dolenjka, d.d. NOVO MESTO VELIKONOČNA PONUDBA V PRODAJALNAH “DOLENJKE" •mlečna čokolada Milka 100 g 99,00 SIT/kos •jabolčni nektar l/l Dana 115.00 SIT/kos • sirup Frupi 1,5 lit. gozdni sadeži Vital 389,00 SIT/kos • napolitanke s kakavom ABC 420 g Žito 179,00 SIT/kos • pralni prašek AVA 5 kg 998,00 SIT/kos • detergent Pril 500 ml Henkel 199,00 SIT/kos Ponedeljek, 5. aprila, so prodajalne s prehrambenim blagom odprte »d 8. do 11. ure. ’**m našim kupcem želimo vesele velikonočne praznike! 1 H 1 "3 i i ■ S 1 i H R ISSN 0416-2242 770416 224000 vaš četrtkov prijatelj dolenjski list s 3,45 PROMILA V DRUG AVTO Šentjernej - V nedeljo, 28. I f1?3« okoli pol desete zvečer je 30-® ni J. b. iz okolice Šentjerneja Povzročil prometno nesrečo z mate-30 škodo, ko je zaradi vožnje po sredini vozišča oplazil voznika oseb-|,ega avta 24-letnega D. R. iz oko-ce Šentjerneja. Po oplaženju je J. •> ne da bi ustavil, odpeljal naprej. 0 'cisti so ga dobili doma in ga ^f^kusili z alkotestom, ki je poka-■M5 promila alkohola. b^VN! SEKRETAR O NATU Ma.povabilo OZSČ Novo mesto ob^r^fn^° ne n o č n e p raz,nikjz voščimo! WL PRAZNIK LJUDSKE PESMI IN PLESA - Folklorno društvo Kres je minulo soboto, 27. marca, pripravilo lep in pester večer ljudskih pesmi in plesov, ki je potekal v polni veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu. Na odru so se zvrstili ljudski plesi, prikazi običajev in otroških rajalnih iger, ki so jih izvedle vse tri generacije Kresovih plesalcev od starejše in mladinske do otroške. Pevska skupina je v ljudskem večglasju zapela nekaj znanih in nekaj skoraj že pozabljenih pesmi, tamburaška skupina in Kresovi muzikantje pa so zaigrali priljubljene ljudske viže. Spored je na spremno besedilo Staše Vovk povezovala Tjaša Repše, na koncu pa je svetovalka Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Meta Benčinu podelila Maroltova priznanja kresovcem, ki v društvu delujejo pet, deset in petnajst let. Na sliki: prisrčen nastop najmlajših kresovcev je še posebej navdušil občinstvo. (Foto: M. Markelj) Hud spopad... (Nadaljevanje s I. strani) letos Dolenjska banka imela le še 376 delničarjev, 10 največjih pa je imelo že blizu 85 odst. vseh delnic. * V Dolenjski banki ne skrivajo zadovoljstva, da se v tej “vojni” med največjima slovenskima bankama zmaga nasmiha Novi Ljubljanski banki. “Z NKMB se naša banka ni nikoli dogovarjala o medsebojni povezavi in tvorbi bančne skupine, prav tako nam niso niti namignili, da nameravajo kupiti delnice naše banke,” zatrjuje Borsan. Pred časom so se dogovarjali o povezovanju regijskih bank. Ko je ta stvar propadla, so upravljalci Dolenjske banke lani kot najprimernejše izbrali povezovanje z NLB in z njo so o tem tekli tudi poslovni pogovori. V to je nasilno vdrl nenadejani in v tajnosti izvedeni nakup 24 odst. delnic Dolenjske banke s strani NKMB. NLB pa je nato ob podpori Dolenjske banke kupila še več njenih delnic. Kot je znano, je Banka Slovenije za nazaj priznala NKMB upravljalski delež v Dolenjski banki v višini kupljenega lastniškega deleža. Pred dnevi je za to dovoljenje zaprosila tudi NLB. A. BARTEU POVRNITEV STROŠKOV V ZVEZI Z GLOBOČCEM IVANČNA GORICA - Ob ekološki katatrofi razlitja nafte v Ortneku je prišlo do onesnaženja pitne vode v za Občino Ivančna Gorica zelo pomembnem vodnem zajetju Globočec v dolini reke Krke. JKP Grosuplje bo sredstva z Ministrstva za okolje in prostor namenilo za izboljšave in ureditev čistilne naprave Globočec (dograditev na aktivno oglje v prahu), za vodovodni sistem Stična-Glo-bočec (prevezava) in vzpostavitev stalnega monitoringa za kontrolo nad kakovostjo pitne vode. Ivanški občinski svet je iz -obvezne proračunske rezerve Občinski gasilski zvezi nakazal dobrih 7 milijonov tolarjev za povrnitev stroškov sanacije vodnega vira Globočec. POSVET GASILK ŠMIHEL - Gasilska zveza Novo mesto - komisija za članice v okviru našega delovnega programa v sodelovanju s Svetom članic Gasilske zveze Slovenije organizira posvet članic prostovoljnih gasilskih zvez: Novo mesto, Trebnje, Metlika, Črnomelj in Semič, ki bo v petek, 9. aprila, ob 18. uri v gasilskem domu PGD Šmihel pri Novem mestu. Sožitje - 25 let skrbi za prizadete Društvo deluje na območju šestih občin, kjer je 266 duševno prizadetih NOVO MESTO - Novomeško društvo za pomoč duševno prizadetim Sožitje, ki je eno najaktivnejših od 47 tovrstnih društev po Sloveniji, je prejšnji torek v Kulturnem centru Janeza TVdine slovesno obeležilo 25-letnico delovanja s prijetno kulturno prireditvijo, katere pokroviteljica je bila novomeška občina. Skoraj polno dvorano obiskovalcev so svojim programom najprej navdušili učenci iz oddelka za vzgojo in izobraževanje pri Osnovni šoli Dragotina Ketteja in varovanci Varstveno-delovnega centra. Nastopili so še violinistka Maja Bevc, študentka Akademije za glasbo v Ljubljani, plesna skupina Roza Pirueta iz Glasbene šole Marjana Kozine pod mentorstvom Sonje Rostan in plesni skupini Plesnega centra Dolenjske. “Ste, ker ste potrebni. Brez travne bilke bi bil svet manj, kot je. Vse je potrebno in vse se prilega, nihče ni več vreden ali manj vreden, vsakdo je neprimerljivo edinstven,” je v slavnostnem govoru povedal novomeški župan dr. Tone Starc. Poudaril je, da je bilo v preteklem četrtstoletju veliko narejenega za boljše življenje prizadetih in njihovih družin. Direktor Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Sožitje, Tomaž Jereb, je poudaril, kako pomembno in potrebno je bilo samoorganiziranje. Začetki novo- n ^ /A sMeša -jhu A *-g|, L / . f- ■ *-7* ■' ■ v-;-vS -te s 'N- *' ,v m. ZA 25 LET SOŽITJA - Prijeten kulturni program so pripravili tudi učenci iz oddelka vzgoje in izobraževanja pri OŠ Dragotina Ketteja in varovanci VDC-ja (na fotografiji). Še posebej pa so se na slovesnosti zahvalili vsem dosedanjim predsednicam društva. (Foto: J. D.) meškega društva za pomoč duševno prizadetim segajo v leto 1964, ko je društvo vodil prof. dr. Anton Kotar, z njegovim odhodom v Ljubljano pa je potem zamrlo in znova zaživelo leta 1974. Jereb je še poudaril, da je novomeško društvo s svojim delovanjem pustilo sled v širšem Dolenjskem prostoru in okrepilo Zvezo društev Sožitje. Anica Stankovič, sedanja predsednica društva, je povedala, kakšni so občutki staršev, ko prepoznajo, da se jim je rodil drugačen otrok. Na nekatera svoja vprašanja nikoli ne dobijo odgovora, v veliko pomoč pa jim je društvo, kjer si starši med sabo izmenjujejo izkušnje, se izobražuje)0 na seminarjih in se skupaj tudi poveselijo. Dosedanje deloje društvo predstavilo v svojem glasi" lu, v bodoče pa bi radi v društvo vključili vse družine prizadetih oseb, prizadevajo pa si tudi za ponovno organiziranje mobilne obravnave predšolskih otrok, za obravnavo in pomoč družinam na domu, poskušali pa bodo razvijat' tudi klubske dejavnosti v novi" občinah. J. dorniz Boj za že pridobljene pravice Društvo paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja praznuje 20-letnico NOVO MESTO - V Društvo paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki ima svoj sedež na Novem trgu v Novem mestu in ki letos praznuje 20-letnico delovanja, je vključenih okrog 100 paraplegikov in tetraplegikov, vsako leto pa se jim pridruži 6 do 8 novih. “Nočemo se nikomur smiliti, radi bi le, da se nam omogoči, da si lahko sami pomagamo. Smisel naše organizacije je, da vsak član postane čim bolj samostojen,” je poudaril predsednik Društva paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja Jože Okoren, ki je tudi podpredsednik Zveze paraplegikov Slovenije. To pa ni vedno lahko. Prizadevajo si, da se paraplegiki po rehabilitaciji vrnejo v domače okolje, hišo ali stanovanje pa je ponavadi potrebno preurediti in prilagoditi življenju na vozičku. “Mladim paraplegikom pomagamo pri prekvalifikaciji, da si pridobijo nov poklic in možnost •V torek, 6. aprila, bo ob 10.30 v avli Kulturnega centra Janeza TVdine v Novem mektu slovesnost ob 20-letnici Društva paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Spregovorili bodo predsednik društva Jože Okoren, novomeški župan dr. Tone stare, ki je pokrovitelj prireditve, in predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Ivan Peršak. V kulturnem programu bo prof. Jože Zupan predstavil Pavčkovo zbirko Dolenjske bližine, nastopila bo pianistka mag. Damjana Zupan, na ogled pa bo tudi razstava ročnih del. zaposlitve, čeprav na žalost ug°" tavljamo, da v današnjih čas' delodajalci nočejo zaposlovati ih' validov,” je povedal Okoreti-Pomagajo tudi paraplegikom dija kom in študentom, društvo p nudi za prevoze tudi adaptira. kombi. Člane seznanjajo s ph mernimi ortopedskimi pripom°c ki, ki jih potrebujejo za življenj na vozičku, saj so ponavadi pnza deti tudi njihovi notranji organ ■ Skrbijo tudi za zdravo življenj^ imajo tudi organizirano športn rekreacijo itd. . - “Borimo se, da bi obdržali v»j pridobljene pravice, ki nam J' hočejo ukiniti. Tako se nam s ' julijem, ko bo začel veljati dav na dodano vrednost, ukinja mn nost nakupa avtomobila brez da^ ka. To je za nas, ki nam je " edino prevozno sredstvo, izguba,' Okoren. z grenkobo ugo avt° -etik3 tavlja J dorNiZ Jože Okoren BEGRAD V NOVEM MESTU - Uspešno črnomaljsko gradbeno podjetje Begrad je pred nedavnim svoj sedež preneslo v Novo mesto. Ob tej priložnosti so prejšnjo sredo v restavraciji Tango na Otočcu pripravili umetniški večer z naslovom Bližje ciljem, ki ga je zasnovala in režirala znana slovenska igralka in režiserka Violeta Tomič, sicer belokranjska rojakinja. Na prireditvi na Otočcu, ki se je je udeležilo veliko število uglednih ljudi, je direktor Begrada Franc Panjan (levi) direktorju novomeškega Šolskega centra Štefanu Davidu izročil ček za 1,5 milijona tolarjev, saj ta šola izobražuje tudi za poklice v gradbeništvu. (Foto: Marko Klinc) GEA COLLEGE VEČERNA ŠOU EKONOMIKE IN 1 Novo mesto FINANC pričetek: 15. aprila 99 7" II ponovitev 5% Poslovnoizobraževalni center Dunajska 156, 1000 Ljubljana Tel.: 01)1/1687 002, 1687 301 Faks. 061/1688 21.1 E-mail: inlo@gea-college.si Internet: http://www,j Kontaktna oseba: gca-colJegc.si Andrej Žgombif Ljubljans pismo Slovenci ostali najbolj zvesti hrvaški turisti Vse ostaja pri starem LJUBLJANA - “Zame osebno je povsem logično, da večina Piranskega zaliva pripada Sloveniji,” je v Kopru, kjer je bil gost časopisne hiše Primorske novice, izjavil dr. Ivica Maštru-ko, hrvaški veleposlanik v Sloveniji, a takoj dodal: “Zgodovinski argumenti pri meddržavnih pogajanjih in na mednarodnih sodiščih nimajo nobene veljave; pomemben je dogovor obeh držav, da nimata ozemeljskih zahtev,” je v spravljivem tonu dejal Maštruko. Kakorkoli že se bo dogovor med Slovenijo in Hrvaško o naši južni meji iztekel, eno je kljub temu že zdaj jasno: Slovenci se letovanju v Istri in tudi južneje ob Jadranskem morju ne mislimo odreči. Slovenski turisti v hrvaški “turistični bilanci” zasedamo čvrsto tretje mesto, po številu nočitev pa celo drugo. Nekatera področja, denimo Istra, so tako v precejšnji meri odvisna predvsem od slovenskih turistov in pri sosedih to dejstvo tudi odkrito poudarjajo. Slovenci smo tudi sicer v letih po razpadu nekdanje Jugoslavije ostali najzvestejši hrvaški obiskovalci; uradni podatki tudi pravijo, da so naši turisti lani pri sosedih porabili najmanj 300 milijonov mark. Gospodarske razmere pri *°’ sedih sicer niso rožnate, venda je Hrvaška tudi letos uspela zagotoviti precej denarja za Pr‘" pravo sezone. Ob jadranski obali pravkar poteka nekakšno veliko “umivanje” turistični11 objektov, kar je še posebej očit- no v Istri, ki je za Slovence tudi najbolj zanimiva. V turističnih središčih, kot so Novigra"’ Umag, Poreč in Rovinj, 000 do začetka sezone za obnov turističnih objektov porabili ve kot 1 (K) milijonov mark. Štev' ne dobrodošle novosti pa čaka jo tudi obiskovalce avtokamp0 in nudističnih naselij, še pose bej v Vrsarju. Pa cene v hrvaškem Prltn? ju? Po hotelih je potrebno raCJ* nati s cenami, ki bodo od la" skih višje za 5 do 10 odstotk0^ v nekaterih primerih tudi v (denimo Dubrovnik), saj čak . jo turiste povsem obnovlj® r ngSO hoteli, cene iz prejšnjih let pa s° bile pogosto neekonomske-prihodnjih mesecih se sicer lan ko zgodi, da bo prišlo do zn 6. vanja cen v hotelih, kar bo sev da odvisno od povpraševanj1 • Vendar pa so hrvaški pf® stavniki prepričani, da se njin va država nepreklicno vrača svetovno turistično tržišče. ^ Glede uporabe slovensk počitniških zmogljivosti na,L,j vaškem v prihodnjih mesecih pričakovati bistvenih spr^ memb; njihov status naj bitu^ letos uredili z začasnimi °°.re|j. bami, ki bodo omogočile k° kor toliko normalno poslovanj Po napovedih hrvaških BL stičnih strokovnjakov naj letos Hrvaško obiskalo kar tisoč slovenskih turistov. VINKO BLATN1 DOLENJSKI LIST Podkupovanje zdravnikov? Strokovna ekskurzija novomeške tovarne - afriško potovanje za krajšanje časa in za podkupovanje zdravnikov ali strokovna ekskurzija, ki jo je organizirala tovarna zdravil Krka iz Novega mesta? Zadnje čase se v Sloveniji veliko govori o poti zdravnikov na črni kontinent v organizaciji novomeške farmacevtske tovarne. “Skupina zaposlenih v Kliničnem centru” je v anonimnem pismu zatrdila, da je šlo v opisanem primeru za zdravniški safari v Keniji in s tem za nepotrebno zapravljanje denarja. Anonimno pismo je bilo dovolj nekaterim, da so omenjeno pot v Afriko razumeli tudi kot potrditev domnev o podkupovanju zdravnikov v Sloveniji. Krka ugovarja. “Gre za strokovno ekskurzijo in namigovanje o korupciji je povsem deplasirano in žaljivo tako za zdravnike kot za Krko,” med drugim odgovarja anonimnim tožnikom Miloš Kovačič, predsednik uprave in generalni direktor Krke. Ta dodaja, da je ravno Kenija država, kjer lahko zdravniki vidijo veliko tistega, kar je najtesneje povezano z njihovo stroko. Nič spornega ni torej v potovanju v Afriko, ki so ga anonimno predstavili, kot rečeno, zgolj kot turistični izlet. Na anonimno pismo in na Krkino zanikanje gledajo različni ljudje po svoje. Odvisno od tega, kako doživljajo nenapisane zakonitosti poslovnega sveta in kaj imajo za izobraževanje. Kako vi gledate na potovanje zdravnikov v Afriko v povezavi s Krko? V tokratm anketi smo iskali odgovore o tem. SILVA ŽUGELJ, delavka s Krupe pri Semiču: “To je bila dobra ideja Krke, predvsem pa po mojem mnenju ne gre za podkupovanje. Se manj pa, da bi zaradi tega, ker jim je plačala potovanje v Afriko, zdravniki predpisovali predvsem Krkina zdravila. S tem si Krka ni naredila pretirane reklame, avtorji anonimnega pisma pa so precej oblatili tovarno. Morda pa je bila vmes tudi nevoščljivost.” FRANC KOČEVAR, upokojenec iz Bojanje vasi pri Metliki: “Škoda je zapravljati čas za komentarje o Krki. Vodstvo se je pač tako odločilo in to je njihova zadeva. Za reklamo je pač potrebno nekaj dati. In zakaj bi se mi praskali tam, kjer nas ne srbi? Mi smo na Krko lahko samo ponosni, da je tako uspešna. Zakaj potem vanjo vtikajo nos? Naj raje pogledajo tja, kjer so zapravili tovarne!” MIJA ŽAGAR, višja fizioterapevtka v pokoju iz Ivančne Gorice: “Če je šlo v primeru Krke res za izpopolnjevanje zdravnikov, me njihovo potovanje v Kenijo toliko ne moti,"Čeprav bi se lahko izpopolnjevali tudi doma. Najbolj pa je zame važno, da na ta račun ne bo prišlo do povišanja cen zdravil. Pri nas je namreč čedalje več zdravil na negativni listi in sem zaradi tega prizadeta.” JUSTIN CEROVŠEK, upokojenec iz Zavratca: “Človeku se zdi, da neke prave koristi ni, če so zdravniki šli na potovanje. Mi je že nimamo. Zdravniki imajo verjetno dela doma. Če jih je preveč, bi jih morali dati več ♦ zdravstvene domove. Zdaj greš k zdravniku, pa čakaš pol dneva in več. Zdravniki naj naredijo red pri sebi, tako kot so ga naredili za nas, ko gremo k zdravniku.” VIKTOR JEVŠEK, grafik iz Ple-terja pri Zdolah: “Poštenja ni nikjer. Če je bilo pri tem potovanju zdravnikov podkupovanje, bo prišlo na dan. Slišal sem za potovanje, ki ga je organizirala tovarna zdravil Krka. Posebej tega nisem spremljal. Vse mogoče se govori tudi o drugih podjetjih, ne ve pa se, kaj je v ozadju vsega. Če se nekaj govori, je verjetno v tem resnica.” MIRO SUŠA, samostojni podjetnik iz Brežic: “Ta pot v Kenijo je bila, kot berem, strokovna ekskurzija. Niso šli tja na izlet, tako berem. Mislim, da to ni bilo podkupovanje, saj Krka vlaga v farmacevtske tovarne in taka ekskurzija spada zraven. Kaj je podkupovanje, je treba pogledati v parlament in v strankarsko zakulisje. Za obtožbami Krke so kaj lahko konkurenčne firme.” VIDA STRMOLE, prodajalka z novomeške tržnice iz Gornjih Pra-preč: “Že od vsega začetka se mi strokovna ekskurzija, ki jo je za zdravnike v Kenijo organizirala Krka, ni zdela sporna. Zdravniki se morajo izpopolnjevati, da nas bodo lahko uspešno zdravili, in hvala bogu, da jim kdo pri tem pomaga. Ves cirkus pa so zaradi nevoščljivosti zagnali tisti, ki niso bili povabljeni.” ALEŠ ADAMIČ, projektant iz Kočevja: “V poslovnem svetu so takšne zadeve nekaj povsem normalnega. Nekateri skušajo to prikazati kot podkupovanje zdravnikov, osebno pa menim, da gre pri tem le za nevoščljivost. Prepričan sem, da bi marsikateri zdravnik šel na takšno potovanje, če bi mu ga le ponudili. Tipično slovensko pa je, da znamo iz vsega narediti afero.” NIVES PRELESNIK, zdravnik splošne medicine iz Ribnice: “Takšni seminarji doma ali v tujini so utečena oblika sodelovanja med farmacevtsko tovarno in zdravnikom. Če se pri tem koristno druži s prijetnim, ne vidim v tem nič slabega. Še posebno pa ne, ker je Krku pri nas med tistimi, ki imajo za sponzoriranje izobraževanja zdravnikov izredno veliko posluha.” Novomeška kronika VODNJAK - Zaradi slabih izkušenj v preteklih letih so novomeški komunalci letos vodnjak na novomeškem Glavnem trgu odkrilib šele teden dni po koledarskem začetku pomladi. Večkrat se je namreč že zgodilo, da sta nenadejan spomladanski sneg in zmrzal prizadela ta lepi vodnjak. Lani pred veliko proslavo 100-letnice rojstva olimpionika Leona Štuklja so vodnjak temeljito očistili in obnovili. Škoda le, da so brez potrebe posekali tudi dve lepi stari brezi ob vodnjaku. Menda naj bi jima le malo porezali veje, a so izvajalci to naredili preveč korenito in jih odžagali do korenin. PLOŠČE - Jeseni padajo drevesa, spomladi pa se očitno začne sezona razbijanja fasadnih plošč. . oso te dni razbijaški huligani začetek pomladi proslavili z razbitjem več fasadnih plošč na pročelju stavbe na Novem trgu. Očitno jim sedaj za sproščanje njihovega “ustvarjalnega” naboja ne zadošča več svinjanje fasad ■n pisanje tako imenovanih grafi-°v (v glavnem gre za angleško spačene neumnosti), sedaj moč svojega uma demonstrirajo že z razbijanjem in drugačnim povzročanjem škode. Ljudje se spra-ujejo, kako da ob taki množici dejanj ne odkrijejo niti ene-?a storilca. Če pa so ga, zakaj tega 'n ^a.zb'> ki si jo je prislužil, v poduk in za strah drugim javno np objavijo? Mar zato, ker so kaz-1 ?olj podobne nagradi? .. z-UPAN - Od županskih vo-"tev so minili že skoraj štirje eseci, a županski kandidati še *, fr?J v'sij0 na plaekah, podih, ti« i • drvarnicah, medtem so te t’ so iih Pribili na kostanje, P [n druga nič kriva drevesa, N n„nS nasov in vremena sile. str n 50 Se obdržali tisti pod reho, na primer Dular in Murn n V!« stare zidanice ob cesti v rehku ter Koncilija na podu v iP,USni.cPp- Starca so pa za štiri a pribili kar na občinski križ... :na %ospa je rekla, da so jvecje prvoaprilske potegav-Clne zbrane v predvolilnih prodornih strank. TRADICIONALNO sekanje pirhov v STOPIČAH Storc?^^? " Gasilsko društvo kan na tradicionalno se- nr.ile Pizhov, ki bo na veliko-Uri n° "ede,j°- ^ aprila, ob 14. Stn?* i a*' v gasilskem domu v borE' ' .Najboljši tekmovalci nailvu?rejeE bogate nagrade, hodn ' §a se.*cača pa čakata pre-vikpr,?!*30 ‘n glavna nagrada: Park za 7 osebi v hotelu Uro j13du- Prijavite se lahko Vabi;F Pr'četkom prireditve. Jeni sekači in njihovi navijači! tjjjljttNŠKi drobiž BERku^OMAT V ŽUŽEM-Žužemk 'dolenjska banka je v p°stavilahU T Graiskem trgu 7 na vol ančm avtomat, ki bo Tako j° bb^anom 24 ur na dan. tovine dvig in Pol°g go- na teklx! !° Položnic in pogled mat in, t.a^tin. Banka je v avto-jev jn: est|rala 5 milijonov tolar-°bčan porncmbna pridobitev za turistih pa ,ud‘ turiste v času PRpn sezonc-Upokoi AVANJE - Društvo v ietrteknCjs m KO RK Dvor sta - ’ 45. marca, v prostorih nizjraju doma na Dvoru orga-°sten„ zdravstveno predavanje o slom °rozi in starosti. Z obi-navzi^111 Ptedavanjem so bili Bn^ovoljni. NostV,°Rrajevne SKUP-na 2a j .? Dušan Papež iz Hinj je Občin,.''i' Sci’ občinskega sveta jani mr>,-uzcmberk dejal, da kra-otgani,- ’ Pogrešajo to obliko da j,. zlranosti, zato je predlagal, krajan!fn PreJ skliic zbore Voriij v’ na katerih bi sc dogo-s,'h v ,,kA°V'b krajevnih skupno-Tr - PL^f^ClONALNI POHOD Sekcij-. nV° n'esto, planinska Ijek, 5 , V(?r> Priredi v ponede-WzMaprila' ,radicionalni po-ha sv plr(nc gore prek Podstenic OvorL k6 Odhod avtobusa z Pfcdvi.i0 °b b. uri, hoja pa bo Ubijem?"1'1 ,rUJala 6 d° 7' S. M. I Z M A \ H O S Č l M MM Stičišče mesta z industrijo Župan dr. Tone Starc s sodelavci na obisku v TPV-ju - Revoz daleč največji kupec NOVO MESTO - Prejšnji četrtek je novomeški župan dr. Tone Starc s sodelavci obiskal podjetje TPV, katerega glavna dejavnost je proizvodnja opreme za avtomobile, predvsem avtomobilskih sedežev. Vodstvo TPV-ja z direktorjem Vladom Bahčem na čelu je goste seznanilo z dejavnostjo podjetja, kije nastalo iz ene od delniških družb nekdanjega IMV-ja. Govor je bil tudi o prostorskih težavah, s katerimi se TPV srečuje pri širjenju in urejanju svoje dejavnosti. ŽUPAN V TPV - Novomeški župan dr. Tone Starc s sodelavci je prejšnji četrtek obiskal podjetje TPV kjer je tekla beseda predvsem o prostorskih vprašanjih in ureditvi kompleksa tega podjetja. (Foto: A. B.) TPV je od nekdanje IMV podedovala svoj položaj na kraju, kjer se stikata industrijski in stanovanjski del mesta, iz tega pa izhajajo tudi konflikti in težave, ki bi jih v TPV-ju radi rešili, pri tem pričakujejo tudi pomoč občine. V TPV-ju se zavedajo svoje velike odvisnosti od Revoza, daleč največjega kupca njihovih avtomobilskih sedežev, saj kar tri četrtine TPV-jevih prihodkov prihaja iz Revoza. Zaradi manjše odvis- JAVNA DELA V NEVLADNIH ORGANIZACIJAH-Centerza uravnotežen razvoj Vitra iz Cerknice pod vodstvom direktorja Bojana Žnidaršiča je prejšnji četrtek v Novem mestu v prostorih zavarovalnice Tilia pripravil delavnice o primernosti javnih del za nevladne organizacije. Na povabilo novomeškega zavoda za zaposlovanje se je odzvalo okrog 60 brezposelnih, delavnice pa se je udeležilo tudi pet predstavnikov nevladnih organizacij. V prvem delu so govorili o tem, kako se učinkovito predstaviti delodajalcu, v drugem delu pa so se z nevladnimi organizacijami pogovarjali o razpisih in o tem, kaj pričakujejo od brezposelnih. Žnidaršič je poudaril, da je znotraj nevladnih organizacij še veliko možnosti za zaposlitev, za to delo pa so primerni komunikativni ljudje in z notranjo toplino. (Foto: J. Domiž) V VRTCU V STOPIČAH SREČANJE DRUŽIN STOPIČE - Vzgojiteljice vrtca Škrat v Stopičah so pripravile 25. marca popoldne v vrtcu srečanje družin. V priložnostnem programu so. otroci zapeli in zaplesali, v nadaljevanju srečanja so starši, otroci in vzgojitelji delali v likovnih delavnicah. Ob vsem so zbrani našli čas tudi za klepet in priložene sladkarije. nosti, ki pomeni tudi manjše tveganje, želijo povečati proizvodnjo za druge kupce, naj bo avtomobilskih sedežev ali sestavnih delov za evropsko prikoličarsko proizvodnjo, za katero že sedaj neposredno ali posredno delata njihovi tovarni v Brežicah in na Suhorju. V firmi je zaposlenih okoli 370 ljudi, ko bo vse po njihovih načrtih, pa jih naj ne bi bilo kaj več kot 400. V lanskem letu so ustvarili 7,9 milijarde prihodkov, kar je 33 odst. več kot leto poprej; dobiček je znašal 182 milijonov tolarjev, kar je 11 odst. več kot v letu poprej. Vsak zaposleni se je v lanskem letu izobraževal povprečno 71 ur, kar je firmo stalo okoli 60 tisočakov na zaposlenega. “Tudi mi močno občutimo slabo slabo cestno in železniško povezavo Dolenjske s svetom ter negotovo preskrbo z elektriko,” je med drugim dejal Bahč. Župana so na obisk povabili predvsem zato, da bi jim občina jasno povedala, kaj pri prostorski ureditvi pričakuje od TPV-ja, in da mu oni prikažejo svoje potrebe in želje in kako si predstavljajo njihovo uresničevanje. TPV želi urediti še center za prodajo rabljenih avtomobilov in zaokrožiti ter primerno urediti vso svojo dejavnost in posest. A. B. • Prava etika se začnP-tam, kjer se neha govorjenje. (Schweitzer) • Komunizem je crknjen tiger. (Michnik) • Na Trdinovem vrhu ne bi smelo biti ne naše ne hrvaške vojske! Naredite planinski dom in vsi okolišani bomo srečni. (Gostilničar Hudoklin iz Gabrja) Prizadevno topliško društvo Uspešno delo Turističnega društva Dolenjske Toplice v lanskem letu in smeli načrti za letos KONFERENCA SLOVENSKIH ČASTNIKOV- Minulo nedeljo so se v Vojašnici Novo mesto na rednem letnem občnem zboru zbrali člani območnega združenja slovenskih častnikov. Zbor, ki mu je predsedoval Bogdan Mali, je obravnaval poročila o uspešenm delu v preteklem letu. Program dela častniške organizacije je predstavil njen sekretar Branko Dukič, ki je lani s sodelavci odlično izpeljal pohod na Dražgoše, lokostrelsko tekmovanje v Ankaranu, pohod v Logatec, strelsko tekmo za pokal županov in še vrsto drugih akcij. Udeleženci občnega zbora so zaradi ustanovitve novih občin spremenili ime častniške organizacije, ki se po novem glasi Območno združenje slovenskih častnikov Novo mesto. Združenje slovenskih častnikov bo še naprej vodil predsednik dr. Boris Pogačar. (B. A.) KDO JE V RESNICI ZAPOSTAVLJEN OBČNI ZBOR NOVOMEŠKEGA DRUŠTVA UPOKOJENCEV NOVO MESTO - Društvo upokojencev Novo mesto vabi člane društva, nadzornega in upravnega odbora ter delegate iz poverjeništev, da se udeležijo občnega zbora društva, ki bo 10. aprila ob 17. uri v prostorih grmske osnovne šole. TEKMOVANJE MLADIH KUHARJEV LJUBLJANA - Na letošnjem sejmu Kulinarike na Gospodarskem razstavišču je potekalo prvo tekmovanje mladih kuharjev, ki so se ga udeležili mladi kuharji iz petih srednjih šol za gostinstvo in turizem, med drugim tudi iz Novega mesta, ter z Višje strokovne šole Bled, izven konkurence pa še Kobilarna Lipica in Slovenska nacionalna ekipa. Minuli petek so podelili priznanja in nagrade najboljšim ekipam, prvo mesto je pripadlo Srednji šoli za gostinstvo in turizem iz Radencev, drugo srednji šoli iz Maribora in tretje srednji šoli iz Izole. Tekmovanje, ki naj bi v bodoče postalo tradicionalno in tudi mednarodno, sta pripravila Ljubljanski sejem in Sekcija Kuharjev in slaščičarjev pri GZS. Ob tej priložnosti so proslavili tudi peto obletnico izhajanja revije Pet zvezdic. DOLENJSKE TOPLICE - Turistično društvo Dolenjske Toplice je eno najdejavnejših društev v Topli-ški dolini. Na občnem zboru zadnji petek so pregledali delo v preteklem letu in sprejeli program za letos. V lanskem letu imajo kaj poka-zati.Tako so že četrtič zapored v sodelovanju s tamkajšnjim zdraviliščem organizirali zelo uspelo prireditev Topliška noč in na njej predali namenu rekreativno progo, imenovano “Tek za zdravje”. Pod kozolcem v Suhorju so že četrtič zapored pripravili ličkarijo, ki je tudi privabila veliko ljudi. Na Arheološki poti so lani spomladi opravili vzdrževalna dela, društvo poskrbi tudi za strokovno vodstvo po tej zanimivi poti, o kateri so posneli tudi televizijsko reportažo. Ob sprehajalnih poteh in na razglediščih tega zdraviliškega kraja so postavili 11 klopi in spomladi v očiščevalni akciji očistili brežine Sušice. Ob pomoči zdravilišča so v okviru javnih del zaposlili dva delavca, ki sta čistila ulice, javne površine, črna odlagališča in okolico pokopališča. Pripravili so tudi ocenjevanje gostinskih lokalov ter predavanje o vzgoji cvetja. V sodelovanju z novomeškim Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine so se lani začeli ukvarjati z Grbeževo hišo na Polju, enim redkih ohranjenih etnoloških objektov v dolini, ter z območjem gradu Soteska, ki ga želijo urediti za obiske. Smelo so zastavili tudi načrte za letos. Poleg vzdrževalnih, nadaljevalnih, propagandnih in drugih del v zvezi s potjo na Cerovec in Rigelj, Arheološko potjo Cvinger in rekreativno potjo Tek za zdravje, del Krajevne skupnosti so nezadovoljne O osnutku proračuna s predstavniki občine - Kaj bo z že začetimi investicijami? - KS zahtevajo servis NOVO MESTO - Svet krajevnih skupnosti (KS) novomeške občine je v ponedeljek na Rotovžu sklical sestanek predsednikov svetov KS, na katerega so povabili tudi novomeškega župana dr. Toneta Starca, podžupana Martino Vrhovnik in Marjana Somraka, šefa kabineta Jožeta Derganca in sekretarja za urejanje okolja Boruta Novaka. V svetu krajevnih skupnosti namreč niso zadovoljni z izhodišči v osnutku proračuna. Predsednik sveta KS Nikola Padevski je opozoril na odprte investicije, kot so severna obvoznica, za katero se bojijo, da se gradnja druge faze ne bo nadaljevala, potem na obnovo knjižnice Mirana Jarca, ki stoji že dva meseca, odkar je propadel Pionir Standard, na osnovno šolo na Drski, za katero so zbirali denar že s samoprispevkom, in pokopališče Srebrniče, za katero je v letošnjem osnutku proračuna predvidenih le 10 milijonov tolarjev. Po drugi strani je Padevski očital visoke nagrade oz. plače, ki naj bi jih prejemali občinski funkcionarji. Župan dr. Tone Starc je dejal, da ni velikih možnosti za povečanje prihodkov proračuna, zato meni, da je stvarna številka prihodkov še za 5 odst. manjša od predvidenih 4 milijard tolarjev. Glede omenjenih investicij pa je poudaril, da bo gradnja pokopališča v Srebrničah nemoteno tekla naprej, tudi z gradnjo OŠ Drska naj bi letos nadaljevali, polovico denarja zanjo pa naj bi prispevala država; predviden je tudi podpis pogodbe za gradnjo druge faze severne obvoznice, zavzemali pa se bodo tudi za nadaljevanje gradnje knjižnice. Podžupanja Martinu Vrhovnik je na očitek glede plač občinskih funkcionarjev, kamor sodijo tudi nagrade za svetnike, dejala, da so to postavko že zmanjšali za 6 milijonov tolarjev, v pripravi pa je tudi pravilnik, kjer bodo natančno določena merila za pridobitev plače in denarnih nadomestil. Sekretar za urejanje prostora Borut Novak je menil, da krajevnim skupnostim le ne kaže tako slabo, saj so za njihovo delovanje namenili 5 odst. več kot lani, prav tako so več namenili tudi za ceste in investicije, prednost pa bosta imeli gradnja vodovodov in kanalizacija. Uidi šef kabineta župana Jože Derganc je dejal, da KS v tem proračunu niso zapostavljene, pravilneje rečeno bi bilo, da so vsi zapostavljeni, pri tem pa je mislil na izdatke oz. dolgove, ki jih je naredila prejšnja občinska oblast. Lani so za KS v proračunu namenili 190 milijonov tolarjev, v osnutku letošnjega pa je predvidenih 192,5 milijonov. Predsedniki KS so izpostavili različne probleme. Andrej Blažič iz KS Otočec je predlagal, naj se novomeška občina zgleduje po šentjernejski, kjer zadnja leta na pri usposobitvi Grbeževe hiše za obisk javnosti in na območju gradu Soteska bodo pripravili več tradicionalnih prireditev, med njimi tudi novoletne skoke v Krko v Soteski na prvi dan leta 2.000. A. B. veliko gradijo ceste, vodovode, kanalizacijo, pločnike in drugo. Božo Horvat iz KS Žabja vas je povedal, da v zadnjih osmih letih niso dobili nič razen napeljave plina. Sledila je razprava o akciji čiščenja okolja, ki bo v KS potekala do 30. aprila. Sekretar Novak je udeležencem sestanka predstavil Jožeta Kobeta, ki je vodja komunalnega nadzora na občini, po novem pa naj bi bil tudi vodja urada za krajevne skupnosti. Nekateri predsedniki so bili proti tej službi, vsi skupaj pa so ugotovili, da to ni tisto, kar so si želeli. Že večkrat so namreč opozorili, da bi potrebovali servis, ki bi jim pomagal pri pripravi projektov ipd. Menili so, da občina vse te strokovne službe ima in tudi preveč zaposlenih, ki bi jih na ta način lahko zaposlili z delom, zato so sklenili, da bodo od občine zahtevali, naj jim predloži seznam del in nalog, ki naj bi jih opravljal omenjeni urad. J. DORNIŽ Končno le sprejeli statut in pravilnik Na seji v Žužemberku opozoril na mnoge probleme ŽUŽEMBERK - 4. seji žu-žemberškega občinskega sveta je prisostvoval tudi pravnik Fredi Bančev iz novomeške občine, kije svetnikom razložil posamezne nejasnosti pri sprejemanju statuta in poslovnika občine. Tokrat so svetniki soglasno sprejeli novi statut ob-, čine in poslovnik občinskega sveta, ki ga je vestno pripravil neodvisni svetnik Darko Pucelj skupaj s člani komisije. Dalj časa pa so se zadržali pri točki Vprašanja in pobude svetnikov. Janez Hrovat je župana vprašal o delu oz. nedelu javnih delavcev, Ludvika Legana pa skrbi odlagališče odpadkov in starih avtomobilov na Vinkovem Vrhu kot tudi bivši Novolesovi objekti na Dvoru. Svetniki so izrazili skrb za nekdanjo krajevno lastnino - kamnolom, ki ga izkoriščajo drugi brez vsakega posluha za sanacijo odprte rane v naravi. DARKO PUC EU - predsednik komisije za statut občine in poslovnik sveta Nežka Primc je predlagala, da se na prihodnjo sejo povabi predstavnike Komunale in se dolg bivše KS Žužemberk do KS Dvor v višini 7.440.000 tolarjev nameni in rezervira za dvorano ali podružnično šolo' na Dvoru. Vlado Kostevc pa je svetnike seznanil s pripravami na praznovanje 600-letnice trga v Žužemberku. Svetniki so spregovorili tudi o dolgovih, ki jih imajo bivše KS, čeprav točnih podatkov še vedno ni. S. M. ttt&t IZ MAŠIN OBČI M Bo svetnike še bolela glava? Metliški svetniki na tretji seji niso uspeli predelati niti polovice točk METLIKA - Iz obširnega dnevnega reda je bilo slutiti, da seja ne bo kratka, saj naj bi svetniki med drugim razpravljali o lanskem in letošnjem proračunu. A do teh točk sploh niso prišli. Seja se je začela s četrturno zamudo, ker je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja še usklajevala predloge za člane. Prav njen novi predlog pa je bil srž nekajurne polemike, saj se je razlikoval od predloga, ki so ta svetniki dobili v gradivu. Ivan kof (DeSUS) je menil, da je komisija s spreminjanjem predlogov dala sama sebi nezaupnico. Hkrati ni upoštevala sorazmerja zastopanja strank v občinskem svetu. Jureta Damjanoviča (DeSUS) je zanimalo, kdo je prisilil komisijo, da je poncfVno razpravljala. Juš Mihelčič (Lista za Metliko) je priznal, daje bil pobudnik za ponovno pretehtavanje predlogov, saj se je izkazalo, da za prvotno listo ni bilo pristankov vseh kandidatov in predlagateljev. Potem je stekla polemika o tem, kako naj bi oblikovali kandidatno listino. Boris Govednik (LDS) je po duhoviti domislici o vinu in KOLO NA VUZEMSKI PONEDELJEK METLIKA - V velikonočni ponedeljek, 5. aprila, bodo ob 15. uri metliški folkloristi - kot je že nekajletna navada - na metliškem “plači zavirali kolo”. Pred tem bo obiskovalce pozdravila Mestna godba Metlika, gostje pa bodo kmečke gospodinje, ki bodo izdale nekaj velikih kuharskih skrivnosti. bolečinah v glavi predlagal, da bi glasovali na naslednji seji, ko bi na liste uvrstili še dodatne kandidate. Tudi Branko Matkovič (ZLSD) je bil za preložitev, po njegovem pa je tudi sporno, ker je bilo gradivo izročeno šele med sejo. Zupan Slavko Dragovan je vztrajal, da morajo najprej glasovati o predlogu komisije, pri tem pa ni po- membno kdaj. A Matkovič je bil prepričan, da bi komisija, ki je umaknila prvi predlog, lahko storila tako tudi z drugim. Kljub vsemu so svetniki tajno glasovali o odboru za kmetijstvo, gospodarstvo, finance in premoženje, družbene dejavnosti, za urejanje prostora in komunalo ter o nadzornih odborih občine in Komunale. Vsi odbori so dobili večino glasov. M. BEZEK-JAKŠE i > DR. DRNOVŠEK V DANFOSSU - Črnomaljci radi pokažejo uspešen Danfoss tudi visokim gostom, ki jih obiščejo. Tako ga je v družbi lastnika danskega koncema Jorgena Clausna, njegove žene Anette ter direktorja črnomaljskega Danfossa Leopolda Panjana pretekli teden obiskal tudi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Clausen (drugi z leve) je ob tem dejal, da je zadovoljen s produktivnostjo svojih tovarn v Sloveniji, saj ni nič manjša kot v zahodni Evropi. (Foto: M. B.-J.) Danfoss zmanjšal brezposelnost Črnomaljski Danfoss lani in predlani zaposlil 750 delavcev - Letos naj bi izdelali 3,4 milijona hermetičnih kompresorjev za hladilno-zamrzovalno tehniko - Čim bolj varčen izdelek ČRNOMELJ - Danfoss Compressors, kije pričel v Črnomlju poslovati leta 1992 z nekaj deset od Gorenja prevzetimi delavci, je lansko leto zaključil s 190 milijoni DEM letnega prometa in 1.050 zaposlenimi, sedaj pa jih intajo še 20 več. Samo lani so v Danfossu zaposlili 290 delavcev, leto poprej pa 460. Danfoss je tako največji delodajalec v črnomaljski občini in ima veliko zaslug, daje brezposelnost v občini znosnih 11 odst. Lani se je zelo povečalo tudi povpraševanje po kompresorjih za hladilno tehniko, ki jih izdelujejo v Danfossu. Izdelali in prodali sojih 3,1 milijona ali za desetino več kot so načrtovali, zlasti v prvi polovici leta pa so celo z nadurnim delom komaj zadovoljevali potrebe kupcev. V Črnomlju so v lanskem letu razširili zmogljivosti v proizvodnji od 2,3 milijona kompresorjev na 3,5 milijona. V novem delu tovarne, zgrajenem predlani, so lani postavili dodatno montažno linijo z zmogljivostjo 1,2 milijona kompresorjev na leto, zagnali pa so tudi linijo za proizvodnjo milijon motorjev za kompresorje letno. Za naložbe so tako v minulem letu namenili 21,4 milijona DEM. Letos naj bi v črnomaljskem Danfossu izdelali 3,4 milijona kompresorjev. Ne smemo prezreti, da hermetični kompresorji iz Črnomlja pokrivajo 3 do 4 odst. Zopet poslikana Delo plačal izseljenec METLIKA - Ko so pred nekaj leti temeljito obnavljali zunanjščino metliške farne cerkve sv. Nikolaja, so natančno izrisali na papir sončno uro, ki je bila na fasadi na zadnji strani cerkve. Vendar pa je zmanjkalo denarja, da bi jo ponovno narisali za cerkveno steno. Zanimivo pa je, da niso, ko so odstranjevali plasti beleža in ometa, našli sledi poslikave božjega očesa nad glavnim vhodom v cerkev. Pa vendar se nekateri tega očesa še dobro spominjajo, med njimi tudi metliški rojak Ivan Plut, ki sedaj živi v Kanadi. Svoje otroštvo in mladost je namreč preživel na Mestnem trgu, le nekaj deset metrov od farne cerkve. In kot je dejal, se mu je vedno zdelo, da ga spremlja to oko. Zato je bil toliko bolj presenečen, da ga po obnovi fasade niso narisali. Metličan Janez Starc je povedal, da je Pluta ob obisku v domovini zanimalo, če bo cerkev spet dobila nazaj svoje oko, Starc pa mu je bolj za šalo •kot zares dejal, če bo plačal poslikavo. In Plut je privolil tako v plačilo poslikave očesa kot sončne ure. V začetku preteklega tedna sta Maša Mašuk iz Moskve in njen mož Nikolaj, ki sicer prihaja iz Krasnojarska, začela s poslikavo. Slikarja, ki že pet let živita na potreb na svetu. 