . (Dostop 12. 12. 2021). URH, Špela (2014) Anti-Roma Racism in Europe: Past and Recent Perspectives. Michael Lavalette in Laura Penketh (ur.), Race, Racism and Social Work: Contemporary Is- sues and Debates. Bristol: Policy Press, 115–130. VENUTI, Lawrence (1995) The Translator’s Invisibility. London/New York: Routledge. VENUTI, Lawrence (1998) The Scandals of Translation. London/New York: Routledge. WILEY, John, Jr. (2014a) Prologue: The Making of a Masterpiece. Margaret Mitchell, The Scarlett Letters: The Making of the Film Gone with the Wind. John Wiley, Jr. (ur.). Lanham/Boulder/London/New York: Taylor Trade Publishing, XIX–XXVIII. WILEY, John, Jr., (2014b) Epilogue: Tomorrow Is Another Day. Margaret Mitchell, The Scarlett Letters: The Making of the Film Gone with the Wind. John Wiley, Jr. (ur.). Lanham/Boulder/London/New York: Taylor Trade Publishing, 421–427. POVZETEK VPLIV IDEOLOGIJE NA SLOVENSKO RECEPCIJO ROMANA IN FILMA V VRTINCU Slovenska recepcija romana in filma V vrtincu se je v zadnjih osmih desetletjih precej spreminjala. Pred drugo svetovno vojno so bili odzivi pretežno naklonjeni tako v levo kot v desno usmerjenih publikacijah; celo karakterizacija pripovednih oseb, ki je pozneje za- radi stereotipnega prikazovanja Afroameričanov postala sporna, je bila v večini tedanjih recenzij izpostavljena kot nekaj pozitivnega. Po vzpostavitvi socialističnega sistema na slovenskem ozemlju pa zapisi o romanu oz. filmu postanejo bolj kritični in iz številnih je razvidna precej negativna nastrojenost do ZDA; to je najbolj značilno za prva povojna leta. Po otoplitvi odnosov med Jugoslavijo in Združenimi državami kmalu po sporu med Titom in Stalinom leta 1948 pa poleg kritičnih zapisov zasledimo tudi izrazito pozitiv- na mnenja o V vrtincu. Podobno heterogena recepcija je značilna tudi za približno dve Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 145 Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 145 24. 01. 2023 09:18:49 24. 01. 2023 09:18:49 146 VESTNIK ZA TUJE JEZIKE/JOURNAL FOR FOREIGN LANGUAGES desetletji po tem, ko je Jugoslavija soustanovila Gibanje neuvrščenih in se spet nekoliko bolj oddaljila od Zahoda. V zadnjem desetletju pred koncem socialističnega sistema v Sloveniji je bil V vrtincu v serijskih publikacijah omenjen občutno manj pogosto, v 90. letih prejšnjega stoletja pa se je o zadevnem romanu oz. filmu spet pisalo pogosteje. Niti v tistem desetletju niti v prvem desetletju novega tisočletja zapisi večinoma niso kritični do vsebine, v zadnjih desetih letih pa je bilo objavljenih več daljših člankov, ki poročajo o tem, da V vrtincu v izvirni kulturi postaja vedno bolj nesprejemljiv, predvsem zaradi tega, ker mu številni očitajo rasizem. Vendar avtorji in avtorice teh zapisov pretežno ne poda- jajo lastnih mnenj o problematiki, zaradi česar je sodobna recepcija romana oz. filma V vrtincu veliko manj zaznamovana z ideologijo kot je bilo značilno za obdobje socializma. Ključne besede: ameriška književnost, Margaret Mitchell, V vrtincu, recepcija, ideologija ABSTRACT THE INFLUENCE OF IDEOLOGY ON THE SLOVENIAN RECEPTION OF THE NOVEL AND FILM GONE WITH THE WIND The Slovenian reception of the novel and film Gone with the Wind has changed considerably over the last eight decades. Prior to World War II, responses in both left- and right-wing publications were largely favourable. Even the characterization of certain figures – which later became controversial because of the stereotypical portrayal of African-Americans – was pointed out as a positive aspect in most reviews at the time. After a socialist system was established on the Slovenian territory, responses to the novel/film became more critical, and in many articles a negative attitude towards the United States was expressed, something that was very characteristic of the immediate post-war years. After relations between Yugosla- via and the United States improved significantly in the aftermath of the Tito-Stalin split in 1948, critical opinions about Gone with the Wind were still expressed, but some sentiments about the novel/film were also distinctly positive. A similarly heterogeneous reception was characteristic of the two decades after Yugoslavia co-founded the Non-Aligned Movement and again distanced itself from the West. In the last decade before the end of the socialist system in Slovenia, Gone with the Wind was mentioned in serial publications much less frequently. In the 1990s, the novel and film were again featured in serial publications more prominently, but neither during that decade nor during the first decade of the new millen - nium was there much criticism of the novel/film. Several longer articles in the last ten years have reported on the increasing unacceptability of Gone with the Wind in the United States, above all on account of its alleged racism. However, most authors of these articles did not editorialize, which makes the contemporary reception of Gone with the Wind much less ideologically charged than was the case during the socialist period. Keywords: American literature, Margaret Mitchell, Gone with the Wind, reception, ideology Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 146 Vestnik_za_tuje_jezike_2022_FINAL.indd 146 24. 01. 2023 09:18:49 24. 01. 2023 09:18:49