93 odst. izdelkov prodajo na tuje neposredno, nadaljnjih 5 odst. pa v hladilno-zam-rzovalnih aparatih Gorenja. Večino črnomaljskih kompresorjev pokupijo v Italiji, Nemčiji, Danski, Turčiji, Pakistanu, Kitajski, Kolumbiji. V Sloveniji pa sta njihova kupca Gorenje in LTH iz Škofje Loke. Glede na to, da je zahodnoevropski trg dokaj zasičen s hladilno tehniko, se povpraševanje po kompresorjih tam ne bojnstvemrpovečevalo. Pač pa vidijo velike možnosti za prodajo v državah tretjega sveta in v vzhodni Evropi. V Danfossu namenjajo veliko pozornost razvoju kompresorja. V začetku devetdesetih let so predvsem zamenjevali ozonu škodljive snovi z ekološko sprejemljivejšimi, sedaj pa stremijo za tem, da bi čim bolj zmanjšali porabo energije in omilili hrup. Tako danes hladilno-zamrzovalni aparat porabi do polovice manj električne energije kot pred desetimi leti. M. B.-J. Anton Černič, novi predsednik Belokranjskega muzejskega društva Jubilejni zbor Belokranjsko muzejsko društvo letos praznuje 50. rojstni dan METLIKA - Člani Belokranjskega muzejska društva so se pretekli konec tedna zbrali na jubilejnem 50. občnem zboru. 10. novembra letos bo namreč minilo pol stoletja, odkar je 22 članov ustanovilo društvo, ki danes šteje 268 članov. Od ustanovnih članov so živi le še štirje: dolgoletni predsednik in pobudnik ustanovitve društva prof. Jože Dular, Gojko Jug, Zvonko Pavlovič in Martin Čmugelj. Dosedanji predsednik društva Leon Gregorčič je priznal, da lani predvsem iz objektivnih razlogov niso uresničili celotnega načrta. So pa skupaj z mestno skupnostjo Metlika izdali razglednico listine o metliških mestnih pravicah, s turističnim društvom Vigred pa zloženko ter v Vinici obnovili črke na spominskih ploščah na Župančičevi rojstni hiši. V jubilejnem letu načrtujejo postavitev spominske plošče na metliški komendi izumitelju fotografije na plošči Janezu Puharju ob 160. obletnici njegovega prihoda v Metliko. Ob 100-letnici rojstva skladatelja Matije Tomca bodo postavili spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Kapljiščih. Ob jubileju društva bodo izdali publikacijo ter pripravili priložnostni poštni žig, v načrtu pa je tudi sofinanciranje tiska kronike Metlike prof. Žvonka_ Rus,a. Na občpem zbora društva, na katerem so po uradnem delu predstavili knjigo svojega člana Toneta Jakšeta “Naše korenine", za novega predsednika izvolili Antona Černiča, ki je bil v preteklem mandatu zelo uspešen predsednik mestne skupnosti Metlika. , M. B.-J. VELIKONOČNA USTVARJALNICA ČRNOMELJ - Zik-knjižnica Črnomelj vabi v soboto, 3. aprila, ob 9. uri na velikonočno ustvarjalnico. Izdelovali bodo velikonočne voščilnice. Cena ustvarjalnice je sto tolarjev, vodila pa jo bo Irena Muc. Kakšno ime šole? VINICA - Občinski svetnik Jože Stegne je predlagal, da bi bilo prav, ko bi se osnovna šola v Vinici imenovala po Otonu Zupančiču. Ideja morda ni slaba, vprašanje pa je, če bi jo Stegne izrekel, če bi bil v prejšnjem mandatu poslušal maratonske polemike o tem, kakšna imena naj nosita osnovni šoli Milke Šobar-Nataše iz Črnomlja in komandanta Staneta v Dragatušu. Tudi procedura pri spreminjanju imena je vse prej kot enostaven. Viniški šolniki si niso nabrali ravno najboljših izkušenj že pri registraciji šole po novi zakonodaji, za katero so potrebovali skoraj dve leti, čeprav je šlo le za dopolnitev dokumentacije. Pri spremembi imena pa bi morali spremeniti tudi ustanovni akt in vse interne akte, opraviti registracijo na sodišču, veliko opravkov bi imeli na zavodu za statistiko, v zemljiški knjigi, geodetski upravi in še kje. Morda bi kljub vsemu vse to pogoltnili, a je pri mnogih še živ spomin na leti 1966 in 1967. Takrat je bilo namreč vodstvo šole zelo vneto, da bi šola nosila ime po Župančiču. A je obupalo, ko je zvedelo, da morajo za uporabo imena znane osebnosti iz kulture pridobiti soglasje s\’ojcev do tretjega kolena. * Po tem je viniške šolnike očitno dokončno minilo, da bi se njihova šola imenovala še kako drugače kot po kraju. Seveda pa ne nasprotujejo idejam, kakršna je Stegnetova. Le da odločitev o spremembi imena prepuščajo ustanovitelju, torej občini Črnomelj. S tem pa seveda tudi skrb za izvedbo postopkov in plačilo stroškov, ki bi veljali okrog 400 tisočakov. M. BEZEK-JAKŠE V ČRNOMLJU BODO ODSTRANILI SEMAFOR ČRNOMELJ - Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da bodo Črnomaljci v kratkem odstranili prvi in edini semafor v občini, ki stoji na križišču Kolodvorske ceste in Ulice 21. okrobra. Potem ko že nekaj mesecev na semaforju utriplje le oranžna luč, so namreč odgovorni občinski možje ugotovili, da promet v omenjenem križišču poteka nemoteno. Vendar pa semafor za črnomaljsko občino ne bo izgubljen, saj ga nameravajo namestiti v Ručetni vasi, na križišču partizanske magistrale in ceste, ki vodi v Semič. S tem bodo ubili dve muhi na en mah: ker je v bližini križišča ob cesti veliko skladišče hlodovine, bo promet potem veliko varnejši. Poleg tega bodo Črnomaljci, ko si ne bodo želeli Semičanov, na semaforju ob cesti, ki pelje iz Semiča, preprosto prižgali rdečo luč. O KULINARIKI IN VINU SEMIČ - TUristično društvo Semič pripravlja za petek, 2. aprila, ob 17. uri v semiški gostilni Pezdirc predavanje priznanega etnologa prof. dr. Janeza Bogataja. Beseda bo tekla o kulinariki, vinu in urejenosti okolja. Pomagajo, a morajo plačati davek Semiški gasilci so na občnem zboru Gasilske zveze opozorili na marsikaj, kar je po njihovem nepravično in nelogično - Gasilstvu bo občina namenila toliko denarja kot lani SEMIČ - Gasilska zveza Semič, ki združuje devet prostovoljnih gasilskih društev v občini, je imela preteklo soboto občni zbor, ki sta se ga udeležila tudi podpredsednik GZS Tone Koren in pomočnik direktorja republiške llprave za zaščito in reševanje Franc Šink. Predsednik GZ Semič Alojz Derganc je v poročilu o delu v preteklem letu brez dlake na jeziku povedal, daje v gasilstvu veliko nelogičnega in gasilcem nerazumljivega. SLIKANJE NA LESTVI - Nikolaj Mašuk je z lestve, ki so jo posodili metliški gasilci, zadnja dva tedna na pročelje farne cerkve sv. Nikolaja slikal božje oko, ki bo lahko zopet spremljalo donatorju Ivana Pluta iz Kanade, ko bo obiskal rodno Metliko. (Foto: M. B.-J.) Gorenjskem, sta v Metliko prišla s pomočjo jeseniškega župnika Jožeta Milčinoviča, sicer doma'v bližnjih Drašičih. M. BEZEK-JAKŠE Da pa zberejo dovolj denarja za najnujnejše društveno delo, pripravljajo zabavne prireditve, tekmovanja, veselice, od katerih morajo plačati davek za ustvarjeni dobiček. “Toda ali nismo gasilci vključeni v humanitarno organizacijo, ki porabi denar za pomoč ljudem v nesreči? Zakaj zahteva država od nas davke, ko pa vendar častno in pošteno delamo zanjo?” se je vprašal Derganc. Omenil je tudi gasilsko društvo Štrekljevec, ki je z dvema tekmovalnima članskima desetinama in eno pionirsko v slovenskem vrhu. Po drugi strani pa imajo društvo, ki ga ni imenoval, v njem pa se ukvarjajo s kadrovskimi težavami, čeprav “pokriva” veliko požarno ogroženo območje. A prvemu zveza ne more pomagati, ker je po zakonu denar namenjen za operativno izobraževanje in ne za športna tekmovanja, tako da si mora iskati sponzorje. Drugo društvo pa mora prositi in ga siliti, da bi se kaj premaknilo. Derganc je pohvalil tudi gasilke, še zlasti iz GD Stranska vas, ter pionirje, obžaloval pa je spodleteli poskus organiziranja mladinskega sveta. Tudi župan Janko Bukovec je pohvalil zanesenjaške gasilce. Dejal je, da so zaradi manjše vsote v občinskem proračunu mnogim porabnikom odrezali manjši kos pogače, gasilci pa bodo dobili tolikšnega kot lani. Strinjal sc je, da morajo biti tisti, ki se trudijo, deležni večje vsote. Hkrati jim je položil na srce, naj nikar ne hodijo prosit na občino, kajti denarja, ki so ga imeli na razpolago lani, letos ni. TUdi Koren je na predlog, da bi uspešnim gasilcem poleg pokala izročili uporabno nagrado, odgovoril, da GZS nima denarja in mora še za pripravo tekmovanj iskati sponzorje. Pristavil je, da bodo ob 130. obletnici gasilstva na Slovenskem junija v Metliki gasilci povedali, da so vedno dokazovali, da pri njih ni šlo zgolj za besede, ampak za velika dejanja. M. BEZEK-JAKŠE Sprehod po Metliki VEDEŽEVALEC - Metliški svetniki so na 3. seji sejali do enajstih zvečer, a jim je v petih urah uspelo obdelati le šest od štirinajstih točk dnevnega reda. Se pa menda zadnje čase na občinski upravi precej zanimajo za znanega Metličana Matjaža Rusa, ki bi ga želeli, če ne bi šlo drugače, za začetek zaposliti vsaj honorarno. Matjaž je namreč napovedal, da bodo svetniki obdelali sedem točk dnevnega reda. Na občinski upravi so prepričani, da bi jim Matjaž, ki ima očitno dober instinkt za napovedovanje prihodnosti, lahko pomagal tudi pri nekaterih drugih, za občinske može nepredvidljivih, a pomembnih zadevah. SRBIJA - V precej zajetnem seznamu servisov, ki jih ima Renault po vsem svetu, je oni dan Metličan zaman iskal Renaultov prodajno-servisni center, ki ga ima Črnomaljec Vrtin v Metliki. Med servisi v Sloveniji mu ga namreč nikakor ni uspelo najti. Potem pa mu je šesti čut velel, naj pogleda na seznam še pod Srbijo. In glej ga, zlomka, med servisi v Srbiji je bil zares tudi metliški. Pravzaprav so lahko Metličani kar srečni, daje tako. Ob napadih Nata na Srbijo so lahko povsem brez skrbi, da bo na njihovo mesto priletela bomba zavezniških sil, saj natovci skoraj zagotovo ne vedo, da Metlika, po Renaultovem seznamu sodeč, pripada Srbiji. Prav tako pa se Metličanom ni ničesar bati, če bodo slučajno Srbi napadli Slovenijo, saj so njihovi, torej srbski. Črnomaljski drobir ONESNAŽEVANJE - Nedavno je v Črnomlju predaval dr. Vitomir Belaj, dober poznavalec zelenega Jurija in vsega, kar je povezano z njim. Črnomaljce je med drugim zanimalo, kako bi pojasnil, da so nekdaj zalučali zelenega Jurija z enega od črnomaljskih mostov v reko. A strokovnjak ni znal odgovoriti. Pa J® odgovor povsem preprost. Pred desetletji še ni bilo ekološko osveščenih članov črnomaljske ribiške družine, da bi preprečil* onesnaževanje voda, pa so si zato Črnomaljci privoščili marsikaj, tudi metanje zelenega Jurija v Dobličico ali Lahinjo. OBISK - Predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška so pretekli teden ob obisku v Čmoffl' lju peljali tudi na ogled uspešnega Danfossa. Morda bi bilo bolje, d® bi si ogledal katero od prazni« nekdanjih tovarn, na primer viniški Novoteks. Potem bi bila moj' da tudi njegova ocena o splošnih gospodarskih razmerah v Sloveniji takšna, da bi se vsaj delno J njo strinjali tudi gospodarstvom' ki, ki, stoječi trdno na tleh. preS' neto dobro občutijo, kako je resnici. SPOMINSKA PLOŠČA - Belokranjsko muzejsko društvo imelo nekaj let v načrtu p°sta.'{1’ lev spominske plošče DaniI Bučarju, a se Črnomaljci nikakn niso mogli odločiti, kam bi J pritrdili. V društvu so obupal* j1* vsaj za nekaj časa ploščo Bučar) črtali s seznama načrtovanih de • A zavedni Črnomaljci so prep*1. čani, da bi skladatelj nekje mota imeti svojo ploščo. Ker njeg0^ rojstna hiša razpada in bi se la« ko podrla s ploščo vred, pred*®' gajo, da jo pritrdijo vsaj na črn maljski grad, v katerem je fu restavracija. Da bi se izognil* ** čudenim vprašanjem, zakaj se J spominska plošča znašla na gr jskem zidu, pa naj bi nanjo dop sali. da je Bučar rad zahaja* grajsko restavracijo. Semiške tropine uTI GASILKE - Župan Janko Bukovec je na občnem zboru Gas ske zveze Semič zažugal pr®Vi stavnikom trebanjskih gasile • naj nikar ne pogledujejo k n) hovim uspešnim gasilkam, ken. ne bodo dali v Trebnje. Pa g® J trebanjski gasilec potolažil, o kolegom nikakor ne namera?** odpeljati gasilk iz semiške obe* ; bosta pa jih priporočila treba I skih fantom... RAČUNI - Je že res, da se vs» ka stvar enkrat zgodi prvič. *® je tudi podpredsednik GasuSj^ zveze Slovenije Tone KoreJ* prej omenjenem občnem zbo priznal, da je prav v Semiču P.** j slišal za Gasilsko zvezo, k* J()V bilo potrebno poravnati račuj* Semičani so imeli namreč ta k srečo, da za nakup pokalov v' skem letu sploh niso dobili ra. j na, zato ga seveda tudi P|?ugj niso, medtem ko je neki dr račun prišel šele čez. mesec a torej že v letošnjem letu. 6' a, Florjan, daj, da bi bilo tak* primerov čim več! Drobne iz Kočevja 8- IN 25. MAREC - V kočevskem vrtcu se res obnašajo v skladu s pravili demokratične družbe, saj “praznujejo” tako 8. k°t 25. marec. Tako so malčki svojim mamicam ob dnevu žena iz vrtca prinesli prikupne ikebane, na materinski dan pa so jih razveselili s svojim nastopom. Ob tako hvalevrednem spoštovanju različnih prepričanj pa so bile mamice pripravljene tudi zelo hitro pozabiti, da so morale dan pred 8. marcem s svojimi malčki vgozd nabrati cvetje, s katerim so y vrtcu opremili ikebanice in si a°i*etos zato’ ker ie marec padel na ponedeljek, pravzaprav same nabrati cvetje! . NIHČE SE NE ZMENI-Urejanje prostorov bivše Ljudske restavracije na Trgu zbora odposlancev v Kočevju se v teh dneh za koncu. Prostore za svoje Potrebe ureja njihov lastnik, Kočevski Mercator Trgopromet, Ki pa mu bo, kot kaže zaključe-anje del, uspelo prostore uredi-i brez vseh za to potrebnih soglasij. Ena izmed lastnic stano-anj v stavbi, v pritličju katere rejajo prostore, jim namreč za 0 m dala svojega soglasja. Ker očitno ne gre za pomembno zade-j0’sc za to nihče ne zmeni, misel, oa bi karkoli v zvezi s tem ukre- ' > Pa je že zdavnaj opustila tudi ama lastnica stanovanja, ki ni a.svojega soglasja. To namreč "c hi ničesar spremenilo! Trgo-hi z urejanjem prostorov i^hajjeval in jih nazadnje tudi ni„x • oe Pa hi moral zaradi tega P acati se kakšno kazen, bi bil to 1 /halenkosten strošek več v ce-n'h stroških za ureditev svojih hovih prostorov. Ijjjjniški zobotrebci DRŽIMO PESTI! - V petek, ?.ri*a’ naj bi v prostorih gostil-v Ribnici potekala 37. seja Odbora državnega zbora RS oh; i?S*30<^arstvo- ^ programu nat hne le članov odbora, am-W i ce*e množice predstavni-nih S ^nskih lesno-predeloval-n„ ..Podjetij je ob 11. uri ogled razi6 štolama Dobrepolje in VelfiPV?r ? Podjetniki.iz občin it bašče in Dobrepolje, ob oh i z .občine Velike Lašče, nn j. •. obisk Ribnice ter ogled {i. Ie la Inles Ribnica in ribni-nat®a ““žeja domače obrti, in doseH ip-30 seJa odbora. Po izvpHKanj‘h neuspelih poskusih da ret sejh odbora za gospo-držiiP0 V ‘bnici lahko zato le mi,-.?10 Pe.sti, da bo do nje sled-račnrfiPc- ' pa čePrav tudi na tam ,• ,ne urice zamude tu in čem.3 ' °’ da se bo potrebno obiska'odpovedmif83 pr°8rama V RIBNICI PREDSTAVILI kapševo KNJIGO štvo'om*č'A - Čebelarsko dru-Minič h'?3 tn Klub prijateljev Pred«VCT sta v Malovi hiši avmn?V, knji8° Med m zdravje f>*Unesta!“ KaPSa iz Nove- Laški sel drušh H VODIČE - Turistično vodič ° jak išče enega ali več bodo V1X5 tutjaškem gradu. Delo aPrila°draVli’ali P° Pogodbi od SDrpiA 0 oktobra, prijave pa jak dTo 0 društvo Tur- ,?c°20. aprila. skem, cŠNl GREGOR - Na šol-(8 hi hkmovanju je Gregi Mesec Starič 3Sede' slcupaj z Anžetom ^aaafS PrV° mcsto’ nat0 je vu, n JI na regijskem prvenst-bil* peti aVnem Prvenstvu pa je NaP.R‘ZNANJE z JAPONSKE -tovni iP0hskem je bil zadnji sve-na kat nalc otroške umetnosti, 4S4nihe6a je prispelo preko Sandr !kovnih del iz 129 držav. Ttuhar- ,dnik iz šole Primoža mentorio Velike Lašče (njena jeza«, 6aj? Martina Venturini) brn(. _ °I° risbo Lašč prejela sre- o Priznanje. - P0 JE “IZGUBIL” GUME? Ja°dla, '!LSC spct Pojavljajo divana 7, a odpadkov, posebno >ak0 divm' ko je izginil sneg- Eno riščih . .j odlagališče je pri Seki-nec odi Roba, kjer je nezna-ihobikt u večj° količino avto-varova|- gum. Občani bodo valu '!voj° občino in popiso-rih hod avtomobilov, iz katc-ncprim 0 (.’dlagali odpadke na O^rmh krajih flrin« 3 BODONEVAR-b° odv^a| ' Podjetje Snaga g°sD.„|: 1 nevarne odpadke iz a 12 ; n)?Lev na območju Tu rja-Pri Zaci , ■ aprila (s parkirišča april-, '.em domu), 14. in 15. dom? 'z Velikih Lašč (gasilski °dvažar fS°Vni material bodo Piaja 1 le v drugi polovici KM* t z M a 4 i H občin Phtek iger bo skrivnost do konca Krajevne skupnosti (ne) pravne osebe? Zavrnili sprejem osnutka statuta in poslovnika občine RIBNICA - Na tretji redni seji so ribniški svetniki drugič zavrnili osnutek statuta občine ter osnutek poslovnika o delu občinskega sveta. Pri obravnavi osnutka se je zapletlo, ko je na začetku seje pet svetnikov slovenskih krščanskih demokratov podalo številne pripombe. Med drugim, je poslanec Benjamin Henigman odločno zagovarjal nadaljnji pravni status krajevnih skupnosti (Dolenja vas, Velike Poljane, Sveti Gregor in Ribnica), kar pomeni, da bi lahko le-te tudi v prihodnje poslovale z lastnim žiro računom, sklepale gogodbe in upravna razmerja. Zupan Jože Tanko je pojasnil, da bodo KS še naprej samostojno odločale o številnih dejavnostih, a brez lastnega žiro računa in z denarjem, ki ga bodo prejemale iz integralnega občinskega proračuna. Zaradi te in drugih pripomb je župan osnutek umaknil z dnevnega reda, enako je storil tudi s poslovnikom občinskega sveta. V nadaljevanju so svetniki zavrnili tudi osnutek zaključnega računa za leto 1998, in sicer zato, ker ga nadzorni odbor še ni pregledal. Tako bo na sestavo svojega proračuna morala počakati tudi nova občina Sodražica. M. G. PREDSTAVITEV KNJIGE O GRČARICAH LOŠKI POTOK - 23. marca je avtor Mirko Oražem s pomočjo predsednika območnega sklada za ljubiteljsko kulturo Jožeta Lampeta predstavil knjigo o Grčaricah, okoliških zaselkih in življenju od nastanka naselja do današnjih dni. Zanimivo je, da je opisana vas danes naseljena pretežno s Potočani, ki so se tam naselili nekateri takoj po odhodu Kočevarjev, nekateri pa po končani drugi svetovni vojni. Tako sta v Grčaricah le še dve družini iz rodu nekdanjih naseljencev. Knjiga, o kateri bodo kaj več povedali strokovnjaki, mlajšim generacijam odpira pogled v že pozabljene ali celo nekoliko nestvarno razlagane dogodke, ki so usodno posegli v nemški in slovenski živelj na tem nemškem otoku, ki je segal vse od Drage do Črmošnjic. A. K. Z ZAGO DO ZMAGE KOSTEL - Na regijskem tekmovanju pod geslom “Moj kraj turistični kraj”, ki je bilo 22. marca v Šmarju-Sap, je zmagala ekipa osnovne šole Kostel in se tako uvrstila na državno tekmovanje, ki bo 15. in 16. aprila v Lendavi. Mladi kostelski turisti so za tekmovanje obdelali vas Žago ob Kolpi, ki je eno izmed turističnih središč Kostela. Podpreska: minila obletnica agonije, ki še vedno traja Najdaljša stavka PODPRESKA - 3. aprila bo poteklo leto dni, odkar so v lesnopredelovalni industriji v Podpreski obstali stroji. Stavkajočim se je v podporo pridružila lokalna oblast, ki je pretila celo z zaporami cest, vendar so z obljubami vedno preprečili skrajnosti. Možnosti za izhod iz te enkratne in ene najdaljših stavk, je bilo gotovo več kakor samih delavcev, ki so bili za agonijo najmanj krivi, a so s svojimi idejami ostajali vedno na repu. Ko so bili prepričani, da bo stavka rešila njihove težave, je najemnik obrata Ukmar in verjetno še kdo dosegel, da so stavko proglasili za nelegalno, delavci pa so se znašli na cesti, kjer so razen redkih izjem še vedno. Šele preteklo jesen so na sodišču dosegli, da se je začel stečajni postopek in je bil zavrnjen predlog najemnika za prisilno poravnavo. Toda tudi ta možnost, kije bila za delavce edina sprejemljiva, se je neslavno končala: najemnik se je zoper stečajni postopek pritožil in drugostopenjsko sodišče je zadevo vrnilo na začetek, še preden je potekel pritožbeni rok iz naslova stečajnega zahtevka. Gre torej za sodno zmoto? Pred dobrim mesecem, pa so delavci le dobili za obdobje od lanskega septembra pa do marca letos 6 nadomestil po 22.000 tolarjev iz zavoda za zaposlovanje. Sindikat Neodvisnost, ki je vodil stavko, je že vložil pritožbo, saj izplačani znesek ne ustreza določenemu odstotku plač, ki so jih delavci prejemali v preteklem letu. Predstavniki sindikata Neodvisnost menijo, da je v kratkem pričakovati narok za prisilno poravnavo. Celo sindikat ne verjame v uspešnost poplačila delavcev. Po neuradnih podatkih obrat LIK prodaja in ima menda tudi resnega kupca. Za kakšno proizvodnjo naj bi šlo, še ni znano. A. KOŠMERL V Kočevju bodo maja potekale 5. mednarodne “Igre prijateljstva” - Poleg športnega tudi družabno srečanje - V formalnem delu srečanja Evrokonferenca KOČEVJE - Na nedavni prvi tiskovni konferenci odbora za pripravo in izvedbo mednarodnih “Iger prijateljstva”, ki bodo potekale od 21. do 24. maja v Kočevju, so predstavniki odbora poudarili, da gre za dogodek, ki bo za Kočevje izrednega pomena. Nanj se poleg športnikov in delavcev Športne zveze pospešeno pripravljajo tudi številna domača kulturna društva, v organizacijo in potek iger, ki pa bodo ostale skriv-nsot do samega konca, kot so poudarili na tiskovni konferenci, pa so vključeni poleg kočevske občine tudi številni drugi. Predstavniki šestih prijateljskih ma les ter na delo z njim vezana mest, North Tynesedea (Anglija), Halluina (Francija), Oer-Erken-schvvicka in Lubenaua (Nemčija), Pinewyja (Poljska) ter Kočevja, ki so se prvič srečali na “Igrah prijateljstva” leta 1991 v Oer-Erken-schvvicku ter nato še v Halluinu (1993), North Tynesedeu (1995) in Lubenauu pred dvema letoma, se bodo letos pomerili na zabavnih športnih igrah v Kočevju. Potek samih iger organizatorji ne želijo razkriti, saj želijo ohraniti zanimanje za igre vse do njihovega Začetka oziroma konca, bodo pa, kot so povedali, narejene po vzoru “Iger brez meja” in zato zanimive, zabavne in vredne ogleda. Skrivnost pa ni, da bodo igre tematsko vezane na posebnosti Kočevske oziroma njene značilnosti, kot je to denimo gozd oziro- CE BI BIL ASFALT TRAVNA GORA - Ta edina visokogorska planinska postojanka z dvestoletno tradicijo v nekaj zadnjih desetletjih ne more in ne more prav zaživeti. Najemniki so se menjavali kot po tekočem traku. Trenutno ima dom, ki je sicer last Gasilske zveze Slovenije, v najemu družinsko podjetje Klančar iz Ljubljane. Treba je reči, da so v domu in izven njega veliko postorili, večjih in nujnih investicij, ki bi bile potrebne za popolnejšo turistično ponudbo, pa prihodki žal ne prenesejo. Veliko so si obetali od zimskega turizma, vendar je postojanka zaradi zapoznelega pluženja težko dostopna in cesta preozka za varen promet. Asfalt, ki je bil že večkrat obljubljen na tej 5 km dolgi cesti, bi dokončno odpravil zagato. Najemnik Klančar upa, da bo s širšo ponudbo preko poletja nadoknadil dokaj neuspešno zimsko sezono. A. K. TAŠČA IN ZET LONČARSKA MOJSTRA - Ana Češarek in Janez Pogorelec iz Prigorice, kjer ima lončarstvo več kot dvestoletno izročilo, sta se v galeriji Toni predstavila z več kot dvesto svojimi izdelki, ki so ju naredila od novembra lani. Janez je vnuk nekdaj znanega lončarja Franca Pogorelca in še dve leti kot lončarski mojster skupaj z taščo Ano Češarek, oblikovalko iz gline, ukvarja z obrtjo svojih prednikov. (Foto: M. Glavonjič) V TSD Kostel priznanje za turizem Turistično športnem društvu priznanje Ttiristične zveze Slovenije KOSTEL • Na redni letni skupščini Turistična športnega društva Kostel, ki je bila minuli petek, so ugotovili, da so skoraj v celoti izpolnili lani sprejeti obsežni program dela. V novi program pa so zapisali očiščevalne akc(je skozi vse leto, urejanje čistilnih napravvpripravo odloka o plovnem režimu na Kolpi, dokončanje ceste Kostel-Žaga, ureditev obvoza ob magistralki pri mejnem prehodu Petrina, osVetlitev nekaterih jam in še vrsto drugih nalog. In še izjave nekaterih udeležencev: VALENTIN JUŽNIČ, župan občine Kostel: Razvoj naše občine temelji na turizmu. ALOJZ ŠOSTER, generalni sekretar Turistične zveze Slovenije: V Sloveniji in tudi na Kostelskem ima bodočnost kmečki in pohodni turizem. V novih predpisih je poleg pobiranja turistične takse predvideno še pobiranje posebne članarine od vseh, ki imajo koristi od turizma, pobirale pa jo bodo lokalne turistične organizacije, ki bodo zajele širše ob- močje (ali 500 postelj, ali 40.000 nočitev, ali 30.000 registriranih obiskovalcev). Za delo v lanskem letu športa in turizma je bilo kot izjemno uspešno ocenjeno delo Tbrističnega športnega društva Kostel, zato bo sta TŠD in njegov predsednik Stanko Nikolič na posebni svečanosti prejela priznanje. FRANC CIMPRIČ, dosedanji mentor turističnefa krožka na šoli v Fari: Že šolarji imajo pametne zamisli o turizmu, na katere pa odrasli prepogosto gledajo podcenjevalno. VINKO ZAJEC, predsednik odbora za prostorsko ureditev pri TŠD Kostel: Kopalna sezona na Kolpi traja zdaj le slaba dva meseca in bi jo morali podaljšati tako, da bi podaljšali sezono čolnarjenja z gradnjo drč za čolne. BOJAN ŽNIDARŠIČ, direktor Vitre Cerknica: Na skupščini pogrešam mlade. Še posebno je pomembno izobraževanje vseh, ki delajo na področju turizma. V razpravi je bilo izraženih še več tehtnih misli, kot tiste o izobraževanju vodnikov za grad Kostel, vodnikov čolnov po Kolpi pa o ureditvi cestne povezave od Dolenjske oziroma Bele Krajine ob Kolpi in Čabranki do morja, dograditvi čistilne naprave itd. J. PRIMC opravila. Na igrah vsako mesto zastopa skupno 34 ljudi, med katerimi je na čelu z župani po 10 dečkov in 10 deklic v starosti od 14 do največ 19 let, ki sestavljajo tekmovalno ekipo. Tako bo v času iger Kočevje skupno gostilo najmanj 170 ljudi, za katere bodo organizirali tudi JUZNICEVA DISERTACIJA 0 KOSTELU KOČEVJE - V Knjižnici Kočevje je dr. Stanislav Južnič iz Fare v Kostelu predstavil svojo doktorsko disertacijo z naslovom Zgodovina Kostela. Kostel, ki je postal lani občina, je znan predvsem po gradu Kostel, zgrajenem v 13. stoletju. Ko so prvi lastniki Ortenburžani izumrli, so leta 1420 grad in gospodstvo podedovali Celjani, leta 1456 pa Hasburžani, ki so ga dajali v najem raznim plemiškim rodbinam. Značilno za Kostelce je to, da so zaradi skope zemlje postali majhni trgovci, ki so prodajali blago po raznih krajih. Znani so bili tudi kot prodajalci kostanja na Dunaju, Kostel ima tudi sicer zelo bogato in pestro zgodovino. V. D. IZVOLJENI PREDSEDNIKI VELIKE LAŠČE - Na prvih sejah odborov Občinskega sveta so izvolili predsednike odborov. Predsednik odbora za družbene dejavnosti je Jože Šilc iz Karlovi-ce, predsednik odbora za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem inženir Peter Indihar iz Velikih Lašč, predsednik odbora za komunalo, varstvo okolja in urejanje prostora je Vinko Gruden z Ulake in predsednik odbora za finančno poslovanje Franci Rigler z Rašice. Na račun parka Osilnica lahko dobi več denarja Z okrogle mize OSILNICA - V nabito polni dvorani večnamenskega doma v Osilnici se je ob udeležbi pristojnih gostov zbrala četrtina občine na prvi okrogli mizi o ustanovitvi regionalnega parka Kolpa-Osilnica. Osilniški župan Anton Kovač je pojasnil, da je nova občina dobila priložnost, da sama ureja razmere v svojem prostoru. Park bo velik 4.200 hektarjev in je razdeljen v štiri cone. Prva bo zajemala naselja in bo turistično naravnana, v drugem pasu bodo gospodarski, v tretjem varovalni gozdovi, četrti pas s pragozdom Krokar in Loško steno, kot posebnostima osil-niške doline, bo strogo zavarovan. Za park so se odločili, ker je skrajni čas, da izkoristijo divjo naravo v korist ljudi. Bodoči park se bo povezoval tudi z nacionalnim parkom Risnjak, o nadaljnjem sodelovanju občin na bregovih Čabranke in Kolpe pa je osilniški župan Anton Kovač povedal, da je v interesu ljudi. Nad vnemo župana je bil navdušen tudi Mladen Berginc, državni podsekretar v ministrstvu za okolje in prostor, saj take pripravljenosti ni v Kočevju. Osilnica kot majhna občina bi bila tako deležna tudi državne pomoči, kar bi še bolj spodbudilo njen razvoj. Na okrogli mizi je nekaj sogovornikov odločno zavračalo ustanovitev parka, ki naj bi motil že utečene dejavnosti v prostoru. M. GLAVONJIČ oglede mesta in okolice, družabna srečanja in zabavne programe, kar vse naj bi, kot je povedal kočevski župan Janko Veber, prispevalo k utrjevanju prijateljskih vezi med starimi in novimi znanci iz Evrope. Da pa vse ne bo le zabava, bodo v formalnem delu srečanja organizirali “Evrokonferenco”, katere osnovne teme bodo govorile o uvrščanju v prostor združene Evrope in mestu mladih v njej. Prav tako se bodo tudi župani prijateljskih mest pogovatjali o nadaljnji krepitvi medsebojnega sodelovanja, ki naj bi se po sedaj že tradicionalno uspešnem sodelovanju na športnem področju v prihodnje okrepilo tudi na področju kulture in ne nazadnje gospodarstva. M. L.-S. OBČNI ZBOR UPOKOJENCEV LOŠKI POTOK - Društvo upokojencev Loški Potok bo imelo redni letni občni zbor 5. aprila ob 18. uri v prostorih društva na Hribu. Po končanem občnem zboru bo kratko družabno srečanje. ŠIRITEV KTV IN RADIJSKIH PROGRAMOV LOŠKI POTOK - Krajevna skupnost in programski svet računata, da bo do maja sedanji program razšiijen še s kanalom TV Gajba, HTV 1., 2. in 3. program, TV Beograd, Disco-very, Natonal Geographic in Animal Planet. Seveda se bo nekoliko podražila naročnina, in sicer od sedanjih 720 tolarjev za dobre 3 marke tolarske protivrednosti. Temu bo dodana že možnost sprejema programa EUROTICA - RDV, ki pa bo kodiran in ga bodo morali interesenti dodatno plačati. Tudi za UKW radijske programe so narejene vse potrebne meritve. Možna bo uvedba 7 zemeljskih in 4 satelitskih programov. Za te radijske programe je potrebno postaviti še dodatni 3-metrski stolp nad sedanjo sprejemno postajo. Materiali so že pripravljeni in čakajo samo še na ugodne vremenske razmere. A. K. • Neumnost je sama vase zaljubljena in njeno samoljubje je brezmejno. (Krleža) • Se večje čudo od znanih sedmerih čudes sveta je ženska. (Pal-movič) • Politiki vseh dežel, spokorite se! (Medved) • Ljubezen ne živi samo od čustev, ampak tudi od zrezkov. (Dossi) ŠVICARJI PRIHAJAJO VELIKE LAŠČE - Poročali smo že o prijateljskem sodelovanju švicarske občine Luetzeflueh in občino Velike Lašče. Te dni bo velikolaško občino obiskala skupina 38 predstavnikov te občine in člani folklorne skupine. Na Brnik bodo prispeli 7. aprila in obiskali Bled. V petek pa bodo začeli z obiski po občini Velike Lašče. Prijatelje iz Švice bodo gostile predvsem družine pevcev in pevk KUD Primož TVubar. Za petek in soboto je predviden ogled zanimivosti po občini. V soboto zvečer bo v Levstikovem domu za goste kulturni program, ki ga bodo izvedle domače kulturne skupine in društva. Nato bo družabno srečanje v prostorih šole. V nedeljo bo ob 10. uri ekumensko bogoslužje, po njem pa se bodo na trgu pred cerkvijo predstavili s svojim kulturnim programom gostje iz Švice. MM i z Svetniki tokrat neverjetno enotni Sprejetje občinskega proračuna za leto 1999 - Povečanje postavk za obnovo nekaterih cest, strojni krožek, opremo kulturnih domov in tokovino KS - Kmetijstvo potrebuje programe IVANČNA GORICA - Novi ivanški občinski svet je bil na svoji 3. redni seji zelo uspešen. Sprejel je odlok o zaključnem računu proračuna občine za leto 1998, ki po besedah župana Jerneja Lampreta kaže bilanco uspeha, saj so lani razpolagali z milijardo 216 milijoni tolarjev, odhodkov je bilo nekaj čez milijardo, tako da presežek prihodkov znaša dobrih 147,5 milijonov tolarjev, za kar je razlog gradnja avtoceste. Svetniki pa so soglasno sprejeli tudi odlok o proračunu občine za leto 1999. Bilanca prihodkov znaša milijardo 110 milijonov tolarjev. Na predlog Francke Vidmar in krožka. Milena Vrhovec je spom- podpisnikov se je za milijon tolarjev povečala postavka za rekonstrukcijo lokalne ceste Ambrus-Brezovi Dol. KS Metnaj so v proračunu dodatno zagotovili 2 milijona tolaijev za modernizacijo ceste Osredek-Debeče, novo postavko v višini 3 milijone 900 tisoč tolaijev pa so kot prenos iz lanskega leta postavili vodovod Planina-Osredek. Znesek za delovanje Občinske turistične zveze so povečali za 300 tisoč tolarjev, na predlog Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo so postavki kmetijska svetovalna služba dodelili še 300 tisoč tolarjev za sofinanciranje strojnega nila na sklep prejšnjega občinskega sveta, da se 224 milijonov tolarjev od spremembe namembnosti ob gradnji avtoceste, ki jih je DARS namenil za izboljšavo kmetijskih zemljišč, predvidoma v tem mandatnem obdobju vrne v kmetijstvo po vnaprej sprejetih programih. Svetniki so sprejeli županov amandma, da se zaradi povečanja snežnih padavin februarja letos KS, ki so upravljalci krajevnih cest, nakažejo sredstva v skupni višini 1,5 milijona tolarjev. Na predlog Lovra Lampreta se je postavka za sredstva za opremo kulturnih domov povečala na dobro milijardo, povečanje 400 tisoč TRI GLEDA LISKE PREDSTA VE - V organizaciji Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica so ta konec tedna potekale gledališke vizije. Na medobmočnem srečanju mladinskih gledaliških skupin občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, ki ga je strokovno spremljal Janez Vencelj, so nastopile tri skupine. KD Ivančna Gorica -Gledališče Pet do pol je zaigralo Lainščkovo igro Kokos pokos, gledališka skupina Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica se je predstavila s Robovim Desetim bratom, gledališka skupina Drzne in Lepi KD Stična pa je uprizorila Flisarjevo delo Kaj pa Leonardo (na sliki). Dobrepoljska gledališka skupina Scena se bo z Lipahovim delom Glavni dobitek predstavila 10. in 1L aprila v Dobrepolju. Vencelj je bil z igranjem mladih zadovoljen, katera (e) skupina(e) se bo(do) udeležile državnega srečanja, pa bo jasno šele, ko si bodo ogledali vse mladinske skupine v Sloveniji (Foto: L. Murn) tolarjev je šlo za program Društva likovnikov Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični, ki ureja svojo galerijo. Na predlog Franca Godeše so postavko priprava stavbnih zemljišč povečali od enega na dva milijona, niso se pa strinjali, da bi z znižanjem “svetniške” in “odbor-niške” postavke za 1 milijon tolarjev (v bistvu bi ostale iste) na račun zvišanja tokovine KS od 7 na 8 milijonov tolaijev. “S tem ne bi bil nihče oškodovan in prikrajšan, vsaj delno pa bi bilo ugodeno potrebam in upravičenim zahtevam KS,” je dejal Godeša in se ob izidu glasovanja čudjl, da so svetniki glasovali proti. Zupan je dejal, da bodo ta sredstva lahko razdelili ob rebalansu. L. MURN ŠKODA V SEVNICI SEVNICA - Trgovina in servis Avtoline iz Krškega je preteklo soboto dopoldne v prostorih gasilskega doma v Sevnici odprl trgovino in avtosalon za vozila Škoda. BILANCA OBČINE SEVNICA - Župan Kristijan Janc je za včeraj popoldne sklical 4. redno sejo občinskega sveta, na kateri naj bi se največ besed vrtelo okrog bilance stanja občinskega proračuna in premoženjske bilance občine ob koncu lanskega leta, zaključnega računa za lani in osnutka letošnjega občinskega proračuna. PROGRAM PETIH LET ČATEŽ - Danes, 1. aprila, je začel veljati petletni krajevni samoprispevek na območju KS Čatež. Sredstva, ki se bodo zbrala do 31. marca 2004, bodo namenjena za obnovo ograje pokopališča, za odkup zemljišča za izgradnjo mrliške vežice, za samo izgradnjo mrliške vežice, za preplastitev lokalnih in krajevnih cest, za sofinanciranje izgradnje sejne sobe v gasilskem domu na Čatežu, za skupne potrebe v KS in za redno poslovanje KS. post* m. NOVA POSTA - Upravnik nove pošte na Trebelnem je Jernej Zemljič. Trebelno je dobilo novo pošto TREBELNO - Od prejšnjega ponedeljka se krajam Trebelnega in okoliških vasi lahko poslužujejo nove pošte. Nekdanjo staro pomožno pošto na Trebelnem, v kateri je delala mokronoška upravnica Lojzka Miklavec, so namreč premaknili v nove, primernejše prostore, ki jih je Pošti Novo mesto dala v najem družina Grebenc. Kot je povedal direktor novomeške pošte Karel Kapš, gre za pomembno pridobitev -novo organizacijsko obliko. “Na Trebelnem je zdaj redna pošta, pošta z vsemi storitvami, tudi dvigom denarja, kar do zdaj ni bilo mogoče, razen menjalniškega prometa. Obratovalni čas je prilagojen potrebam krajanov, v delavnikih od 8. do 9. ure in od 12.30 do 15. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure,” je povedal Kapš. Ureditev novih prostorov je stala okrog 2 milijona tolarjev. Novi upravljalec pošte Jernej Zemljič, ki je vrsto let delal v Stopičah, upa na dobro razumevanje z ljudmi. L. MURN PODELITEV PRIZNANJ IVANČNA GORICA - Izvršni odbor Regijskega društva ekološkega gibanja Ivančna Gorica je nekaterim novinarjem podelil priznanje za nepristransko obveščanje o njihovem delu in okoljevarstvenih dejavnostih, s katerimi predvsem osveščajo ljudi o pomenu zdravega in čistega okolja. Prejela sta ga tudi Pavel Perc in Lidija Murn. SREČANJE PLESNIH IN FOLKLORNIH SKUPIN GROSUPLJE - V ponedeljek, 29. marca, je v Kulturnem domu Grosuplje potekalo medobčinsko srečanje otroških folklornih in plesnih skupin občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Nastopilo je šest plesnih skupin: Kaličopko iz Vrtca Kekec Grosuplje, enota Tinkara (mentorica Metka Ljubič), Pikice iz Vrtca Kekec Grosuplje, Enota Šmarje Sap (mentorica Breda Pirnat), Medvedki iz Vrtca Kekec Grosuplje (mentorica Jožica Bambič), Ptički iz Vrtca Rožle Grosuplje (mentor Zdenka Sternec), plesna skupina KD Ivančna Gorica (mentorica Anica Trnovšek) in plesna skupina OŠ Dobrepolje Podružnica Ponikve (mentorica Meta Zagorc). Predstavile so se tudi tri folklorne skupine: Van-drovčki iz Vrtca Kekec Grosuplje (mentorica Darja Zorec), folklorna skupina OŠ Brinje Grosuplje (mentorica Darja Zorec) in otroška folklorna skupina Pevskega društva Šentvid pri Stični (mentorica Nataša Čuček). Kot gostja srečanja je nastopila folklorna skupina Juhas s Poljskega. Nadaljevali tragikomiko o sedenju Na seji trebanjskega občinskega sveta spet o sedežnem redu - Sprejetje osnutka proračuna za leto 1999 - Poseben sklep o gradnji kapele doma starejših občanov • Pripombe 4 e TREBNJE - Ponedeljkova 3. redna seja občinskega sveta občine Trebnje se je spet zapletla glede sedežnegam reda svetnikov, o katerem je znova spregovoril Franc Hribar (SDS). Ker mu župan Ciril Metod Pungartnik (LDS) z vnovičnim pojasnilom, da ga kot sklicatelja sej z večinskim sklepom ne bodo preglasovali in da o tem ne dovoli razprave, je Hribarjev koalicijski kolega v imenu SDS, SKD in SLS zaprosil za kratek odmor. Po njem je Marjan Pavlin (SKD) dejal, naj sedežni red svetnikov za danes ostane tak, kot je, v prihodnje pa želijo, da vsak dobi svoj prostor, kot so označili na skici, in naj bo pred vsakim napis, kdo je. “Sicer ne bomo več sodelovali!” je bil odločen. Alojzij Metelko (SLS) je pripomnil, da je določitev sedežnega reda več kot potrebna, saj je danes zamudil minuto in skoraj ni vedel, kje sedi, sploh pa v poslanskih klopeh, kaj takega ni IZPOPOLNJEVANJE MAŽORET ČATEŽ - V Domu Čebelica in delno v Mercatorjevih prostorih na Čatežu je od petka do nedelje, od 26. do 28. marca, v organizaciji Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Trebnje potekal medobmočni seminar za mažorete. Prišle so iz občin Laško, Logatec, Trbovlje in Trebnje. Glasbeno uro je izvajal glasbeni pedagog Igor Teršar; področje plesa je vodila plesna pedagoginja Andreja Obreza iz Ljubljane, mažoretni del - vrtenje palice - pa znana in uspešna mažoreta Ema Zalezina iz 'IV-bovelj. Delo je bilo naporno, vendar so dekleta pokazala, da imajo dobro telesno kondicijo. Strokovna vodja mažoret in mentorice so pripravile koreografijo, ki so jo v nedeljo ob zaključku seminarja predstavile staršem, z njo pa bodo sodelovale tudi na državnem srečanju mažoret v Trbovljah. doživel. “Kot svetnik zahtevam, da se predsedniki strank sestanejo z vodjo občinske uprave in se do naslednje seje dogovorimo. To je osnovni bonton,” je dejal. Župan Pungartnik je znova povedal, da potem pač ne bodo sodelovali, saj sklepa ne misli izvajati, ne bo se presedal in o tem tudi ne bo dajal nasvetov drugim. Nato so vendarle začeli razpravljati o resnih stvareh. Sprejeli so odlok o zaključnem računu občine Trebnje za leto 1998 (ravno tako tudi za KS Trebnje) ter nato še osnutek Odloka o letošnjem proračunu občine, ki znaša skoraj milijardo 564 milijonov tolarjev. Med vrsto predlogov za posamezna področja, ki jih bodo sedaj obravnavale ustrezne komisije in odbori, so sprejeli tudi poseben sklep glede dokončanja doma starejših občanov, katerega otvoritev se predvideva 25. junija. V.d. direktorja Majda Ivanov (LDS) je povedala, da mora dom najeti kredit 100 milijonov tolarjev, anuiteta pa se bo šest do sedem let odplačevala iz bodoče amortizacije doma. Večina se je strinjala, da je prav, da otvoritev * Ivanova je povedala, da se vloge za oskrbovance doma starejših občanov že evidentirajo na Centru za socialno delo Trebnje, razpisi za delovna meta pa bodo konec aprila na Zavodu za zaposlovanje. doma poteka skupaj s kapelico, čeprav ta ni pogojena z uporabnim dovoljenjem, in potrdili 14,5 milijona tolarjev za zunanje dokončanje objekta. Čimprej je treba urediti potrebno dokumentacijo o notranji ureditvi kapele. L. MURN KAKO IZDELUJEJO BUTARE - Pretekli torek popoldan so v prostorih sevniške knjižnice prišli na račun ljubitelji ljudskega izročila. Knjižnica je namreč v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev v goste povabila Moniko Štembal iz družine, ki je poznana po izdelovanju butar iz obarvanih smrekovih oblancev, kakršne so najbolj znane v okolici Ljubljane. Vodja knjižnice Ida Tušar je povedala, da so lani izdelovali pisanice, v prihodnje pa nameravajo svojim stalnim in priložnostnim obiskovalcem pripraviti še kaj iz slovenske kulturne dediščine; že prihodnjič morda izdelavo idrijske čipke. (Foto: B. D. G.) Poslej tudi kaj za stanovanja Kupili 20 stanovanj in obnavljali - Na prednostni listi so od 50 prosilcev ostali le še trije - 6,6 milijonov tolarjev za dokončanje HTC Sevnica, nato prodaja SEVNICA - Sevniški stanovanjski sklad se je v zadnjih štirih letih, potem ko je občina nanj prenesla vse svoje stanovanjske površine, postavil na noge. Kot ugotavlja direktor sklada Joško Kovač, pa bi sklad lahko deloval tudi bojje, če bi mu občina dodelila denar, ki ga ministrstvo za finance kot del zagotovljene proračunske porabe namensko določi za stanovanjsko izgradnjo. “V tem obdobju so občinski programi dnjali prednost drugim dejavnostim, v bodoče pa bo treba nekaj denarja nameniti tudi za to," poudarja Kovač. Stanovanjski sklad je svojo de- naslednje leto pa kupili in preure- javnost plačeval s prihodki od najemnin, kupnin za stanovanja po stanovanjskem zakonu ter od prodaje prostorov v HTC Sevnica (hotelskotrgovskem centru), ki mu jih je podarilo Gostinsko podjetje Sevnica. Pomagali so si tudi ugodnim posojilom pri državnem stanovanjskem skladu. Tako so v preteklih letih kupili 20 stanovanj, obnovili tista najbolj dotrajana, posodobili nekaj kotlarn in priskrbeli stanovanja 47 prosilcem s prednostne liste. Dvajsetim so do stanovanja pomagali s pomočjo podjetja Neo-dom iz Ljubljane ter jim 5 let subvencionirali najemnino. Že v letu 1995 so podpisali pogodbo o upravljanju in vzdrževanju stanovanj s podjetjem Terca, dili 16 stanovanj v bivšem sam- Joiko Kovač skem domu SGP Posavja na Planinski cesti. To jih je stalo 71 milijonov tolarjev; od tega so jih 41 pridobili kot dolgoročno posojilo iz državnega stanovanjskega sklada. Sklad je delno subvencioniral obrestno mero za plinifikacijo objektov, tudi individualnih, sicer pa se je skupaj z upravljalcem lotil plinifikacije največjih kotlovnic na trda goriva. V letu 1997 je odkupil še preostala stanovanja od SGP Posavja in v objektu zgradil plinsko kotlovnico. Lani in predlani so v stavbi Tržišče 23 prenovili streho in fasado, hkrati pa analizirali tudi možnosti za preureditev Šetinove hiše na Glavnem trgu in za stanovanjsko gradnjo v Krmelju. V oktobru je sklad podpisal pogodbo z izvajalcem o dokončanju poslovnih prostorov za znanega kupca v stavbi HTC. Vrednost del naj bi znašala 6,6 milijona tolarjev, sklad pa bo s sredstvi od prodaje odkupil nove stanovanjske površine. B. D. G. Krjavljeve iskrice MAGIČNA ŠTEVILKA 18 -Petkova seja ivanškega občinskega sveta je bila nekaj posebnega zaradi številke 18. Pa ne zato, ker se jo je od 21 svetnikov udeležilo 18, ampak ker so skorajda vse obravnavane predloge sprejeli enoglasno, sc pravi z 18 glasovi. Vinko Blatnik, ki ponavadi šteje dvignjene roke, je imel tokrat res lahko delo. Gotovo je bila najpomembnejša točka predlog odloka o proračunu, ki so ga sprejeli prav tako z 18 glasovi. Sledila je pogostitev ob kozarčku. Naj živi proračun! ZAPISNIK ALI PONOVLJENA SEJA - Ob sprejemanju zapisnika s prejšnje seje občinskega sveta se Nikolaj Erjavec (DS) ni strinjal z zapisom njegove izjave v zvezi z imenovanjem komisij in odborov Komisije za mandatna vprašanja. “Dejal sem, da protestno zapuščam sejo, ker na pogrebih stroke ne bom sodeloval. Predlogi komisije so zame namreč hua udarec stroke občine,” je ponovil in spet odšel s seje. Župan mu je obljubil ta dopis, dodal pa je, da če bi vsak hotel, da se zapiše vsaka njegova besedica, zapisnik s seje ne bi bil več zapisnik, ampak ponovljena seja. Kako je to težaško delo, dobro ve Tea Mazaj, ki je menda najprej napisala 38 strani obsežen zapisnik, pa ga je morala zmanjšati na 22. Morda je ravno pri krčenju spustila Erjavčevo izjavo. Trebanjske iveri „ SEDENJE PO NAČRTU -Čeprav se je že na začetku 3. redne seje trebanjske občinskega sveta spet malo zapletno s staro zgodbo o sedežnem redu, pa se nekateri načrta sedenja že držijo. Seveda predlagatelji - pomladne stranke, katerih svetniki so tokrat zasedli svoja mesta. Opozicija je v glavnem ostala na istih mestih, župan seveda prav tako, kar namerava tudi v prihodnje. Zgodba o jari kači se bo še nadaljevala, obljubljajo. DOLG PONEDELJEK - Ponedeljek je že tako ali tako dolg in sploh ne preveč prijeten dan, če pa te na ta dan doleti še seja občinskega sveta, ki traja devet ur, potem prvi dan v tednu upravičeno nosi svoj sloves. Trebanjski svetniki so sicer vztrajali in do tretje točke - sprejetje osnutka občinskega proračuna - prišli celo v šestih urah, toda utrujenosti (skupaj z novinarji) vseeno niso mogli skriti. Zehanja na skrivaj, presedanja, podpiranja glav, pogledovanja na uro je bilo na pretek. Normalen človek pač ne more pametno razpravljati še devet ur po že opravljenem delovnem času. Prav smešno je bilo, ko se je malo pred deseto uro zvečer mimo vrat začela smukati čistilka z vedrom vode, pa so se vsi delali, kot da je ne vidijo. POPUST ZA ČLANE TD TREBNJE MIRNA - Turistično društvo Trebnje obvešča, da lahko vsi njeni člani v cvetličarni Cvelbar na Mirni v soboto, 10. aprila, ob m-uri izkoristijo 10-odstotni popus za nakup cvetja. Sevniški pabefjjTj PRILOŽNOST - Za Sevniča-ne, katerih povprečne plače so daleč najnižje v Sloveniji, zadnje dogajanje na borzi niti ni slab0; Vsaj za tiste ne, ki so vnovči ■ svoje certifikate v Lisci. Lise nekdo kupuje, za zdaj se še ne v. kdo niti kaj bo to prineslo scvn' ški konfekciji in dobri tisočeri zaposlenih, res pa je, da so se zadnjem letu cene delnic Lisce n* trgu skoraj podvojile. Morda h vsaj tu na svoj račun prišla tu kakšna zgarana šivilja, ki v svoj delovni dobi od Lisce ni imela kaj dosti več kot službo in slab P,ačo- ,fh MUDI SE - V Tržišču v te" dneh pridno zbirajo kosovne o° padke, ker je napovedan odvo Kupi so že veliki, a vendar kopn jo. Kaže, da bo komunala mor la odšteti kakšen denar Rom0 ^ ki so sc takoj prijeli dela. Nj 6 namreč Roma, ki ne bi v z.akl*"j nici takih odpadkov vedno nasfj kaj zase. Okoličani menijo, daj treba z odvozom pohiteti, sicer bo kaj odpeljati. v BOLJE V ŽEPU - Čeprav s^ Sevnici nikakor niso mogli dog voriti, ali so zemljišča, kjer nekoč stala HE Boštanj, kmcU ska ali pa nezazidana stavb zemljišča, je zdaj večina lastnik (90 odst.) zemljo že Država in kupci niso kazali no . nega navdušenja nad teni. da zemljo plačali več, lastnikom IjJ več kot očitno ni bilo do tega, j bi na ugodnejšo ponudbo čak še eno desetletje. Krške novice PREDSEDNIK, BOG IN DAVKOPLAČEVALCI - Emil Vehovar je predsednika Milana Kučana, ko je ta nedavno obiskal Posavje, vprašal, kdaj bo davko-plačevalec dobil pravo vlogo. Kučan je odgovoril, začel pa je z drobnim opravičilom: “Da ne bi kradel časa bogu in davkoplačevalcem...” V predsednikovih očeh so torej davkoplačevalci nekdo, ki ga moraš imeti v mislih s posebnim spoštovanjem. Eno pravo vlogo, ki je po Kučanu nekako enaka Stvarnikovi, so torej že dobili. Kdaj bodo še druge, in to pri različnih drugih predsednikih m uradnikih, je vprašanje. STARI AVTOMOBILI - Na občinskem svetu se pogovarjajo o nadomeščanju svojih starih avtomobilov z novimi. To se menijo istočasno, ko sprejemajo lokalni predpis o popravilu starih, zavrženih vozil. Če bodo ti dve temi svetniki še kdaj gulili istočasno, se no občini ljudstvo smejalo, ker bo mislilo, da imajo na občini v voznem parku samo “gare”. KUČAN VE SKORAJ VSE -redsednik Kučan je ob svojem nedavnem obisku v Posavju postavil pod svoj drobnogled gospodarstvo v pokrajini. Pri tem je povedal toliko tako natančnih Podatkov o posavski gospodarski [noči, profitabilnosti, storilnosti *n podobnih rečeh, da so bili navzoči kar malce začudeni, češ oliko ve o njih. S tem ko je po-avsko gospodarstvo predstavil 11° natančno, bi bil lahko za gled različnim ministrom, sekre-arjem in drugim najvišjim držav-un gostom, ki občasno pridejo v raje ob Spodnji Savi. Kaj, če ne e o nekaterim domačinom, ki so pokrajf H??n'govoriti 0 P°ložaiu CNov^Brežicah JPČMOST PA TAKA! - Bre-rfai-lSV?.tn*k'so v ponedeljek na-icvali pred tednom dni preki-iimf°f' rcc*no sejo, od katere so L.**rat ostale neobdelane še u j,1 točke. Toda bolje in ceneje bi °’ j5' ostali doma, saj niso oh*- J ničesar. Sklepanje o „n 'ns Lcm statutu so preložili na Prihodnjih sej, predlog odlo-m ! ureditvi mestnega predela Cesto svobode in Maistrovo nr»C° s° 2avrnili, za obravnavo P_ ^ta tiveh točk pa jim je že ri . zmanjkalo časa. Vsi so nam-opazilj, daje ura že 19, ko se To A*0 Seie Praviloma končati, slu; S0 zafetek seje, ki je bila krpC?na °b uri, zamudili za ePke pol ure, ni motilo nikogar. Up luknjami se živi bo- in ^ , raji °b hrvaški meji sodi-na L '• demografsko ogrože- dodatUr^' T°JC res in tu ni kai mati h' - a se očitno zaveda tudi trzava, saj so se njeni vel-niimP-0 čih pomagati tamkajš-m. - 'ludem. Dali jim bodo vse čerT,n ki bodo pri-niim,1- jZZa zido''' opajali še Slazh e' &az’ ° brežiških Sel zru11}1!1 ’Pa bo gotovo .vedo : . daleč. Morda celo vse bi n.Zl kov nega razsodišča, ki heneZ‘ ° ^niškemu grad-\>Qti . Podjetje Posavje sveto-napjs “ bdo dobro popraviti >reiitla ll,^‘ l)n ‘l gradbiščem • tv *' glasbene'šole. Ta na- b Pis Je m i Počni A ,K z“ Poplavo na-fiikuic "z" w temle zapisu, io, nt~nJe.naPačne črkezbada- dijo b°de tudi, da gra-“glazi, evnič°ni ■ v Brežicah šol0 1 n° ’> ne pa glasbeno Mii 1 12 MAŠI H OBČI m Mii Strojniška stroka znova skupaj Društvo strojnih inženirjev in tehnikov Krško po večletnem mirovanju zborovalo -Za začetek 100 članov - Strojna industrija v Sloveniji močno zaostaja za evropsko KRŠKO - S tem ko je nehala obratovati glavnina strojnih tovarn v Krškem in širše v Posavju, so v njih zaposleni strokovnjaki poiskali različne zaposlitve drugje. Kljub takemu begu možganov v druge panoge ljudje strojniške stroke iz Posavja še nekako vztrajajo pri svoji prvotni poklicni izbiri. Dokaz take vztrajnosti je Društvo strojnih inženirjev in tehnikov Krško, ki je imelo sredi marca občni zbor, potem ko je zaradi omenjenega zloma industrije nekaj let mirovalo. Po več poskusih, da bi obnovili delovanje, se je večje zanimanje za oživitev društva pokazalo ob koncu lanskega leta. Tako so evidentirali okrog 100 članov, strojnih inženirjev in tehnikov, iz brežiške, krške in sevniške občine. Po pričakovanjih naj bi se jih v prihodnje včlanilo še 20 do 30. Zanimivo pri oživljanju društva je, da članstvo izhaja kar iz 21 kolektivov, ki so nastali bodisi na ruševinah starih posavskih podjetij ali pa gre pri njih za povsem nova manjša podjetja. Denar za rudarje Samo od obljub na Senovem in v okolici še ni boljše vode SENOVO - Krajani Senovega in okolice že od lanskega novembra v časopisju prebirajo prispevke, ki napovedujejo “kmalu boljšo vodo”, a žal na Senovem ugotavljajo, da od kakovostne vode, ki še vedno odteka v potok namesto v vodovodni sistem, nimajo nobene koristi. Od pogovorov med občino, rudnikom in krajevno skupnostjo mineva dobro ieto, pogodba je že bila podpisana, sedaj pa se je zataknilo, ker bo moral biti vodni vir nadzorovan s telemetrijo. Seveda pa jih veseli sklep rudnika, da bodo zaradi rudarjenja poskrbeli za usihajoče vire vode za naselja Reštanj, Mali Kamen in Še-dem, saj naj bi del vodnega vira iz rudnika usmerili tudi v te kraje. Hitreje pa se premikajo aktivnosti za ureditev obrtne cone na senovški separaciji, za katero je med obrtniki veliko zanimanja. * Sicer pa v krajevni skupnosti Senovo opozarjajo vse možne investitorje, da je bil pred kratkim v uradnem listu objavljen razpis za nova delovna mesta za prerazporeditev rudarjev, za kar je skupaj namenjenih 70 milijonov tolarjev. Podjetje, ki prezaposli rudarja, namreč še vedno dobi 4,3 milijona tolarjev. Sprejet je bil namreč odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za to območje, v kratkem bo objavljen razpis za izvajalca, denar s strani rudnika je zagotovljen, pod vprašajem so zaradi privitega občinskega proračuna le občinska sredstva. A na Senovem pričakujejo, da bosta občinska uprava in občinski svet pri razporejanju denarja dala prednost tistim območjem, ki so v preteklosti dobila manj, kot naj bi jim pripadalo. T. G. Na omenjenem občnem zboru je zbranim uvodoma predaval Janko Puklavec, sekretar združenja kovinske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Orisal je položaj slovenske strojne industrije ih ga primerjal z ustreznimi evropskimi kazalci. Milan Cizi, dosedanji predsednik izvršnega odbora in predsednik omenjenega društva, pravi, da Puklavčevi podatki govorijo o zaostajanju slovenske strojne indutrije. “Povzetek predavanja bi bil, da se je po večletnem mrtvilu v lanskem letu vendarle pokazal pozitiven trend v panogi. Razumljivo je, da to samo po sebi še ni razlog za pretiran optimizem. Kajti slovenska strojna industrija po nekaterih merilih močno zaostaja za evropsko, na primer: povprečna stopnja zahtevnosti Milan Cizi PRAZNIK VIN NA BIZELJSKEM BIZELJSKO - Ttiristično in vinogradniško društvo Bizeljsko pripravljata praznik vina na Bizeljskem, ki se bo začel v četrtek, 8., in nadaljeval v soboto, 10. aprila. V četrtek ob 19. uri bo v prostorih vinogradniško-vinar-ske zadruge Bizeljsko strokovno predavanje Značilnosti in problematika vinskega letnika ’98. V soboto ob 14. uri bodo pred zadružnim domom predstavili vinogradniško mehanizacijo, istočasno bodo v šoli odprli razstavo o vinogradništvu. Ob 19. uri bodo v Zadružnem domu podelili diplome in priznanja. > FESTIVAL - Petkov S. otroški glasbeni festival v Pišecah, s katerega je fotografija, je potrdil, da so ta srečanja med najbolj obiskanimi tovrstnimi prireditvami v kraju. Med nastopajočimi učenci iz osnovne šole Pišeceje v starejši skupini zmagala Maša Kodela in v mlajši skupini Brigita Zupančič. Obiskovalci, ki so nupolnili dvorano pri šoli, so tudi navdušeno zaploskali Aleksandri Macur, amaterski gledališki igralki v Senovega, ki je nastopila v odmoru. (Foto: L. M.) izdelka v panogi je v Sloveniji med 4 in 5, medtem ko je v Evropi med 8 in 9, če je najvišja možna stopnja 10. To kaže, povedano drugače, veliko teh- * Po besedah Milana Cizla, ki je bil pobudnik zdajšnje oživitve društva, bo prvo leto ponovnega delovanja odločilno za uresničevanje delovnega in finančnega načrta, sprejetih na omenjenem občnem zboru. “Uresničili jih bomo glede na pripravljenost članstva, da posveti del prostega časa društvu, in glede na to, koliko bo denarja. Zato društvo ob tej priložnosti poziva vse inženirje in tehnike iz Posavja k včlanitvi, če jih med pripravami na občni zbor nismo uspeli evidentirati, vendar bi jih zanimalo članstvo v društvu in s tem povezane programske možnosti. Pokličejo lahko na sedež društva na telefonsko številko (0608) 20-730 ali pa pridejo osebno v Krško, v Tovarniško ulico 4, k Ani Novak. nološko zaostajanje strojne panoge v Sloveniji,” pravi Cizi. Na občnem zboru so za 2 leti izvolili organe društva in pri tem za novo predsednico inž. Jernejo Rebernik iz krškega srednješolskega centra. L. M. Vsem v korist Mali nogomet V krški občini že vrsto let organizirajo v večjih krajih turnirje v malem nogometu od začetka poletja do sredine septembra, dokler so še suha igrišča. Mnogo je ekip in turnirjev: Ardro pri Raki, Velika vas, Leskovec, Senuša, Gorica, Podbočje, Sečce in še bi lahko našteval. Dogaja se, da slabo vreme prepreči organizacijo v nekem kraju in turnir prestavijo na drug datum. Za isti dan pa so se v drugem kraju tudi odločili, da povabijo ekipe na svoj turnir in nastane težava. Predlagam, da se sedaj na pomlad sestanejo predstavniki ekip in skupaj določijo koledar skozi celo leto. Če bo slabo vreme, naj skupaj določijo nadomestni datum. In ne bo prihajalo do primerov kot lansko leto (pa še kdaj), da je organizator čakal še nekatere ekipe, ki so nastopale celo še prejšnji večer. Ekipe so prišle, a igralci so utrujeni. Začetek turnirja se pomakne za dve uri in več, kar organizatorja, ki pripravi ob jedači in pijači še ozvočenje in drugo, nemalokrat spravlja v slabo voljo. Tudi za gledalce je neprijetno, če pridejo točno ob uri, a se nič ne dogaja. Razmislite, vse se da dogovoriti. In še to: opažam, da je zelo malo resnosti glede shranjevanja rezultatov. Vsak podatek je čez leta zanimiv, čeprav gre za ekipe, katerih verjetno igralci ne bodo prestopili praga (ali pa bodo) • Publikuma ali Maribora. ALOJZ ŠRIBAR Kobile 3/a Leskovec Na Sremič pridejo ministri in turisti Podeželje in turizem SREMIČ - Dovolj posebnosti imate, s katerimi se lahko predstavite drugim. V tem smislu je dr. Janez Bogataj pred časom na Bizeljskem dopovedoval domačinom, naj se opogumijo in svojo dediščino na podeželju negujejo in razvijajo za sodobno rabo. Nasvet lahko velja tudi za nekoliko oddaljeni Sremič nad Krškim. Med domačini na Sremiču nekateri, vedoč ali neve-doč za Bogatajevo spoznanje o posavski naravni in kulturni dediščini, že kar pogumno nastopajo kot gostitelji turistov. To bržda velja tudi za turistično kmetijo Radej na Sremiču. Ni edina tu, dejstvo pa je, da so prav na tej kmetiji nedavno v navzočnosti kmetijskega ministra nekateri slovenski izvedenci za kmetijstvo govorili o prihodnosti kmetijske svetovalne službe ter ob tem izbrali svetovalko leta. Turistično kmetijo sta Vidka in Martin Radej odprla 1994. leta tudi za take dogodke, vendar jima je šlo verjetno predvsem za to, da kmetija živi majčkeno drugače kot večina kmetij na Slovenskem. V iskanju take svoje poti, ki naj bi zanimala tudi turiste od blizu in daleč, so Radejevi - v družini jih je skupaj s starimi starši šest -doslej med drugim enkrat organizirali dneve stare domače ku- Vidka Radej hinje. “Ponavadi imamo zelo veliko obiska. V teh dnevih pa ni bilo posebnega navala gostov. Ne vem, kaj to pomeni, mogoče to, da so ljudje bolj navdušeni nad kako kitajsko kuhinjo kot nad domačo slovensko,” pravi Vidka. Ob tem se spomni, kako se je v preteklosti pogovarjala z dr. Janezom Bogatajem in kako je ta visoko cenil in ji priporočal tukajšnje lokalne posebnosti. Na kmetiji se trudijo, kot pravi Vidka, da postrežejo s kar se da pestro domačo hrano. Ta bolj tekne v domačem vzdušju, h' kateremu prispeva tudi glasba. Muzika je nekako pri roki, saj Mateja, Radejeva mlajša hčerka, lanska slovenska vinska princesa, igra citre, Martin pa harmoniko. L. M. PAPEŽ OBISCE SLOMŠKOVO BIZELJSKO BIZELJSKO - Papež Janez Pavel II. se bo med svojim letošnjim obiskom v Sloveniji, ko bo Antona Martina Slomška uradno razglasil za blaženega, za kratek čas ustavil na Bizeljskem. Tu je Slomšek namreč nekaj časa živel in ustvarjal in o njegovem življenju in delu pripravljajo spominsko sobo v bizeljski hiši Karitas. Poglavarju Rimskokatoliške cerkve bodo v eni tukajšnjih gostiln postregli s posebej donegovanim vinom s trte, ki naj bi jo bil zasadil prav Slomšek. SVET KNJIGE - Podjetje Lamex iz Brežic in Mladinska knjiga Založba iz Ljubljane, sta v Brežicah na Cesti prvih borcev 7 odprla klubski center Svet knjige, sedemnajsti po vrsti. Navzoče, ki so jim pripravili kulturni program, sta pozdravila direktorica Lamexa Metka Humar in vodja Sveta knjige Metod Zidanšek (na fotografiji se rokujeta). Med člani Sveta knjige jih je po Zidanškovih besedah 4.500 s širšega območja Brežic in Krškega. Brežiški klubski center naj bi po Zidanškovem prepričanju postal prostor mnogih kulturnih dogodkov. (Foto: L. M.) V “Cimveč turističnih posebnosti” Bizeljsko opira svoja pričakovanja na vinogradništvo - Prodaja vina in turizem ■ Hiša Karitas kot turistična zanimivost - Spominska soba Antona Martina Slomška BIZELJSKO - V teh dneh je na poti verjetno več turistov kot drugače, saj tudi praznično leto Slovencev prav v tem času beleži nekaj izstopajočih dogodkov, ki vežejo nase dosti skupnega spomina. Imeti veliko obiskovalcev skozi vse leto je sicer vroča že|ja zlasti tistih krajev, ki si želijo služiti kruh tudi s turizmom. Med take kraje sodi Bizeljsko. Kraj in širše območje pri tem uspešno uresničuje, je Marija opirata svoja pričakovanja na vinogradništvo, tu zelo razvito dejavnost. Domačini pravilno ugotavljajo, da žlahtna kapljica turista nagradi z nevsakdanjimi občutki praviloma zlasti na koncu njegove poti v turistično središče in da bodo morali predtem turiste razvajati tudi s čim drugim. Verjetno iz takih misli se Bizeljsko loteva tudi urejanja hiše Karitas. V imenu odbora, ki zamisel očitno Sušnik pred časom zapisala: “Potrebujemo čimveč privlačnih turističnih točk in objektov. Večja ko bo turistična ponudba, več turistov bo prihajalo k nam. Povečala se bo prodaja vina in domačih proizvodov, ki naj bi bili tudi primerno pakirani. Zraven čistih, urejenih vasi potrebujemo tudi vinogradniški muzej, vinoteko in hišo Karitas. V ta namen je vinarska zadruga Bizeljsko začasno odstopila prostor opuščene žage in sušilnice. V tem prostoru bomo zbirali vso večjo vinogradniško in kmetijsko opremo, ki se ne uporablja več.” Za omenjeno hišo Karitas bodo predmete shfanjevali člani cerkvenega odbora v prostoru nekdanje sušilnice. Ko bodo usposobili za hišo bizeljsko staro šolo, se bo omenjena dobrodelna ustanova preselila tja. V stavbi bo, kar bo nedvomno tudi pritegnilo turiste na Bizeljskem, tudi javna knjižnica in stalna spominska soba z zbirko o življenju in delu Antona Martina Slomška. L. M. DNEVI ENERGETIKOV NA OTOČCU OTOČEC - Danes in jutri bodo v Šport hotelu na Otočcu potekali Dnevi energetikov. Gre za prvo posvetovanje slovenskih energetikov, na katerem pričakujejo čez 100 udeležencev. Pogovarjali se bodo o učinkoviti rabi energije v Evropi in pri nas, o stroških za energijo ter o potrebnosti energetskih mene-džetjev. Danes bo, kot so napovedali, minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja podelil nagradi energetsko najbolj učinkovitemu podjetju in energetskemu menedžerju. Udeležencem so pripravili tudi strokovni ogled v podjetju Krka, ki je bilo lani izbrano za energetsko učinovito podjetje. KAKO KAŽE NA BORZI? Zelo neugodno Na Wall Streetu v Ameriki je indeks Dow Jones že prebil magično mejo in presegel 10000. Z nenehno rastjo vrednosti delnic, ki se odraža v tem indeksu, se veča tudi število investitorjev, ki jih še nikoli ni bilo toliko. Višji donosi na delniškem trgu kot pri bančnih vlogah privabljajo nove in nove investitorje. Kaj pa pri nas? Borzni indeks se je že dvakrat približal 2000, vendar le za hipec. Vpliv negativnih informacij, ki so posledica raznih kriz, vojn, administrativnih omejitev na področju vlaganj in morda še kakšnih afer, je vedno večji, kot so pozneje posledice. Prav zato že od samega začetka razvoja kapitalskega trga beležimo relativno velika nihanja tečajev oz. vrednosti delnic. Temu prav gotovo botrujeta tudi majhnost in nerazvitost našega trga ter privatizacija, ki je prinesla skoraj 2 milijona delničarjev z zelo različnimi vrednostmi delnic in s tem povzročila veliko krivic. V takšnih razmerah mora biti še večja pozornost usmerjena v čas prodaje. Investitorji se morajo ravnati po osnovnem načelu, da delnice kupujejo, ko so poceni, in prodajajo, ko so drage, če želijo priti do čim večjih dobičkov. To sicer zveni zelo preprosto, vendar opažam, da se je tega načela težko držati, saj smo na- vajeni prodati takrat, ko denar potrebujemo, in kupovati, ko ga imamo na razpolago, ne oziraje se na vrednosti delnic. Trenutno smo pod vplivom informacij o vojni. Povsem normalno je, da imajo take informacije negativen vpliv, ker se ne ve, kako in kdaj se bo stvar končala, vendar so prvi psihološki vplivi običajno vedno večji od kasnejših posledic. Zato se je, če je le mogoče, v takšnem času potrebno izogniti prodajam delnic. Več ali manj so vse delnice na izjemno nizkih tečajih oz. se z njimi trguje zelo malo. Svoj zaton doživljajo tudi delnice obeh farmacevtskih družb, saj se Lek prodaja pod 38.000 tolarjev, medtem ko so Krkine delnice v ponedeljek padle že pod 28.000 tolarjev. Izjemno so padle tudi delnice koprskih družb: cena delnic Istrabenza, s katerimi se je trgovalo, je bila okoli 3.000, Luke Koper pod 3.300 in Intereurope pod 2.200 tolarjev. Pravo razočaranje doživljajo imenitniki delnic pidov, saj se njihova vrednost vztrajno niža in se približuje minimalnim vrednostim. Za konec ponovno nasvet: Počakajte s prodajo na boljše čase! LJUDMILA BAJEC, Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228 o V Srebrničah kmalu 3000 novih bivalnih enot Brez prednostnih list NOVO MESTO - Na območju, ki ga pokriva Dolenjski list, se malo gradi, 20 ali 40 novih stanovanj v kaki občini pa je že dosežek. Tudi zato še toliko bolj preseneča novica, da v Srebrničah pri Novem mestu na veliko gradijo. Investitor je mestna občina, glavni izvajalec del Cestno podjetje, medtem ko za nadzor skrbi Zarja, stanovanjsko podjetje. Ze prihodnjo pomlad naj bi bile v Srebrničah vseljive prve enote, ob koncu izgradnje pa bo skupno na voljo 3.081 bivališč, od tega čez tisoč enojnih, skoraj 700 dvojnih in še 1317 za tiste s posebnimi željami. • Kaj nam pomaga zlata krsta, če moramo v njej ležati (Ruski pregovor) Značilnost novega naselja je lepa lega v bližini gozdov in reke Krke, in čeprav gre za izrazito nizko gradnjo, se v Novem mestu ne bojijo, da ponujenih bivališč ne bi mogli prodati na tržišču, saj je stalno povpraševanje. In še nekaj. Razpisov za prednostno listo čakajočih tokrat ne bo, ker bodo bivalne enote polnili po naravnem vrstnem redu. SEVNICA - Te dni bodo v Lisci Sevnica že zvedeli, kdo so kupci njihovih delnic, s katerimi se je pretekli teden tako živahno trgovalo, in kaj novo lastništvo prinaša tej sevniški konfekciji. Žal nam pred zaključkom redakcije ni uspelo dobiti tega podatka, je pa Viljem Glas, direktor skupine Lisca, v ponedeljek potrdil, da že ve, kdo delnice kupuje. Kot je dejal, mora to ostati poslovna skrivnost, dokler ne dobi uradnega podatka o vseh kupcih, ki so postali več kot S-odst. lastnijo družbe. Te podatke naj bi pridobil sredi tega tedna. V borznoposredniški družbi Perspektiva so že pretekli četrtek za časnik Finance potrdili, da so odkupili več kot 30 odst. Liscinih • Jugoslovanski trg je za scvni-ško Lisco, ki je imela lani 5,6 milijarde tolarjev čistega prihodka, pomemben. Tam so že dolgo prisotni s svojimi izdelki, ki so poznani in cenjeni. “Ne vemo še, kako bo Natov napad vplival na naše rezultate na tem tržišču, odvisno je od tega, kako se bo vse razpletlo,” je povedal Viljem Glas. Lisca je nameravala letos v ZRJ izvoziti za 1,5 milijonov mark blaga, kar je za petino več kot lani. Izvaža ukrojene dele, ki jih sešijejo v njihovem hčerinskem podjetju v Srbiji. delnic, a tudi oni niso povedali, za koga kupujejo. Trgovanje se je proti koncu tedna še nadaljevalo. V ponedeljek dopoldne je bilo letje, ko je od julija do septembra delnice prodalo kar 40 odst. dotedanjih delničarjev. V začetku marca sta imela po dobrih 10 odst. delnic kapitalski in odškodninski sklad, 9 odst. Vizija in 7 odst. Nacionalna finančna družba; vse ostalo je bilo v lasti manjših delničarjev. Kot je dejal Glas, so kupci domači in naj ne bi bili neposredna konkurenca Lisci. “Ker so vsi naši vrednostni papirji v prometu na OTC trgu, smo pričakovali, da bo prišlo do sprememb v lastništvu, verjetno je bilo le vprašanje časa, kdaj bo do tega prišlo,” meni Glas. Kljub vsemu tako organiziranega kupovanja v Lisci še niso priča- kov,li- a d. o. Minister podelil ISO 9002 O kakovosti v malih podjetjih in obrti - Certifikata družbama Ford Paič in Form Tehnik KOSTANJEVICA NA KRKI -Posavska gospodarska zbornica in tamkajšnje Združenje podjetnikov sta v začetku preteklega tedna pripravila Dan kakovosti v malih podjetjih in v obrti. Gre za srečanje podjetij, ki so uspešno zaključila projekt uvajanja sistema kakovosti jn pridobila certifikat iz serije ISO 9000. K udeležbi so povabili tudi tiste, ki so šele na poti k pridobitvi tega certifikata. V Kostanjevici je bil v torek dopoldne najprej posvet o uvajanju standardov ISO 14000 v mala podjetja, ki ga je vodil Borut Mlakar iz družbe Biro Veritas. Na ta dan so dali še pobudo za ustanovitev sekcije za kakovost na področju malega gospodarstva, ki bo delovala pri Slovenskem združenju za kakovost.Dneva kakovosti se je udeležil tudi minister za malo gospodarstvo Janko Razgoršek, ki je ob tej priložnosti dvema posavskima malima podjetjema podelil certifikat kakovosti ISO 9002. Zaslužila sta si ga podjetje Ford Paič iz Krške vasi in Form Tehnik iz Jesenic na Dolenjskem. Razgoršek je ob podelitvi poudaril pomen kakovosti v malih podjetjih, in to v celem procesu -od nabave in proizvodnje do prodaje. Kot je dejal, ISO standardi omogočajo celovito vodenje podjetij. “Ministrstvo za malo gospodarstvo sofinancira pridobivanje standardov kakovosti v malem gospodarstvu, ker bo le tako čez nekaj let postalo nosilec gospodarskega razvoja v Sloveniji,” je dejal. B. D. G. V teh dneh bo znan kupec Lisce V ponedeljek so v sevniški Lisci že vedeli, kdo kupuje njihove delnice, a povedali še niso - Menda gre za domačega kupca - Kako bo na trgu ZRJ po Natovem napadu? OKROG 3000 UR ZA CERTIFIKAT - Po ugotovitvi Stanka Šinka (na sredi), direktorja in lastnika družbe Form Tehnik iz Jesenic na Dolenjskem, so v družbi za pridobitev certifikata ISO 9002 porabili kakih 3.000 ur. V podjetju, ki razvija in izdeluje orodja za predelavo plastike in tudi samo izdeluje plastične izdelke, veliko izvažajo. Standarde so osvajali predvsem z mislijo, da jim bodo v praksi zagotavljali stalno kakovost, ki je nujno potrebna v tako zahtevni proizvodnji. Kot smo že pisali, je to podjetje nedavno prejelo nagrado GZS za izjemne dosežke v podjetništvu za leto 1998. (Foto: B. D. G.) Viljem Glas sklenjenih za okrog 5.000 lotov poslov, cene pa so se gibale okrog 1.500 tolarjev. Večino delnic je tudi ta dan kupila Perspektiva. V Lisci so prve večje spremembe lastništva doživeli lansko po- KAKO POSLOVATI S HRVAŠKO? NOVO MESTO - V torek je v Novem mestu potekal posvet o tem, kako poslovati s Hrvaško, ki ga je pod pokroviteljstvom Dolenjske banke pripravila Gospodarska zbornica Slovenije. Govorili so o gospodarskem sodelovanju in možnostih vlaganja, prisluhnili poslovnim izkušnjam nekaterih podjetij ter dan končali z bilateralnimi razgovori med predstavniki dolenjskega in belokranjskega gospodarstva in podjetij karlovškega območja. Tilia dobila novo upravo Novi člani nadzornega sveta, zdaj še nova uprava zavarovalnice - Danes nastopi Mitja Mejač? NOVO MESTO - Z današnjim dnem naj bi delo predsednika uprave Zavarovalnice Tilia prevzel Mitja Mejač, kije doslej vodil upravo v zavarovalnici Merkur. Zanj se je odločil novi nadzorni svet, ki se je sestal v torek, 23. marca, takoj po skupščini delničarjev te zavarovalnice. Novo upravo naj bi minuli torek potrdila skupščina delničarjev, tako da nam še ni uspelo izvedeti imena drugega člana. Ze na skupščini 23. marca so sprejeli sklep o spremembah statuta družbe in med drugim zmanjšali število članov uprave od 3 na 2 člana ter število članov nadzornega sveta od 9 na 6 članov. Skupščina je odpoklicala stare člane nadzornega sveta in imenovala nove. Štirje bodo zastopali delničarje: Miloš Primc (fizična oseba iz Novega mesta), Vladimir MERCATOR DOLENJSKA BI PREVZEL POSAVJE NOVO MESTO, BREŽICE -Kot je za časopis Finance povedal Stanislav Hribar, predsednik uprave Mercatorja Dolenjske, so se začeli pogovarjati z upravo trgovske družbe Posavje Brežice o prevzemu podjetja, s čimer bi na najbolj racionalen način razširili svoje delovanje v Brežice in njihovo okolico. Kobe, Marinka Šolar in Sergej Rusjan (vsi Pozavarovalnica Sava), medtem ko bosta delavce zastopala Franc Saje in Anton Jankovič, ki ju je imenoval svet delavcev. Zavarovalnica Tilia je sredi januarja z vpisom v sodni register potrdila novo lastniško strukturo. Z dokapitalizacijo v višini 1,5 milijarde tolarjev je večinski lastnik novomeške zavarovalnice postala Pozavarovalnica Sava. NALOŽBA V ZNANJE - Slavko Paič (desno) iz podjetja Ford Paič s sedežem v Krški vasi pri Brežicah je ob podelitvi certifikata poudaril, dafi bil projekt predvsem naložba v znanje zaposlenih in v ugled podjetja. Kf>' je dejal, ima največje zasluge zanj njegova poslovna in življenjska partneric» Cvetka Dornik. Podjetje ima začetke v letu 1988 in je od leta 1993 zastopnik Forda za Posavje in Dolenjsko. Danes ima 20 sodelavcev in se ukvarja s prodajo novih in rabljenih avtomobilov, s finančnim svetovanjem Prl nakupu ter tudi s potrebnimi poprodajnimi aktivnostmi: mehaniko, P0', pravili, ličenjem z lastno mešalnico barv, pralnico in vlečno službo. Fft družbi Ford Paič so še posebej zadovoljni, ker so prvi v prodajno-servtstU mreži v Sloveniji, ki so si pridobili tak certifikat. (Foto: B. D. G.) Posavje je obrnjena slika države Predsednik Kučan nanizal vrsto stvari, ki kažejo slabo ekonomsko moč posavskega gospodarstva - Razmišljati o tem, kako jih spremeniti - Brez državne pomoči ne boš|£ KRŠKO - Posavje se skupaj z Zasavjem, Koroško in Podravjem uvršča med regije, ki so v industrijskem zatonu, zato kar kliče po tehnološki prenovi gospodarstva in po dotoku svežega kapitala, ki lahko pride le iz tujine. Tako je menil tudi predsednik države Milan Kučan, ki seje prejšnji torek na povabilo Območne gospodarske zbornice pogovarjal z direktorji posavskih podjetij. “Ne moremo pričakovati, da bodo velika podjetja še naprej vodila razvoj posavskega gospodarstva,” je dejal ter poudaril, da seje ob podatkih o gospodarskem stanju v regiji smiselno vpraševati le, kako jih spremeniti. Kot smo slišali, je tako v Posav- sposobnega prebivalstva, kar tri ju, 2. najmanjši regiji v Sloveniji, četrt regije pa sodi med demo- nadpovprečno število samozapo- grafsko ogrožena območja- Četr- slitvenih podjetij. Podpovprečen in celo najnižji je delež delovno MILAN KUČAN V POSA VJU - Predsednik države je pretekli torek obiskuI tovarno Vipap Videm, popoldne pa se je pogovarjal še z direktorji posavskih podjetij. Na fotografiji v družbi krškega in sevniškega župana Franca Bogoviča in Kristijana Janca (2. in 3. z leve) ter direktorja območne zbornice Valentina Dvojmoča. (Foto: B. D. G.) tina delovno aktivnih prebivalcev je zaposlena v kmetijstvu, ki ima velik delež med dejavnostmi - le v Premurju dosega še višjega. “Posavje je pravzaprav obrnjena slika Slovenije,” je poudaril Milan Kučan. To je ponazoril še z izobrazbeno strukturo, po kateri jc Posavje na repu v državi, enako tudi po število študentov na 1000 prebivalcev. Ekonomska moč regije je v zadnjih letih izredno padla. Še leta 1991 je Posavje dosegalo 95 odst. slovenskega povprečja, pet let pozneje samo še 55 odstotkov! Produktivnost v regiji za 17 odst. zaostaja za slovenskim povprečjem, rentabilnost ne dosega niti polovice povprečja, profitabilnost je sila majhna, poleg tega pa so podjetja še močno obremenjena z dolgoročnimi krediti. Značilno je tudi, da je v treh posavskih občinah manj storitvenih dejavnosti kot sicer v Sloveniji - te dejavnosti imajo v državi 60-odst. delež, medtem ko v Posavju le 40-odstotnega. Kot je v Krškem poudaril pre(*' sednik Kučan, se je o teh podatkih smiselno vpraševati samo z namenom, da jih spremenim0-“Vprašati se moramo, katerevzpodbude so potrebne. Brez držanj • Predsednik upravnega odbor8 zbornice Stane Rožman je na p£ govoru spomnil na najpomembnejše panoge, na katere se o p m8 posavsko gospodarstvo. Poved8 je, da je 18 podjetij v stečaju. 00 tega 10 s področja predelav kovin, hkrati pa je opozoril n trenutno neobetavne razmere & izvoznike, in na to, da finanč tokovi potekajo v glavnem izv* gospodarstva. Nanizal je vrst odprtih vprašanj, s katerimi* srečuje gospodarstvo regije. Osi*® nja so s področju eneregetike,881 regija postaja energetski baz*®’ izpostavil pa je še ekološka vp(8 šanja, predvsem ekološko sanartl Vipapa Vidma in zbiranje srcdste za razgradnjo jedrske elektrarn^, ne pomoči tudi nekaterih PoS!L škili podjetij, ki so strateško PrJ membna, ne bo moč rešiti. J ocenil. Pri tem pa so pomenih8 merila za dodeljevanje pom0 . Slovenija je predlani za držav® pomoč gospodarstvu name®1 3,29 odst. BDP, lani še 2,76 ods£ vendar po predsednikovem mm nju pri nas te pomoči vlagam0 ^ nakup socialnega miru in n® gospodarski razvoj. ,,v B. DUŠIČ GORN'K <\S> w- OVADBA PROTI FARMI STIČNA IVANČNA GORICA - RDEG Ivančna Gorica je pri Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani te dni vložilo ovadbo proti katastrofalnemu onesnaževalcu naravnega urbanega življenjskega okolja Farmi Stična zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 333/1 členu KZ RS, ki določa obremenjevanje in uničevanje okolja in prostora. Gre za nekontrolirano razvažanje gnojevke iz lagum farme po kmetijskih površinah pred dvema letoma, kar pa se vsako leto ponavlja. SKE TRŽNICE V ponedeljek je bila tržnica spet bogato založena, branjevke Pa so ponujale: liter čebulčka po 400 do 500 tolarjev, fižol po 500 tolarjev kilogram, koren, kolerabo, črno redkev in rdečo peso ?n jeddn' krompir po 80 do semenski krompir po 120 250, čebulo po 100 do 200, šalotko po 500, česen po 500, 100° re8rat P° 800 do 000, motovilec in radič po 300 merico, orehe po 800 do 1000, med po 800 do 900 kozarec, pro-Polis po 300 stekleničko, šopek rdečih redkvic po 100, liter in Pol jabolčnega kisa po 200, rozin Po 460 kilogram, slive po 540, suhe hruške po 1000, jabolčne 17n 6 P° ''dO, hruške po 130 do 170. jabolka po 50 do 110, cele esnike po 500, lešnikova jedrca Po 1200, merica različnih semen Pa je stala 100 do 150 tolarjev. sejmišča OREŽICE - Na sobotnem sej-"u so imeli naprodaj 53 do 3 esece starih prašičev, 12, starih »S mesecev, in 8 starejših, rvih so prodali 21 po 320 do 340, 2 ,UK!h ^ P° 280 do 310, tretjih pa Po 190 do 200 tolarjev kilogram. VČERAJ POTEKEL ROK Udarec po žganju Tmarinski zakon zanj ne pozna milosti in prehodnega obdobja Je kriva nevednost ali morda apatičnost, nekakšna kmetova vdanost v usodo? Dejstvo je, da uvedba novih trošarinskih, to je davčnih dajatev, ki jih bo potrebno plačevati od 1. julija letos naprej tudi malim pridelovalcem, prizadetih ni pognal na noge. Nobena juha se resda ne poje tako vroča, kot se skuha, je pa ob tako korenitih spremembah, ki jih uvajamo na zahtevo Evropske unije, vendarle težko ostati hladen ali pa se zadovoljiti s tolažbo, da zakona tako in tako ne bo mogoče dosledno izvajati, saj Slovenija ne samo da nima, marveč tudi ne govori več o potrebi po vnovični ustanovitvi financarske službe, ki jo je obetal že prvi finančni minister Demosove vlade, Novomeščan dr. Marko Kranjec. Resnici na ljubo je treba povedati, da je najbolj neljubi, da ne rečemo osovraženi, ukrep začasno odmaknjen v prihodnost, v leto 2005. Sele takrat bo namreč treba začeti pridelovalcem plačevati trošarino za več kot 230 litrov vina in 101 vina posebne trgatve na polnoletnega člana gospodinjstva. Do takrat bo veljala ničelna davčna stopnja, kar pa ne pomeni, da pridelka in površine vinograda nad 5 ari zato zdaj ni treba prijaviti oblastem. Rok za prijavo se je iztekel prav včeraj. Mnogo slabše kot vinu pa se piše žganju. Trošarina zanj bo že po 1. juliju letos znašala kar 1000 tolarjev na liter čistega alkohola, kar pomeni, da bo trošarina za liter 50-odstotnega sadnega žganja kar 500 tolarjev, to je polovico sedanje cene na kmečkem trgu, kjer je žganje že tako malone nemogoče spraviti v denar. To napoveduje konec žganjekuhe: hvala bogu porečejo borci proti alkoholizmu za razliko od tistih, ki opozarjajo na koristno izrabo odpadlega kmečkega sadja in tropin. K sreči ima večina naših kmetov le majhne 40-litrske kotle za žganjekuho, s katerimi “muko mučiš" pri ročnem polnjenju in praznjenju alkoholne drozge, jih pa zato ni treba prijaviti pri carinski službi (ne na davčni, kot bi pričakovali), ki ji zakon nalaga vodenje evidence o trošarinah. Trošarinski zakon namreč izvzema kotliče z zmogljivostjo manj kot 2 litra čistega alkohola. M. LEGAN VZGOJITE “NAJ” PRIDELKE! SEMIČ - Članice Društva kmečkih žensk Semič želijo spomniti, da je sedaj čas, da posadite in vzgojite “naj” pridelke na vaših poljih in vrtovih. Z njimi boste lahko sodelovali na prireditvi “Praznovanje jeseni”, ki bo oktobra v Semiču. kmetijski Neozdravljivi praskavec va^C KaV Praskavec že več kot dve stoletji znana neozdravljivi 0 • *erl ovc *n k°Z ki se vedno konča s smrtjo, se pri nas dos-in I1J.eJ n' sKorajda nič vedelo nc govorilo. Reja ovčje pač močno 2 uglo nazadovala, koze pa so bile celo zakonsko prepovedane, njenih nim s.Pwc^hujanjem reje drobnice seje zvečal tudi pomen bole ■ *ezn'’ zanimanje za praskavca pa je zbudil tudi pojav t.i. 2av ?ni u°rih krav, bovine spongiformne encefalopatije (BSE), jc katere so v Veliki Britaniji sežgali ne stotisoče glav gove- ru 111 praskavec imata namreč podobnega povzročitelja, visoke P°dobno kužilo, po imenu prion, ki je zelo odporno na vi-bole P^rature- Prioni izzovejo tudi Kreutzfeld-Jakobovo bole26" Pr' človeku, odtod tudi malone paničen strah pred V|adz'"l(> norih krav, ki pa jo bodo, kot vse kaže, k sreči le ob-nici • (‘etud' °b veliki gospodarski škodi. Krastavec pri drob-PišeU tUk° ,usoden> vsaj Pr> nas ne, saj veterinarska služba, kot Dole , ei“ki glas, govori le o morebitni razširjenosti, vendar je p 2cu vseeno potrebno poznati in biti nanjo pripravljen, gova l VCC sc. običajno pojavi pri starejših živalih, saj je tudi nje-Pošk "i badjška doba precej dolga. V organizem pride skozi teles °Va.nP kožo, usta ali pa očesno veznico, od tod pa se po Začrp raz*'r's pomočjo limfe in krvi. Bolezen poteka zelo počasi, glav^ SC s- sumU'vim čohanjem (praskanjem - praskavec!) po razd*’. P|T?dnjih nogah in korenu repa. Zbolela žival postane otres- a’ nem'rna, prestrašena, ima top pogled ter značilno nek()a z,.glavo ali škriplje z zobmi. Njena hoja kasneje postane ni ()v 'n'rana, rada se splaši in spotika. Ob napredovanju bolezni ■**' *coza ne more ve^ požirati hrane niti meketati ali blt-y L’ !n po nekaj mesecih pogine. ukr rinarska stroka bolezni ne zdravi, priporoča le preventivne tako^6, toic izločanje sumljivih ali že bolnih živali iz reje. Prav nek- Pr'Poročljivo pri odbiri (selekciji) živali upoštevati, da so tere ovce ali koze proti praskavcu bolj odporne kot druge. Inž. M. L. VITEZI VINA V METLIKI - Združenje evropskega reda vitezov vina -konzulat za Slovenijo je v soboto obiskal metliško občino. Potem ko so gostje in svet konzulata (na fotografiji) stopili v metliško farno cerkev sv. Nikolaja, so se seznanili z belokranjskim vinogradništvom in vinom, Kmetijsko zadrugo Metlika, faro, a tudi z belokranjskimi pesmimi. V Belokranjskem muzeju v Metliki pa so spoznali etnografske in vinogradniške značilnosti Bele krajine. (Foto: M. B.-J.) NAJBOLJŠE SALAME IN KLOBASE - V soboto, 27. marca, so vinogradniki v Hribih pri Velikem Slatniku v Cesarjevi zidanici pripravili prvo salami-ado, na kateri so svoje izdelke dali na ogled in poizkušanje številni hribski vinogradniki in krajani Velikega Slatnika. Stroga komisija, v kateri je sodeloval tudi gostilničar z Rateža Jože Mrak (levo), ki ima v hribih vinograd in zidanico. Med salamarji se je najboljše ocene za svoj izdelek veselil Rudi Ivančič, drugo mesto in tretje mesto pa sta zasedla Stane Lokar in Štefan Srebrnjak. Iffljboljšo klobaso je imela Sonja Hajnšek. (Foto: I. V) Kaj sploh so ti antioksidanti Zakaj je zelenjava, sadje pa tudi vino zdrava hrana, ki jo priporoča medicinska doktrina N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič 2 Strupena snov SO “Zveplanje vina je nujno zlo,” bi lahko rekli, brez SO, (žveplovega dvokisa) skoraj ni možno pridelati zdravega in stanovitnega vina. Kdor bo iznašel drug preparat, enako učinkovit, a manj strupen, tega “čaka Nobelova nagrada”. Zgodovinski dokazi so, da so že Rimljani žveplali vino. Pretirano žveplano vino se pri pokušanju vina občuti kot vinska napaka, hkrati pa vino zgubi pravico, da bi ga imenovali zdravo. Za človekovo zdravje je žveplo nevarno že med samo uporabo, zastrupitve z žveplom na delovnem mestu niso tako redke, kot bi mislili. Boljše poznavanje SO, kot tudi novih preparatov in oblik žve-planja lahko pomaga, da se obvarujemo pred nevarnostmi. Pri normalni temperaturi je žveplov dioksid brezbarven plin ostrega in zadušljivega vonja, ki se zazna že pri zelo nizki koncentraciji v zraku (1,1 ppm, kar je milijonti del zraka v prostoru). V vlažnem prostoru postane SO, zelo razjedajoč (jedek) tako za železo, beton in celo za nerjaveče jeklo slabše kakovosti. Topnost S02 v vodi je odvis- na od temperatur. Stopnja nevarnosti je odvisno od: koncentracije preparata, od časa naše izpostavljenosti žveplovim hlapom, od temperature prostora in od prezračenosti prostora, v katerem delamo. Zakaj je S02 sploh potreben v kletarstvu? • Njegova antioksidativna lastnost preprečuje, da bi se poslabšala barva in aroma vina; • premajhna vsebnost S02 izzove v vinu v mnogih primerih okus in vonj po prezračenosti (vonj prezrelega jabolka); • preprečuje aktivnost patogenih encimov; • deluje kot antiseptik. Ministrstvo za delo v Franciji je predpisalo najvišjo dovoljeno vsebnost SO v delovnih prostorih, ki znaša 5 ppm (pet milijonink v zraku ali 5 cm3/m3). V Franciji imajo tudi predpisano vsebnost SO, v prostoru, v katerem naj bi bilo varno delati 8 ur. Razlika je velika, kar dokazuje da je žveplo v zraku za naše zdravje zelo škodljivo. Zaznamo ga v zraku pri koncentraciji 1 ppm. Že tako majhna količina pa je naše zdravje nevarna, zato je potrebno prostor zapustiti in ga prezračiti. (Nadaljevanje sledi) dr. JULIJ NEMANIČ Malo poenostavljena, vendar pa v bistvu pravilna razlaga pravi, da bolezni in staranje človeka sprožajo neukročeni prosti radikali, ki kot stranski proizvod presnove s kisikom, tako imenovane oksidacije, napadajo in poškodujejo zdrave celice. Ti prosti radikali nastanejo lahko tudi zaradi stresa, onesnaženega okolja, kajenja in nekaterih drugih škodljivih vpliv na življenje. K sreči pa obstajajo tudi njim nasproti delujoče snovi, ki varujejo naše telo pred nekontrolirano oksidacijo. Imenujemo jih antioksidanti. Najbolj znani antioksidanti so beta karoten, vitamina C in E, koencim Q10 in mineral selen, največ teh snovi je v sadju, zelenjavi, oreških, semenih pa tudi v vinu, sokovih in drugih napitkih, narejenih iz sadja ali zelenjave. Od tod izvira tudi zdravilna vrednost vegetarijanske prehrane in zmernega uživanja vina ob hrani, predvsem vina rdečih sort, ki imajo v sebi več antioksidantov (antociani, fenolne snovi) kot bela. Nekateri antioksidanti so fiziološko že dokaj dobro raziskani. Tako je ugotovljeno, da iz beta karotena, ki ga vsebuje predvsem sočivje rdeče barve (korenje, melone idr.), v črevesju nastaja vitamin A, ki zmanjšuje tveganje pri nastanku različnih oblik raka in sive mrene. Močan antioksidativen učinek ima tudi vitamin E, ki se nahaja v hladno iztisnjenih rastlinskih oljih, oreških in neoluščenem žitu pa tudi v stročnicah in otrobih. Vitamin E je potreben pri razvoju in delovanju živčevja in dokazano varuje pred nastankom ateroskleroze, zavira pa tudi rast tumorjev. Koencim QI0, ki je poznan tudi pod imenom ubikinon in ki se nahaja v mesu, mleku in neoluščenem žitu, prav tako odločilno sodeluje pri presnovi in proti neukročenim radikalom. Pomanjkanje te snovi spodbuja staranje in pojav nekaterih kroničnih bolezni. Mineral selen, ki ga vsebujejo predvsem visoko-beljakovinasta živila, kot so meso, ribe in jajca, ima pomembno vlogo pri delovanju hormo- na ščitnice - tiroksina in pri nastajanju protivnetnih hormonov. Selen je tudi sestavina antioksi-dativnega encima glutationa per-oksidaze, značilno pa je tudi, da od sadja in zelenjave še največ selena vsebuje česen, ki prej ali slej velja za kralja zdravilnih rastlin. DRŽAVA NAJ SPODBUJA DOBRE PROJEKTE SODRAŽICA - Tudi v novi občini Sodražica letos ne bo dovolj denarja za vse naložbe, saj je proračun nekoliko okleščen. Kljub temu pa bodo kmalu začeli z deli na sekundarnem vodovodu proti naselju Grdi Dol in S-kanalom proti Slemenom. Razmišljajo o gradnji obrtne cone Pesek, ureditvi mrliških vežic nad sv. Markom v Zapotoku in javni razsvetljavi. Sodražani so prepričani, da je pri njih center suhe robe, zato se bodo prizadevali, da jim država poenostavi postopek pri pridobivanju dovoljenj za tradicionalno obrt. Razvoj podeželja pa bi lahko spodbudili s turizmom, kmetijstvom in obrtjo. Za trojno povezavo naj bi imela več razumevanja tudi država, ki bi lahko denarno spodbujala dobre projekte. Najboljši cviček ima Tomo Pralica iz Ljubljane Podgorci ocenili RATEŽ - Člani Društva vinogradnikov Janeza Trdine Brusnice-Gabrje so te dni v gostilni Vovko na Ratežu ocenili svoj lanski vinski pridelek. Komisija pod vodstvom Darka Marjetiča je ocenila skupaj 55 vzorcev. Med šestnajstimi vzorci cvička je najvišjo oceno (15,70) prejelo vino Toma Pralice iz Ljubljane, ki je zraslo na gabrskih Kavčih. Druga je bila svojčas kraljica cvička Anica Kos iz Šentjerneja (15,48), tretji Igor Perhaj z Rateža (15,26), četrti Ivo Ku-ljaj (15,08) iz Ljubljane, peti pa Anton Vovko z Rateža (15,02). Za dolenjsko rdeče vino je najviš-jo oceno (15,64) prejel Martin Gazvoda iz Gabrja, ki je svojo kapljico prav tako pridelal in donegoval na gabrskih Kavčih. Drugi (15,44) je bil Franc Kobe z Jugorja pod Gorjanci, tretji (15,34) pa Peter Luzar iz Novega mesta. Med vzorci dolenjskega belega vina je bila spet najboljša kapljica Toma Pralice (16,52), za njo pa Antona Vovka (lo)24) in Iva Kuljaja (16,04). Za sortna vina sta najvišje ocene prejela Anton Vovko (16,84 za polsuhi kerner in 16,98 za polsuhi renski rizling) in Miro Kuljaj iz Gabrja (16,50 za beli pinot, 16,56 za kerner in 16,66 za sivi pinot). I. K. NAJBOLJŠI SEMIČANI - Preteklo soboto je bil v Semiču regijski kviz “Mladi in kmetijstvo ”. V znanju o kmetijski reformi, negi in varst\’u mladega gozda, drobnici ter pomenu vinogradništva in vinarstva v Sloveniji se je pomerilo sedem ekip iz Dolenjske in Bele krajine. Najbolje so se odrezali domačini Anton Cesar, Tanja Prešeren in Bogdan Rogina (z leve proti desni ), ki bodo 10. aprila na Srednji kmetijski šoli Grm sodelovali na državnem prvenstvu. Drugi so bili Črnomaljci, tretji Metličani, sodelovale pa so še ekipe iz Novega mesta, Mirne peči, Trebnjega in Srednje kmetijske šole Grm. (Foto: M. B.-J.) helena MRZLiKAR gospodinjski kotiček Zdrava jed z obilico česna Česen je nepogrešljiv v evropski kuhinji, le angleška mu je manj naklonjena. Surov česen je najbolj učinkovit v solatnih prelivih in marinadah. Močan okus surovega česna lahko omilimo, če ga pred uporabo pet minut blanširamo. V mediteranskih deželah poznajo veliko samostojnih jedi iz česna, kot je ČESNOVA OMAKA, ki jo ponudimo k pečenim ribam in dušeni zelenjavi. Za omako uporabimo 2 rezini belega kruha brez skorje, 152 ml rdečega vinskega kisa, 6 olupljenih strokov česna, 300 ml olivnega olja, sol in poper. Kruh namočimo za nekaj minut v kis, ga ožmemo in obdelamo v mešalniku skupaj s česnom. Postopoma prilivamo olivno olje in pazimo, da postane mešanica gladka. Nato jo začinimo s soljo in poprom. Česen lahko uporabimo kot namaz. Neolupljene glavice česna pečemo do mehkega. Kose kruha premažemo z olivnim oljem in rahlo popečemo. Na tople rezine iztisnemo pečen česen in potresemo z baziliko. Če nam ostane štruca belega kruha, jo lahko osvežimo s ČESNOVIM MASLOM. Štruco narežemo na rezine tako, da se na enem koncu še držijo skupaj. Maslo in česen zmešamo v mešalniku in z maso premažemo posamezne rezine. Nato štruco zavijemo v alu folijo in pečemo pri 200° C približno 10 minut. Drobne česnove stroke, ki jih ne bomo posadili, lahko shranimo v olju. Olupljene stroke naložimo v kozarec in jih zalijemo z okusnim oljem. Tako bomo česen dobro shranili, aromatizirano olje pa v majhni količini uporabljali pri pripravi solat. Kozarec z vsebino hranimo v hladilniku do dva tedna. Jedem, kijih imamo namen zamrzniti, ne dodajamo česna, ker dobe okus in vonj po plesni. Bela krajina v Dolenjskem muzeju V Dolenjskem muzeju so odprli razstavo belokranjskih vezenin in pisanic, ki so posebnost v slovenski kulturni dediščini - Iz muzejskih in zasebnih zbirk NOVO MESTO - Belokranjska kulturna dediščina je nedvomno nekaj posebnega, saj seje v tem delu domovine zaradi geografske lege, družbenih in zgodovinskih razmer ohranilo marsikaj takega, kar ji daje svojevrsten pečat. Med belokranjske posebnosti gotovo spadajo vezenine in pisanice, ki so v sedanjem velikonočnem času še posebej zanimive. Res lepi primerki pisanic in vezenin so na ogled na razstavi, ki sojo v petek, 26. aprila, zvečer odprli v Dolenjskem muzeju in bo odprta ves ta mesec. Janez Jevnikar Prvič tudi doma Janez Jevnikar razstavlja Pri slonu NOVO MESTO - Obiskovalci kava bara Pri slonu si bodo imeli mesec dni priložnost ogledovati zanimivo in malce nenavadno slikarsko razstavo del Janeza Jevnikarja z naslovom Nekaj let po big bangu. Slike so namreč narejene z nitrolak spreji na lakirani šeleshamer, pri izdelavi pa uporablja tudi slikarsko lopatko, občasno čopič, papir, polivinil in konzerve kot šablone. “Ta umetnost uradno ni priznana in velja kot subkultura. Meni pa leži, saj je proces nastajanja slike cel “šov”. Mo£ atelje je namreč ulica, di Co ponavadi Čopova v Ljubljani,” je v četrtek, 25. marca, na otvoritvi razstave, ki jo je z igranjem na flavto popestrila Gordana Buh iz Poljanske doline, povedal Jevnikar. Je samouk in pravi, daje v Sloveniji edini, ki to počne. Njegovo tehniko bi lahko opredelili kot mešanico med grafitiranjem in slikarstvom, slika pa je stvar trenutnega navdiha in je narejena hitro, “seveda ko obvladaš tehniko,” pravi Jevnikar, Novomeščan, ki se tokrat v domačem okolju predstavlja prvič. Samostojne razstave je imel že v Kranju, na Ptuju, v Slovenskih Konjicah in v Postojni. Z novomeško razstavo o “velikem poku” je skušal najti povezavo med njemu ljubo slikarsko temo naravo in fikcijo. Vseh razstavljenih 18 del je naprodaj. V predavalnici muzeja so razstavili vezene brisače (otirače), prte in prtičke, pregrinjala, dele noše in pa seveda starejše primerke pisanic in zbirko pisanic iz šestdesetih let. Razstavljene predmete so prispevali Dolenjski in Belokranjski muzej ter Marica Cvitkovič iz Adlešičev in Stanka Starešinič iz Novega mesta, ki sta precejšen del razstavljenega izdelali sami. Kot je na otvoritvi po pozdravnem nagovoru direktorja Dolenjskega muzeja Zdenka Pi-clja povedala Ivica Križ, so nekdaj pisanice izdelovali tudi na Dolenjskem, vendar je kra-šenje velikonočnih jajc v batik tehniki razširjeno le v Beli krajini in Prekmurju. Najstarejše pisanice so bile barvane z naravnimi domačimi barvili (čebulne lupine, jelševo in hrastovo lubje, žefran in češminove korenine), pisanice iz obdobja med obema vojnama so v rdeče-črnih barvah iz krep papirja in tekstilne barve, na njih pa se poleg geometrijskih vzorcev in nabožnih napisov pojavijo tudi posvetni. Pisanice iz novejšega obdobja so izgubile obredni velikonočni značaj, popisana jajca so izpihana in so postala predvsem spominek in darilo. Iz okolice Metlike so doma drsan-ke, to so pisanice, ki jih krasijo tako, da ornamente izpraskajo. / Na otvoritvi razstave, ki jo je z nastopom popestrila otroška skupina folklornega društva Kres, je sodelovala tudi Marica Cvitkovič in v živo prikazala, kako se pišejo pisanice. Novomeška razstava se je pri vezeninah omejila na predstavitev tistih vezenih tkanin, ki so se KITARSKI KONCERT TREBNJE - Glasbena šola Trebnje je v predavalnici osnoyne šole pripravila koncert, na katerem sta nastopila kitarista Nina Langerholc in Mihael Frankovič iz Srednje glasbene šole Ljubljana oziroma Glasbene šole Kranj. Dejavni posavski fotografi Društvo ljubiteljev fotografije iz Krškega je na gradu Rajhenburg odprlo tematsko razstavo Družina L. MURN BRESTANICA - Društvo ljubiteljev fotografije Krško je v renesančnih prostorih gradu Rajhenburg ob pomoči krške območne izpostave sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti pripravilo fotografsko razstavo na temo Družina. Odprli sojo na materinski dan zvečer, uvodne besede sta povedala predsednik ZKD Krško Slavko Avsenak in predsednica društva Tatjana Avsec, ljudski pevci društva Roženkravt pa so odpeli nekaj pesmi. Na razstavi, ki bo na ogled do 25. aprila, sodeluje s 24 črno-be-limi in barvnimi fotografijami devet avtorjev: Branko Benčin, Met-‘ ka Galič, Miloš Kukovičič, Jože Lekše, Jožjjja Mikek Veber, Robi Rihter, Drago Slukan, Anica Va- Letos pet pesniških zbirk Klub literatov Kočevske želi obogatiti kulturno dogajanje - Klubski večeri, izdajanje knjig, delavnice KOČEVJE - Na Kočevskem je bil pred več kot dvajsetimi leti zelo dejaven literarni klub. Ko je zaradi več razlogov zamrl, so besedni ustvarjalci na tem območju ostali prepuščeni sami sebi in so delovali le posamično. Predstavniki tako starejše kot David Šušel, tajnik Kluba literatov Kočevske mlajših generacij so ves čas čutili potrebo, da bi se povezali in s skupnimi močmi kaj postorili sebi in kočevskemu kulturnemu dogajanju v prid. S pomočjo območne izpostave sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti so v prejšnjem mesecu želje in potrebe končno uresničili in ustanovili Klub literatov Kočevske. Njegov predsednik je Stane Mlakar, tajnik pa David Šušel. “Ustanovitev kluba je pokazala, da je presenetljivo veliko takih, ki se na našem območju ukvarjajo s pisanjem. Klub združuje vse generacije, z velikim veseljem pa so pristopili predvsem starejši, ki so delovali v nekdanjem kočevskem klubu,” pravi David Šušel. “Naloga kluba je spoznavanje in izmenjava izkušenj, javno nastopanje, izobraževanje, organiziranje predavanj in literarnih delavnic v Kočevju, da ne bo treba hoditi drugam, pa tudi nudenje pomoči članom pri izidajanju njihovih knjig. Za letos pripravljamo izid kar petih pesniških zbirk.” V klubu se tudi dogovarjajo, da bi sčasoma začeli izdajati kakšno publikacijo, sprva bolj skromno, kasneje pa morda rednejšo in obsežnejšo, da bi tako lahko predstavili svojo ustvarjalnost domačemu in tudi širšemu okolju. Stalnega prostora, kjer bi se zbirali, še nimajo, jim je pa kočevska knjižnica ljubeznivo omogočila, da imajo uradni sedež pri nji. Ko se bo knjižnica preselila v nove prostore, bo morda na voljo primeren prostor za literarne in klubske večere, za katere dvorana Šeškovega doma ni primerna, ker je prevelika. M. MARKELJ i Bernardka Zorko, predsednica Društva ljubiteljev fotografije Krško, na razstavi v gradu Rajhenburg. uporabljale kot hišna oprema. Na ogled so otirače, ki jih seveda niso uporabljali za brisanje, ampak so imele reprezentančno vlogo pri svatbah in ob praznikih, ter vezeni prti in prtiči, ki so služili podobnim namenom. M. MARKELJ FOTOGRAFSKA RAZSTAVA V KRKI NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto je ob svoji 85-letnici pripravilo razstavo fotografij prof. Cirila Velkavrha o naravnih in kulturnih znamenitostih ob Slovenski planinski poti. Odprli jo bodo v četrtek, 8. aprila, ob osmih zvečer v prostorih galerije Krke. MLADINA NOVOMEŠKEM ODRU - Igralska skupina Gledališka 2, ki deluje v ZKD Novo mesto že drugo leto, je pod mentorstvom Branka Jordana in ob pomoči Klemna Dvornika (oba sta študenta na AGRFT v Ljubljani) pripravila gledališki dogodek Ja, jaz sem - zunaj je preveč lep dan, da bi ga zapravljali. Zasnovali so ga kot sestavino prizorov iz besedila Bej-be Eriča Berlina in dodatkov, ki so jih pripisali sami ali pa so spontano nastala med vajami. Šestnajst mladih igralcev je nastopilo v petek, 26. marca, v veliki dvorani Kulturnega centra v Novem mestu, opoldan za šolske sovrstnike, zvečer pa za ostale. Na sliki: prizor z opoldanske predstave. (Foto: MiM) JESIHOV TRIKO ČRNOMELJ - Zavod za izo-braževanje in kulturo Črnomelj vabi na ogled komedije Milana Jesiha Triko, ki se bo začela v petek, 2. aprila, ob 20.30 v kulturnem domu in jo bodo izvedli igralci Kulturno-umetniškega društva Levi breg iz Ljubljane. 25 let Sveta knjige Prvi in največji slovenski knjižni klub Švet knjige, ki ga je ustanovila založba Mladinska knjiga, je marca dopolnil 25 let svojega delovanja. Nastal je po vzoru zahodnoevropskih knjižnih klubov in se na naših tleh dobro uveljavil. Prek njega je prišlo v slovenske domove več kot 17 milijonov knjig, od tega dobra tretjina izvirnih slovenskih, s čimer klub potrjuje svoj širši nacionalni pomen. V časih največjega razcveta je štel več kot 176 tisoč članov, zdaj jih ima okrog 110 tisoč. Tej množici ljubiteljev knjige je na voljo šestnajst sodobno opremljenih klubskih središč po vsej Sloveniji (pri nas v Novem mestu in Kočevju), v njih pa si lahko po nižjih klubskih cenah člani izbirajo strokovne in leposlovne knjige, računalniško literaturo in opremo, glasbene in računalniške cedejke, videokasete, družabne igre in druge izdelke, namenjene družini. Za petindvajsetleni-co je Svet knjige svojim 1460 najzvestejšim članom, ki so s klubom vse od začetka, poklonil posebno knjižno darilo, Kratko ilustrirano zgodovino Slovencev. TENOR IN RENESANČNA LUTNJA - Sedmi koncert Šmarjeških glasbenih večerov, ki je poteka! v četrtek, 25. marca, zvečer v župnijski cerkvi v Šmarjeti, je bil posebno glasbeno doživetje, saj so poslušalci lahko prisluhnili redko izvajanim skladbam in zvokom starega, na koncertih redko slišanega inštrumenta - renesančni teorbirani lutnji na 14 parov strun. Nastopil je namreč Duo Jubilet, ki ga sestavljata tenorist Marjan Trček in lut-njar Boris Šinigoj. Duo igra in nastopa že dobrih petnajst let, izvaja pa staro renesančno in baročno glasbo italijanskih in angleških skladateljev. Na šmarješkem koncertu sta glasbenika izvedla tudi madrigala za tenor in basso continuo skladatelja Gabriella Pulitija, ki je v 17. stoletju deloval v’ Istri-(Foto: MiM) PREDAVANJA O KOČEVSKI VEČER SAMOSPEVOV NOVO MESTO - Zgodovinsko društvo Novo mesto priredi v sredo, 7. aprila, ob sedmih zvečer v predavalnici Dolenjskega muzeja predavanja, namenjena spoznavanju zgodovine Kočevske. Predavala bosta dr. Mitja Ferenc o izgubljeni kulturni dedišini kočevskih Nemcev in mag. Gojko Zupan o sakralni dediščini Kočevske. ALL CAPONE STRAJH TRIO NOVO MESTO - Koncertni cikel mladih GM oder, v katerem se je zvrstilo šest koncertov po vec slovenskih mestih, zaključujeta študent solopetja na ljubljanski glasbeni akademiji baritonisj Egon Bajt in pianist Andraž Hauptman. Danes, 1. aprila, nastopita ob sedmih zvečer v dvorani Glasbene šole Marjana Kozine v Novem mestu. Na koncertu bosta predstavila samospeve SchU' berta, Mahlerja, Barbra, Kozine in Lipovška. MOKRICE - Brežiška območna izpostava sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti je za glasbeni abonma in izven organizirala koncert Ali Capone štrajh tria iz Ljubljane. Godalni trio, ki igra skladbe, izključno napisane zanj, je nastopil v torek, 30. marca, zvečer na gradu Mokrice. plesno-literarni VEČER NOVO MESTO - Plesno društ- vo Terpsihora priredi danes, aprila, ob 19.30 v večnamenski dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine plesno-literarni večer Venera, ki ga posvečajo vsem dekletom in ženam. S pisanjem se izkristalizira dobro lentinc in Bernardka Zorko. Tematski okvir razstave so ljubiteljski fotografi vzeli precej široko in se niso osredotočili le na klasične družinske motive, slike otrok, staršev z otroki in matere z dojenčkom, čeprav slike te vrste pre- V Knjižnici Brežice se je na 3. območnem srečanju literatov občine Brežice predstavilo deset avtorjev - Gostja srečanja pesnica Neža Maurer - Predstavili priročnik za pesnik^ vladujejo, ampak so stopili tudi iz iekc človekovega sveta in razstavili fotografije z motivi iz živalskega “družinskega” življenja. Potrudili so se tudi pri podnaslavljanju in z izbranimi naslovi dali fotografijam globlje sporočilne pomene. S to razstavo je krško fotografsko društvo znova potrdilo, da je precej dejavno, saj je to njihova že deveta razstava, odkar je bilo novembra 1997. leta ustanovljeno. Šteje okrog petdeset članov iz Krškega, Brežic in Sevnice, je torej zares posavsko, vendar je, kot pravi predsednica Bernardka Zorko, od množice članov dejavnih le kakih dvajset. Njihova največja želja je, da bi društvo dobilo svoje stalne prostore in društveno temnico, saj zdaj nimajo nobene skupne fotografske opreme in se vsakdo znajde, kakor se pač more z osebno fotografsko opremo. Za letos imajo v načrtu dva državna natečaja: Moč Save in Kulturni spomeniki v krški občini, že prihodnji konec tedna pa bodo pripravili fotografsko delavnico na Bohorju. M. MARKEU BREŽICE - Kakšna je sedai\ja ljubiteljska literarna tvornost v občini in kdo so tukigšpji besedni ustvarjalci, je bilo mogoče zvedeti minuli petek, 26. marca, zvečer v knjižnici, kjer sta območna izpostava sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Brežice in knjižnica pripravili 3. območno srečanje literatov občine Brežice. S pesmimi in proznimi pri-pevki se je predstavilo deset ljubiteljskih literatov. Na srečanju predstavljeni be- kot mlajšim generacijam, enako sedni ustvarjalci Terezija Teropšič, Zofija Sečen, Ivana Bogolin Damjanovič, Zdenka Novak, Jožef Pirš, Marjana Lendaro, Bojana Perko, Damir Šambarek Kukovič, Dragica Dani in Nada Ravnikar Srpčič pripadajo tako starejšim pestre pa so tudi njihove stvaritve, ki po motiviki in oblikovnih prijemih segajo od preprostih ljudskih verzov do zahtevnejših modernističnih. Literati so predstavili predvsem svoje pesništvo, proze je bilo le za okus. Gostja večera, priljubljena P<-s. | nica Neža Maurer, je še posebej , pozorno prisluhnila besedam na stopajočih in jim ob koncu p°v^ dala nekaj prijaznih besed v spo , hudo. V prispevkih vsakega 0 literatov je našla nekaj pozorno j sti vrednega, od iskrenosti čuste ’ pristne ljubezni do zemlje, občo i ka za trpljenje sodobnega čl°v,. ka in prefinjenosti za drobne ref do presenetljive sodobne metafo rike. Vsem je svetovala predvsem’ naj čim več pišejo in urijo peres « • -n »id m kg s* pa bo prišlo do kristalizacije tiste ga pravega in najboljšega, kar k zmore. Da tudi literarno ustvarja nje zahteva nekaj obrtnega zn nja, ki se ga da naučiti, sta p°tr . la založnik Ivo Frbežar in PcS*' Jurij Kovič, ki sta na koncu sreč nja predstavila knjižno nov? , grosupeljske Mondene Pesem L načrt in navdih. Gre za prvi izV.1 ni slovenski priročnik za pesnj^ nje. Jurij Kovič ga je napisal ^ rct|C' volj poljudno, da je sicer teoret no zahtevna tematika dostop tudi začetnikom, teorijo pa je '1^ Območno srečanje deseterice literatov brežiške občine (sedijo v prvi vrsti) je vodila N at ja Jenko Sunčič (na sliki desno). striral z množino predvsem svoj1 pesmi- vrkeU M. MAl POTA IN ST# © dežurni poročajo V GOSTILNI RAZBIJAL - V četrtek, 25. marca, zvečer so policisti do streznitve pridržali 33-letne-ga M. Š. iz okolice Žužemberka, ker je v bifeju KZ Žužemberk in na Dvoru razgrajal in razbijal inventar. Ker s kršitvijo ni prenehal niti po tem, ko so prišli policisti, so ga pridržali. MESO MU JE ZADIŠALO - V noči na 25. marec je nekdo v Gorenjih Lakovnicah vlomil v vikend, last M R. iz Novega mesta, in iz kleti ukradel suho meso. Škode je za 30 tisočakov. TAT NI IMEL TEŽKEGA DELA - V sredo zvečer je nekdo na Parkirišču pred zdravstvenim domom v Črnomlju iz odklenjenega avtomobila ukradel žensko torbico, v kateri je imela L. Š. iz okolice Črnomlja okoli 15 tisočakov. lačen, žejen in premočen? - Med 16. in 23. marcem je nekdo v Stari gori nad Semičem vlomil v dva vikenda, last V. Š. iz Novega mesta in J. K. iz Črnomlja. Odnesel je nekaj hrane, žganje, dežni Plašč in delovno haljo. Škode je za '0 tisočakov. ZALOŽIL SE JE - V noči na 25. marec je nekdo v Semiču vlomil v gostinski lokal Črni baron in ukradel več cigaret, nekaj denarja, žganje, hrano in več kartonov piva Maty Jane. Lastnika Z. B. iz Semiča Je oškodoval za 75 tisoč tolarjev. OB KOLO Z MOTORJEM - 25. marca je nekdo na Čatežu prišel do stanovanjske hiše, ki je v gradnji, in ukradel kolo z motorjem in čelado. Lastnika M. M. iz okolice Trebnjega je oškodoval za 90 tisočakov. VARNOSTNIKI PRIJELI TATIČA TREBNJE - V soboto, 27. marca, nekaj pred polnočjo so delavci Varnostnega podjetja Protekt Novo mesto, sektor Trebnje, pri poskusu tatvine bakra v podjetju Tesnila Tbeb-Jje prijeli dva Roma: Milenka H- z Lok pri Krškem in Astor-Ja B. iz Žabjaka. Predali soju trebanjskim policistom, ki so Ugotovili, da sta sodelovala tudi pri tatvini bakra pred dvema tednoma. Na Dolenjskem vse pogostejši vlomi Lani bistveno več kaznivih dejanj kot leto prej - V prometu stanje ugodnejše, kljub temu da je umrla ena oseba več - Vse več kršitev reda in miru v zasebnih prostorih NOVO MESTO - Območje šestih dolenjskih občin: Novega mesta, Žužemberka, Dolenjskih Toplic, Šentjerneja, Škocjana in Mirne Peči, kijih pokriva policijska postaja Novo mesto z dvema oddelkoma, so v lanskem letu zaznamovale naslednje značilnosti: bistveno seje povečalo število kaznivih dejanj, večje tudi kaznivih dejanj, pri katerih storilec ob zaznavi ni bil znan, a kljub temu odstotek raziskanosti ni bistveno padel, stanje na področju javnega reda in miru je bilo ugodno, prav tako pa tudi prometna varnost, čeprav je lani izgubila življenje ena oseba več kot leto prej. Lani so policisti policijske postaje Novo mesto obravnavali za polovico več kaznivih dejanj kot v Franc Prašnikar letu prej, razloge za povečanje pa je iskati tudi v nekoliko spremenjenem načinu evidentiranja kaznivih dejanj. Občutno se je zmanjšalo število kršitev, ki so jih storili mladoletniki in otroci, za petino se je zmanjšalo število nasilniških kaznivih dejanj, za tretjino pa je bilo manj kaznivih dejanj zoper življenje in telo. “Bistveno se je povečala število kaznivih dejanj zoper premoženje. Tatvin je bilo za 80 odstotkov KOLESARJI TUDI PODNEVI Z LUČMI Prihodnji teden naj bi poslanci državnega zbora obravnavali predlog sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, da bi tudi kolesarji podnevi obvezno vozili s prižganimi lučmi, saj dosedanje izkušnje pri vožnji motornih vozil z zasenčenimi lučmi kažejo veliko večjo varnost v prometu. ZGOLJ NETAKTNOST NOVO MESTO - Lani seje zoper delo policistov policijske postaje Novo mesto pritožilo 55 občanov. 32 pritožb se je nanašalo na obravnavanje dogodkov v prometu, 8 na področje javnega reda in miru, 10 na obravnavanje kaznivih dejanj in 2 na ostale dogodke. Le 5 pritožb je bilo upravičenih, v nobenem primeru pa ni šlo za kršitve zakonskih določil, pooblastil ali celo elementov kaznivega dejanja, pač pa je bila v teh primerih ocenjena le netaktnost pri postopkih, zato v nobenem primeru ni bil uveden disciplinski postopek. več, vlomov pa kar za 130 odstotkov. Pri tatvinah je predvsem veliko priložnostnih tatvin, tatvin delov vozil ter tavin iz trgovin, večje težave pa so predstavljali vlomi v hiše, trgovine, avtomobile in lokale,” pravi komandir PP Novo mesto Franc Prašnikar. Sicer pa so policisti letos en val tatvin že zajezili, ko so prijeli skupino jugoslovanskih državljanov, ki se je načrtno ukvarjala s tovrstno kriminaliteto. Stanje na področju javnega reda in miru ni zaskrbljujoče, saj • Lani je v prometu izgubilo življenje 10 oseb, kar je ena žrtev več kot leto prej. Razveseljivo pa je dejstvo, da seje število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami zmanjšalo skoraj za tretjino. Največ nesreč se je zgodilo na cesti Soteska - Šentjernej. so policisti obravnavali manjše število kršitev glede na število prebivalstva ter glede na veliko dnevno migracijo in velikost območja. Žal še vedno naraščajo kršitve v zasebnih prostorih, kjer TRAVA ZA PRODAJO NOVO MESTO - 18-letni R. B. iz Novega mesta je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, ker si je doma pripravil 10 zavitkov po 1 gram marihuane, da bi jo prodal. Zoper osumljenca so policisti napisali kazensko ovadbo. VLOMILI V PICERIJO NOVO MESTO - V noči na 27. marec je nekdo v Povhovi ulici v Novem mestu vlomil v picerijo Rondo in iz blagajne ukradel 5 tisočakov, iz predala v skladišču pa 155 tisoč tolarjev. POLICISTOM GROZIL Z UBOJEM ČRNOMELJ - V sredo, 24. marca, so policisti med kontrolo prometa v Kolodvorski cesti v Črnomlju ustavili voznika osebnega avta 45-letnega V. K. iz okolice Črnomlja. Med postopkom je grozil policistom. Ko mu je mož v modrem povedal, da bo moral zaradi večkratnih kršitev takoj v postopek k sodniku za prekrške, se je vmešal tudi njegov 19-letni sin F. K., ki je policistom začel groziti z ubojem, in skupaj z očetom sta napadala policiste. Ti so oba obvladali in ju pridržali. Sledi kazenska ovadba. Iz odličnega sodelovanja pogorišče Kdo ovira sodelovanje med prostovoljnimi in poklicnimi gasilci na Dolenjskem? Vidno razburjena sta bila predstavnika PGD Ratcž Zvone Thrk in Marjan Šalehar, ki sta Kle- GORENJI MAHAROVEC - Prejšpjo soboto je bil v Gorenjem Ma-arovcu redni letni občni zbor Gasilske zveze Novo mesto (GZ), ki . užuje 56 prostovoljnih in 4 industrijska gasilska društva, ima pa 6664 članov, kar postavlja zvezo v sam vrh med gasilskimi zvezami M°venije. Po besedah predsednika GZ ovo mesto Alojza Muhiča in perilnika Tineta Filipa je bilo delo k eze v preteklem letu zelo razgi-a.no *n uspešno. Med drugim so ^'Pravili tudi republiško gasilsko . kmovanje, sodelovali pa so na eV||nih drugih. “Na vseh tekmo-SenJih je bilo 1.900 gasilcev, ki so , z doseženimi rezultati v vseh l Teorijah uvrstili med 10 naj-. 'Jsih ekip v Sloveniji,” je med u8im povedal Filip. Gasiti so orali 123 požarov, za kar je 668 Porativnih gasilcev in 102 gasil-GRC porabilo preko 120 ur. |0 občnem zboru se je zatakni-I Pri Programu dela za letošnje jyO- Predsednik PGD Vavta vas ul °.^r(,bnič jc postavil vprašanje re* usPosabljanja v Gasilsko Ve evalnem centru (GRC) v Nose 1 "'F8*11’ ki ga ni v programu in ra- ?e 'zvaJa- Nato je bilo v l0fPrayi izrečena cela vrsta ob-relt*’ k' so letele predvsem na di-'0rja GRC Cirila Klemenčiča. Alojz Muhič menčiču očitala nepošteno (že dogovorjeno) prodajo vozila iz GRC, katero se je namesto v njihovem gasilskem domu znašlo v garaži njegovega delavca. policija nima vpliva, posledično pa so del teh kršitev in tudi kršitev na javnih mestih, ki so običajno storjeni pod vplivom alkohola, skušali preprečiti z nadzorom gostinskih lokalov, predvsem obratovalnega časa in točenja alkohola vinjenim osebam. T. G. VRNIL SE JE SKOZI PRIPRTO OKNO CERKLJE OB KRKI - Nekdo je 22. marca med obratovanjem prišel v gostinski lokal D&D v Cerkljah ob Krki in na moškem stranišču odprl okno in nato priprl, tako da je iz-gledalo, kot da je zaprto. Neznanec seje ponoči vrnil skozi priprto okno v lokal in odnesel več cigaret. Škode je za 35 tisočakov. LIKAR IZDAL URADNO TAJNOST? LJUBLJANA - Zoper nekdanjega generalnega direktorja policije Boruta Likaija so kriminalisti notranjega ministrstva napisali kazensko ovadbo, saj naj bi izdal uradno tajnost. Zadeva se nanaša na aferi Vič in Holmec ter na to, od kod so prišli v javnost dokumenti o streljanju policistov na neoborožene pripadnike JA med osamosvojitveno vojno. Seveda je sporno dejstvo, kdo je dal novinarju Slovenskih novic Bojanu Budji dokument zaupne narave. Televizijsko soočenje med Budjo in Likatjem, v katerem je slednji dejal, da je novinarju prebral del dokumenta, je bilo očitno podlaga za kazensko ovadbo. JEKLENKI ODNESLA V GRMOVJE ČRNOMELJ - 26-letni I. B. in 21-letni Z. M. z Lokev sta utemeljeno osumljena kaznivega dejanja velike tatvine, ker sta 28. marca ponoči v Ulici 21. oktobra v Črnomlju vlomila v skladišče, kjer trgovina Market Čardak hrani plinske jeklenke. Dve prazni jeklenki sta odnesla v grmovje. Pri dejanju so ju zalotili policisti. Fikret Fejzič iz službe Civilne zaščite pri mestni občini Novo mesto je povedal, da morajo gasilci končno reči bobu bob in doreči, kdo dejansko ovira sodelovanje med prostovoljnimi in poklicnimi gasilci v Novem mestu, pri tem pa je Klemenčiču predlagal ureditev poligona za vaje gasilcev na Gačah, katerega je GRC kupil od ministrstva za obrambo. Direktor GRC Ciril Klemenčič je zagovarjal svoje delo in povedal, da si želi sodelovanja, čeprav ima težave s prostorom za vadbo. Kar pa se tiče usposabljanja, od Gasilske zveze ni dobil nobene vloge ali programa. Dolga razprava je pokazala, da je dejansko sodelovanje med GRC in GZ Novo mesto, ki je bilo pred leti za vzor celi Sloveniji, v tem trenutku na “pogorišču”. Gasilci so menili, da ni problem v GRC in tam zaposlenih gasilcih, ampak je glavna težava v njihovem direktorju, zato so predlagali nujen skupni sestanek, nedvomno pa bi se moral sestati tudi svet zavoda, ki nadzira delo GRC. S. MIRTIČ po dolenjski deželi • Policisti iz Sevnice, ki so v soboto ponoči ustavili 27-let-nega Branka V. iz okolice Sevnice, se niso zmotili, ko je voznikov zadah kazal na močno pijanost voznika yuga. Branko je namreč napihal kar 3,91 promila alkohola. In ko so policisti nekoliko pobrskali po evidenci, so ugotovili, da je bil isti voznik ustavljen tudi pred dvema dnevoma, takrat pa je napihal 2,9 promila alkohola. Sicer pa vozniškega izpita sploh nima. Zaradi obeh kršitev bo moral k sodniku za prekrške, čas pa bi bil, da gre tudi v avtošolo. Večer je preživel v družbi policistov. • Nočitev v prostoru za pridržanje si je prislužil tudi 19-letni Vinko M. iz okolice Krškega, ki so ga policisti v katrci ustavili v ponedeljek ob pol dveh zjutraj. Nanj so postali pozorni, ko je peljal od Brestanice proti Drnovemu, v Krškem pa je nenadoma zavil na nasprotni pas. To je opazila patrulja, ki je vozila za njim, zato ga je ustavila. Voznik se je policistom zdel sumljiv, zato so mu ponudili alkotest. Ta je pokazal 1, '77 promila alkohola, vendar se mladi voznik z rezultatom testa ni strinjal in zapisnika ni hotel podpisati, zato so mu možje v modrem odredili strokovni pregled, kar pa je tudi odklonil. Čeprav so Vinku nadaljnjo vožnjo prepovedali, vozniško dovoljenje pa začasno vzeli, so ga po 10 minutah ponovno ustavili. Treznil se je za zidovi policijske postaje. Spet so se pojavili odkupovalci certifikatov Ne nasedajte goljufom, ki vas lahko v trenutku spravijo ob certifikat TRŽIŠČE, SEMIČ - 1. marca dopoldne sta se pri 77-letni Amaliji Ž. iz okolice Tržišča oglasila moški in ženska, ki sta se ji predstavila kot uslužbenca Pro-banke Maribor. Pojasnila sta, da odkupujeta delnice te banke. Po krajšem prepričevanju sta jo pregovorila v prodajo lastninskega certifikata, v katerem je imela vpisanih 379 delnic Pro-banke Maribor. Moški je iz Clia (ljubljanska registrska tablica) prinesel prenosni računalnik, na katerega je napisal potrdila o odkupu delnic. Oškodovanka jih je podpisala, a kakšnega dokumenta o prodaji ni prejela. Ženska je Amaliji izročila 30 tisoč tolarjev gotovine in rekla, da so toliko pač vredne delnice, čeprav je njihova knjigovodska vrednost 280 tisočakov. Podobne izkušnje je imel tudi M. S. iz okolice Semiča, ki je v Probanko vložil lastninski certifikat v višini 400 tisoč tolarjev. Obiskali sta ga neznanki in ga prepričali, da izplačujeta dividende. Lastnik jima je izročil dokumentacijo, kar sta fotokopirali in na prenosni računalnik izpisali pogodbo ter mu izplačali 30 tisočakov. Oškodovancu sta pustili le osebno izkaznico, ostale dokumente pa sta odnesli. Ker je očitno tovrstnih goljufij vse več, policisti policijske uprave Krško in Novo mesto občane ponovno opozarjajo, naj ne nasedajo neznancem pri odkupu oziroma prodaji takšnih ali drugačnih vrednostnih papirjev. O pojavu sumljivih oseb naj takoj sporočijo najbližji polcijski postaji ali na telefon 113. T. G. ZAGORELO STANOVANJE NOVO MESTO - V soboto, 27. marca, popoldne je P. T. iz okolice Novega mesta v stanovanju, ki je last F. Š., v Ragov-ski ulici v Novem mestu napeljeval centralno kurjavo. Prevrtal je steno iz heraklita in ometa ter za varjenje bakrenih cevi uporabil manjši gorilnik varilnega aparata. Okoli pol šestih je žena F. Š. zaslišala pokanje in ugotovila, da se je stena v shrambi močno segrela. Zaradi pregretja stene je prišlo najprej do tlenja, nato pa do požara, ki so ga pogasili gasilei poklicne brigade iz Novega mesta. Škode je za 1,5 milijona tolarjev. TAT UPA NA SREČO NOVO MESTO - Prejšnjo sredo je prišel nekdo na bencinski servis Petrol v Ločni v Novem mestu in s police prodajnega pulta ukradel plastični etui, v katerem je bilo 44 kartic Pomladni 3x3. Loterijo Slovenije je s tem oškodoval za 20 tisočakov, njemu pa bodo kartice morda prinesle srečo. NI MU USPELO USTAVITI ŠENTJERNEJ - V petek ob 17. uri je 22-letni Janko Bašelj iz Ostroga vozil osebni avto iz Šetjemeja proti Kostanjevici. Pri Grobljah zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo avta ni uspel pravočasno ustaviti in se je zaletel v avto pred seboj, ki ga je vozil 32-letni Martin Seiko iz Grobelj, ki je hotel zaviti v levo na lokalno cesto. Po trčenju je Bašljev avto zasukalo na levi pas, kjer je oplazil avto Hrvata. V nesreči sta se huje poškodovala voznik Seiko in njegov 6-letni sopotnik Alen. Oba so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je voznik ostal na zdravljenju. DENAR NAŠEL V MIZNICI V petek okoli 12. ure je prišel v hišo, last S. S. iz Novega mesta, neznanec, v kabinetu odprl predal mize in ukradel 210 tisoč tolarjev. Kako je neznanec prišel v hišo, policisti še ugotavljajo. PROMETNI KVIZ m V avtih zavarujte otroka Odgovor na vprašanje, po ka- Izid žrebanja 7. kviza: kolesar- teri strani morajo hoditi pešci, sko čelado prejmeta: Blaž Brulc, kjer ni pločnikov, večini ni povz- Dol. Težka voda 3b, Novo mesto, ročal težav. Gre namreč za levo in Mijo Kurpes, Klemenčičeva 3, stran, da lahko pešec opazi vozi- Novo mesto. Majico, kapo, obesek, lo, ki mu gre nasproti, in se pravi svinčnik in osvežilec prostora, ki jih čas umakne, če vidi, da mu grozi poklanja Zavarovalnica Triglav, nevarnost. Žal so bili nekateri bodo dobili: Nežka Jordan, Imenje odgovori tudi napačni. 6, Šentjernej; Janez Vogrin, Laze 4, Tokrat pa o prevozu otrok v Jesenice na Dolenjskem; Joži Bo- avtomobilih. Otroke smemo rin, Rimska 14, Trebnje; Lara To- voziti v avtu le, če so starosti mažin, Šukljetova 13, Novo mesto, primerno zavarovani v ležiščih, in Marjan Klobasa, Pavlova vas 63 homologiranih otroških varno- b, Pišece. Knjigo Dolenjskega lista stnih sedežih ali s homologira- bodo prebirali: Barbara Franjko- nimi pripomočki, ki omogočajo vič, Cankatjeva 35, Metlika; Alen- uporabo običajnih varnostnih ka Pavček, Podgora 46, Straža; pasov. Ležišča ali sedeži so lah- Uroš Kaplan, Košenice 107, Novo ko v skladu z navodili proizvajal- mesto; Zoran Goljuf, Cesta Brigad ca pripeti na prvem ali zadnjem 29, Novo mesto, in Anica Južnič, sedežu. Otroških varnostnih Prijateljev trg 2, Ribnica. Čestita- sedežev ali drugih pripomočkov mo! (jahačev in podobno) nam ni Med reševalce tokratnega kvi- treba uporabljati le v primeru, za bomo razdelili naslednje na- če avto nima vgrajenih varnost- grade, ki jih prispeva Zavarovalnih pasov. V takšnih primerih nica Triglav, območna enota smejo do 12. let stari otroci Novo mesto: 3 kolesarske čelade sedeti le na zadnjih sedežih. ter 5 majic, obeskov in svinčni- Kdor tega določila zakona o . kov. Svet za preventivo in vzgojo varnosti cestnega prometa ne v cestnem prometu mestne obči- spoštuje, mu grozi kazen 10 ti- ne Novo mesto bo petim reševal- soč tolarjev, posledice v prime- cem podelil 10 kresničk, Dolenj- ru nesreče pa so lahko usodne. ski list pa podarja 5 knjig. T. G. PROMETNI KVIZ - KUPON ŠT. 8 Do katerega leta morajo otroci sedeti na zadnjih sedežih, če jih ni mogoče zavarovati s pomočjo ležišča, avtosedeža ali z drugimi homolo-giranimi pripomočki, ki omogočajo uporabo običajnih varnostnih pasov? Odgovor:........................................... N * mnmmu > Našlo* te \n\& Odgovore pošljite na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, Novo mesto. Pri žrebu bomo upoštevali odgovore, ki bodo v uredništvo prispeli do ponedefjka, 12. aprila. nun lihijij lm\m NOGOMET 2. liga, 18. kolo - FACTOR : ELAN 1:1 (1:1). Strelec: 0:1 - B. Žagar v 25. minuti; 1:1 - Todorov v 39. minuti. LESTVICA: 1. Dravograd 39... 9. Šentjur 25,10. Železničar 23, 11. Elan 23, 12. Nafta 18, 13. Slovan Slavija 16,14. Jadran Šepič 13,15. Factor 13, 16. Rudar Trbovlje 5. V nedeljo, 3. aprila, bo Elan igral doma z Aluminijem. KOŠARKA Liga Kolinska, od 1. do 6. mesta, 8. kolo - UNION OLIMPIJA : KRKA 84:78 (45:42); UNION OLIMPIJA: Daneu 3, Duščak 11, Kraljevič 2, Brezec 2, Zdovc 6, Kotnik 4, Taylor 6, Jurkovič 25, McDonald 13, Mutavdžič 12. KRKA: Jevtovič 9, Samar 4, Petrov 15, Smodiš 33, Grum 6, Ščekič 11. Prosti meti: Union Olimpija 20:27, Krka 21:24. Met za tri točke: Union Olimpija 6:16 (Jurkovič 3, Daneu, Duščak, McDonald), Krka 7:21 (Petrov 3, Smodiš 2, Ščekič 2). Osebne napake: Union Olimpija 23, Krka 19. Pet osebnih: Ščekič (39), Zdovc (39). OSTALA IZIDA: ZM Lumar : Savinjski Hopsi 81:91 (39:48); Loka kava : Pivovarna Laško 72:95 (37:44). LESTVICA: 1. Union Olimpija v 58,2. Pivovarna Laško 56,3. Krka 52, 4. Savinjski Hopsi 49, 5. ZM Maribor Lumar 42, 6. Loka kava 40. V 9. kolu drugega dela lige se bo Krka v soboto, 3. aprila, ob 18. uri v Laškem pomerila s Pivovarno Laško, v sredo, 7. aprila, pa doma s Savinjskimi Hopsi. ODBOJKA 1. DOL, ženske, 2. tekma polfinala končnice - HIT NOVA GORICA : TPV NOVO MESTO 3:1 (12, -10, 13, 5); TPV NOVO MESTO: J. Vernig, Štumperova, Koncilija, Čoralič, K. Vernig, Ra-jak, Kotnik, Grabič, Horvat. TPV se bo za tretje mesto pomeril s Ptujem. Prva tekma na domačem igrišču bo v soboto, 3. apsila, ob 19. uri, morebitna druga tekma pa v nedeljo, 4. aprila, prav tako ob 19. uri. 2. DOL, moški, 22. kolo - KOVINAR KOČEVJE : ČRNUČE 3:2; LESTVICA: 1. Astec Triglav 40... 6. Kovinar Kočevje 22 itd. 3. DOL, zahod, ženske, 22. kolo -ASICS KAMNIK : BRESTANICA 3:0; KOČEVJE : ŠENČUR 3:0; KEMIPLAS KOPER III : TPV NOVO MESTO II (preloženo). LESTVICA: 1. Asics Kamnik 42... 8. Kočevje 20... 10. TPV Novo mesto II10,11. Brestanica 8 itd. ROKOMET 1. SRL, 19. kolo - TREBNJE : AFP DOBOVA 25:26 (11:11); TREBNJE: Torlo, Hribar, Bregant 2, Radelj, Gradišek, Blago-jevič, Šavrič 3, Stojakovič 5, Likavec 7, Teržan 7, Podbregar, Ojsteršek; AFP DOBOVA: Bilu-šič, Džapo 4, Begovič 4, Bogovič 1, Simonovič 1, I. Deržič 5, Urbanč, Vučič 6, Kukavica 4, Kranjčič, Škof 5, S. Deržič. KRŠKO : ANDOR 19:35 (9:14); KRŠKO: Božič 3, Bajda 3, Iskra 1, Urbanč 3, Brili, Zorič 4 (1), Voglar 3, Šoba 1, Abram 1, Pavlin, Kosalec. 20. kolo - AFP DOBOVA : KRŠKO 41:18 (24:8); AFP DOBOVA: Bilušič, Džapo 10 (2), Begovič, Bogovič 4, I. Deržič 1, Urbanč 4(1), Keše 2, Kranjc 4, Vučič 7, Kukavica 6, Kranjčič 3, Škof; KRŠKO: Grošelj, Marki 1, Bajda 3, Iskra, Urbanč 6, Zorič 1, Voglar, Šoba. Pavlin 1, Božič 6, Brili. TERMO : TREBNJE 20:27 (10:15); TREBNJE: Torlo, Hri-. bar 1, Mežnaršič, Bregant, Gradišek 5, Blagojevič 1, Šavrič 5, Stojakovič 2, Likavec 6, Ojsteršek, Teržan 1, Podbregar 6. LESTVICA: 1. Celje P. Laško 36, 2. Prevent 31,3. Trebnje 28, 4. Gorenje 28, 5. Prule 67 25, 6. AFP Dobova 24, 7. Termo 18, 8. Radeče 17, 9. Slovan 11, 10. Izola 9, 11. Andor 8, 12. Krško 3. V Tivoliju okradli Novomeščane Olimpija se je morala močno potruditi - Smodiš neustavljiv - Medtem ko so se Krkini košarkarji polnili koš Uniona Olimpije, so jim tatovi v slačilnici praznili žepe IZKORISTILI VISOKO VODO - Jesenske poplave ter februarske* marčevske ob topljenju snega ugodno narasle vode so raftarji draškega Gimpexa dobro izkoristili. Na sliki: druga posadka Girtipexa na divji Krke v Drašči vasi, ki se je že približala najboljšim slovenskim raftarje*' (Foto: I. Vidmar) Novomeški nogomet je rešen! Nogometni klub Elan je po letih životarjenja dobil bogatega pokrovitelja - Tudi nov štadion 1 J* KRKNZDRAVILIŠČK HOTELI OTOČEC V Revozu so se za podporo novomeškemu nogometu odločili po posredovanju s samega vrha Renaulta, ki je večinski lastnik novomeške tovarne. Francija je namreč dežela svetovnih nogometnih prvakov, zato bi bila za s Francijo tesno povezani novomeški Revoz prava sramota, če ne bi izdatno podprl domačega nogometnega kluba. Po pogodbi, ki naj bi jo Revoz z nogometnim klubom Elan podpisal danes, je določeno, da bo klub za nastop v 2. ligi dobil 50 milijonov tolarjev, ko pa se bo prvo moštvo uvrstilo v prvo ligo, naj bi vsoto podvojili. Novo ime kluba bo Elan Renault, dolgoročni cilj novega pokrovitelja je, da bi se novomeško moštvo v roku petih let uvrstilo v evropsko ligo prvakov. Glede na to, da je stari novomeški štadion že zdavnaj odslužil svojemu namenu in da nogometaše med vadbo precej motijo tudi atleti in drugi športniki, ki tekajo po tartanski stezi blizu nogometnega igrišča, pogosto pa nekdanji novomeški športnik leta Igor Primc med vadbo nogometašev sredi igrišča meče disk, bo za dosego zastavljenih ciljev potrebno zgraditi nov, sodoben objekt. Novi nogometni štadion, ki naj bi bil zgrajen vsaj leto pred uvrstitvijo v ligo prvakov, bo stal v neposredni bližini Češče vasi, na mestu, kjer sedaj stoji sporni velodrom. Na tribunah bo prostora za 80 do 100 tisoč gledalcev, okoli nogometnega igrišča pa podobno kot na štadionih v Južni Ameriki ne bo moteče atletske steze. TENIŠKI CENTER OTOČEC NOVO MESTO - Novomeškemu nogometnemu klubu Elan se po šestih letih životarjenja le obetajo boljši časi. Pred šestimi leti so po sedmem mestu v svoji prvi sezoni v prvi slovenski ligi v naslednjih dveh letih izpadli v tretjo ligo in le malo je manjkalo, da bi eno najstarejših novomeških športnih društev popolnoma propadlo. Čeprav so se redki entuziasti, ki so še ostali v obubožanem klubu, ta čas na moč prizadevali, da bi zbrali denar za normalno delo blizu 200 mladih nogometašev, ki vadijo v številnih starostnih skupinah, jim to do pred kratkim ni uspelo. Novomeškemu nogometnemu klubu je zdaj rešitev ponudil novomeški avtomobilski velikan Revoz. V EVROPO? - Bodo novomeški nogometaši v petih letih res postali člani evropske lige prvakov? najbolj učinkovito podil stari teniški lisjak Marjan Stoka-novič, drugo mesto je osvojil Cveto Stibi(j in tretje Franc Frelih. Končni vrstni red na Fischerjevi piramidi: dame - I. Urh, 2. Zupanc,3. Srebrnjak; gospodje - 1. Stokanovič, 2. Stibilj, 3. Udovč. • FISCHERJEVA PIRAMIDA -V soboto, 27. marca, so v Teniškem centru Otočec pripravili zaključni turnir Fischerjeve teniške piramide. Med damami je zmagala Slavica Srebrnjak, druga je bila I.idjja Urh in tretja Mojca Novljan - Pušnik. Med gospodi se je za rumeno žogico Za nastop na prvenstvu Telovadke Gimnastičnega društva Rain Krško so v soboto, 27. marca, nastopile na tretji kvalifikacijski tekmi v B programu Gimnastične zveze Slovenije za nastop na državnem prvenstvu. Med deklicami do 10. leta je ekipa Raina v postavi Lara Umek, Sara Stopar in Nina Vajdič osvojila 7. mesto s seštevkom gimnastičnega mnogoboja 75,950 točke. Med posameznicami se je najbolje uvrstila Nina Vajdič na 23. mesto. Med mladinkami do 14. leta je ekipa Raina v postavi Špela Lupši-na, Simona Gnidica in Petra Za-platič osvojila 3. mesto s seštevkom mnogoboja 96,90 točke in tako že drugič potrdila normo za nastop na prvenstvu, ki bo predvidoma 25. maja v Mariboru. Med posameznicami seje najbolj izkazala Petra Zaplatič, ki je s seštevkom 35,55 točke v mnogoboju osvojila 5. mesto. Straški veslači so se na prvih tekmah bolj izkazali s hitrim veslanjem v šprintu kot z natančno plovbo med slalomskimi vratci - Razveseljuje napredek mlade posadke Telovadke Raina potrdile normo Gimpex je letos predvsem hiter STRAŽA - Po otvoritvenih tekmah letošnjega slovenskega prvenstva v raftingu na prenovljeni umetni progi na Soči v Solkanu veslači Straškega Gimpexa ne morejo biti nezadovoljni, čeprav prvi Straški posadki, ki je morala nastopiti brez treh mož prve postave poškodovanega Simona Bobnarja, študijsko odsotnega Blaža Stariča in našega najboljšega kanuista Simona Hočevarja, tudi tokrat ni uspel veliki met. Med 16 nastopajočimi posdkami seje moral Gimpex I zadovoljiti z enim tretjim mestom. Precej bolj razveseljiv je zanje napredek mlade druge posadke, ki se je na obeh tekmah precej približala starejšim kolegom. V Solkanu so se v soboto, 27. tom, z boljšim časom pa si posadke marca, slovenski raftarji pomerili v slalomu in v novi disciplini time tri-al, v kateri se posadke spopadejo s progo na tekmi s posamičnim štar- VETERANI KEGLJALI NOVO MESTO - Starejši dolenjski kegljači so na novomeškem kegljišču opravili prvi nastop na dolenjskem veteranskem prvenstvu. Med ženskami je s 404 keglji prevzela vodstvo Angelca Dalmacija iz "Trebnjega, med moškimi pa s 439 podrtimi keglji vodi Andrej Mohorič iz Novega mesta. (N. G.) izborijo boljši štartni položaj v šprintu, v katerem naj bi se posadke pomerile v neposrednih bojih na izpadanje. Zaradi slabega vremena so tekmo v šprintu tokrat odpovedali, za končno razvrstitev pa so šteli čase, dosežene v disciplini time tri-al. Po pričakovanju je zmagala prva posadka Bobrov, drugi je bil Sulec I, prva Gipexova posadka je bila tretja, druga četrta, za svojimi starejšimi in bolj izkušenimi kolegi pa so mladi Stražani na 40 sekund KONEC UPOV ZA RUDARJE KANIŽARICA - Kegljači črnomaljskega Rudarja, ki nastopajo v drugi slovenski ligi, so s porazom proti Sinctu z 2:6 zapravili vse možnosti za peto mesto, ki bi jim še omogočilo nastop na kvalifikacijah za napredovanje v prvo ligo. (N. G.) jim ga ni uspelo zaustaviti. Predvsem v obrambi se je izkazal tudi Samo Grum, ki je pazil na Jureta Zdovca tako dobro, da je ljubljanskemu kapetanu uspelo prvič zadeti koš šele v 28. minuti. Glede na to, da tudi Simon Petrov igra vse bolje, kaže, da bo Krka do končnice v vrhunski formi. Dobra preizkusa ŠE OSEM MEDALJ ZA MIRNSKI TOM V LAŠKEM ŽE NA PARKETU -Ivo Nakič, ki je moral zaradi vnetja mehkega tkiva med tretjim in četrtim vretencem nekaj časa počivati, bo po zagotovilih fizioterapevta Franca Grubarja, ki skrbi za odličnega novomeškega košarkarja, do sobotne tekme v Laškem že povsem nared. (Foto: I. V.) pred odločilnimi boji za prva štiri mesta bodo imeli novomeški košarkarji že v soboto in sredo, ko se bodo v Laškem pomerili z drugouvrščeno Pivovarno Laško in doma s Savinjskimi Hopsi. I. VIDMAR TOMIČ NASTOPIL NA SVETOVNEM PRVENSTVU NOVO MESTO - Atlet novomeškega tekaškega kluba Portovald Aleš Tomič je na svetovnem prvenstvu v krosu v Belfastu na krajši progi med 142 tekmovalci zasedel 111. mesto in za zmagovalcem Kenijcem Benjaminom Limo zaostal minuto in 47 sekund. Aleš je začel precej hitro in se je na polovici proge še .držal okoli 50 mesta, potem pa je zaostal. Za tekmovanja v krosu se ni posebej pripravljal, saj je njegova disciplina 1500 m na stezi. Na tekmovanjih v krosu sodeluje, ker sta s trenerjem Borutom Retljem ugotovila, da mu za boljši izid v njegovi disciplini manjka vzdržljivosti, za katero pa je kros zelo dober. dolgi progi zaostali le za 25 stotink sekunde, medtem ko je splav Gita-pex I za drugouvrščenim Sulcem 1 zaostal le 16 stotink, kar daje vede' ti, da bo raftarsko prvenstvo letos še zelo izenačeno in zanimivo. V slalomu se Straški posadki nista tako dobro znašli, kar kaže, da so letos pozimi bolje poskrbeli za telesno kot za tehnično pripravo-Tudi v slalomu so zmago s časofl] 1:40,37 slavili večkratni svetovih prvaki Bobri I, le 1,66 sekunde slabši čas je imela prva posadka hrastniškega Forstcka, tretji pa je o'1 Sulec I z 11,31 sekunde zaostanka-Prva posadka Gimpexa je z zaostankom 53,39 sekunde osvojila šesto, druga posadka pa z zaostankom 1:39,16 osmo mesto. Velika zaostanka Stražanov sta posledica številni" napak med slalomskimi vratci. STAROTRŽANI IN NOVOMEŠČANI NOVO MESTO - Mladi dolenjski šahisti so se v petek, 26. marca, v Mirni Peči pomerili na 4. turnirju dolenjske kadetske lige. Sodelovalo je 63 tekmovalcev z Dolenjske in Bele krajine. V starostni skupini do 10. leta sta zmagala Luka Hobič in Mateja Mukavec iz Starega trga ob Kolpi, do 12. leta Miha Hočevar (OŠ Center Novo mesto) in Starotržanka Sabina Mihelič; med igralci do 14. leta sta bila najboljša Milan Radomir (Center) in Špela Farič (Stari trg), med šahisti, starimi do 16 let pa Jernej Udovč (Gimnazija Novo mesto) in Sonja Mukavec (Stari trg). NOVO MESTO - Čeprav seje morala Krka na tivolskem parketu znajti brez po ocenah športnega tednika Ekipa najboljšega igralca prve slovenske košarkarske lige Kolinska Iva Nakiča, Ljubljančanom ni bilo lahko, saj so si zmago priborili šele v zadnjih minutah. Po strelski plati je Nakiča nadomestil Matjaž Smodiš, vse ostalo pa so dodali ostali člani uigranega Krkinega moštva. Košarkarji Uniona Olimpije so si med tednom pred sobotnim srečanjem s Krko privoščili kratke priprave na morju, očitno pa v Poreču o tekmi s Krko evropsko moštvo ni prav veliko razmišljalo, še posebej pa so ljubljanski košarkarji postali brezskrbni, ko so zvedeli, da Tokrat na parketu ne bo poškodovanega Iva Nakiča. Tako je začetek srečanja pripadel Novomeščanom in Olimpija je do vodstva prišla šele po četrtini tekme, po izenačenem nadaljevanju pa so krkaši ob koncu polčasa naredili preveč napak. Na začetku drugega polčasa so Ljubljančani sicer povedli za 9 točk, a jih je Krka v 30. minuti vseeno ujela. Kot bi se novomeški košarkarji ustrašili uspe- ha, so v zaključku srečanja naredili vrsto napak in minuto pred koncem je bilo pri izidu 81:70 za Olimpijo vse odločeno. Matjaž Smodiš je bil tokrat nedvomno najboljši igralec srečanja, s 33 točkami pa tudi najboljši strelec. Tako dobro kot tokrat proti Olimpiji še ni igral. V obrambi so se na njem menjavali kar trije Ljubljančani Mutavdžič, Jurkovič in Kotnik, a * Zadovoljni z dobro igro in razočarani zaradi nekoliko nesrečnega poraza, so Krkini košarkarji v slačilnici doživeli še neprijetno presenečenje. Med tekmo jim je nekdo izpraznil žepe in s tem postal bogatejši za okoli 150 tisoč tolarjev. Daje do knge sploh lahko prišlo, je odgovoren košarkarski klub Union Olimpija, ki si pri svoji organiziranosti ne bi smel dovoliti, da ostane imetje košarkarjev gostujočega moštva v slačilnicah popolnoma brez nadzora. KITAJEC RAZOČARAL - V novomeškem namiznoteniškem klubu Krka so pred letošnjo sezono načrtovali celo naslov državnih prvakov, zato so iz Kitajske pripeljali igralca, ki naj bi jim omogočil ta uspeh. Žal simpatični Ksu Jia, oziroma zapisano po naše Si Ča ni dovolj dober, da bi ugnal katerega izmed prvih desetih igralcev s slovenske jakostne lestvice. Na sobotni tekmi zadnjega kola rednega dela prvenstva proti Eri je v odločilni igri parov v drugem nizu, ko Gregorju Komcu ni šlo najbolje, zaigral izvrstno in zmaga, ki sicer ni odločala o ničemer, je ostala doma. Ksu Jia je v igri parov zamenjal Marjana Hribarja, ki je bil na službeni poti v Moskvi, kot tretji igralec pa je na tekmi z Ero igral Tomaž Kralj. Do končnice državnega prvenstva je še več kot mesec dni, saj naj bi bilo v tem času v Beogradu svetovno prvenstvo, ki pa je zaradi vojne prestavljeno, tako da je še časa za dobro pripravo, a prav veliko možnosti proti Olimpiji Krka le nima. (Foto: I. Vidmar) MIRNA - Konec minulega tedna so se slovenski badmintonisti pomerili še na zadnjem državnem prvenstvu za mlajše kategorije, tudi tokrat pa mirnski Tom ni ostal brez medalj pa tudi brez zmage ne. V kategoriji do 17. leta se je izkazal Žiga Strmole, ki je skupaj z Ljubljančanom Miho Šepcem osvojil zlato v igri parov, med mešanimi pari je bil s klubsko tovarišico Urško Silvester drugi, med posamezniki, kjer ga je v polfinalu izločil soigralec iz igre parov, pa tretji. Urška Silvester je med posameznicami prav tako osvojila srebro, v polfinalu pa je ugnala sestro Špelo, ki je tako osvojila bron, medtem ko sta družno osvojili bron v igri parov, kjer je bila Maja Klemenčič z Ljubljančanko Brino Stegenšek srebrna. Maja je v igri mešanih parov nastopila skupaj z Nejcem Vojnovičem osvojila sta bron. L Dobovčani zmagali sredi Trebnjega Rokometaši v minulem tednu odigrali dve koli - Dolenjsko-posavski derbi v Trebnjem Dobovčanom - Gladka zmaga Trebanjcev v Škofji Loki - Krčani igrali z Andflrjem in Dobovčani Trebanjski rokometaši so si sredi prejšnjega tedna privoščili še en spodrsljaj, ko so na dolenjsko-posavskem derbiju morali priznati premoč Dobovčanom, a tretjega mesta na lestvici s tem niso izgubili, saj so v soboto zlahka ugnali Skofjeločane. Dobovčani kar zmagujejo in po težji in dragoceni zmagi v Trebnjem so na domačem igrišču zlahka ugnali krške kadete in mladince, ki le še čakajo na konec sezone. Jani Likavec je na sredini tekmi z Dobovo kar sedemkrat zatresel mrežo gostov, kar pa njegovim Tre-banjcem ni pomagalo do zmage, medtem ko hi Trebnje v Škofji Loki tudi brez njegovih šestih zadetkov omagalo. (Foto: I. V.) Trebanjci so dolenjsko-posavski derbi v sredo začeli bolje in povedli s 4:0 in do konca prvega polčasa so ves čas vodili, kar jih je očitno uspevalo. Na začetku drugega dela srečanja so si Dobovčani opomogli in si do 45. minute priigrali dva zadetka prednosti. Ko so Trebanjci osem minut pred koncem srečanja povedli s 23:20, so si v domačem taboru že odahnili, a tekme še ni bilo konec. Trebanjci so v odločilnih trenutkih nizali napake, kar so uigrani Dobovčani znali izkoristiti in zmaga je z odločilnim zadetkom v zadnjih sekundah odšla v Posavje. Krčani so se v 19. kolu srečali s predzadnjeuvrščenim An-dorjem, a je bil tudi ta za krški “otroški vrtec” premočan nasprotnik. Krčani so se nasprotnikom upirali le v prvem polčasu, v nadaljevanju pa jim je povsem zmanjkalo moči. Trebanjci so se v soboto v 20. kolu v gosteh pomerili s škof- jeloškim Termom, kije po 18 minutah še vodil z 8:7, po delnem izidu 6:0 za Trebanjce pa je bilo vse odločeno, najvišje vodstvo Trebanjcev v drugem polčasu pa je znašala 11 točk.Ni še dolgo, kar so bili posavski derbiji pravi magnet za tamkajšnje ljubitelje rokometa, od nekdaj treh posavskih prvoligašev pa bo v naslednji sezoni v družbi najboljših tekmovala le še AFP Dobova. Krčani so se namreč že zdavnaj vdali v usodo in bodo veseli, če se bodo do jeseni lahko spodobno pripravili na nastope v 1. B-ligi. Seveda tokrat od posavskega derbija ni bilo nič, saj se je krškim mladincem in kadetom AFP Dobova zoperstavila v svoji najboljši postavi. IS Kfft SE JANEZEK NAUČI, JANEZ ZNA - Tega se dobro zavedajo tudi v teniškem centru Otočec, kjer se ne branijo malčkov, ki si želijo naučiti vihteti teniške loparje. Z njimi se spoprime tudi vodja otoške teniške šole Dušan Hočevar, ki so ga v teniški dvorani malčki poplnoma okupirali. (Foto: I. V) v Šport iz Kočevja • KOČEVJE - V 16. krogu v 1. državni rokometni ligi so igralke Gramiza klonile pred Juteksom v Žalcu. V prvem polčasu so se Kočevke enakovredno upirale tretji najboljši slovenski ekipi, v nadaljevanju pa so si gostiteljice zagotovile odločilno prednost in ob koncu zmagale s 34:25. V kočevski ekipi so se znova izkazale Mira Dragičevič, Špela Cekar, ki je bila s sedmimi zadetki najboljša kočevska strelka, in Darja Kersnič. Trenerja Mikulina je najbolj razveselila vrnitev nadarjene Kristine Mihič, ki je zaradi poškodbe nekaj časa morala počivati. Čez dva tedna bodo Kočevke igrale proti Izoli. • RIBNICA - Rokometaši Ribnice so praktično že novi člani prve lige, saj morajo na dveh tekmah proti poprečnemu Dolu in zadnjeuvrščenemu Grosuplju osvojiti le točko. Tokratna zmaga nad gradbincem 30:15 bi bila lahko še višja, a po pomembni in odmevni zmagi proti Rudarju bolj zbrane igre Ribničanov ni bilo pričakovati. • NOVA GORICA - Rokometaši Grče so v odločilni tekmi za prvo mesto med drugoligaši s 27:31 izgubili proti Novi Gorici. V prvem polčasu je bila igra izenačena, ekipi sta se menjavali v vodstvu. Pri stalnem vodstvu z zadetkom razlike igralci Grče niso izkoristili priložnosti, da izid zvišajo, kar se jim je v nadaljevanju maščevalo. Gostitelji so prvi polčas končali z zadetkom prednosti in razliko v nadaljevanju še povečali. Po tem porazu je Grča zdrsnila na drugo mesto, v zadnjem krogu pa se bodo Kočevci pomerili s Črnomljem. • KOČEVJE - V 22. krogu v drugi državni odbojkarski ligi so odbojkarji Kovinarja kljub slabi igri zasluženo premagali Črnuče. V četrtem nizu so Kočevci izkoristili visoko vodstvo, v petem pa so imeli tudi več športne sreče, saj so zmagali s 16:14. Igralci Kovinarja so z 22 točkami prvenstvo končali na šestem mestu. • KOČEVJE - Šele v zadnjem krogu v drugi ligi je igralcem namiznoteniškega kluba Melamin uspelo zagotoviti si nastop v kvalifikacijah za obstanek med drugoligaši. V odločilni tekmi so premagali Škofjo Loko. V kvalifikacijah se bodo pomerili z Olimpijo II. • KOČEVJE - V drugem teku za severnoprimorski pokal v Vipavi so nastopili trije kočevski tekači. Ves čas teka je deževalo. Na desetkilometrski progi sta v konkurenci do 40. leta Matija Ozanič in Polde Lavrič zasedla četrto oziroma šesto mesto. Med veterani je spet zmagal Franc Kocijančič. M. GLAVONJIČ sodoben vsestranski zanimiv pokrajinski tednik i Novo mesto Glavni trg 24 S 068/323-606 faks 068/322-898 E-mail info@dol-list.si Internet htpp://www.dol-list.si za oglaševalce zanesljiv zadetek polno GRMCANI ČETRTI NOVO MESTO - Mladi košarkarji z osnovne šole Grm iz Novega mesta so na zaključnem turnirju Pionirskega festivala v košarki za starejše dečke v Slovenskih Konjicah osvojili četrto mesto. V polfinalu so izgubili z osnovno šolo Mirana Jarca iz Ljubljane, v boju za tretje mesto pa si bili od Grmčanov boljši domačini. NOGOMETAŠI KOLPE ZMAGALI S 7:0 PODZEMELJ - Po slabši predstavi nogometašev podzemeljske Kolpe v Dobu pri Domžalah, ko je najboljše belokranjsko moštvo izgubilo z 1:2, je Kolpa tokrat na domačem igrišču stresla jezo nad Cockto iz Kresnic. Varovanci trenerja Hlače, ki kondicijo celo zimo z masko in plavutmi pridno nabira v šmarješkem lesenem bazenu, so gostom zabili kar sedem golov. Robert Filak in Matjaž Sever sta bila uspešna po trikrat, Kristjan Penica pa se je med strelce vpisal enkrat. (S. J.) UREDITI BO TREBA LASTNIŠTVO HIPODROMA ŠENTJERNEJ - V nedeljo, 28. marca, so se na redni letni skupščini zbrali člani KK Šentjernej. Skupščine seje udeležil tudi predsednik Kasaške zveze Slovenije Vito Habjan. Lanska sezona šen-tjernejskih kasačev je bila zelo uspešna, saj so na 135 nastopih iztržili 25 zmag, med klubi pa so osvojili četrto mesto v državi. Tudi letos si želijo podobnih uspehov. Tako kot lani bodo tudi letos na domačem hipodromu pripravili tri dirke, 16. maja, ll.julija in 22. avgusta. Posebno zanimiva bo majska dirka, ko bo nagradni sklad predtek velike nagrade Mobitela največji do sedaj pri nas, kar 2.800.000 SIT. Letos bodo kar precej pozornosti posvetili tudi urejanju lastništva hipodroma. Slovenski kasači se bodo letos prvič pomerili na velikonočni ponedeljek v Ljutomeru, nastopilo pa bo tudi 5 Šentjernejskih konj. (J. J.) KRŠKI PLAVALCI SPET OBETAVNO - Tudi na drugem delu državnega prvenstva za mlajše dečke in deklice so se mladi krški plavalci izkazali z izvrstnimi uvrstitvami. Čeprav jim tokrat ni uspelo stopiti na zmagovalne stopničke, so med 16 klubi osvojili skupno sedmo mesto. Največ točk za Celulozar so osvojili Primož Hribšek, Jernej Omerzel in Matej Furst. Ce-lulozar je edini slovenski plavalni klub, ki tudi pozimi vadi odprtem bazenu (na sliki). (Foto: 1. V) ČOLN ZA NA KRKO - Edini dolenjski veslač med slovenskimi olimpijci Borut Javornik (desno) s Krke ima ta čas polne roke dela. S slovensko kanustično reprezentanco v slalomu na divjih vodah kot trener pili formo pred prvimi preizkušnjami za svetovni pokal, pred dnevi pa je iz Amerike prvi v Evropi dobil pošiljko najnovejših Daggerjevih akrobatskih kajakov mediaval. Zanj se zanima tudi Novomeščan Marjan Grah, ki je bil lani proglašen za najboljšega jadralnega padalca v Sloveniji, zdaj pa ves svoj prosti čas posveča veslanju na divjih vodah, saj je jeseni uspešno končal šolo rodeo kajaka pri Borutu Javorniku. Poleg tega bo imel Borut s svojimi sodelavci precej dela tudi pri vodenju kajakaških izletov po reki Krki, po katerih je Javornikova domačija bolj kot na Dolenjskem znana pri Ljubljančanih in Gorencih. (Foto: 1. V.) PLEZALEC - Novomeščan Boštjan Pucelj, študent prvega letnika geodezije, velja za enega najboljših športnih plezalcev na Dolenjskem. Minulo sezono se je povsem posvetil treningu, tako da mu je uspelo prosto preplezati nekaj zelo zahtevnih smeri. Plezal je na rdečo piko, ko plezalec s smerjo opravi z več poskusi ali z ogledom gibov, in na pogled, ko smer prepleza v prvem poskusu brez vnaprejšnjega študija gibov. Lani je preplezal skupno 82 smeri, od tega 70 smeri težavnostne stopnje od 6b do 7c oziroma od 7. do 9. stopnje. Kar s 50 smermi je opravil na pogled. Pri plezanju na rdečo piko je lahko najbolj ponosen na smer Sun ra v Vipavski Belifocenjeno s 7c, ki jo je preplezal v četrtem poizkusu in velja za nejvečji dosežek športnih plezalcev v letu 98. Na fotografiji je med plezanjem smeri Ta sitna (7b) v Luknji pri Prečni. Odgovori, popravki Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”,vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen alj dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Hrvati dobesedno s peno na ustih DL št. 11, 18. marca Moram reči, da nisem od začetka spremljal dopisovanja v Dolenjskem listu. Postal pa sem pozoren, ko je g. Jože Pacek na svoj prispevek dobil odmeve, nad kakršnimi bi se lahko tisti, ki so jih prelili na papir, lahko zamislili. Opažam, da gre za iste avtorje, ki bi jim lahko rekli kar “poklicni pisci pisem bralcev”. Kot po pravilu se vedno zelo žolčno in včasih tudi nekulturno odzivajo na vsako misel, ki odstopa od njihovega ozkega mišljenja. Na dan izida prispevka g. Brečka sem imel prvič priložnost govoriti z gospodom Železnikom po telefonu. Doživel sem ga kot zelo razgledanega in zavzetega za zgodovino svojega kraja. Omenil je tudi, da je marsikaj prispeval pri zborniku o zgodovini Boštanja. Nekoliko sva se pogovarjala o zgodovini kraja in želel sem mu omeniti, da bi se mogel pogovarjati o tem vprašanju, če bi bil o stvareh bolje poučen. Sicer je mogoče kaj reči le na splošno ali pa je velika nevarnost, da človek v izjavi udari mimo. Ko pa sem pozneje bral njegove prispevke v Dolenjskem listu, mi je prišlo na misel, da bi to veljalo tudi za njegove suverene izjave o verskih vprašanjih in o tem, kaj misli in kaj je kje izjavil g. nadškof Rode. Njegove izjave so bile citirane skozi filter razumevanja (in izobrazbe) piscev in so bile v tem in drugih prispevkih zapisane tako, kakor NISO bile izrečene, kar je mogoče preveriti tudi v Delu, ki jih je prvo objavilo. In ob prebiranju pisanja g. Železnika (včasih žaljivega o g. Packu) sem žal moral spremeniti dobro mnenje o njegovi zavzetosti. To mi je potrdil tudi pogovor s sošolcem g. Fonzijem Žibertom o zborniku ob 800-letnici Boštanja in pa spomini g. Zrima. Naj g. Železnik še tako govori o karakteristikah, pa naj vseeno zapišem svojo ugotovitev: težava je v preveliki zagledanosti vase in v svoje mnenje in v premajhnem spoštovanju sogovornika. Tudi g. Železniku je treba priznati, da mu pero dobro teče, enako pa naj on pri drugih, preden se loti pisanja, poleg kritiziranja vrednega poišče še kaj pozitivnega in dobronamernega in poskuša razumeti, kaj je kdo želel v resnici povedati. Predvsem pa bi bilo priporočljivo, da prispevki v naših časopisih vzdržujejo višjo kulturno raven. Ne vem sicer, kaj je došturial g. Železnik. Omenim naj le, da ima g. Jože Pacek visokošolsko diplomo teološke fakultete, kar pomeni, da je za njim šest let univerzitetnega študija široke humanistične usmeritve. G. nadškof Rode je študiral bogoslovje na najodličnejši katoliški univerzi - na papeški univerzi Gre-goriani v Rimu. Že tri leta po diplomi je na Katoliškem inštitutu v Parizu zagovarjal doktorsko delo. Njegova prva znanstvena dela so izšla v Franciji, kjer je bil cenjen že pred prihodom v Slovenijo. V papeških uradih v Rimu je imel odgovorne službe: tajnik papeškega sveta za kulturo. To bi pri nas ustrezalo službi državnega sekretarja v ministrstvu, le da je bilo njegovo delovno območje neprimerno širše. Da je cenjen v širokem evropskem prostoru, je pokazalo visoko odlikovanje francoske države. V prispevku piše, da g. Brečko gre mimo vsebine pogovora. Vprašal bi se: kdo vendar napravi tako? Teme, ki mu niso všeč, g. Železnik v naslednjem prispevku preprosto pozabi in izziva z odpiranjem novih vprašanj. Vse v slogu čim gostejše megle. O pisanju g. Janka Mavra takoj zraven pa ni vredno izgubljati besed. FRANC ŠENK ŠKOCJAN Nezaslišana nesramnost DL št. 12, 25. marca Z vso natančnostjo sem prebral omenjeni članek in na koncu zgrožen ugotovil, da živim in delam v Krmelju skupaj s “hudobnimi, pokvarjenimi, nasilno, vulgarno in provokativno obnašajočimi se in ne čisto normalno vzgojenimi desetletniki v zastrašujoči in odbijajoči realnosti”. Še enkrat sem se prebil skozi obtožujoče besede in se skušal vživeti v dogajanje, ki je sprožilo bes avtorice članka, da je tako neusmiljeno stlačila te desetletnike skupaj in jih označila za nevzgojene, hudobne in pokvarjene ter jih obtožila kar nekajdnevnega nadlegovanja, zmerjanja in zastraševanja, na koncu pa se še patetično vprašala, komu naj pripiše krivdo za obnašanje “osnovnošolskih fantalinov”, staršem ali kar krmeljski šoli-. Pri svojem učiteljskem delu izhajam iz tega, da so otroci različni, saj izhajajo iz različnega socialnega okolja, ki jih “zaznamuje” in oblikuje. Prepričan sem tudi, da otroci niso nevedni, nasprotno, imajo kar precej znanja, ki gaje pač treba ustrezno oblikovati in organizirati. Od otrok ne pričakujem, da bodo “angelčki”, saj se morajo v današnji realnosti znati ustrezno uveljaviti, kar pa še ne pomeni, da niso vedoželjni, prijazni in obzirni do sočloveka. Seveda se tudi v tem razlikujejo med seboj, tako kot se vsi ljudje. Če posamezniki od nekaterih splošno uveljavljenih norm rahlo odstopajo, jih še ne moremo imeti za nenormalne, še manj lahko to nenormalnost pripisujemo vse ostalim. Skupaj z mnogimi drugimi se že leta trudim, da bi v Krmelju, ki je oddaljen od kulturno in materialno bogatejših centrov, omogočili otrokom čim boljši celostni razvoj. Koliko v tem uspevamo, ni odvisno samo od nas samih, ampak od številnih drugih dejavnikov. Zato me je članek prizadel, saj v enem zamahu s svojo stereotipno in ozko enostranskostjo neodgovorno ruši tisto, kar je tako pomembno za življenje v majhnem kraju, kot je Krmelj. To pa je zaupanje, strpnost in priprav--' ijenost na skupno in dialoško reševanje problemov. Ž avtorico se lahko strinjam v točki, da je problem potrebno izpostaviti in se o njem odprto pogovoriti. Vendar si ne zjiam predstavljati, v kateri točki bi našla skupen dialog, če zaključi z besedami, da na krmeljskih ulicah vulgarno za njo vpijejo otroci in ne odrasli, kakor bi pričakovala. Če torej malce obrnem, je avtorica pričakovala, da jo lahko na krmeljskih ulicah vsi odrasli (polnoletni moški in ženske) vulgarno ogovarjamo. Ne vem, od kod ji take izkušnje. Če strnem še vtise neke imaginarne prijateljice v ozadju in strokovnjakinje s področja kriminologije, ki ju avtorica omenja, bi naključni bralec, ki Krmelja ne pozna dobro, temeljito premislil, ali bi obiskal to “zastrašujočo in odbijajočo realnost” ali bi seji raje izognil. V tej točki pa članek dobi še eno, novo razsežnost, lahko bi celo rekel, da je tendenciozen in zavajajoč. Osamljen negativni pojav je vreden obravnave in obsodbe, ne moremo pa ga sprejeti kot zakonitost, ki smo jo izpeljali na osnovi lastnih mnenj in predsodkov. Dejavnost javnih glasil poleg drugega temelji tudi na varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, ki je bilo okrnjeno prav “tistim” nadobudnim desetletnikom. Otroci so zato otroci, ker se življenja še učijo. Učijo se ga predvsem od odraslih in tako kot odrasli tudi oni včasih delajo napake. Naj jim bo dovoljeno, da se kaj naučijo tudi iz napak in naj šolnina ne bo predraga. Upam, da bo avtorici dano bolj odprto pogledati ta svet, ki ni samo črno-bel, ampak mavričen in seveda kot tak tudi bolj kompleksen za razumevanje. RADO KOSTREVC šolnik na OŠ Krmelj in oče nadobudnega desetletnika Anonimno blatenje zdravnikov in Krke I)L št. 12, 25. marca “Sesujmo še Krko in Revoz!” V sredo, 17. marca popdldne, sem se iz Ljubljane z avtomobilom vračal v Novo mesto. Kljub živahne- mu prometu sem prižgal radio, kije kmalu napovedal oddaj« Izjava tedna. Iz radovednosti sem prisluhnil napovedovalki, ki je začela nekako takole: “Danes nas zanima vaše mnenje o podkupovalni aferi, saj je tovarna zdravil Krka povabila na safari v Kenijo več zdravnikov iz kliničnega centra.” Spomnil sem se, da sem dopoldne v Ljubljani v Dnevniku preletel članek o “Doktorskem safariju v Keniji”. Po kratkih glasbenih vložkih je napovedovalka spet povabila poslušalce, naj se oglasijo in povedo svoje mnenje o anonimnem pismu iz Kliničnega centra. Odziva ni bilo, zato je radio spet postregel z muziko, nakar je bilo slišati prvo opravičevanje: “Imamo neverjetno slabe telefonske zveze,” je besedičila napovedovalka in spet vabila k oglašanju. Spričo molka poslušalcev se je vsaj še trikrat začela izgovarjati, da “...vse kaže, da še ni konec nemogočih telefonskih stikov...” Vendar se ji tudi zdaj ni nihče oglasil. Tudi nove melodije niso spodbudile poslušalcev, da bi kaj povedali o najnovejši slovenski aferi. Ko na umazano namigovanje o korupciji spet ni bilo odziva, je napovedovalka postregla s temle tehničnim čudom: “Nekoč so se Indijanci sporazumevali z dimnimi signali, a vse kaže, da danes nimamo sreče s telefonom...” Čez čas je sledilo pojasnilo: “Kot kaže, zaradi slabih zvez danes Izjave tedna ne bo.” In je seveda tudi ni bilo. Osirati zdravnike, Klinični center in Krko na podlagi bedne anonimke, za to je bil v Ljubljani hitro čas in ugodna priložnost usekati po Dolenjski. V Dnevniku smo 18. marca lahko prebrali izjavo ministra za zdravstvo Marjana Jereba: “Dostojna firma dostojno zdravnika niti ne povabi na safari. Dostojen zdravnik tako povabilo seveda odkloni in ve, da je tako povabilo nedostojno...” Rahlo bebasto in demagoško sprenevedanje ministra, ki v dveh letih še ni čutil potrebe, da bi se seznanil z glavnim direktorjem tovarne zdravil, kije ena izmed največjih izvoznic in največji davkoplačevalec v Sloveniji, je v večerni televizijski oddaji možato in pokončno povozil mag. Miloš Kovačič. V celoti je ovrgel bedasta in žaljiva namigovanja o korupciji. Več o tem smo medtem lahko prebrali v Delu in drugem tisku, o anonimnem blatenju zdravnikov in Krke pa je prejšnji četrtek pisal tudi naš tednik. O Krkinem poslovnem vzponu in nenehni rasti, ki jo spremljam že desetletja, sem prejšnji teden govoril z znanim direktorjem velikega dolenjskega podjetja. Takole je ironično komentiral zadevo: “Sesujmo še Krko in Revoz, pa bomo tam, kjer smo bili kmalu po drugi svetovni vojni! Dolenjska bo znana spet samo po cvičku, dobrih klobasah in okusnem krompirju...” Kratkovidno sebična in pritlehna logika nekaterih političnih strank bi to kar rada doživela. Neumnosti, zlobe, anonimnih podtikanj in žaljivega obrekovanja v naši družbi, kot vse kaže, še dolgo ne bo konec. Da lahko slovenska koza crkne sosedu tudi v hlevčku kliničnega centra, zdaj verjamem bolj kot doslej. TONE GOŠNIK Kamnolomi kot tisočero ran naše pokrajine Ukrenimo že kaj V Sloveniji obstaja nad 2.000 kamnolomov, peskokopov in gramoznic, ki so kot velike nezaceljene rane narave. Delajo brez dovoljenj. Dosti je tudi takih, ki dovoljenja za obratovanje sicer imajo, ne delajo pa v okviru predpisov in normativov ter predstavljajo bolj ali manj moteče nujno zlo. Povzročajo hrup, zaprašujejo okolico, delajo škodo zaradi miniranja, kazijo krajino. Spomnimo samo na zaplete ob izkoriščanju kamnolomov v Predstrugah pri Dobrepolju, Podsmreki in še v nekaterih drugih krajih po Dolenjskem pa tudi drugje, kjer so okolišnji ljudje uprli zaradi različnih neprijetnosti, ki jih morajo trpeti. Da bi se povezali in skupaj nastopali pri reševanju zapletov in težav, smo v okviru Slovenskega ekološkega gibanja 18. marca ustanovili sekcijo za sanacijo slovenskih peskokopov in kamnolomov ter sprejeli ustrezne programske usmeritve. Sekcija ima sedež v Ljubljani, na Mestnem trgu 13, odprta pa je za vse zainteresirane skupine in posameznike. Že na ustanovnem sestanku smo sprejeli tudi peticijo, s katero od pristojnih ljudi oz. organov zahtevamo reden in nepristranski nadzor ter ukrepanje, pa tudi tvorno sodelovanje pri oblikovanju nove zakonodaje, kije na tem področju še kako potrebna. Dr. MARJAN RIHAR Veselje ob izviru Krupe Lepo praznovanje dneva žena v organizaciji KS Uršna sela KS Uršna sela je po dolgem času obnovila praznovanje dneva žena in tako sta dva avtobusa pripeljala goste na domačijo Cerjan-čevih, kjer se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Že sam prihod je bil doživetje zase - prijeten in ljubezniv sprejem. Odšli smo v kanjon izvira Krupe. Ko se je zvečerilo, nas je sprejela kmetija. Iz prve zadrege nas je spravil duo Šuštaršič, nakar je prevzel mikrofon prredsednik KS Uršna sela Mati-_ ja Zamida. Posebno doživetje je bil govor naše domačinke Mojce Zupančič. Seznanila nas je s pomenom dneva žena, kratek literarni prispevek pa je marsikateri ženski privabil solzo v oko. Presenečenje večera je bil obisk dolenjskega humorista Brajdimira, ki je v na videz preprostem žargonu natrosil kup krutih resnic. Zavrtela sta se z živahno oblečeno, a zadržano ženo Berto, sledil je ples. Matija je povabil najstarejšo udeleženko, mamo Angelo Žu-pevec, ki je bila na plesišču neverjetno okretna. Pozno v noč so donele lepe narodne, zdravice in petje. Pogostitev tolikšnega števila ljudi je bila izvrstna. Žene Uršnih sel, ki smo bile na tem praznovanju, se zahvaljujemo vodstvu KS za lepi dan v Beli krajini. Ko smo se pozno ponoči ali proti jutru vračali domov, je bila misel vseh enaka: premalo časa si vzamemo za srečanja in medsebojne pogovore. Tako malo je treba, da človek pozabi na vsakdanje skrbi in težave! Hvala tudi vsem članom družine Cerjanec, ki so nas tako lepo sprejeli. J. S. Laze PRIJETEN DAN - KS Uršnih sel je poskrbela za prijeten dan v Beli krajini. LETNI ZBOR METLIŠKIH OBRTNIKOV Pretekli petek je bil letni zbor članov Območne obrtne zbornice Metlika. Pregledali so obsežno delo zbornice, pri katerem so veliko pozornost namenili izobraževanju. Kot gost se je občnega zbora udeležil župan Slavko Dragovan, ki je zagotovil, da bodo letos pričeli urejati poslovno cono ob Cesti XV. brigade. Podelili so tudi priznanja jubilantom. Za 10 let dela v obrti so jih dobili Niko Badovinac, Monika Bračika, Branko Kapušin, Mijo Majhan, Martin Pezdirc, Anton Plut, Vencelj Ris, Anton Slane, Franci Vukšinič in Milan Žunič. 20 let delajo v obrti Janez Ambrožič, Julij Brine, Alojzij Črni, Milenka Macele, Viktor Matjašič, Josip Mužar, Oto Nemanič, Milan Pirkovič, Hajrudin Saračevič in Nikica Strahinič. Največji aplavz pa je za 30 let dela v obrtništvu požel pečar Julij Rakar. JOŽICA BAJUK-sekretarka OOZ Metlika 85 ? ZAPOJMO PESEM ČRNOMELJ - Črnomaljska območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je pretekli petek pripravila v tukajšnjem kulturnem domu revijo mladinskih pevskih zborov Bele krajine z naslovom “Zapojmo pesem”. Predstavilo se je šest mladinskih pevskih zborov in sicer: iz OŠ Komandanta Staneta v Dragatušu in OS Vinica pod vodstvom Ani Jankovič-Šober, iz OŠ Stari trg ob Kolpi pod zborovodjem Antonom Grahkom, iz OŠ Loka pod taktirko Majde Veselič’ zborovodkinja Judita Ilenič pa se je predstavila z mladinskim PZ iz OŠ Mirana Jarca in dekliškim PZ Srednje šole Črnomelj. REZERVIRANO ZA INVALIDE - Pretekli četrtek ob 11. uri je prisopihal v uredništvo bralec in nas pozval, naj fotografiramo, kakšni “invalidi” parkirajo svoje avtomobile na prostoru, ki je označen in rezerviran za invalide. Policijski avtomobil je stal na tem mestu vsaj 15 minut. V tem času ga, kolikor smo uspeli videti, ni odpeljal pajek, ki sicer na tem parkirnem prostoru redno dela red. Morda zato, ker bi moral avtomobil prej popisati policist, tega pa, kot je videti tudi na fotografiji, v bližini ni bilo. (Foto: B. D. G.) Viagra ni rešitev za boljše odnose med partnerjema Nekje sem prebrala, da sta se Tof in Partljič spraševala, česa Slovencem najbolj manjka. Ugotovila sta, da smeha in seksa. Z njuno ugotovitvijo se popolnoma strinjam. A žal tableta ne bo prinesla odrešitve. Viagra je hudičeva iznajdba. Dobra, osrečujoča in zdrava spolnost prihaja iz človekovega duhovnega notranjega sveta in iz neobremenjene vesti. Če je človekova avra čista, potem ima kozmična energija prost pretok skozi naše telo, človek je zdrav in z ljubljenem nima nobenih težav. Avro si zapackamo z negativnimi mislimi, besedami in dejanji, da pa se jo tudi očistiti. Ljudje so premalo poučeni, kako zdravo in srečno živeti. Takšno življenje se začne v družini, kjer se starša ljubita, si znata odpuščati, kjer otroci niso nikoli tepeni, kjer hišni gospodar ni televizija, kjer se znajo pogovarjati, kjer ljubezen ni skrita tema, kjer ne manjka objemov in poljubov, kjer znajo peti, se smejati in moliti. Če bomo tako vzgajali, bomo vzgojili srečne in pokončne ljudi, ki ne bodo segali /p alkoholu in mamilih, z ljubljenjem pa ne bodo imeli težav. TINCA KUHELJ ADLESICANI SO PRAZNOVALI ADLEŠIČI - Krajevna skupnost Adlcšiči £ preteklo soboto pripravila slavnostno akademijo v počastitev krajevnega praznika, ki ga sicer praznujejo 22. marca. Ob tej priložnosti je Društvo kmečkih žena Adle-šiči pripravilo razstavo vezenin in drugih ročnih del ter starinskih predmetov, KUD Božo Račič Adlcšiči pa stenčas adle-šiške folklore. V kulturnem programu, ki je bil posvečen oblčetnici požiga Adlešičev in 90-letnici folklorne skupine Adlcšiči, so nastopili adlešiški osnovnošolci, člani KUD Božo Račič, ženski pevski zbor Adle-šiči, ki sicer nastopa kot etnološka skupina, ter ragljc. OBČNI ZBOR ČRNOMALJSKIH UPOKOJENCEV ČRNOMELJ - 19. marca, na jožefovo, so imeli črnomaljski up°l kojenci občni zbor. V polni dvoran) obrtniškega doma so prisluhni1' poročilu predsednika Vilija Fortuna o štiriletnem delovanju, zlasti pa lanskem letu. Društvo jc zelo aktivno na športno-rekrcativncm P°' dročju. Izleti in srečanja so pometn' bna oblika delovanja. Dobro je b» ' obiskano društveno srečanje v decembru s kulturnim programom J srečelovom. Ostarelim, bolnim >. osamljenim zlasti preko poverjen' kov v krajevnih skupnostih nudi) pomoč. Prizadevajo si tudi za izbolj šanje sistema ureditve na zdravst venem področju. Zavzemajo se * celovito opredelitev zdravstvenem varstva starejših oseb. Društvo sou med najstarejša v občini, saj so že I 1996 praznovali 50-lctnico obstoj j in najštevilčnejša, saj jc ob konj-, lanskega leta bilo včlanjenih 13' upokojenk in upokojencev. Na m>v je bilo včlanjenih 96 članov. Vod* vo društva so pomladili, predsed)" je postal Ivan Pečnik in tajmc Jožica Vujovič. p Novice iz Litije zapis za novejšo zgodovino naših krajev OBNOVA PRHKO STO LET STARE STAVBE - Litijsko matično knjižnico dr. Slavka Gruma, ki že vrsto let domuje v preko sto lot stari stavbi litijskega glavarstva, je krepko načel zob časa. Potrebna je popolne obnove. Obnavljati so jo začeli že pred leti, zdaj pa so na vrsti kletni prostori, kar pa delavcem Oradbene operative iz Litije onemogoča vlada zaradi slabe izolacije. Zato so se odločili na strani ob železniški progi zgraditi poseben oporni zid. Dela se bodo zaključila v dveh mesecih. REPUBLIŠKA PRIZNANJA Z - Tudi letos je bila v dvorani gasilskega doma Šentvid pri Stični regijska podelitev republiških priznanj CZ za leto 1999. Iz občine pj*'ja sojih prejeli: zlati znak CZ PGD Litija, srebrni znak Predilnica J-dija, d.d., in bronasti znak Jože Hribar iz Dol pri Litiji. Na predlog štaba CZ ljubljanske regije je bronasti znak CZ prejela tudi Izpostava za obrambo Litija zamenjava kuhinje - ■ Itarejših občanov “Dom Tis-Je v Črnem Potoku je zamenjal 25 et staro in dotrajano kuhinjo. Delo sc Je pričelo lani maja, sama izgradnja pa je bila zaključena v 45 dnevih. motna naložba je vredna 56 milijonov tolarjev. Glavni dobavitelj opreme je nemško podjetje iz Ber-np3 |^.ajboPi del nove kuhinje je P mski konventomat, ki služi za Popravo okrog 300 obrokov hrane rati in je ena zadnjih novosti na ropskem trgu. N,p®ISK AMERIŠKE DOBROT-j V- litijsko občino je obiskala a e Rtirks, dobrotnica iz ameri-e zvezne države Teksas, da bi po-ariia oblačiča petim najbolj ogro-ntm družinam pri nas. Pričakali so kiuPan Mirko Kaplja, predsednik , , ’ ravnateljica litijske osnovno sole in štiri od petih družin. Po ajsem kulturnem programu in inJr-u°yu 2uPana ter izročitvi spomin, c daril.Burksovi in predstavni-sti • v^'8olijske baptistične skupno-i j..1.2 Lelja, ki je gospo pripeljal v i , Je Jackie s solznimi očmi de-iem’ n n' Pričakovala takega sprega dom družinojc g°sPa obiska- K. ŠUŠTERŠIČ Beg Židov čez Kolpo v življenje Se ena življenjska zgodba o tem, kako so se preganjani Židje reševali pred nacizmom Dogodki v slik Z novimi dejstvi dopolnjujem, kar sem doslej objavil v Dolenjskem listu. Zidovsko vprašanje se je res izvrševalo na grozoten način. Poleg nemškega okupatorja so pri tem uničevanju sodelovali še domači pomagači. Ne morem razumeti, kako so pozabili na ljubezen do bližnjega, na mir med nami in mir med narodi, kakor jih je učila cerkev v kraljevini Jugoslaviji. Ne razumem tudi, kako so blagoslovljeni lahko ubijali svoj narod in drug narod, brat brata, sin očeta, oče sina. V prejšnjem članku omenjeni Leopold Grabrijan iz Metlike -tudi starši so bili Metličani - je bil trgovec z mešanim blagom. Oženjen je bil z ženo, ki je živela prej v Zagrebu. Imela je očeta Zagrebčana in mamo Slovenko. Bila je vedno lepo oblečena. Po poroki je živela v Metliki in delala skupaj s svojim možem v trgovini. Zato so mnogi mislili, da je Židinja, vendar ni bila. Bila je le poštena, pridna in delavna Slovenka. Zato se jaz in oba Belokranjca, ki sta mi dala te podatke, opravičujemo še živeči hčerki Eli Grabrijan, ki je bila knjižničarka in sedaj upokojena živi v Črnomlju. No, prav zaradi te napake sem z njeno pomočjo dobil še eno zgodbo o tem, kako so reševali Žide preko Kolpe v Belo krajino. Takole pripoveduje: “Ker je mama kot dekle živela v Zagrebu, sta oče in mama obiskovala svoje sorodnike v Zagrebu. Kot trgovca pa sta trgovala še v Zagrebu, Karlovcu in drugih krajih. Takrat je bilo v Zagrebu mnogo Židov, ki so bili tudi trgovci. Tako so se spoznali. Kolikor se je dalo, pa so hodili na obiske tudi v času 'Nezavisne države Hrvat-ske’. Leta 1941 sta me starša peljala v Zagreb do zdravnika, da mi ozdravi boleče oko. Ulice so bile polne ljudi. Med njimi pa sem Dru'tv ^ PRIDELKA - Na Črpičevi kmetiji v Gaju pri Veliki Dolini je Svoj vinogradnikov Jesenice-Dolina, ki združuje nekaj več kot 60 članov, in le VJno8ra(Iepa imajo na Cirniku, Koritnem, Ribnici, Brezju, Mali Dolini 8^1 goricah ob slovensko-hrvaški meji. Petčlansko posadko oce- nievalCl vin od ^ ^ V°^ Brane Bezjak, v ocenitev pa je dobila blizu 70 vzorcev Logr' P0i°vico vzorcev cvička. Najboljšega je na Ponikvi pridelal Alojz Črn!'' ^esen‘c na Dolenjskem, najbolje ocenjeno belo vino pa Marija 2 Male Doline. (Foto: M. Vesel) Krokar se prepira in oponaša - Mali živalski vrt v Mali Hrovači pri Ribnici MANICA - V obcestni hiši v Drii 1 ovači pri Ribnici se v imti Tr)enih klctl'ih prostorih več sli« - *et stare b‘^e 2C od daleč eno ZVr8°lenje več kot sto ptic, e ganje golobov, kokodakanje di Petelinov, vrvež fazanov, p rac, polhov in mačk. Ker°SCvbnost domačije Franca k ersnica je štiriletni krokar Kokain;'i"3 na dvorišču ob pom- ij'01 reki večjo kletko; hišni Ijub-0|j Cc ,ako opazuje vse, kar se bro°® njc8a premika, in zelo do-Kok^°*nerna svojo druščino. je 0 ni navaden ptič, saj kadar 1 ■ volji, se več ur “pogovarja”; Njn,.menu kliče mucki Lizo in 'n n 0p0naša Psa- petelina, kuro Tudi i "''1’ najraje pa kokodaka, čet« ma<-c dobro pozna, vsake ‘n ure pokliče “Pero” (ime gos-Da arievega sina), kadar je jezen, “K, -e nekaj razločnih besed: “M in K°ko Baraba", z nil °j dedek je bil vnet ptičar, Linh' Sc ukvarjal tudi oče. bitjj CfCn tcb rnalih pojočih mCn .od umlega zasvojila tudi nedoW? ^°je8a sina. V kleti in mest i?° ?ni nov' sem na-10 '. številne kletke, ptički vcsc-DrihJCi° 'n sc najbolj veselijo vrV(.^aJ°^e pomladi. Brez tega a_ 3 st ne bi mogel zamisliti dneva ” sc pohvali nad svojo Franc Kresnič pojočo četico gospodar Franc Kersnič. Koko je padel iz gnezda, našel ga je znanec in tako je že četrto leto je na varnem. Sprva ni kazal, da se bo pogovarjal, pred dvema letoma pa se je začel prepirati. Vsakič je bolj razločno izgovarjal besede, ki jih je slišal od domačih in obiskovalcev. “Krokarji so zelo inteligentni ptiči, poleg tega so čistilci narave, hitro pa sc navadijo tudi besed. “Pravzaprav vsi ptiči, ki imajo okrogel jezik, lahko spregovorijo,” je še pojasnil Franc Kersnič. M. GLAVONJ1Č opazila tudi več ljudi, ki so imeli na prsih, na oblekah neke, mislim, da rumene zvezde. Nosili so jih otroci in starejši. Kot desetletna deklica sem opazila, da so vsi žalostni, brez vedrine, zamišljeni. Saj otroci bi morali biti razposajeni. Toda tega ni bilo. Peljali so me še v živalski vrt. Tudi tam so nosili posamezniki take zvezde. Na njih obrazih ni bilo opaziti nobene vedrine. Danes to razumem: kot Židje so morali nositi Davidove zvezde, da so lahko vsi vedeli, da so to Židje. Ob takih obiskih so prišli Židje do mame in očeta v Zagrebu, ker so ju poznali še izpred vojne, in prosili, naj jim pomagata rešiti se na italijansko stran, to je v Belo krajino. Vedeli so, da Italijani Židov še ne preganjajo. In res: oče jim je pomagal, da so mnogi prišli preko Kolpe k nam in pri nas živeli tudi več dni. Bilo jih je okrog dvajset. Ker sem bila otrok, pred menoj niso veliko govorili, prav gotovo so se bali. Vsi so govorili hrvaško. Hrano in prenočišče so imeli zastonj. Oče jih je potem spravil do postaje Metlika, kjer so se z vlakom odpeljali v Ljubljano. Kam so odšli od tam, pa ne vemo. Žid dr. Artur Štern je bil advokat mojega očeta v stari Jugoslaviji. Imel je hčerko Evo. Ko sem imela 6 let, sem bila pri njih v Zagrebu na obisku. Takrat mi je poklonila rdeč klobuček. To družino je rešil smrti moj oče, njihov poslovni prijatelj še iz kraljevine Starši, pokličite! Če menite, da vaši družinski odnosi niso dobri, če ste zaradi početja vaših otrok zaskrbljeni, če imate težave z njihovo vzgojo, pokličite nas! Poizkušali vam bomo pomagati, da bo vaše družinsko življenje lepše. Na vaš klic čakamo strokovnjaki posvetovalnice za učence in starše iz Novega mesta, in sicer vsak delovni dan od 13. do 15. ure. Telefonska številka je: 341 -304. ' STRELJALI V RADNI KRŠKO - Klub za praktično streljanje Krško je v soboto, 13. marca, na strelišču Radna pri Boštanju pripravil tekmo posav-sko-dolenjske lige v praktičnem streljanju, na kateri je nastopilo 42 tekmovalcev iz 6 klubov. V ekipnem vrstnem redu so zmagali člani KPS Krško nad Posavjem Krško in ŠKED Velika Loka, med posamezniki pa je v razvrstitvi PDL 99 zmagal Jože Kodrič (Krško) nad Jankom Božičem (Posavje) in Marjanom Čeplakom. V skupni razvrstitvi je bil najboljši Franc Umek (Krško). KAJ BI DELALA URA, ČE BI OŽIVELA? Nekoč je moja ura oživela. Spal sem in sem zaslišal hrup, ki se ni in ni končal. Zbudil sem se, da bi ugotovil, kaj ta hrup pomeni. Ugotovil sem, da je moja budilka oživela. Hotel sem jo izklopiti. Ni šlo! Potem sem jo dal pod blazino. Za nekaj časa je utihnila, a je spet začela zvoniti. Zdaj ji ni C omagalo niti to, da je bila pod lazino. Še starše je zbudila. Prav zaradi nje sem zamudil šolo. Uro sem dal popraviti urarju. Dobil sem novo. URBAN KRAMAR, 2. e OŠ Center, Novo mesto PREBUJANJE NARAVE Narava se prebuja v mesecu marcu. Če jo pogledamo, ponavadi kar obstojimo, saj je vsak dan drugačna. Sonce se sveti izza oblačkov in nagaja ptičkom, ki se ženijo. Zvončki in trobentice pomolijo svoje glavice iz zemlje. Pri žuborečem potočku pa najdejno tudi kakšno kronico. V gozdu se zaspanemu medvedu sonce prav nagajivo smehlja. Vinogradnike in kmete čaka delo v vinogradu in na polju. Jaz spomladi preživim največ časa na rolerjih in na kolesu. Neprijetno mi je, če zapiha hladen veter, saj se ponavadi vozim kar v kratkih rokavih. Pomlad je eden najlepših letnih časov. Ne pustite, da vam uide! MATEJA MUHIČ, 5. a OŠ Mirna Peč Jugoslavije. Hčerka Eva Štern pa se je po vojni preselila v Izrael in tam živi še danes. Starši so že umrli. Moj oče Leopold Grabrijan je rešil smrti še trgovskega potnika in njegovo ženo, ki sta se pisala Šenbron. Otrok nista imela. Ameriški državnik je povojni izdal azil za 1.000 Židov, da so lahko živeli v Ameriki. Med njimi sta bila tudi mož in žena Šenbron. Živeli so v državi Kaliforniji. V bližini je živel tudi moj brat Franc Grabrijan, ki je po vojni odšel v Ameriko in se tam poročil z Amerikanko. Leta 1959 sem bila na obisku pri njemu v Ameriki. Ker so zvedeli, da sem na obisku, so prišli do brata in me odpeljali na svoj dom v Kalifornijo. Imeli so me nekaj dni kot gostjo. Spoznali so me kot 10 let starega otroka ob prebegu k nam v Metliko. Oče je rešil tudi Pavla Beka, ki je bil tudi pri nas v Metliki. Bil je trgovec. Po kapitulacije Italije so pri nas živeli še mama Pisker, kije imela 8 let starega sina Borčija in hčerko dr. Lili, zdravnico, ki je bila nato v partizanih. Po vojni je odšla nazaj na Hrvaško.” CIRIL PLUT KABELSKO-RAZDELILNI SISTEM MIRNA - Te dni teče akcija podpisovanja soglasij za napeljavo ka-belsko-razdelilnega sistema na področju naselja Mirna in okolice. Podjetje Elektroprom je namreč lani s KS podpisalo pogodbo o zgraditvi kabelskega omrežja, ki je namenjeno za prenos televizijskih in radijskih signalov. Kabelski priključek omogoča sprejem kvalitetnega paketa 24 TV in širokopasovnega spektra radijskih programov po kablu. Ne bo se več treba plaziti po strehah in postavljati velikih anten in ojačevalcev, da bi lahko gledali vaš kanal, POP TV itd. Tudi satelitskih anten za gledanje MTV in Eu-rosporta ni več treba. Kabelski sistem bodo gradili fazno po področjih in tudi podpis pogodb za posamezna področja bo potekal v različnih časih. NIKA IN PREPOVEDI LJUBLJANA - Agencija za trg vrednostnih papirjev sporoča, da je vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo Nike DZU na odločbo o začasni prepovedi upravljanja pooblaščenih investicijskih družb Nika PID, Nika PID 1 in Nika PID 2. Hkrati je sodišče ugodilo pritožbi Nike DZU na začasno prepoved upravljanja vzajemnih skladov Miha, Nika delniški in Nika SPD. Kot sporoča agencija, je sodišče odločbo razveljavilo, ker v njej ni družbi za upravljanje naložila, da prenese vse posle v zvezi z upravljanjem finančnega premoženja investicijskega sklada na banko. Vrhovno sodišče pa še ni odločilo o pritožbi Nike DZU na odločbo o odvzemu dovoljenja za upravljanje investicijskih skladov in posebnega dovoljenja za upravljanje pidov. TEKMOVANJE ŠOLSKIH HRANILNIC V soboto, 27. februarja, smo imeli delavci šolskih hranilnic v Dolenjski banki regijsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 12 ekip. Naloga je bila sestavljena iz praktičnega in teoretičnega dela. Teoretični del je segal tudi v zgodovino bančništva in poslovanja šolskih hranilnic, praktični pa je zahteval dobro poznavanje celotnega dela delavca v šolski hranilnici. Naloga je bila zelo zahtevna. Po kosilu je sledila razglasitev rezultatov in podelitev nagrad. Vsi udeleženci smo dobili praktična darila za udeležbo, najboljše tri ekipe pa so dobile denarno nagrado. Iz naše šole sva se tekmovanja udeležili Vesna Kren in Nadja Regina, ob razglasitvi rezultatov pa sva bili prijetno presenečeni nad doseženim prvim mestom, saj zmage nisva pričakovali. Tako je prvo mesto dosegla OŠ Bršljin, drugo OŠ Stari trg ob Kolpi in tretje OŠ Otočec. NADJA REGINA, 8. c, OŠ Bršljin VELIKODUŠNI DONATOR - Metliški gasilci so pretekli teden z vsemi gasilskimi častmi sprejeli Franca Kropeta (prvi z leve), Mariborčana, ki že nekaj desetletij živi v Nemčiji, od malih nog pa je predan gasilstvu. Krope je namreč metliškemu gasilskemu društvu ob njegovi 130-letnici, ki jo bodo praznovali junija, podaril rabljeno vozilo z gasilskimi lestvami, ki so jih v petek pripeljali v Metliko. V zadnjih letih se je pri gašenju v višjih nadstropjih vedno znova pokazalo, da gasilci takšno vozilo nujno potrebujejo, dobro pa so se zavedali, da sami nakupa ne bi zmogli, saj bi novo veljalo okrog milijon DEM. Zato so Kropetu še toliko bolj hvaležni na darilo. (Foto: M. B.-J.) MATERAM ZA PRAZNIK - Ni lepšega dogodka na podeželju, ko nastopijo otroci iz šole pa tudi tisti najmanjši iz vrtca. Vpetek je bila v dvorani na Dvoru takšna kulturna prireditev posvečena materinskemu dnevu, ki so jo pripravili učenci osnovne šole Dvor, najmlajši iz vrtca in glasbene šole Može. Zbranej v prepolni dvorani kulturnega doma je pozdravila ravnateljica OS Žužemberk mag. Jelka Mrvar, jim zaželela veliko družinskega razumevanja, zdravja pa tudi volje in poguma v majhnih in velikih težavah, ki jih prinaša vsakdan. Program je povezovala Mojca Troha, nastopili pa so tudi dramska skupina pod vodstvom Marte Baša, pevski zbor pod vodstvom Aleša Makovca in ansambel Izvir. Na sliki: Mešani pevski zbor podr. šole Dvor. (Foto: S. Mirtič) PETELINČEK JE ZAPEL - V okviru aktiva kmečkih žena Pod Gorjanci, ki je aktiven pet let, že 4 leta pod vodstvom zborovodkinje Mojce Jevšnik deluje pevski zbor, v katerem so združena dekleta in žene iz krajevnih skupnosti Kostanjevica, Podbočje in Veliki Podlog. Zadnji vikend v marcu so se z veselim večerom, katerega naslov je bil “Petelinček je zapel”, predstavile v Kostanjevici in Podbočju, njihov nastop pa so popestrili še moški oktet iz Kostanjevice in tamkajšnja tamburaška skupina Kuhar. Zbor je s harmoniko spremljala Katarina Stefanič, za sceno je poskrbela Lidija Stipanič, za scenarij in režijo pa Melita Skušek. (Foto: T. G.) NAŠI NAROČNIKI NA GORENJSKEM - V soboto smo odprli sezono naših že tradicionalnih izletov, in sicer v Škofjo Loko, Cmogrob, na Jezersko in Preddvor. Naš prvi postanek je bil v Škofji Loki, ki slovi po najbolj ohranjenem srednjeveškem jedru v Sloveniji, si nato ogledali cerkev Marijinega oznanjenja v Cmogrobu in pot nadaljevali do Jezerskega. Po ogledu gorskih lepot smo se zapeljali do Preddvora, kjer smo imeli kosilo, in se v prijetnem vzdušju in ob zvokih harmonike prijetno zabavali. Na poti domov smo se ustavili še na brniškem letališču, si ogledali notranjost zgradbe in polete ter pristajanje letal. (Foto: Majda Luzar, EPS) 15 f Mercator v akciji od 25.3. do8.4.'99 Vesele velikonočne vam zeli 50 let Mercator najboljši sosed Prekajena šunka in vrat brez kosti vak. pak., Mesnine dežele Kranjske, Ljubljana cena za Delikatesni hren Eta, Kamnik ia hi— tk BV -~>~7 ^ 1 v • J 11 ! in se 37posebej označenih izdelkov! ’ zalog! pgstaMercator SVS. trgovina, storitve, d.d..Ptuj, Rogozroška 8; jragSuKovsko - gostinsko podjetje, d.d.. Portorož. Lucija. Obala E44 gMVtflP VELUX NOVOTEHNA MERKUR SKUPINA Pokličite nas: 371-84-50 371-84-53 ^MERKUR] TRGOVSKI CENTER NOVO MESTO STREŠNA OKNA AKCIJA STREŠNIH OKEN VELUX od 1.4. do 20.4.1999 v prodajalni TC MERKUR, Kočevarjeva ul. 1, Novo mesto Bank@Net vaše zasebno bančno okence ^.Nova KBM Vaš denar. Vaša banka. Kum ui LECACY LEAL ON BOGATA OPREMA IN ATRAKTIVNA CENA F DLEoTEJi UDOBNA LIMUZINA IN PRAVI TERENEC © SUBARU Rai Zastopnik za Slovenijo 7W L1 n m & SUBARU \ INTRO Lj.-Moste AVTOBARKET Ij. KR2IČ Vrhniko SKRBIŠ Pragersko M« CENTER Šentjanž (HDT Velenje, VUGA Noro Gorko KADIVEC Senčar BABIČ Krško 061 140 13 72 061 161 35 25 061 752 129 062 »42 250 0602 85 088 063 063 960 06S 29 022 064 4100032 0600 21 3** SRS li.-Vič NARUCEU M pri Ij. KRAJNC Maribor, ŠILER Pesnica, ANDI AVTO Šentjor RA2B0RNIK Polult UKMAR Vfou KAMVEC lesre RAJBAR R 061 274 709 061 647 104 062 300 19 70 062 6S4 20 01 063 743 309 063 722 605 065 640 011 064 710505 069 21 < I m M w 295 OOO SIT ATRAKTIVEN in KORISTEN © Odar -—-30»L WQ RESNIČNO DOBRA CB»A že za 1.690.000 SIT m mmm mmm INTRO 061 140-13-72 AVT0MARKET 061161-35-25 AVT0TECH 061 666 359 K1S0VK 0601 71 331 MURN 068 24 791 AVT0NISS 061 159-38-41 S.R.S. 061 27-47-89 VESEL 061 731 032 UlA 068 44 231 MULLER 068 51 059 UGODNI PLAČILNI POGOJI kredit do 6 mesecev T+ 0% kredit od 6 do 12 mesecev T + 1 do 4 % STROKOVNO SVETOVANJE 2.4. vam bodo brezplačno svetovali strokovnjaki podjetja VELUX (pridejo tudi na dom) http://www.nkbm.si Bank@Net Nove KBM d.d. Vaše zasebno bančno okence je odprto takrat, ko ga potrebujete - tudi če je to sredi noči. Najdete ga običajno čisto blizu, po navadi za svojo delovno mizo. Potrebnih je le nekaj klikov z miško in že ste v banki. Videli boste, da vam lahko elektronsko bančništvo Nove KBM d.d. v marsičem olajša vsakdan. AVTO TIMES PREDSTAVLJA Tekst in fotografije Borut Štajnaher Kompakten izgled zunanjosti daje moderen občutek, ki se skriva v elegantni klinasti liniji karoserije. Test: Mazda 626 DITD Pojem za varčno in udobno vožnjo Mazde 626 so se pri nas najprej prodajale le z 1,8- in 2,0- litrskima bencinskima motorjema, lansko leto pa so predstavili biser v ponudbi dizelskih motorjev z neposrednim vbrizgom in ga poimenovali DITD. Kompakten izgled zunanjosti daje moderen občutek, ki se skriva v elegantni klinasti liniji karoserije. Na sprednjem delu so najbolj opazni kromirana maska in tanka žarometa, v katera sta postavljena tudi smernika. Dodatni zračniki so postavljeni v masiven odbijač, ki je v barvi karoserije, vanj pa sta na spodnjem delu vstavljeni tudi meglenki. Zaradi razbijanja monotonije in zaradi delne zaščite so okoli vozila namestili črno plastično letev, ki se ovija okoli nekoliko povišanega zadka. Kljub temu da so zunanje mere nove mazde nekoliko manjše kot pri predhodnici (4575 mm v dolžino, 1710 mm v širino in 1430 mm v višino), je v notranjosti več prostora. Zaradi na novo oblikovane notranjosti, uporabe sodobnejših materialov in ergono-mičnosti se 626 uvršča med najprostornejša vozila v srednjem razredu. Delovni prostor voznika ni nič posebnega, zato pa so vse ročice na dosegu roke, po višini nastavljiv servo volan se dovolj visoko dvigne, kar je za Japonce redkost, saj imamo višje rasli Evropejci včasih pri nekaterih japonskih vozilih težave pri izkanju pravšnjega položaja za volanom. Pri roki so tudi stikala za dvigovanje in spuščanje stekel, ki so nameščena v oblogi voznikovih vrat. Armaturna plošča je izdelana iz črne plastike in enakobarvne gumijaste mase. Armaturna plošča je osvetljena z umirjeno zeleno svetlobo, pogled na merilec vrtljajev pa vam takoj pove, da sedite v dizlu, saj se rdeče polje prične že pri 5.000 vrtljajih. In kot se za Japonce spodobi je mazda tudi dobro opremljena, v naši testiranki smo imeli na voljo celoten električni paket za stekla in ogledali, klima napravo, zavorni sistem ABS in štiri zračne blazine, po višini nastavljiv voznikov sedež, možnost preklopa sovoznikovega naslonjala naprej (s tem dobite uporabno mizico), centralno daljinsko zaklepanje, meglenke spredaj in zadaj... Motor, kije poganjal našo mazdo, je nedavno predstavljen dvolitrski tur-bodizelaš z neposrednim vbrizgom, štirimi ventili na valj in hladilnikom stisnjenega zraka, ki pri 4.000 vrt./ min,- razvija 90 konjev in doseže najvišji navor 210 Nm pri 1.800 vrt./ min. Motor je izjemno prožen, zato vam ne bo potrebno velikokrat prestavljati. Tudi pri hitrejši vožnji so se mazdini konji dobro odrezali, saj doseže 1270 kg težko vozilo s pomočjo turbine 100 km/h v 12 s, kazalec hitrosti pa se ustavi pri številki 190 km/h. Ob vseh teh podatkih pa vas bo še najbolj navdušila’poraba, ki kljub našim naprezanjem ni presegla 7 (sedem!) litrov, ob daljši in zmerni vožnji (med 110 in 130 km/h) po italijanski avtocesti pa je poraba padla tudi pod 5,5 litra, tako da smo s 64 litri goriva, kolikor gre v rezervoar, prevozili 1000 km. Mazda se lahko pohvali tudi z dobro lego na cesti. Motor vam ne bo dajal preveč dirkaških užitkov, zato pa bo med vožnjo tudi stresnih trenutkov zelo malo. Pozornost boste morali posvetiti predvsem na spolzkem cestišču, medtem ko na suhi.cesti z upravljanjem vozil ne bo težav, tako da boste varno prihajali na želeni cilj, saj za povečano varnost skrbi tudi mazdina družinska celica, ki ojačuje naletne cone. Za 3,947.013 SIT boste dobili družinski avto z veliko prostora in zmogljivim ter varčnim motorjem, za katerega vam zagotavljajo nemoteno delovanje najmanj tri leta oz. 100.000 prevoženih kilometrov. *Dnw a.v,om°bili in lepa dekleta PadaJ<> skupaj. Z novo Mazdo Demio boste imeli povsod dovolj dobrega zraka. Vgrajena klimatska naprava bo pozimi hitro zagotovila dober razgled, v poletni vročini pa prijeten hlad. Nova Mazda Demio vas bo navdušila s prostornostjo, z varnostjo, z odličnimi zmogljivostmi ob nizki porabi goriva, z izjemno vodljivostjo in majhnim obračalnim krogom ter z ' ugodno, zdaj še nižjo ceno. S klimo, seveda! NOVO MESTO: MSM, Podbevškova 3 tel. (068) 372 960, faks (068) 326 331 e-pošta msm@insert.si BREŽICE: BOGO BAUMKIRHER, Pleteršnikova 3 tel. (0608) 61 078, faks (0608) 61 078 e-pošta baumkirher@partner.mazda-austria.at ZAGORJE: AVTOHIŠA KRŽIŠNIK, Selo 65 tel. (0601) 64 729, faks (0601) 68 359 e-pošta krzisnik@partner.mazda-austria.at Dvolitrski motor v povprečju porabi 6 litrov goriva. ponudbi dve izvedenki, CL 500 in CL 600. Pod motornim pokrovom prvega se nahaja 5-litrski osemvaljnik, ki razvija 306 KM, drugi pa se lahko pohvali z dvanajstimi valji, 5,8-litrsko prostornino in 367 konji. Se več moči pa so ponudili pri Ferrariju, kjer so predstavljali novi model F 360 modena. F 360 je ličen športni dvosed s sredinsko postavljenim motorjem V8, ki razvija kar 400 konjev in pospeši do 100 km/h v pičlih štirih sekundah. Honda se je na razstavnem prostoru postavljala s super športnim roadsterjem z oznako S 2000. Dvolitrski motor bo svojih 240 konjev na kolesa prenašal preko šest-stopenjskega menjalnika. S 2000 je prejel tudi laskav naslov kabriolet 99. Veliko interesa je požel tudi mali logo, ki ga izdelujejo v Veliki Britaniji. S svojimi 3790 mm v dolžino namerava napasti trg clia in peugeota 206. Loga bo poganjal 1,3-litrski ben-cinec s 65 konji. Toyota je v prvi vrsti promovirala svoj novi izdelek, poimenovan yaris, ki naj bi zamenjal model starlet. Yaris je majhen mestni avtomobilček s tremi ali petimi vrati. Največje odlike yarisa so ličen izgled, prostorna notranjost in zmogljiv VVTi motor, ki iz enega litra prostornine razvija 68 konjev in v povprečju ne porabi več kot 6 litrov goriva. Yaris bo na voljo tudi z 1,3-litrskim motorjem in 90 konji. Mazda je predstavila svoje novo enoprostorsko vozilo premacy, ki meri v dolžino 4,3 metra in nudi veliko prostora v notranjosti. Nissan je na najvišje mesto postavil almero tino. Mitsubishi je predstavljal kompaktnega pajera pinin, ki je nastal v sodelovanju z italijansko dizajnersko hišo Pininfarina, katera bo avtomobil tudi izdelovala, trenutno bo na voljo le z 1,8-litrskim Gdi motorjem, ki razvija 125 KM. Nekoliko slabše so se tokrat odrezali Korejci, ki so na sejmu prikazovali že od prej poznane modele. Kia je predstavila prenovljen model sportage, medtem ko smo pri hyundaiu lahko opazovali Evropejcem povsem neznane modele (santamo, starex, xg...). Chrysler PT cruiser V Ženevi so se v polnem sijaju predstavljali tudi Američani, ki pa razen različnih študij in konceptnih vozil niso pokazali veliko. Chrysler je predstavljal model PT cruiser v retro look-u. Kdaj bo model na prodaj v Evropi, še ni znano, vemo pa, da novi avto spada v kategorijo kompaktnih vozil, v kateri je največji naval. Evropskemu trgu so namenili dvolitrski štirivaljnik v kombinaciji z ročnim ali avtomatskim menjalnikom. Tudi model citadel prihaja iz Chryslerjeve hiše. Avto ima dvojni pogon, saj 3,5-litrski plinski motor z 253 KM poganja zadnji par koles, elektro motor s 70 konji pa prednji par koles. Dodge je obnovil eno od svojih uspešnic iz šestdesetih let in predstavil model charger. Osemvaljnik s prostornino 4,7 litra razvija 325 konjskih močim, super športne zmogljivosti vsekakor. Ženeva 99 V soju luči V nedeljo, 21. marca, je svoja vrata zaprl 69. avtomobilski salon v Ženevi. Tradicionalno prvi evropski salon je gostil na preko 93.000 kvadratnih metrih 293 razstavljavcev iz 35 držav, ki so predstavili kar 95 svetovnih in evropskih novosti. Tako so na ogled postavili preko 900 različnih vozil. Nekaj je že znanih, druga so doživela bolj ah manj obsežne stilske prenove, tretja so povsem nova in so tik pred tem, da zapeljejo v trgovino in nato na cesto. In nazadnje je tu cel kup študij, katerih prihodnost (beri serijska izdelava) je povsem negotova. Tako se v, Ženevi vsako leto zbere celotna smetana avtomobilizma, ki kot ena velika družina deset dni razstavlja svoje modele pod isto streho. Vsi Evropejci, Ame-ncani, Azijci ali Japonci na nevtralnih tleh V|ce v času salona pozabijo na meddržavna nesoglasja in politične napetosti in ves hud usmerijo le v eno točko: pridobiti novega kupca za svoje avtomobile. Nekaj najbolj odmevnih mnenj si preberite v nadaljevanju. Audi je na salonu predstavljal kar nekaj novosti. Najmanjšemu družinskemu članu, modelu A3, so dodali še zadnji par vrat in s tem močno olajšali potnikom dostop do Audi TT roadster zadnjih sedežev. Predstavili so novo gene-ueijo v najvišjem razredu z modelom A8 ' ova maska, meglenke v sprednjem od-jacu, bogatejša oprema). Največ spre-emb so bili deležni motorji, ki so dobili °ve glave s petimi ventili in spremenljivi-* VSkiSn'm' kanali s tremi dolžinami. Po-aobljenim bencinskim motorjem se bo pridružil še osemvaljni Tdi motor z 220 nJ| ln pogonom na vsa štiri kolesa, kar je ^ P°ma .novost v dobi turbo dizlov z nebnim vbrizgom. Precej radovednih šn f • 'n Poželenj pa je požel tudi novi na dvosedežnik (roadster), kije nastal osnovi že proslavljenega TT-ja. se?Va 0 Podjetje BMW se je za letošnjo sta°-r° dohro pripravilo. V Ženevi so pred-no^1,1 nove kupeje iz serije 3. Čeprav v os-lik 1 s!?di linijam limuzine, so največje raz-°yit.ne na elegantni liniji strehe in spre-7 J/ na sprednjem delu. V ponudbi bo Strn° Jerna 323 Ci in 328 Ci, vsi pa z ne-pnostjo pričakujemo super športni kupe ■ voj evropski krst je doživel tudi dol-ren rnCak0Vani model X5 (BMW-jevo te-skr'S °VOZilo)- ^°d motornim pokrovom se C]n'raJ° že znani šest- in osemvaljni ben-ncn mot?rjl m tri litrski turbodizelaš z 4(J,nSredn'm vbrizgom. Ti motorji bodo te mm dolgemu in 1870 mm širokemu ncu prav gotovo omogočali izvrstne po- in pločevine speške in visoko končno hitrost, o varnosti potnikov pa skrbi kar deset zračnih blazin. Nekoliko so predelali tudi roadsterja Z3, ki je sedaj bolj svež in eleganten. Citroen je na svoj razstavni prostor privabljal obiskovalce s konceptnim vozilom C3, predstavljenim sicer že lani v Parizu, vendar je tudi tokrat močno buril duhove, predvsem tistim, ki so kdaj v življenju vozili spačka. Sodobno zasnovani model C3 naj bi nam pokazal, kako bo izgledal spaček v drugem tisočletju. Tudj enovolumenska xsara, katero so poimenovali kar Picasso, je privabljala radovedneže, predvsem s svojim izgledom. Citroenovci želijo s picas-sojem predvsem prevzeti nekaj kupcev Renaultovemu scenicu. Picassoja poganjajo dva bencinska (1,6 s 88 KM in 1,8 16V s 115KM) ter dvo-litrski turbodizelaš s 110 konji. Peugeot je predstavil prenovljen model 406, kateremu so posodobil sprednji in zadnji del, še največ sprememb pa je bil deležen station-wagon (karavan), kateremu so povsem spremenili zadek. Družini 406 so namenili tudi nov dvolitrski motor z 136 konji, medtem ko so manjšemu bratu modelu 306 tokrat namenili dvolitrski turbo dizelski agregat s 90 konji. Svetovni in evropski javnosti je škoda predstavila (seveda pod okriljem VW-ja) svoj prvi model s pogonom na vsa štiri kolesa. Štirikolesni pogon je na voljo v njihovem top modelu octavia. Čehi tako največ stavijo na model combi Tdi 4x4 in luksuzni paket opreme, poimenovan Laurin & Klement. Medtem ko so škodi odstopili štirikolesni pogon, je VW svetovni javnosti predstavil boro in golfa v karavan izvedbi. Obe vozili sta od zadaj enaki, skupna jima je tudi dolžina 4,4 m, 460/1470 litrov prtljažnega prostora je prav tako na voljo pri obeh, le sprednja dela vozil se nekoliko razlikujeta. Vsi ljubitelji golfov ste sedaj dobili ljubljenca z močno povečanim prtljažnikom. Petičneži so se drenjali predvsem na Mercedesovem razstavnem prostoru, kjer seje bleščal luksuzni kupe ČL. Trenutno sta v Luksuzni kupe Super športni dvosed F360 modena ireiioieitatroT J® • g® ffi) 0 DUD D W® ©GO • ©Ofife® • (S®[£)0( [?®[p®i7Gai® • gaKiO[MiDw®®GD • ©OoDs® • J)raV'Cn' pa so tudi že vsi pro-vo ^c)PJja elektrane Vrho- • Kot je nedavno izjavil Borut ' ,člč- direktor Savskih elek-neJn’, so večinski lastnik izbra-se?a, SncesionarjB Save, d.o.o., p a.° |zgradnja prične še letos. letina;rt'b naj bi nato vsaki dve za ti x z gradnjo naslednje HE: Br^°Stanjem še Blance, Krškega, r Zlc ln Mokric. Skupna inštali-dPi,aemoč vseh elektrarn v tem Uelu bo 216 megavatov Elektrarne morajo biti dograjene v 12 letih. Po besedah državnega sekretarja za energetiko Alojza Kovšeta bo gradnja stala 430 milijonov evrov ali 1 milijardo nemških mark ali 93 milijard tolarjev. Za gradbena dela naj bi potrebovali 204 milijone evrov, 22 milijonov za zemljišča, odškodnine in prispevke ter ostalo za opremo in druge stroške. Tudi naložbena dinamika Savskih elektrarn predvideva v desetih letih za 881 milijonov mark stroškov. V vsakem primeru govorimo o velikem denarju, ki se bo vrtel okrog gradnje, zato ni čudno, da si mnoga slovenska podjetja veliko obetajo od naložbe. V času gradnje naj bi delo neposredno dobilo 1.400 delavcev, posredno pa še veliko več; govorijo o nekaj tisočih. Delovna mesta bodo seveda začasna, saj bodo elektrarne centralno vodene in bo po izgradnji potrebna za obratovanje in vzdrževanje le skromna ekipa. Gradnja elektrarn bi končno prinesla tudi zaščito pred poplavami. Kolo se je zavrtelo Čeprav nekateri še dvomijo, je izgradnja verige elektrarn na spodnjem toku reke Save vse bližje. Z njo bo Posavje dokončno postalo slovenski energetski bazen, ki bo Slovenijo oskrboval z energijo iz termoelektrarne, hidroelektrarn in jedrske elektrarne. Vlada je julija lani izbrala koncesionarja za energetsko izkoriščanje spodnjega toka reke Save. Razpis je bil objavljen že štiri leta prej, vlada pa je oklevala, saj se z odločitvijo sprožijo predvideni roki v procesu izgradnje elektrarn. Za koncesionarja je bila nato le izbrana družba Sava, d.o.o., kije v večinski lasti družbe Savske elektrarne. Ta ima v lasti 65-odst. delež družbe, medtem ko je lastnica 35-odst. deleža avstrijska družba Verbund Gesellschaft. Vlada je 11. marca letos potrdila osnutek koncesijske pogodbe in imenovala svojo pogajalsko skupino, ki jo bo vodil državni sekretar za energetiko Alojz Kovše. V družbi Sava te dni proučujejo pogodbo in je za zdaj še niso komentirali. Obe strani se bosta lahko pogajali še do poletja, saj je vlada prestavila tudi rok za podpis koncesijske pogodbe od 23. aprila na 23. julij letos. Če se država in izbrani koncesionar tudi do takrat ne bosta dogovorila, bo treba razpis verjetno ponoviti, načrti za izgradnjo pa bodo spet zastali. Sele s podpisom koncesijske pogodbe bo država dokončno dala koncesijo za uporabo vode v Borut Miklavčič, Savske elekrame: “HE Boštanj je kopija Vrhovega, zato jo lahko pričnemo graditi še v letošnjem letu!" energetske namene, v pogodbi pa si bo izposlovala nadzor nad uporabo vode, določila obveznosti koncesionarja, roke za dograditev in drugo. Če bo družba Sava sklenila pogodbo, bo lahko predvidoma 30 let izkoriščala reko Savo za proizvodnjo elektrike, hkrati pa bo lahko ta čas prodajala elektriko iz vseh elektrarn na spodnji Savi, tudi iz HE Vrhovo, ki jo bo država dala kot svoj vložek v posel. Po izteku koncesijske pogodbe postane lastnica vseh hidroelektrarn država. Država bo varčevala Osnovna značilnost gradnje HE na Savi je, da je edina in prva taka naložba, ki je ne bo plačala država iz proračuna niti ne bo zanjo jamčila. Država pravi, da mora končno začeti varčevati, pri čemer se bo enako kot pri avtocestah učila varčevanja v južnih krajih. Ker koncesionar gotovo želi delati z dobičkom, je vprašanje, koliko posluha za zahteve prostora bo lahko imel. Ravno zaradi tega je še toliko pomembnejše, da si država zagotovi vpliv na gradnjo, zagotovi udeležbo domače industrije, poskrbi za ustrezen obratovalni režim HE ter pretok reke Save, za primerno reševanje odnosov z lokalno skupnostjo in drugo. V tem smislu je več kot utemeljena tudi močna želja regije Posavje, da sodeluje pri oblikovanju koncesijske pogodbe. Videli le kazalo Kako je bila regija doslej uspešna? Kljub obljubam v preteklosti ji vlada pri oblikovanju pogodbe ni pustila zraven. Posavci so v strahu pred tem, da bi pri naložbi potegnili kratko, to zimo oblikovali lastno pogajalsko skupino, ki jo vodi Niko Galeša. Sele po prizadevnem vztrajanju in pritiskih so dobili na vpogled samo kazalo pogodbe. Kot ugotavljajo po sprejemu osnutka pogodbe, vlada in državne službe pri oblikovanju osnutka Posavja niso obravnavale kot lokalno skupnost in še manj kot stranko v postopku. Ni še znano, koliko so v pogodbi upoštevali posavske predloge in zahteve, vsekakor pa želi regija ostati sredi pogajanj med koncesionarjem in državo. Kot menijo vsi trije župani, mora Posavje skrbno bdeti nad pogoji gradnje, saj se ti v pogajanjih pred podelitvijo koncesije lahko spremenijo v škodo lokalnemu prostoru. Regija bo poskušala z vlado skleniti posebno pogodbo, ki bo opredeljevala obveznosti do Posavja. Dr. Rajko Pirnat, ki je sodeloval pri pripravi koncesijske pogodbe, je še nedavno opozarjal, da v razpisni dokumentaciji ni jasno navedeno, kdo nosi stroške za varstvo pred poplavami, prestavitve infrastrukture, za socialo in drugo. To pa so ravno zadeve, ki najbolj skrbijo posavske občine. V prvi vrsti želijo vedeti, kaj bo vlada zahtevala od koncesionarja za okolje. HE in turizem? Posavje zahteva, naj država zagotovi, da bodo delo pri gradnji dobila domača podjetja, pri čemer je treba primeren del zagotoviti tudi posavskim družbam. Zavzema se tudi, da se Sava, d.o.o., preoblikuje v delniško družbo s sedežem v Posavju in po možnosti tudi z direktorjem iz tega okolja. Država bi morala obelodaniti že ^ERTRIKA tostran in onstran državne meje Kmalu nič več elektrike iz Hrvaške nipiu “,er‘ deti Bele krajine, ki trikn° na Hrvaško, dobivajo elek-Hrv 'Z sosednje države. Prav tako v niil°m °ti slovenski meji priteče sIovp,°Vl domove električni tok iz besedahJr °,mrcžja- Čeprav je po EletZ\,ktoria poslovne enote nona% OVOmest°'d operativno-tehnično bucii!r a'tie nu‘d njimi in distri-vac 1,?! P°djetjem Elektro Karlo- Podieth, T7°,'Pa si lako v Javnem njeo,J Elektro Ljubljana kot v Prizori' novomeški poslovni enoti ke"nTaj0’ da Bi “električne oto-Apopoma odpravili. Elektm r°- Gubljana in hrvatska razum1 Erivrec^a sta sklenila spolnijo ^°aterem prebivalci Slo-elektrjt uP°fabljajo hrvaSko skih cenahe!^0 tok po sloven- )taialan,uCkt[,Uljubljana'0d-jajo ? Hrvaškem, ki se napa- pla«uie nVenxkcga omrcžja, pa hrvatsk p Une za elektriko nah k 1 El.ektroprivredi p0 ce_ Tre^u/ Vc|jajo v njihovi državi, jine n-, uS'Cer stcče iz Bele kra-eneroii, ,rvaSko yeč električne Eelokf. ■ je Hrvati dobavijo Vatiborn!CCni' ^er pa imajo Hr-jc jn s, razvito električno omrež-razn,*"1 *uc*' boljše napetostne kočevst mej' s Slovenijo na tarti sir, (’m oBmočju, dobavijo nata na^ncem vc^ elektrike ter ko g 'n kompenzirajo elektri-Venski e| t raj'ne- Sicer pa slo-Vzc|ržui.-i tr,Čarj' Pregledujejo in staje i!; transformatorske po-škem’ i,, ?°jih zgradili na Hrva-kajor, daljnovode, ki potc-^ovenijc na Hrvaško. Niz- konapetostno omrežje, ki gre iz teh transformatorskih postaj, vzdržujejo Hrvati, ob večjih popravilih pa si električarji iz obeh držav pomagajo. Kljub sicer urejenim odnosom med distributerji električne ener- Gregor Božič, direktor poslovne enote Elektra Novo mesto gije sosednjih držav pa je Božič zatrdil, da bodo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo zagotovili, da bodo naši državljani dobili električni tok iz svoje države. V črnomaljski občini so v zadnjih letih rešili problem elektrike v vseh vaseh, ki so se napajale iz hrvaškega nizkonapetostnega omrežja. Tako so leta 1995 v Dragoših zgradili 200 metrov daljnovoda, transformatorsko postajo in niz- konapetostno omrežje ter za vse skupaj odšteli pet milijonov tolarjev. Prav tako so naslednje leto zgradili 1200 metrov daljnovoda in transformatorsko postajo na Otoku pri Vinici ter opravili preklop na nizkonapetostno omrežje, kar je veljalo deset milijonov tolarjev. Lansko pomlad pa so v Kot pri Vinici napeljali 1.500 metrov daljnovoda, skupaj s transformatorsko postajo in preklopom na nizkonapetostno omrežje pa je naložba veljala trinajst milijonov tolarjev. V metliški občini pa so še štiri območja, ki se napajajo iz hrvaškega nizkonapetostnega omrežja. Iz hrvaške Brašljevice prihaja elektrika k enemu slovenskemu porabniku, iz Kašta pa k šestim. Za 250 metrov nizkonapetostnega omrežja do prvega odjemalca, ki naj bi ga zgradili še v prvi polovici letošnjega leta, naj bi odšteli 300 tisočakov. Do ostalih šestih naj bi električni tok iz Slovenije stekel v drugi polovici letošnjega leta, naložba pa bi veljala 2,2 milijona tolarjev. Največ težav pa imajo v Brezovici in Malih Leščah, kjer je 73 slovenskih odjemalcev. Del nizkonapetostnega omrežja namreč poteka po Sloveniji, del po Hrvaški, vzdržujejo pa ga Hrvati. Tako je trenutno sicer najbolj smiselno zaradi tehnične izvedbe. Problem pa je tudi, ker je na Brezovici zelo slaba napetost, tako da si na primer gospodinje ne morejo privoščiti, da bi v hiši hkrati delalo več gospodinjskih strojev. Na Elektru zagotavljajo, da že opravljene raziskave o vplivih hidroelekrarn na okolje. V sedanjih razpravah o gradnji verige na spodnji Savi tokrat skorajda ni slišati nič o vplivu na okolje. Oglasili so se le nekateri naravovarstveniki, regija o tem še nič, čeprav nekateri njeni deli veliko stavijo na razvoj kmetijstva in tudi turizma. Bo v v slovenskem energetskem bazenu še prostor za te dejavnosti? Posavce še vedno skrbi, ker država še ni uskladila načrtov za razne posege v njihov prostor. Pravijo, da načrti za gradnjo hidroelektrarn niso usklajeni s cest- nimi, vodnogospodarskimi ali načrti železnic. Ker vsi ti posegajo v tisto malo prosatora ob Savi, bo usklajevanje nujno, sicer bodo občine le težko načrtovale v svojem prostoru. Čeprav je torej država ob postavljanju pogojev za podelitev koncesije, gradnjo in izkoriščanje reke Save prezrla interese in zahteve lokalnega prostora, ima Posavje v rokah še en adut. Država in koncesionar bosta še morala priti v prostor, saj potrebna lokacijska dovoljenja za posege izdajajo občine. Če ne bo usklajenosti, bodo postopki dolgotrajni, časa pa je malo - le 12 let. Po drugi strani pa, če že komu ni do tega, da bi gradnja na sredini zastala ali se vlekla v nedogled, so to prav gotovo prebivalci sevniške, krške in brežiške občine. Ti imajo dovolj čakanja - naj se gradnja že začne! BREDA DUŠIČ GORNIK * NAJ SE NE PONOVI VRHOVO> Posavci si nikakor ne želijo, da bi se gradnja načrtovanih novih elektrarn na Savi vlekla, kot se je gradnja na Vrhovem, še manj, da bi se nekje na sredi zaustavila. (Foto: B. D. G.) GLASBENA SKRINJA Pojoči Bobri Narodnozabavna skupina Bobri, ki jo sestavljajo Mile Podržaj, Aleš Koprivec, Aleš Bombek in Damjan Čamerik, je na glasbenem prizorišču šele tri leta, a se je v tem kratkem času dobro uveljavila. Ze s prvim albumom Ljubezen je darilo so pritegnili pozornost in si pridobili simpatijo poslušalcev, ta pa se je potrjevala tudi na številnih festivalih, od Ptuja do Števerjana, kjer so pobirali nagrade občinstva. Ubrano štiriglasno fantovsko petje ob klasični narodnozabavni spremljavi z diatonično harmoniko, kitaro in basom gre pač hitro v ušesa, zato so njihove skladbe, kot so Zapojmo vsi. Srce se prepušča samoti in Steverjanski zvonovi, postale uspešnice. Tem in še devetim drugim lahko prisluhnete na novi kaseti Zapojmo vsi, ki je pred kratkim izšla pri glasbenem založništvu Helidon. Barni band Na zabavnoglasbeni sceni si med novimi skupinami svojo pot na opaznejši prostor utira Barni band iz Rogaške Slatine. Skupino sestavljajo Aleš Boroš - Barni (vokal, kitara), Goran Koražija - Gorč (solo kitara, vokal), Bojan Tramšek - Partizan (bas kitara, vokal) in Bojan Mesarič - Bojc (bobni). Vsi so že prekaljeni glasbeniki, saj so igrali v različnih punckovskih in rockerskih skupinah in jim je šlo delo pri snemanju albuma Jutro pojutrišnjega dne kar dobro od rok. Album je nedolgo tega izšel pri glasbenem založništvu Helidon. Na njem je devet skladb. Avtor vseh je Aleš Boroš - Barni, in to tako glasbe kot besedil, ki naj ne bi bila le obveeni del skladb, ampak želi avtor z njimi zapisati utrip življenja, kot ga vidijo mlade urbane generacije. pripravljajo projekt, ki bo prebivalce ob meji rešil teh električnih nadlog. Zgraditi bo potrebno dva kilometra dolg daljnovod ter transformatorsko postajo s preklopom na nizkonapetostno omrežje. Naložba, ki bo veljala 50 milijonov tolaijev, naj bi bila zaključena do sredine prihodnjega leta, takrat pa se tudi prebivalcem Brezovice in Malih Lešč obetajo boljše napetostne razmere. Ker pa je prav na območju Bjezovice in Malih Lešč državna meja zelo nazobčana in bo v dogovoru med državama najbrž prišlo še do popravkov, bodo, kot pravijo na Elektru v Novem mestu, priklopili na slovensko omrežje porabnike, ki živijo na področju, kjer meja ni sporna, medtem ko bodo morali ostali najbrž počakati, da se Slovenija in Hrvaška dogovorita o mejnih vprašanjih. Ko bodo torej zgradili še omenjeno električno omrežje v metliški občini, bodo Belokranjci odvisni zgolj od slovenskega električnega toka. V krajih na hrvaški strani, ki mejijo na Belo krajino in še zlasti na metliško občino, pa bi morala sosednja država investirati znatno več kot čaka Slovenijo, če bi hotela, da bi se njihova gospodinjstva napajala iz hrvaškega omrežja. Hrvaški odjemalci, ki si sedaj pomagajo z elektriko iz Slovenije, živijo namreč na redko naseljenem in težko dostopnem ob-, močju. Seveda pa je to predvsem skrb sosedov onkraj državne meje. MIRJAM BEZEK-JAKŠE “Da se živeti, ne pa tudi obogateti!” KOČEVJE - Po nekaterih podatkih je bilo leta 1993 v Sloveniji okoli 190 videotek. Danes jih je menda manj kot 100. Razlogi za to sp različni: od izrednega povečanja TV-programov, preko znižanje življenjskega standarda mnogih ljudi, do zakonske ureditve področja izposoje videokaset, ki videotekam prepoveduje izposojanje piratskih videokaset in srbo-hrvatsko podnaslovljenih originalov. Zato so številne videoteke po Sloveniji zaprle svoja vrata, tiste, ki so ostale, pa lastnikom sicer omogočajo, da lahko živijo, vendar pa, kot pravi lastnik videoteke Brunny Damjan Brun-ner iz Kočeja, z izposojo videokaset ne morejo obogateti. Po razmeroma skromnih začetkih pred devetimi leti v zasebni stanovanjski hiši v naselju na obrobju Kočevja je dopolnilna dejavnost izposoje videokaset, registrirana kot B & M, s preselitvijo v mesto sčasoma prerasla v družinsko podjetje, v okviru katerega danes na Ljubljanski cesti 7 v Kočevju uspešno posluje tudi videoteka Brunny. Njen obstoj in delovanje sta ob konkurenci videoteke VC Kočevje, predvsem pa ob veliki ponudbi TV-programov, ki jih je, kot pravi Damjan Brunner, iz dneva v dan Damjan Brunner več, odvisna predvsem od pametnih poslovnih odločitev Damjana Brunnerja. “Izbor filmov prilagajam okusu svojih strank, zato nabavljam predvsem nagrajene filme oziroma hite, risanke in erotične filme,” pravi Damjan. V videoteki Brunny imajo danes okoli 2.500 originalov različnih žanrov, med najpogosteje izposojenimi pa so filmi, v katerih igrajo znana igralska imena. Prav zato, ker takšni filmi videotekam prinašajo denar, pa je, kot pravi Damjan, izredno pomembno, da se vsi držijo dogovora. “Film sme priti na video po šestih mesecih od premiere, na TV pa naj bi prišel še pol leta kasneje,” pravi Damjan in dodaja, da danes vse pogosteje prihajajo filmi na TV prej, kar je za nadaljnji obstoj videotek, ki imajo sicer med svojimi stalnimi strankami tudi takšne, ki jim je dostopna široka ponudba TV programov preko kabelske televizije ali satelitskih programov, zelo slabo. M. L.-S- 19 i3 (2588). 1. aprila 1999 DOLENJSKI LIST DfOBDOirllfflš® • gatraBmraa^®©^ • ©DBDs® • (^®[p0©D • ff®[p®[?G®i© • g®K)0[MiBw®®GB • ©DBfe® • gD®[jb(]{ POGOVOR Z MILETOM ČUKOM Pernata žogica zasvojila Mimo Pred leti je v trebanjski občini za šport in kulturo skrbel Marko Kapus, človek poln idej in želje po novem. Konec osemdesetih let je odkril badminton, s katerim je želel popestriti športno in na začetku predvsem rekreativno dogajanje v trebanjskem koncu in tudi širše na Dolenjskem. Jeseni leta 1990 je v Trebnje, na Mimo in v Mokronog pripeljal takrat najboljšega jugoslovanskega badmintonista Saša Zrnca in njegovega trenerja Mileta Čuka, ki sta z demonstracijskimi nastopi in prvimi badmintonskimi tečaji za ta šport navdušila kar nekaj mladih ljudi. Deset let kasneje mirnski badmintonski klub v vseh starostnih kategorijah do 19. leta dobesedno kraljuje na slovenski badmintonski sceni in na državnih prvenstvih pobere večino medalj. Kako je prišlo v tako kratkem času do takega razcveta badmintona na Mirni, najbolj ve Mile Čuk, nekdanji novinar, ki se je pred petimi leti odločil zamenjati poklic, v katerem je vztrajal 15 let, in od takrat skrbi za badmintonsko vzgojo mirnske mladeži. • Cernu pripisujete zasluge, da se je pred desetletjem v Sloveniji precej neznan šport na Mirni tako močno prijel? Gre za splet okoliščin. Marko Kapus je imel pred desetletjem srečno roko, ko je za badminton navdušil prave ljudi. Glavna med njimi sta bila prav gotovo Sašo Cvelbar in Bojan Krnc poleg njiju pa še izkušeni mirnski šolnik Velko Kolenc, ki svoje učence na šoli seznanja z različnimi športi. Njegovo dobro pedagoško delo se pozna tudi pri naših tekmovalcih, ki pridejo v klub telesno zelo dobro pripravljeni. Prelomnica v razvoju mirnskega badmintona je podpis pogodbe z mirnskim podjetjem Tom. Tedanji direktor Toma in kasnejši dolgoletni predsednik kluba Janez Dule in Bruno Gričar sta imlea izjemen posluh za športno dogajanje v kraju in sta takrat komercialno in promocijsko precej nezanimivemu športu namenila precej pozornosti. Tomov denarje odločilno vplival na delo v klubu, v katerega se je v naslednjih letih vključila prava množica mladih. Janez Dule je pogosto poudarjal, da je pri vsem najpomembnejše mlade potegniti z ulice v telovadnico. Ne smemo spregledati tudi vsestranske podpore in razumevanja ravnateljev mirnske in trebanjske osnovne šole, Petra Podobnika in Štefana Kamina. Ker se je Tom kmalu začel dokazovati tudi na tekmovalnem področju, sta ga podprli tudi trebanjska šprotna zveza in mirnska krajevna skupnost. Samo na Mirni, ki šteje 1.500 krajanov, se jih kar 150 redno tekmovalno * Badmintonu podobno igro so poznali že Asteki, kot športna zvrst pa seje kot večina sodobnih športov pojavil v Angliji. Začetek je nekoliko nenavaden. V Indiji so si pijani angleški oficirji na neki zabavi začeli podajati plutovinaste zamaške od šampanjca. Da bi zamašek lepše letel, je eden izmed njih vanj zapičil nekaj peres. Pred 130 let so v Angliji na posestvu lorda Beaufordskega Badminton pripravili prvi turnir in po omenjenem posestvu je šport tudi dobil ime. ali rekreativno ukvarja z badmintonom. * • Badminton je v Sloveniji v zadnjih letih doživel pravi razcvet. Koliko badmintonskih klubov deluje pri nas in kaj to pomeni v primerjavi s svetom? Resje. Badminton se v Sloveniji v zadnjih letih zelo hitro širi. V Sloveniji je trenutno.23 klubov, v kratkem pa jih bo še več. Vseeno, recimo, Nemčije ne bomo nikoli dosegli. V Nemčiji je namreč badminton po številu klubov za nogometom drugi najbolj razširjen šport. Sicer pa je badminton najbolj razšitjen v zahodni Evropi in na Daljnem vzhodu, kjer prednjačijo Indonezija, Kitajska, Koreja in Malezija. Na svetovnih prvenstvih je med moškimi Indonezij- cem primat prevzela Danska, med dekleti pa so najboljše Kitajke. Na svetovnih jakostnih lestvicah se z Mile Čuk njimi na vrhu gnetejo še Angleži in Švedi in posamezniki iz drugih držav. • Kako se tekmovalni badminton razlikuje od dvoriščnega badmintona? Kako bi ga lahko primerjali s tenisom? Pri tekmovalnem badmintonu igralce loči poldrugi meter visoka mreža, igrišče pa je precej manjše kot teniško. Točkovanje poteka podobno kot pri odbojki. Moški igrajo do 15 tpčk na dva ali tri dobljene nize. Ženske igrajo do 11 točk. Čeprav lahko popolni začetnik že po pol ure učenja brez težav igra in v igri uživa, je tehnika badmintonske igre zelo zahtevna, saj obstaja kar 18 različnih udarcev. Bistveno je, da igralec nasprotnika spravi iz ravnotežja in ga prisili, da mu vrne lažjo žogico na sredino igrišča, tako da potem s tako imenovanim smashom doseže točko. Bistvena razlika med tenisom in badmintonom je v tem, da sta pri badmintonu lopar in per- BADM1NTONISTKI - Poleg 19-letnega študenta kemijske tehnologije Aleša Murna, ki spada med boljše mlade badmintoniste v Evropi, kar želi prihodnji teden skupaj s klubskim tovarišem Dušanom Skerbišem dokazati tudi na evropskem mladinskem prvenstvu v škotski prestolnici Glas-gowu, med mladimi mimskimi badmintonisti največ obetata sestri Urška in Spela Silvester (na sliki), ki imata zaslugi očeta Igorja, športnega pedagoga na šentnipertski osnovni šoli, izjemno široko športno izobrazbo. Poleg vsakodnevnega treninga badmintona veliko tečeta, tečeta na smučeh, izvrstno pa obvladata tudi igre z žogo, zato ni čudno, da sta tudi med nekaj let starejšimi tekmicami razred zase. nata žogica bistveno lažja in zaradi tega ne prihaja do poškodb komolca kot pri tenisu. Tudi sicer so poškodbe pri badmintonu redkejše. Hitrost badmintonske žogice pri smashu (napadalni udarec od zgoraj) pri najboljših igralcih presega 350 km/h, zato je badminton igra hitrosti, hitrih reakcij in hitrega mišljenja. Ker so prekinitve med igro zelo kratke, je potrebna izjemna vzdržljivost. Za razliko od tenisa, kjer je gibanje sestavjeno iz kratkih šprintov in sunkovitih zaustavljanj, gre pn badmintonu za neke vrste poplesavanje po sprazmerno majhnem igrišču, saj se mora igralec pn vsakem udarcu čim hitreje vrniti | na izhodiščno mesto na sredino sorazmerno majhnega igrišča. IGOR VIDMAR V Ribnici skakalno središče? Načrte za manjši skakalnici je izdelal Oto Giacommeli^ RIBNICA - Prizadevanja, da bi tudi v ribniški dolini zgradili večje smučarsko skakalno središče, so stara več let. Sprva sta se resnega načrta lotila nekdanja skakalca iz Ljubljane (gostinca na Travni gori), ki sta imela vse pripravljeno, da bi skakalnici zrasli v Loškem Potoku. Čeprav sta bila pod skakalnico v Retjah že pripeljala plastično maso, pa sta od načrtovane gradnje odstopila.Zaradi obdobja zelenih zim nihče ni pokazal večjega interesa, da bi obnovili stare ali zgradili nove skakalnice. Občasno so pripravljali tekme v Sodražici, Dolgi vasi, Ribnici in Kočevju. Kljub temu je nekaj Ribničanov vadilo pri ljubljanski Iliriji. Pred leti so pri smučarskem klubu Ribnica ustanovili skakalno sekcijo. “Svoje je dodala tudi letošnja s snegom bogata zima, tako da smo spet strnili svoje vrste,” je povedal Branko Ruparčič, član skakalne sekcije pri smučarskem klubu Ribnica. Pred dvema letoma jim je trener in novinar Oto Giacommeli izdal načrte za obnovo osrednje 50-metrske skakalnice pri sv. Frančišku v Sajevcu pri Ribnici in hkrati predlagal, da zgradijo več manjših skakalnic od 10 metrov naprej. Tako bi v Sajevcu, ki ima ugodno senčno lego v idiličnem gozdičku blizu ceste, zraslo skakalno središče za mlajše tekmovalce. n K Branko Ruparčič “Vsi, ki v krajih od Turjaka d° Kolpe skrbimo za razvoj skakalne ga športa, smo si edini. Potrebuje11® vsaj eno središče, saj je interes tot mladimi velik. Če ga ne bi gradili' Ribnici, bi ga lahko v kateri drug občini. Pričakujemo pomoč obč®-podjetij in posameznikov,” je s povedal Branko Ruparčič. M- G NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Napišite pregovor, povezan z obleko! (Nagrada: brisača P*5 Modiana Center Interspar, Ljubljana.); Kako se imenuje jezero na Jezerskem? (Nagrada: kosilo za eno osebo v Gostišču ob jezeru.) Odgovore je treba do sobote, 3. aprila, poslati na naslov: NTR Logatec, p-P-99, Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne 14. marca sta: Mitja Avsec iz Črnuč ® Minka Žagar iz Cerkelj na Gorenjskem. KNJIŽICA FRANCKE KUZNIK-STRUKELJ O dolenjskem kmetu, pridnem in skromnem Prav gotovo je nekaj posebnega, da se kmetica pri skoraj šestdesetih letih loti pisanja, čeprav za Francko Kužnik-Štrukelj iz Železnega pri Dobrniču to ne bo čisto držalo. Knjige so namreč vse življenje njene nepogrešljive prijateljice. Že v osnovni šoli, ki jo je obiskovala v Dobrniču, je bila zelo pridna učenka. Do sedmega razreda je izdelovala z odličnim uspehom, osmega pa zaradi materine bolezni ni mogla opraviti. “Starši so na šolo poslali prošnjo za oprostitev 8. razreda, meni pa je bilo tako hudo, ker sem ostala doma. Veliko sem brala Mohorjeve knjige, ki so bile pri hiši, pri sosedi sem si izposojala branje iz Slovenčeve knjižnice,” se spominja. Kot majhna deklica pa ni le brala, temveč že tudi napisala prve pesmice. “12-letna sem naredila zbirko, seveda zelo preprosto. Poleg pesmic, kjer sem pazila, da se je vse rimalo, sem poskrbela še za ilustracije. Vsa vesela sem izdelek nesla v šolo pokazat učiteljici, vendar sem bila razočarana. Ni me pohvalila,” je Francka pripovedovala o šolskih dogodkih. Bilo pa je tudi drugače. Pisala je lepe šolske spise in učiteljica jo je pohvalila: “Če bi bila kakšna ocena več kot pet, bi ti jo dala!” Kakorkoli že, Francka je ostala na kmetih v Železnem, se poročila, skrbela za dom in družino s tremi hčerami, pred devetimi leti pa je postala vdova. “Ne moji, naši spomini” “Vnuki so vedno kaj potrebovali za šolo o življenju babic in dedkov, pa mi je hčerka rekla, naj se usedem in jim to popišem,” je pripovedovala o razlogih nastan- ka knjižice. V tednu dni je bilo vse na papirju. “Kaže, da je bilo to v meni, moram pa povedati tudi, da so mi pomagali prijatelji in znanci,-še-pogebej z Barletovo Milko sva lepo sodiJtovalLTJ-rancka ni pisala o lepotah svojega kraja, lotila se je življenja in dela dolenjskega človeka, pridnega in skromnega. Vseh dvesto izvodov štirideset stranskega pisanja z naslovom Tako so živeli, ki ga je dala skopi- Francka Kužnik-Štrukelj rati in zvezati, je skoraj pošlo. “Vesela bi bila, če bi kdo to, seveda še popravljeno, izdal v knjigi, pa ne zaradi denarja ali slave, da bodo le ljudje to brali, saj so takšne stvari z vsakim letom bolj zanimive, ker izginjajo. Zdi se mi, da bi bilo primerno, da bi knjigo ponudili na primer ob Baragovem dnevu, ko pridejo v goste naši rojaki,” meni Francka. Njena knjiži-caje kot darilo prijateljem zdaj že v Švici, Kanadi, Avstraliji in Kaliforniji. Še posebej je ponosna, da je med vojno v njihovi hiši stanovala pisateljica Irma Marinčič Ožbalt, doma iz Žužemberka, ki živi v Kanadi. Našim bralcem je znana po knjigah Mrzle peči in Dež gre. “Lepe spomine imam nanjo, in kadar pride domov, se oglasi tudi pri nas,” rada pove Francka. Tudi njej je poslala svojo knjižico. Po letnih časih Francka je pisanje razdelila po letnih časih, na koncu pa je dodala še opis nekaterih značilnih dolenjskih običajev. Tako pri prvem poglavju Zima piše o pluženju ceste, kmečkih vozovih, miklavževa-nju, božičnem času, praznikih kolin, kaj se je pozimi jedlo, koše ni bilo skrinj, pletenju in ostalih zimskih opravilih, tkanju platna, te-sanju, čevljarskem in šiviljskem poklicu ter zimskem krmljenju živine. Pri Pomladi je opisano sajenje in obdelovanje krompirja, pletev in nabiranje majskih hroščev in ježic. Poletje je čas kresovanja, žetve, mlačve, počitnic, košnje in spravila sena, nabiranja gob in šolanja. Pri poglavju Jesen je Štrukljeva popisala izkopavanje krompirja, žetev ajde, ličkanje koruze, prikazala je pot od prosa do mlečne kaše in od lanu do platna. Ob koncu opisuje, kakšne postelje so imeli v starih časih, kako je bilo ob rojstvu, poroki in smrti, kako je potekalo pokrivanje strehe s slamo, kako so kuhali apno in kako so uredili razsvetljavo, kaj so delali kovači in oglarji. Knjižica ima vrednost tudi zaradi fotografij, ki dopolnjujejo tekst. Zanje je poskrbel Franckin zet in skoraj vse so posnete v vasi Želez- no, nekaj pa je vzetih iz družinskih albumov. Bralec lahko vidi t.i. fe-drovec za nedeljsko vožnjo, gnojni koš z vpreženim voličkom, brezove in sirkove metle, košare, na-ramni koš in “šajtrgo”, tkalca za statvami, kolovrat s preslico, trlice za trenje lanu, lesena kopita za oblikovanje čevljev in “zajca” za sezuvanje usnjenih škornjev, star šivalni stroj, “pajtelj” za čiščenje žita in lesen mernik, stol za klepanje kos in srpov ter preprosto kmečko orodje, sklednik z latvica-mi in skledami, staro hišo s slamnato streho, knjige iz babičine skrinje, “ta nizki kosem” kot del nevestine bale, star železni likalnik in mlinček za mletje ječmenč-ka za kavo, “bogkov kot” v kmečki hiši, “zagrlene buče” za shranje- vanje solatnega in repnega semena, “metrgo” za mesenje kruha, ometalo, greblje, burkle in lopar za vsajanje kruha v peč itd. Francka je najraje žela “Življenje v starih časih je bilo lepo, prav gotovo, ampak tudi težko. Zato smo bili verjetno bolj zdravi. Treba je bilo delati, hrana pa je bila zelo preprosta,” pravi Francka in doda, da je od vseh kmečkih opravil najraje imela žetev. “Ob zelo vročem poletnem vremenu so ženske žele pšenico kar ponoči ob soju lune. Zjutraj, ko je sonce posušilo roso, pa so žito povezale v snope, ter jih s posebnimi dvorogelnimi vilami vložili v kozolec. Žetev je bila zelo l.W m OB KRUŠNI PEČI - V svoji prijetni sobi ima Francka tudi krušno peč, v kateri pečejo domači kruh. Kruh na fotografiji v knjižici je prav iz njihove peči. Na sliki Francka z vnukom. (Foto: L. M.) čisto delo, zato so se dekleta * žene takrat prav lepo oblekle, glavi pa so imele rdeče rute. ■ pri vsakem delu, se je tudi pri # videlo, katera žanjica je bila b°l ša. Iz slabih žanjic so se norčev’3, da jim bodo zadaj privezali gr3L Ije. Klasje so za žanjicami mo*8 pobirati otroci.” Nepogrešljiva v domaČel11 okolju tal® “Tako so živeli’ je prvo t* , pisanje iz dobrniške doline,10 Štrukljeva je zdaj dobila veselj^ večkrat vzame v roke sY'n 0j. Svoje mladostne doživljaje P% suje v krajših zgodbah in črtie^j “v glavnem za otroke, da bOj vedeli na primer, kako so se v® picki ipd.,” pravi. m j Z ljubeznijo do lepe slovenj besede je povezano tudi Frafl • | no dolgoletno delo v knjiž? o Knjige si je izposojevala v RA niem in oonudili so ii. če bi v^jjo I njem in ponudili soji, če izposojevališče v Dobrniču je okrog 12 let vsako ne^ .Listanj osnovni šoli izposojala I ge. Žal je bilo obiska vse nia%ofi 12 let je tudi predsednica KRji Dobrnič, ki ima 150 članov, je pri Rdečem križu dela že K . . . «•*!,/) pJ» le' Francka ima še več drugjb ^ 40 R' in lani je prejela republiška znanje RKš za prizadevno c jelo- vf| selj. Poleti rada nabira ze ^jjO zdravilne rastline, in to s pon1 (} knjige pokojnega stiškega P ,f) Simona Ašiča. Rastline n* * takrat, ko je za to najugo1 čas. Njen čaj sestavlja 12 raz1- * “Vsa vas Pl M lif' lepo dišečih zelišč, moj čaj in ga pohvali.” Sicer P1 af pf P. Železno zelo družabna vas-nas ob nedeljah popoldne ne damo televizije, ampak Pose/L< na klopcah pred hišami in j^l tamo. Vas se je zadnje čas®*! pomladila in od 58 prebivale*^ j kar 24 otrok,” zadovoljno P j Francka. S knjižico Tako so G jim želi približati lepe stare .. LIDIJA MU", 201 DOLENJSKI LIST • g® m ta o w® ©GO • ©OBfe® • ^©[poso • [?®[p®[F8®g@ • g®m0[fffi][iW®®ttD • ©Dote® • ($®[P0©0 MUZEJ na prostem Stara domačija V neposredni bližini kartuzije Pleterje je muzej na prostem, za katerega se je novomeški zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine prizadeval več kot desetletje in je edini te vrste na Dolenjskem, slovesno pa je bil odprt lani avgusta za ventjemejski občinski praznik. Na travniku, ki je stisnjen med Vrat-‘janski potok in pleterski gozd, je kartuzija Pleterje ponudila prostor za postavitev stare domačije, značilne za Sentjemejsko polje. Danes s‘oji tam že pet stavb, zanjo pa skr- iln sprejema ter vodi obiskovalce triadi in zagnani domačin Simon Udvanc iz Šentjerneja. Prvi muzej na prostem je nastal Pj’1 Stockholmu na Švedskem, leta 1 ga je osnoval Artur Hazelius "j ga poimenoval skansen. “Osnovni namen muzeja na prostem pa je 0 danes ostal enak - ohranjati in Podstaviti ljudsko stavbarstvo ter edanji način življenja,” razlaga usan Strgar, višji konservator z novomeškega zavoda za varstvo ^ayne in kulturne dediščine, ki sodeluje pri nastajanju pleterskega muzeja na prostem že od vse-Zf*'e 'Prve ideje o postavitvi avbne dediščine Šentjemejskega P0,ja pred kartuzijo Pleterje so se Porodile ob obnovi stare gotske lQKd V kartuz'j' Pleterje leta °4. Ker pa si je tudi kartuzija e ela, da bi del svoje ponudbe Predstavila izven samostana, pa i zavod bi na ta način lahko ranil stavno dediščino, je ideja to* 3 naPrei- Sedanji prostor za stare objekte je odstopila kartuzija Pleterje. V jeseni leta 1990 so postavili t • 8'jevičevo hišo iz Ostroga. “V l.1' kjer je tudi črna kuhinja, , urilst' najdlje zadržijo. V veliki 7pi' ^iši”, kjer je krušna peč, nrv° j3d’ Posed>jo za mizo,” je da a* Simon Udvanc, ki pre-no skrbi za domačijo in turiste ■ nanja o starem kmečkem stav-odo • 'n živlienju tedanjih ljudi, stlj?zarJa pa jih tudi na druge turi-ne znamenitosti Šentjerneja in Dolenjske nasploh. V Kegljeviče-vi hiši, ki je narejena iz hrastovih brun, lahko obiskovalci vidijo še kamro pa malo sobo in klet, v kateri so tla iz zbite gline. Nad vhodom v veliko sobo pa je vrezana tudi letnica postavitve hiše, takrat se je pisalo leto 1833. Leta 1991 so prestavili še delno ohranjeno Baničevo hišo iz Mihovega, ki je v celoti sestavljena iz bukovih brun in so jo obnovili v nekdanji velikosti. “V njej bo urejena sprejemnica za obiskovalce muzeja in samostana, pisarna za upravnika, naprodaj bodo razni spominki, nekdanja velika “hiša” pa bo namenjena tudi priložnostnim predstavitvam obrti in rokodelskih spretnosti. Poskušali pa bomo postaviti tudi manjše razstave,” je povedal Strgar. Kot tretji objekt so prestavili kozolec toplar iz Ločne v Novem mestu, ki so ga prav tako obnovili, leta 1997 so iz bližnje Javorovice preselili še lesene svinjake, trenutno pa postavljajo staro gospodarsko poslopje oz. pod. “Vsi objekti so leseni in kriti s slamo ter obnovljeni po konservatorskih kriterijih, tako da so ohranjeni taki, kot so bili včasih,” je razložil Strgar. Keglje-vičeva hiša, v kateri je tudi notranjost opremljena po starem, ima status kulturnega spomenika. V načrtu imajo poleg teh stavb postaviti še manjši hlev, sušilnico, vodnjak, urediti manjši vrt in posaditi nekaj sadja. Vse stavbe pa bo povezovalo veliko kmečko dvorišče. Kasneje nameravajo pripraviti tudi prikaz raznih domačih obrti in rokodelstva, npr. v hiši peko kruha, potem lončarstvo pa pletarstvo in drugo. Začetki niso bili lahki, veliko je bilo negotovosti, vendar Simon, ki v turizmu volontersko dela že od leta 1991, ko so v Šentjerneju organizirali prvo jernejevo, je bil prepričan, da bo muzej na prostem zanimiv za obiskovalce, zato že nekaj časa ves svoj trud posveča prav muzeju. Čeprav je astmatik, tega v novem Ž4DRAŽNIKOVI 7. JEZNEGA VRHA V letu dni si je seziH Posel>nega ni, če si človek si zo? ^ev’ 8otovo pa je, če dni7 jas!no cerkev. In to v letu nad 2 dežnega Vrha Zeli je uspelo prav to. jaje stara že preko sto let, poseb-va” Ptba med vojno pa je “kri-paj’ a sta Wnko in Amalija sku-2a sv°jimi sorodniki na hribčku cosvp domači)° postavila cerkvi-letni e,ra' Upata, da bo posvetitev (e gJUntia' ‘~ez Utiri leta pa bosta, la rt,.V,e l30 steči, v njej praznovalo poroko. Nek? p8'* ravno cerkev sv. Petra? živ„i eter’ ki je na tej domačiji hribčif,?ed Sto leti- si Je želel na oče a P°stavit> cerkev. Vinkov kmctjnlon’ k' je leta 1940 kupil to vSeJ°- Je t0 željo prevzel ter jo je umr"08'1 Pctdeset let. Leta 1975 venjje^0 j® P° osamosvojitvi Slo-ecrkvic?1^ .glasn.° spregovoril o reč 7o "ra9ražnikovi sojo nam-leta fQa. , 'z hvaležnosti, ker so °četom i °stali živi- “skuPaj z prek;, J at°m Nacetom in še 60 Pri ‘ ,alci 1Z okoliških zaselkov li ?ar., ()vem so nas partizani zapr obsodil-' omr|evne izdaje in nas neke hi'.na smrt- Zaprli so nas v dneh nCVC' nas Prctepali, po treh železa m0dPc*jah v nek' rodnih nirah j -*er naj hi nas žive zami-nekj nf3Zscm hil star 15 let. Toda sn,os>,clr nas je rešil in takrat m0 j:1' ?a°hljubili, da če ostane-sPomi.,1’ z8radimo cerkev,” je On ne obuja) Vinko, bratje m,8*avn' investitor, ostali magaj.. ace> Tine in Jože pa pojem ji ,P° svojih močeh z denar-je VinirC *rn’ Prav tako tudi mož-resdr4 °yib scster. Vsa družina urZl skupaj. še trava, letos cerkev tnentii!-3Vc za potrebno doku-jo za gradnjo so se pričele pred dvema letoma in Vinko pravi, da je bilo to še najbolj naporno. Šli so si pogledat podobne cerkvice drugam, nasprotovanj pa ni bilo. Prvotni načrt so kasneje na zahtevo UE Litija priredili, ker se sakralni objekt najprej ni najbolje vklapljal v okolje. “Lani februarja je na tem gričku še rastla trava. Potem pa smo naredili cesto, navozili material in gradnja se je pričela. Februarja smo ulili teme- na ZADRAŽNIKOVA CERKEV -Cerkvica sv. Petra stoji na 562 metrih nadmorske višine na Ježnem Vrhu. Nastala je v rekordnem letu dni. ljc, na začetku aprila zidali. Desel dni pozneje je poslopje že stalo. Konec maja je bila streha z zvonikom,” je pripovedoval Vinko, zadovoljen, daje šlo tako dobro. Ne pozabi povedati, da so vsa dela opravili sami s sorodniki in prijatelji, le tesarja so dobili od drugod. Pri težaškem delu je na pomoč še posebej pogosto priskočil Mirko Dakola. Lastno delo je investicijo močno pocenilo. Predračun je znašal 20 milijonov tolarjev, za to, kar je PRAVNA SVETOVALNICA Svetuje dipl. iur. Marta Jelačin Začasne odredbe Namen začasne odredbe je zavarovati terjatve upnika proti dolžniku ali pa začasno urediti sporno razmerje med upnikom in dolžnikom. Začasne odredbe so vedno usmerjene proti dolžniku. Začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve lahko sodišče izda na predlog upnika ali po uradni dolžnosti, če upnik izkaže verjeten obstoj terjatve ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Upnik mora tudi za verjetno izkazati nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem njegova terjatev proti dolžniku onemogočena ali otežena. Tega pa ni dolžan dokazovati, če se izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Kadar upnik uveljavlja terjatev v tujini, se po pravilu vedno šteje, da obstaja nevarnost otežkočene uveljavitve terjatve. Novi zakon o izvršilnem postopku uvaja tudi novost, da lahko upniki uveljavljajo proti dolžnikom zavarovanje terjatev, za katere bodo verjetno iz-kazali, da bodo še nastale. Dodana je še določba o denarni kazni, ki jo sodišče obvezno določi skupaj s sklepom o začasni odredbi, s katerim se prepoveduje dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku, kot tudi, da ne sme na stvareh, na katere meri terjatev, ničesar spremeniti. Če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti, sodišče po uradni dolžnosti opravi izvršbo na podlagi sklepa o denarni kazni. Po zakonu lahko sodišče izreče fizični osebi denarno kazen največ do milijona tolarjev, pravni osebi in podjetniku pa do 50 milijonov tolarjev. Če dolžnik kljub izrečeni kazni ne izpolni svoje obveznosti, lahko sodišče s sklepom izrečeno denarno kazen zvišuje vse do desetkratnega zneska prvotno odmerjene kazni. sezidal cerkev MODNI KOTIČEK Majhna zadnjica Nobena skrivnost ni, da se ženske in dekleta občasno pritožujemo nad velikostjo lastne zadnjice. “Prevelika” je navadno beseda, ki jo slišimo pri tem najpogosteje. Kaj pa, te je naša zadnjica premajhna, preveč ravna oziroma je sploh ni? Potem potrebujete nekaj pomembnih nasvetov. 1. Mat džersi in spandex sta tkanini, ki se najbolj učinkovito lotevata pomanjkanja oblin. Prav tako dober izbor so pletenine. 2. Hlače z nizkim pasom so boljše od tistih z visokim. Nikar ne nosite hlač, ki so v predelu zadnjice ohlapne. 3. Klasične spodnje hlačke zamenjajte s tangicami. 4. Visoke pete nekoliko modificirajo držo in povzročijo, da zadnjica nekoliko bolj pride do izraza. 5. Poudarite druge dele telesa, kar bo odvrnilo pozornost od vaše zadnjice. JERCA LEGAN narejeno do sedaj, pa so porabili okrog 6 milijonov. Vinko ne pozabi pohvaliti svoje žene Amalije, ki je vseskozi skrbela, da so delavci imeli kaj za pod zob. Cerkev je vsa bela. Z vrhom zvonika je visoka 20 metrov, dolga je 12 in široka 6 metrov. Strop in okna so iz izbranega lesa, ki ga je podarila žena Amalija. Konec aprila naj bi že imeli zvonove. Zvonila bosta dva bronasta zvonova, težka 150 in 260 kilogramov, vredna milijon tolarjev. Če bo le mogoče, si Vinko kasneje želi še en zvon, sedaj pa imajo manjšega, ki ga je podarila neka ženska. Cerkev je osvetljena z reflektorji, ki svetijo ob sobotah in nedeljah. Zadražnikovi imajo sedaj največ dela z opremljanjem. Po tleh je treba položiti ploščice, narediti stopnice do zvonika, klopi, stene še enkrat prepleskati. Križ je podarila neka ženska, kip sv. Petra pa že imajo. Stal je kar dva tisoč nemških mark. “Po vsej Sloveniji sem ga iskal, ker nisem maral takega, kjer Peter sedi na stolu s palico, pač pa s ključem. Naredil ga je Bojan Štine iz Šmartna pri Litiji in sem res zadovoljen,” je povedal Vinko. Predvidevajo, da bo cerkev na Ježnem Vrhu, ki spada med podružnične, lahko sprejela okrog 200 obiskovalcev. S hribčka, ki ima 562 metrov nadmorske višine, pa se ob lepem vremenu ponuja tudi krasen razgled. Obiskovalce lepo sprejmeta Čeprav cerkev še ni dokončana, si jo že ves čas prihajajo ogledovat ljudje iz različnih koncev Slovenije, Za vsakega ima Vinko kozarček rujnega. Zadražnikova, ki imata veliko dela s pethektar-sko kmetijo, čeprav kmetovanje zaradi starosti počasi opuščata, se V s Šentjemejskega polja KIP SL PETRA - Tako Vinko kot Amalija (na sliki) sta zadovoljna, da , imata že priskrbljen kip sv. Petra za na oltar. Težko je bilo priti do njega in drag je bil. Ko Krka umira Dobil moči sem neizmerne, ko stopil na življenja pot, kolikokrat si žejo mi ugasila, valovi tvoji pa žalost mi pregnali, da duša od bolesti ni umrla. Ko spet se vračam tja na tvoje znane mi bregove, ne vidim več prelepih ptic, uho ne sliši melodije ubrane, le val se tvoj oglasi, umiram. rada ukvarjata z vinogradništvom. V dvaindvajset let starem vinogradu pridelata na leto okrog 4 tisoč litrov vina, delata pa ga iz 44 sort vinske trte. “Kdorkoli bo prišel na Ježni Vrh, je dobrodeošel. Pa tudi žejen ne bo odšel od naše hiše,” pravi Vinko, dolgoleten naročnik našega časopisa. Za cerkvico bosta Zadražnikova zaenkrat skrbela sama, kasneje bo morda prešla v last župnišča ali pa Radia Ognjišče. Vinko poudarja, da ne gre za kakšno zasebno cerkev, saj je namenjena vsem vernikom, in že sedaj vabi na posvetitev, ki bo verjetno junija. LIDIJA MURN DRENOVO DREVO - Zadražnikovi se lahko pohvalijo tudi s posebnim drevesom - preko sto let staro drenovino, ki je spomeniško zaščitena. delovnem okolju ne čuti, nad svežim zrakom in mirnim ter prijetnim domačnim okoljem pa so vedno znova navdušeni tudi obiskovalci. Potem ko obiščejo kartuzijo, si ogledajo še staro šentjernej-sko domačijo. Muzej je pozimi odprt od 10. do 16. ure in v poletnem času od 9. do 18. ure, za najavljene skupine pa po dogovoru. Muzej na prostem pri kartuziji Pleterje sodi v mrežo regionalnih muzejev na prostem v Sloveniji kot dodatna oblika varovanja nepremične etnološke dediščine. Na ta način se bo ohranilo nekaj objektov ljudskega stavbarstva in tudi predstava o tedanjem gmotnem, družbenem in duhovnem življenju ljudi, ki bo še posebej zanimiva za mlade, ki danes živijo povsem drugačno življenje. Takšni muzeji so pomebni zaradi muzejskega varstva in predstavitve lokalne in regionalne kulturne identitete, le-ta prispeva tudi h krepitvi nacionalne zavesti, ki jo bomo pri političnem in gospodarskem združevanju z Evropo še kako potrebovali. Zato se novomeški zavod za naravno in kulturno dediščino zahvaljuje kartuziji Pleterje in vsem, ki so kakor koli pripomogli k postavitvi edinstvenega muzeja na prostem na Dolenjskem. JOŽICA DORNIŽ MUZEJ NA PROSTEM - Pri kartuziji Pleterje novomeški zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ureja prvi muzej na prostem na Dolenjskem, in sicer domačijo, značilno za Sentjemejsko polje. Je res, da Krka mi umira nekoč vsa živa, v vsaki kaplji? Oh ti spomini mojega nemira. Ob rojstvu meje mati moja v vodi tvoji okopala. V KEGLJEVIČEVI HIŠI - V veliki sobi se obiskovalci radi sedejo za mizo. Na fotografiji sta za mizo (od leve proti desni) Simon Udvanc, ki skrbi za muzej in vodi obiskovalce, ter Dušan Strgar, višji konservator z novomeškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Umira cvet mladosti moje, Krka! Groza, ali upi so mi strti, da jočem z njim, umiram počasi tudi jaz s teboj, ti draga znanka in ljubezen moja, Krka. TONE VIRANT • ©DBOs® • GQ®[pB©B • cr®[p®[?Gag® • gg)[raB[reraBw®©ftB • ©DBOs® • (sD®^)B©o STARA GLASBILA Zaigral na poslednjo “slovenko” ROŽE TUDI ZA DRUGE - Rženovi iz Dol. Impolja so sklenili, da bodo do dodatnega zaslužka na kmetiji prišli z vzgojo rož. Nada in Stanko st d zdaj pogosto v rastlinjaku, včasih pa pomaga še Dušan, čeprav nočna služba v pekariji in mladost tudi terjata svoje. Rože moraš imeti rad Dol. IMPOUE PRI SEVNICI - Noga kar zastane na upli-njaču, ko oko zazre nekaj nenavadnega za naše podeželje -star, lepo urejen in z rožami obložen hlev. Dolnje Impolje 2, to si velja zapomniti in spet priti. Nada Ržen in njen mož Stanko sta, kot velikokrat zadnje čase, v rastlinjaku. Naklonjenost rožam in veliko sreče z njimi je Nado pripeljalo do odločitve, da si bo z vzgojo okenskih in balkonskih rastlin kaj prislužila. Rženovi so zdaj doma še trije, medtem ko so trije otroci že odšli vsak po svoje. Premorejo 12 ha zemlje v hribovitem svetu, dovolj in premalo hkrati, da bi od tega dobro živeli. Poskušajo tako in drugače: enkrat s prašiči, drugič z bikci, obdelujejo vinograd, sine snuje breskov ali hruškov nasad, mama Nada pa skupaj z možem, ki je že nekaj časa brez dela, nove rastlinjake. “Jaz se bom bolj štale držal,” pravi Stanko, “ona pa rož.” Nado poznajo po zelenih valovih polnih cvetov, ki vsako leto bujno visijo z njenih balkonov. “Smilile so se mi, pa smo jih po domače pokrili. Potaknjenci so mi lepo rasli, zanimanja je bilo veliko, zato smo lani zgradili rastlinjak, ki ga bomo letos še razširili,” načrtuje. In kaj vse raste pri Nadi? Standardno balkonsko cvetje, sadike rožic za grobove, zdaj tudi paprike in paradižnik, pozneje bodo krizanteme in še kaj. Kako ji uspe vzgojiti tako lepe rože? “Če povem po pravici, rož ne zalivam po pravilu, ampak grem k njim, ko se mi nekako zazdi. Verjetno je nekaj na tem, da jih moraš imeti rad in se z njimi ukvarjati, enako kot z živalmi,” meni Nada. Pri tem misli na ribice v akvariju, ptičke v kletki, kosmato muco na stopnicah, kužka, ki se smuka okrog nas, in na vso drugo žival na domačiji. Nada je prepričana, da v hiši ne sme biti rož, če želi biti človek zdrav. Tega se tudi drži. Drži menda tudi tista o rožah in glasbi, a to naj ostane skrivnost. B. DUŠIČ GORNIK Matija Krkovič-Tičemlajši, rojen 1942, se rad postavi in zaigra na harmoniko, ki je stara preko 100 let, po nekaterih ocenah celo več. Tiče se je naučil igrati nanjo pri očetu na Moravi in po njem podedoval tudi harmoniko, sicer pa izhaja moravski rod Krkovičev s Kaptola, iz hiše, kjer je danes gostišče “Pri grofu ”, katerega lastnik je Tone Krkovič, brigadir slovenske vojske in tajnik stranske SDS. Ko je Tiče skupaj s tamburaško skupino na sejmu Alpe Adria odigral “Kostelski valcer”,je razložil okoli stoječim poslušalcem: “Kostelski valcer je počasnejši od drugih valčkov. Vzrok za to je, ker so Kostelci plesali v težkih čevljih, da se ni dalo nahitro obračati.” Meh harmonike je star najmanj 60 let. Ponudil jo je v popravilo znanemu izdelovalcu harmonik Zupanu, a se je ta ni upal popravljati, uglasil pa jo je. Na to harmoniko ne zna pravzaprav nihče igrati razen njega, Tičeta. Poizkušal je tudi Slak, pa mu ni šlo. Ko je nekoč Tiče spet nastopal na radiu, je radijski reporter zaprosil Tičeta, če lahko zaigra na njegovo harmoniko, saj igranje nanjo ne more biti nič posebnega. Pa reporterju ni uspelo spraviti iz harmonike pravih tonov. Za Tičetovo harmoniko je poprijel tudi znani kostelski harmonikar in vodja pevskega zbora Zalog Anton Corl. Poizkus igranja na harmoniko pa se mu ni posebno posrečil, je pa zato bolj zanimivo pripovedoval o takih harmonikah, ki sojih nekdaj izdelovali le na Kostelskem, rekli pa so jim Slovenke. Na Tičetovi harmoniki je napis Franc Wittine. Anton Corl je povedal, da je bil Franc Wittine Kočevar (kočevski Nemec) iz vasi Skrilj, kije danes ni več, saj so bili okoli leta 1954 izseljeni še zadnji prebivalci, vas pa zravnana z zemljo. Čeprav je bil Wittine kočevski Nemec, je izdelal to harmoniko, ki TIČE S SVOJO LJUBICO - Tiče rad pred poslušalci raztegne svojo ljubico harmoniko. jo je Zupan ocenil za muzejsko zanimivost in jo poimenoval Slovenka. Tako je bila takrat ta harmonika protiutež nemški harmoniki. Prva harmonika Slovenka je bila izdelana po posebnem naročilu na Dunaju, kjer so Kostelci havzirali (krošnjarili, prodajali, tudi po hišah). Krošnjarji so prinesli harmoniko na Kostelsko, a ker so Kostelci odprte glave, so hitro začeli izdelovati kopije prinesene harmonike. Take harmonike, slovenke, so znane le v Kostelu in nikjer drugje. Nanje so igrali na plesih in zabavah že dolgo pred prvo svetovno vojno in po njej. Najboljši muzikantje harmonikarji iz tistih časov so po Corlovi pripovedi bili: v Ajblju Butina, v Banjaloki neki Tulija, na Kaptolu pa Krkovič. O Francu Wittineju pa je Anton Corl povedal, da je bil rojen v prejšnjem stoletju in da je izdelal veliko harmonik. Med prvo sve- S KOSTELSKIMI TAMBURAŠI - Matija Krkovič s preko sto let staro harmoniko je na sejmu Alpe Adria ubrano zaigral skupaj s kostelskimi tamburaši. REVŠČINA POD GORJANCI tovno vojno seje na fronti nalezel sifilisa. Zaradi tega je okoli leta 1934 tudi umrl. Pokopali so ga pa pokopališču v domači vasi Skrilj’ Za njegov grob pa se ne ve, saj je bilo pokopališče leta 1954 skupaj z vasjo in cerkvijo zravnano z zemljo. JOŽE PRIMC Spet nove znamke Ob 50-letnici Sveta Evrope je Pošta Slovenije izdala priložnostne [ znamke, posvečene tej pomembni obletnici. Znamko ob 50-letnici Sveta Evrope z nazivno vrednostjo 80 tolarjev, ki z združitvijo človeških rok simbolizira povezanost me® narodi vseh evropskih držav m pomembnost sožitja Evrope, je oblikovala Darja Breško. V ospredja marčevske izdaje priložnostmi1 znamk je tudi 50. obletnica ustanovitve Filatelistične zveze Slovenije-V počastitev tega jubileja je izdana ) znamka z nazivno vrednostjo 16 tolarjev. Znamko sta oblikovala An-drejka Čufer in Leonard Rubin. 23. marca je dala Pošta Slovenije v uporabo še tri znamke: znamko2 motivom znamenite Golice, kjer se lahko vsak obiskovalec naužije belega paradiža narcis; znamko z m° tivom Triglavskega narodnega par" ka, posvečenim varovanju narave ib ohranjanju tega, kar je v naravi ostalo prvobitnega, ter znamko motivom minerala cinabarid, kate- j rega kristali sodijo v najpomemb nejšo dediščino nežive narave v Sloveniji. Planinsko znamko za 15 t0" larjev so oblikovali v studiu Bot® po fotografiji Joca Žnidaršiča) Jožeta Dobnika. Znamko iz senj Evropa - narodni parki z naziv® vrednostjo 90 tolarjev so po 20 tografiji Jožeta Miheliča oblikova” v istem studiu, novo znamko iz seh je minerali za 80 tolarjev pa je 0 likoval Matjaž Učakar. PREDPRAZNIČNO PISANJE PISANIC - Medtem ko so se pred leti v Beli krajini bali, da bo pisanje pisanic povsem zamrlo, danes te bojazni ni več. Ta lepa ljudska obrt še posebej oživi pred veliko nočjo, ko v Beli krajini mlado in staro z voskom na kurjih jajcih preizkuša svoje ročne spretnosti in ustvarjalno domišljijo. Spodbudno je, da se za pisanje pisanic zanima vse več rosno mladih, ki so v predprazničnih dneh množično obiskovali delavnice za pisanje pisanic, ki jih je pripravila Občinska zveza prijateljev mladine Metlika (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.) KDO JE PRAZNIL KAŠČE? Suhokranjski razbojnik Jaš Suhokranjski razbojnik Jaš je živel in opravljal svojo “obrt” od leta 1938 pa tja do leta 1943, ko ga je doletela smrt. Njegov rajon so bile suhokranjske vasi, ki jih je poznal kot svoj žep. Dobro je vedel, da suhokranjski ljudje nimajo denarja, če pa so ga kaj imeli, je bil dobro skrit. Da bi ga on dobil v svoje roke, je bilo skoraj nemogoče. •Zato se je razbojnik Jaš dobro izučil druge obrti, kar je bilo za tiste čase za navadnega tatu skoraj nemogoče. Kar precej časa se je učil z raznimi ključi odpirati različne vrste ključavnic. In tako seje izučil vseh podrobnosti ključavničarske obrti. Svojega posla se je lotil vedno ponoči, ko so se ljudje že pogreznili v spanec. Obiskoval je suhokranjske kašče, ki so jih imele vse kmetije, saj so vanje takrat spravljali hrano. Ko je tako neslišno in brez posebnega truda odpiral lesene shrambe, mu je v nos prišel prijeten vonj po suhih svinjskih kračah in mesnih klobasah. Kaščo je dodobra izpraznil, saj je bila njegova vreča velika, nato pa je kaščo zaprl, tako da so ljudje tatvino opazili šele, ko so prišli po meso. Njegovi podvigi niso ostali dolgo skriti. Neke noči, ko je spet obiskal vas, ga je opazoval neki vaščan. Videl je, kje je pustil kolo in torbo z orodjem. Torbo mu je vrgel v jamo Po-danščico, kolo pa skril. Tako so imeli ljudje nekaj časa pred njim mir. Nekega dne so ga ujeli žandarji na žužemberškem sejmu, a jim je ušel, saj zaradi gneče niso mogli streljati za njim. Med vojno, ko si je tudi Jaš posadil na glavo partizansko kapo, je svoj stari posel opravljal tudi podnevi. Ljudje so se ga bali, posebno otroci. Bil je močan in velik, pravi hrust. V neki vasi so imeli partizani pri hiši par volov spravljenih za hude čase. Pa je zanje zvedel “partizan” Jaš, jih odgnal in jih s pomočjo svojih pomočnikov pobil. Meso je prodal svojim stalnim strankam. A to je bil njegov zadnji podvig. Partizani so ga namreč s pomočjo suho-kranjskih ljudi kmalu prijeli. Lažni partizan, ki je kradel na njihov račun, je prejel svojo kazen-smrt. TONE VIRANT Le trdno streho nad glavo bi radi Na vprašanje, kaj je največja želja njegove družine, je 36-letni Branko Dolmovič iz Podbočja brez premisleka odgovoril: “Le trdno streho nad glavo bi radi. Pa da bo zdravje pri hiši. ” Hiša, ki nosi letnico 1890, komajda še stoji, pod njeno streho, ki je začuda prenesla letošnjo zimo in obilico snega, namreč nudi dom njegovi ženi Slavki ter štirim živahnim in prikupnim deklicam, 22. februarja letos pa se je četici otrok pridružil še eden -Rok. Hiša v Podbočju, kjer bivajo Dolmovičevi, je vse prej kot prijetna. Stara in razmajana, še iz kamna zidana, je ovita v vonj po tako trohnobi, prostora pa je za številno družino občutno premalo. Pravzaprav uporabljajo le manjšo vežo, kuhinjo, ki meri kakšnih 6 kvadratnih metrov, in eno spalnico, v kateri je prostora ravno za tri postelje, en kavč in eno omaro. Ostalih prostorov ne morejo uporabljati, ker so stropi že popustili. Njihova kopalnica je “la-vor”, stranišče je zunaj, pa tudi vode ni v hiši. “Hišo imamo v najemu. Saj smo jo hoteli že obnoviti, na primer zamenjati okna. Prišlo je kar nekaj mojstrov, pa je vsak rekel, da je škoda vsakega tolarja, ki bi ga vložili v tako staro hišo. To je sam kamen. Še čudno, da je zadnjo zimo streha vzdržala takšne količine snega. Prav strah nas je bilo, da se ne bi streha podrla, ko bi bili noter. A če je zdržala sneg, bo tudi mene in mojih 130 kilogramov, ko bom splezal gor, da jo popravim. Pri Žlebnikih je namreč počena ena deska, zaradi česar ob deževju v kuhinjo teče voda. Še dobro, da imamo dovolj veder, da jih podstavimo,” se je pošalil Branko, medtem ko je njegova 34 let stara žena v naročju zibala najmlajšega člana družine in od njega odganjala številne muhe, ki so bile v razgreti kuhinji še kako živahne, čeprav je bil šele začetek marca. Otrokom je za težave staršev kaj SLAVKA IN BRANKO Z ROKOM - Konec februarja je Slavka rodila še Roka. Pravzaprav je Branko upal, da bo fantek, da bo imel vsaj enega zaveznika v hiši. malo mar. Malo pred našim obiskom so se deklice vrnile s travnika ob potoku, kjer so nabrale vsaka velik šopek zvončkov in seveda regrat, njihova trenutno največja želja pa je bila priti do sladoleda. Branko je bil nekoč doma v Osrečju pri Škocjanu, nato pa je bil posvojen v Mraševo. Zadnjih pet let biva v Podbočju. Žena Slavka je bila že prej v tej hiši, ko se je vanjo vselila s prejšnjim partnerjem, s katerim je imela dva otroka. Starejši sin Jožko je pri stari mami, 10-letna Iris pa živi jrfi njej. Sicer pa bo Mateja stara 5 let, Darja šteje 3 leta, Klavdija pa dve. Slavka je bila prej snažilka v tamkajšnji šoli, a ko za Iris ni imela varstva, je bila prisiljena ostati doma. In tudi sedaj ne more pustiti otrok. Iris sicer hodi v šolo, kjer nima nobenih težav, Mateja pa v vrtec, a ko bosta v vrtec odšli še dve deklici, bo malo več miru pri hiši. Še sreča, da ima Branko službo. Že 20 let dela na tekočem traku v tovarni celuloze in papirja v Krškem, v sedanjem Vipapu, kjer zasluži okoli 60 tisočakov, nekaj pa nanesejo tudi otroški dodatek in socialna pomoč. A izdatki za tolikšno družino so veliki. Trije otroci namreč še potrebujejo plenice, vsak dan pa je potrebno skuhati večji lonec hrane. Branko že 15 let dela v treh izemenah. In tudi zaradi tega avto mora biti pri hiši. “Včasih je avtobus vozil Svetke in petke, sedaj pa le med tednom, ob sobotah in nedeljah pa nič. Tako moram imeti svoj prevoz, če hočem v službo,” pravi. Dolmovičevi bi morda imeli možnost, da bi šli živet v blok, a takšnega življenja si ne želijo. Vprašanje, če bi ga zaradi večjih stroškov sploh zmogli. Tu namreč lahko (»storijo kaj okoli hiše, si pridelajo hrano, gojijo živali. Sedaj krmijo 65 piščancev, 20 kokoši pa skrbi za redno dobavo jajc. Običajno imajo v hlevu tudi kak5 nega prašiča in Branko je trdno odločen, da ga bo kupil tudi ld . Da lahko nahranijo toliko Žtvd imajo v najemu nekaj zemU “Morali bomo kupiti tudi kra''. Če ne letos, pa drugo leto. W jemo namreč veliko mleka. D°s lej smo jemali 2 litra mleka dan, sedaj pa po tri litre. Kaj torej preostane drugega? sprašuje Branko. Še sreča, daj1 na pomoč priskočijo tudi sose^L Kako naprej, ne vedo. Saj ^ odkupili hišo, kjer bivajo, i® lotili novogradnje, a kaj, ko h lastnik preveč zanjo. Morda P® bo le našla kakšna druga reši'e' A do tedaj bo 7-članska druži® Podbočju le čakala, kdaj *e ., dobro stoletje stara hiša sesul^ kup kamenja. A do tedaj čeprav negotovo, nudila vsajs h°nadel,V°TANJAGAZVOPM L DOLMO VIČ E VE DEKLICE - Iris, Darja, Kla vdija in Maleja so ži^ 1 , deklice. Ob našem obisku so se s travnika vrnile vsaka z velikim š°r . zvončkov in vrečko regrata. cp@[p®[Fft§]g@ • g®o!QODTraow®©GD • sOOBs® • d!®[po®o • o3®^®^®!® • g®tiDDDiraQW®®Go • ©Dote® • dO®[po®D NEVARNO srečanje Medvedki pritekel skoraj v naročje žišča v Podgorski ulici v Kočevju napotil po gozdni cesti, ki vodi mimo trim steze do brunarice v Dolgi vasi in naprej. Tako kot običajno je imel na glavi čepico, ki mu ob siceršnji koncentraciji na tek omogoča, da vidi le približno 10 metrov pred seboj. Ko je pritekel do dela poti, kjer se desno od ceste začenja trim steza, in pred seboj zagledal medvedka, je bil ta zato od njega oddaljen le kakšnih 10 metrov. “Najprej sem pomisli, daje pes, vendar sem takoj zatem zagledal še enega,” pravi Polde, ki se mu je minuta, ki je temu sledila, zdela dolga “kot cela večnost”. Skoraj v istem trenutku, ko je zagledal mladička, sije dvignil s čela kapo, ki mu je zastirala pogled. “Nobenega dvoma ni, da me je medvedka videla prej, kot jaz njo, saj ko sem jo na vsega morda le osem metrov od sebe končno zagledal, je že tekla proti meni,” se spominja srhljive izkušnje, ko bi medvedki, ki se je pognala proti Vsako leto je več ljudi, ki se zara -di zdravstvenih ali zgolj samo ljubiteljskih razlogov odločajo za sprehode v naravo. Vedno več je tudi rekreativcev, ki tečejo ali kolesarijo po gozdnih poteh in obronkih gozdov, planincev, nabiralcev gozdnih sadežev in sploh ljudi, ki tako ali drugače preživljajo svoj prosti čas v gozdu. Da gozd pravzaprav pripada živalim in da s tem, ko prihajajo vanj, vstopajo v domovanje tudi zelo nevarnih zveri, mnogi med nji-mi ne razmišljajo, običajno dokler v t0 niso prisiljeni... Tudi Polde Lavrič iz Kočevja do nedavnega ni razmišljal o tem. Not velika večina prebivalcev Kočevske, ki v bogastvu svojih gozdov nudi zavetje številnim živalskim vrstam in med njmi tudi ve"kim zverem - medvedu, volku ■n risu, tudi on pozna številne zgodbe in zgodbice o sila neprijet-n'h m tudi celo usodnih srečanjih z medvedom. Vendar je do prejšnjega četrtka, tako kot mnogi drugi. naivno mislil, da se kaj takega jemu ne more zgoditi. Rekrea-.ivno teče že vrsto let, in čeprav ece skoraj vsak dan in je pri tem - 8°zdovih Stojne in po travnikih večkrat videl tudi še povsem ezemedvedje iztrebke, še niko-Prej ni niti od daleč videl medve-Qa v naravi. • Pri nesrečah je vedno tako, da v nepravem trenutku na neki rnm,mestu>” pojasnjuje Polde, ci tv 0t a8ent pri zavarovalni-vin a; 'zjcmno tako v dotedanjh Ve j6nl oziramo nevidenjih med-d„ha J“°!vtudi sicer v svojih nava-nr, ajno teče zjutraj ali poz-•erldun, vendar ne sam, am-tek PaJ s sinom. Prejšnji četr-Pa s,e mu je zdelo zjutraj za tek nrnc ?’ “Kasneje seje otoplilo, olii !,V,ečeru Pa naj bise ponovno adilo Zato sem se odločil, da n ■t-®^el PreJ kot običjano,” okni'1 n aneS?° ie’ da Je b'*° t0 ;et 2- urc- in če je razen never- in 6 ,Sre^e’ da je tega dne ostal živ kat"° neP°škodovan, sploh še t .sna sreča, je, kot pravi, da sin tedaJ m šel z njim. _ eprav je imel na izbiro več i’ se Je °b vnožju Stojne iz kri- ^H4ŠKE JAMF. NA KOČEVSKEM njemu brez kakršnega koli predhodnega opozorila, skoraj pritekel v naročje. Še vedno v teku je Polde bliskovito zavil s ceste po strmini skozi gozd v dolino in nato na travnik pri Strelišču, kjer so v neposredni bližini že prve hiše tamkajšnjega naselja. V teku za življenje se je večkrat ozrl nazaj, da bi videl, ali mu medvedka še sledi, pri tem pa je kričal, kot pravi, na ves glas, saj je ravno.pred kratkim nekje zasledil, da lahko tudi to v takšnih trenutkih pomaga. Po približno 80 metrih zasledovanja je medvedka 'odnehala in se vrnila k mladičema, Polde pa si je oddahnil, kot še nikoli prej. Brez kape in kjučev, ki jih je med tekom, ki mu je rešilo življenje, izgubil, je krenil domov, od koder je takoj o tem obvestil lokalni radio Univox, ki od tedaj naprej objavlja sporočilo, da velja nevarnost zaradi medvedke, ki se zadržuje na tem območju, do preklica. Medvedka, ki ima tu že leta svojo pot, kot pravijo stanovalci bližnjih hiš, je nedolgo zatem z mladičema neovirano prečkala regionalno cesto Ljubljana-Ko-čevje-Petrina. Pa Polde? Gozd zanj ne bo nikoli več takšen, kot je bil, ampak takšen, kot dejansko je - ne samo lep, mapak tudi poln .nevarnosti za vse tiste, ki vstopajo vanj in s tem hote ali nehote posegajo tudi v življenjski prostor divjadi in divjih zveri. MOJCA LESKOVŠEK-SVETE Polde Lavrič Vpliv zraka na zdravje - Človek ki pride iz Ljubljane nima tod nikoli take sle do jedi - zrak je predebel in vlažen. Nahodi so vsakdanja reč, od prehlada marsikteri tudi umrje. Kakor črv, prisad etc. tudi rak ni nič redkega, posebno prihodnik ga dobi lahko če mu je kri kaj sprid-jena. Meso in živina -1865. se je pojelo naj več kar ljudje pomnijo teletine, ker ni bilo krme; bila je funt po 13 - tele ki je imelo pol ct mesa, je veljalo le 9 f 'or. Zdaj pa je živina draga. Lepa govedina po 22, teletina po 24 in 26: Salamon dal v Zagrebu za par res krasnih volov 450f! Za malenkosti trpi - Dolenec je tak, če je dolžan le polič vina, da bo ogibal se upnika in hiše mesece in leta in prebil toliko sramovanja in sitnosti radi te malenkosti, da ne bi ni za sto forintov vredno bilo trpeti toliko in tako dolgo. Med postom nič kuškanja - Dekle: “Ne, ne zdaj o postu, saj bo kma-li Velika noč - danes je že velika sreda - o praznikih in po praznikih bova lahko delala kar bova hotela - se ujčkala in kuškala in obimčkala in vse kar se nama bo ljubilo - ali zdaj o postu pa bog varuj - to bi bil strašen greh - kaj tacega ne bi jez mogla nositi na svoji vesti etc. Rad je pupcal, papcal in kavsal - Nalezljiva vročinska bolezen je že tudi v Kronovi - fare belocerkevske - in je prestopila tudi Krko. Tudi Adolf Ficht jo dobil. + je njegov brat Tusen za Kamnom: Mož je veliko dobrega popupkal in popapkal, zraven pa tudi grozno rad kavsal, dekleta in žene kakor je sploh takih tod dovolj. Tatinskih družeb vse mrgoli, komaj zasači in razkropi sodba eno, že se osnuje spet druga in tretja. Posebno udeležujo se teh društev radi čevljarji. Netopirji v skrivnostnem podzemlju no že zaprta; ime ima po Ivanu Mramorju-Vanču, soustanovitelju ribniškega in kasneje še kočevskega jamarskega društva. Leži na južni strani Črnega Vrha. V njenem sestavu so štiri dvorane, zadnjo, Vančevo, krasi velik sigast slap. Koblarska jama leži ob vznožju Koblarskega hriba. Bogataje s si-gastimi tvorbami in tudi z jamskimi živalmi, predvsem hrošči, kobilicami in pajki. Znana je tudi po tem, da so se v njej nekdaj radi skrivali potepuhi in prestopniki. Žal so kapniki in tudi tla zaradi takih in podobnih obiskovalcev uničeni. Kočevski jamarji med drugim tesno sodelujejo s člani Planinskega društva Kočevje. Zato so že sklenili, da bodo s skupnimi močmi usposobili za obisk Eleonorino jamo, ki leži le 4 km od koče Planinskega društva za Mestnim Vrhom, ime pa je dobila po soprogi kneza Auersperga, ki je bil lastnik okoliških gozdov. Jama je precej izropana in za obiskovalce tudi nevarna. Podoben načrt imajo tudi z Ledeno jamo, ki je še bliže planinski koči in so jo nekdanji grofje bližnjega Fridrihštajna uporabljali za zamrzovalnik živil. Jamarji tesno sodelujejo poleg z jamarskimi organizacijami v domovini in tujini še s Centrom za promocijo in razvoj turizma občine Kočevje in hotelom MKG “Valentin” Kočevje pa tudi s Civilno zaščito. Prav zdaj ustanavljajo pri Jamarskem društvu Netopir reševalno enoto, ki bo imela štiri sekcije: jamarsko, plezalno, izvid-niško in potapljaško, v kratkem pa jih bodo popolnih s člani, ki bodo uspešno končali tečaje, kateri potekajo prav zdaj. JOŽE PRIMC NASE KORENINE Slepa potnica iz Amerike Na Radoviči pri Matekoviče-vih, po domače pri Stezinar-jevih, je bilo to. Drugačni časi so bili takrat in do blaga za obleko ni bilo lahko priti. Domala pri vsaki kmečki hiši so takrat še sejali lan in konopljo, iz stebel teh rastlin trli predivo, ki so ga spretne roke potem sukale v niti in iz njih tkale platno za delovno in za praznično odelo. Kaj se je takrat na začetku stoletja pri Stezinarjevih zares dogajalo, sedaj lahko samo ugibamo. Možno, da so se pri njih na preji takrat zbrali sosedje, kot je bila tod navada, da so si ob pesmi, veselju in delu krajšali dolge zimske večere. Kakor koli je že bilo, res je, da je Stezi-narjeva mati Ana prijela v roke svetilko in z njo odšla na gank, kjer je v latah visela kot poper suha preja. Z ognjem se ji je preveč približala, preja se je vnela in plamen se je v trenutku zagrizel v leseno stavbo in ga ni bilo moč pomiriti, dokler ni pogorela do konca. Tako so Matekovičevi ostali pod milim nebom. K sreči so imeli v Ameriki sina Marka. Ta je bil odšel čez veliko lužo, da bi tam zaslužil za boljše življenje. Ustalil se je v ameriški zvezni državi Ohio. Ko je dospela vest o tem, kaj se je zgodilo domačim v Radoviči, je Marko sklenil: “Treba bo pomagati!” Zbral je prihranke in se z družino vkrcal na ladjo. Zdaj jih je bilo že pet, saj sta se v Ohiu oženil z Marijo s Krašnjega Vrha in ta mu je rodila sinove Janeza, Martina in Marka. No, dejansko jih je bilo šest, le da je šesti potnik udobno počival pod materinim srcem. To je bila mala Marička, ki je privekala na svet že na Radoviči. Zdaj je tista Marička že zdavnaj zrasla v Marijo, saj je od njenega rojstva minilo dobrih devetdeset let. Kljub tako dolgemu življenju pa ji ni bilo nikoli več dano zapluti v ocean, ki ga je tako udobno prečkala že pred svojim rojstvom. Zato pa očetu Marku še dolgo ni bilo dano uživati sadov svojega dela. Domačo hišo so še isto leto dvignili iz pepela, vendar je iz Amerike prineseni denar hitro usahnil, in Marko se je odločil, da gre zaslužit novega. Zdaj je sam odšel čez ocean in je ostal onkraj vse do štirinajstega leta. A tudi ko se je spet vrnil, mu usoda ni bila naklonjena: le nekaj mesecev zatem je izbruhnila prva svetovna vojna. Marija se dobro spominja tistih dni, ko je spet dobila očeta in ga pravzaprav šele dobro spoznala. Nekega nedeljskega jutra se je vračala od maše v domači cerkvi, ko jih je srečala: poln lojtrski voz jih je bilo, med njimi tudi njen oče. Cesarjih je poklical na vojsko. Ko takole poslušam Marijo, kako mi pripoveduje o svojem očetu, si moram ob vsej smoli, ki jo je imel, vendarle priznati: “Možakar je imel neverjetno srečo!” Od začetka pa do konca vojne se je tolkel z Italijani na eni od najbolj trdih in pogubnih evropskih front, pa je ostal živ in se takoj po vojni vrnil v objem svoje družine. Gotovo so ga še dolgo potem po radoviških razorih in košenicah spremljali prizori številnih napadov, topovskih obstreljevanj in smrtnih krikov njegovih soborcev in nasprotnikov. Pa tudi tistim, ki so ostali doma, ni bilo dosti lažje. Primanjkovalo je namreč krepkih moških rok tako na njivi kot v gozdu in vinogradu. Otroške so bile sicer številne, a prešibke. Marija je tako odraščala v pomanjkanju in ob težkem kmečkem delu. Dodobra se je privadila “roba-či”, delovnemu krilu iz domačega platna, in leta so tekla. Ko je odrasla, se je poročila. Ostala je v vasi, le preselila se je k Bajukovim, po domače Antončičevim, od koder je bil doma njen mož Janez. Se naprej je morala trdo delati, kajti tudi Bajukova kmetija, kije bila prav tako majhna in zahtevna kot prej Matekovičeva, je zahtevala svoje. “Prav nič nisem prebrala. S trnja na trnje sem se preselila,” se zdaj pošali devetdesetletnica. Takrat, med obema vojnama, pa ji ni bilo do šale. Delati je bilo treba, rojevati in skrbeti za otroke, malo Marijo in Ivana. Da bi družini olajšal življenje, je Janez odšel na delo celo v Nemčijo. Bilo je to konec tridesetih let, ko je bila nova vojna že v zraku. In res, ko se je dve leti kasneje vrnil, mu je bila za petami. Junija 1942 so ga Italijani odpeljali na Rab, Mariji pa je ostala za spomin še ena štručka - njun tretji otrok Jožek. Da bi bila žalost in zmeda še večja, je konec istega leta dobila obvestilo, da ji je mož v internaciji umrl. Saj bi jo žalost strla, če ne bi nekaj dni prej govorila s sovaščanom, kije prišel naravnost z Raba, in ta ji je prinesel pozdrave od njenega janeza in ji povedal, daje z njim vse v redu. Kljub temu je bila tista pot, ki jo je po prejemu pisma Marija prehodila od Radoviče do Metlike, neskončno dolga. In na koncu poti so bile spuščene zapornice. Stražar je ni pustil naprej. Obvisela je na zapornicah in neutolažljivo jokala! Končno je le prišla do radoviškega župnika, ki je živel takrat v Metliki. Nič usmiljenja ni pokazal možakar do svoje župljanke. Brez tolažbe se je vrnila k svojim otrokom nazaj na Radovi-co. Potem se je le izkazalo, da je bil nesrečnik, ki je na Rabu umrl, neki drugi Janez Bajuk. Marijin Janez se je po italijanskem razpadu vrnil domov. Takrat je že zorelo grozdje, a Janez ga tudi tisto leto ni obiral, kajti odšel je s partizani in z njimi ostal do konca vojne. Potem je bil še štirinajst mesecev v bolnišnici, tako da se je k družini, katero je leta 1945 povečal še mali Tonček, vrnil šele poleti 1947. Zares je svojega Janeza Ma-rijajtokopala sredi sedemdesetih let, potem pa še najmlajša od otrok: Jožeta in Toneta. A veselja na tem svetu ji je ostalo še precej, saj ima kar devet vnučkov in deset pravnučkov. In kaj se je zgodilo s tremi Marijinimi brati, ki so bili rojeni v Ameriki? Ko je prišla nanje vrsta, da jih srbski kralj pokliče k služenju vojaščine, so se drug za drugim umaknili nazaj čez ocean. Zdaj so že vsi pomrli, a Matekovičeva kri se še pretaka v Ameriki. TONE JAKŠE 123 DOLENJSKI LIST Kof* 0 m°čju nekdanje občine Ko/tVjeJ,sedanilb °bčin Kočevje, P,,,. , ’ Osilnica in del občine Loški Potokj, J tvc kmšk!hn° raziskanih okoli 600 J?/’ n,a katerem deluje jamarsko lej Netopir iz Kočevja, je dos- najbolj okoli je bij ,T tcJ*111*1 Pn’> organizirani obisk vedaI,? nieni ureditvi,” sta po-dni**.. Predsednik jamarskega vega medveda, volka, kune, konja, svinje, bobra itd. Našli so še ostanke oglja in tudi razne odbitke, ki so nastali pri izdelavi orodij *nane 71™' !^ed njimi so nap 4 5 , *-e'jnske jame, ki so z ora Janin*1 rovov tudi najdaljša taka Koče °ffroma jamski sistem na Slovemifr%in, med najdaljšimi v o,V _ leta 1748 jih je prvi Ottr,h ■ zef Anton Nagel, avstro-Poslnt Znanstvenik, ki ga je sem Štai sam cesar Franc I., da na narav in Kranjskem prouči Poro/1** znamenilosti in mu nato m a 0 ugotovitvah raziskav. mu A|ncuavnem turističnem sej-skem ^dr'a so se na kočev-stavii|rtazi?avnem prostoru pred-P>r n it •iamarj> društva Neto-KočevvL. s,? ProsPekt “Jame na stavil; v katerem so pred-jam ' • eljnske jame, Vančevo dr 'n Koblarsko jamo ter še < saJ Je Željnske lentin .. delovanju s hotelom Va-pred zaključkom sejma v PREDSEDNIK IN TAJNIK - Predsednik jamarskega društva Netopir Kočevje (JDNK) in vodja reševalne enote Netopir Kočevje (RENK) Drago Jolič (desno) in tajnik J DNK ter namestnik vodje RENK Aleš Štrumbelj • entinže ^Drorv* . ' * NCII1UI V lo kar 4^u naših jamarjev obiska-je hi| j .fHudžarskih turistov, kar te janie t edala . UŠtva M ; ,at^»0,o"tin kim 1KCVsk‘ jamarji so pred krat-jame 'T,osobili za ogled Željnske K°bi' ,os Pa bodo še Vančevo in nienit. { Jamo- Te jame so zna-strokr,,. . P° tem, da je v njih bo ar .Tla)1 za staro kameno do-kopan' ja. ®rodar našel več iz-jarne '!hkl Pričaj°. da so bile koncu Deasno poseljene že ob i?korv, Jc.lcdenc dobe. VIcd svjZca ninami so kosti alpskega Ca-severnega jelena, losa, rja- iz kamna. Poleg tega so bile posebnost jame še človeške ribice, še vedno pa so tudi druge jamske živali (hrošči itd.). V te jame so se ljudje zatekali ob raznih nevarnostih, tako pred stoletji pred turški vpadi in ob bombardiranjih med zadnjo svetovno vojno. Žal so jame močno poškodovane, kar precej kapnikov je polomljenih, po jami pa je razlito tudi blato, ki je nastalo ob izpiranju premoga kočevskega rudnika. Zanimivost je še, da je prav v bližini jam, na območju dnevnega kopa nekdanjega Rudnika rjavega premoga Kočevje, tudi razvodje, saj se voda Rudniškega potoka steka v porečje Krke, z nasprotnega pobočja pa v Rinžo in Kolpo. Jamarji bodo zavarovali z vrati še Vančevo in Koblarsko jamo in v jame, namenjene turističnemu ogledu, napeljali elektriko ter uredili poti. Večji del teh nalog so že opravili, saj je Vančeva jama del- VHOD VŽEUNSKE JAME - Na pragu bogastva podzemlja L3 (2588), 1. aprila 1999 iš® • satraBrai^®®^ • ©Dote® • (^®[]2)0®o • [?@[p®irG^is® • gsoon0[rai]Ow®©G0 • ©DODs® • (S®[p0gS »KNJIŽNA POLICA Slovenski narod pomni in obtožuje Založba LIPA iz Kopra je pred kratkim izdala novo delo Alojza Zidarja, avtorja večih knjig in znanega primorskega rodoljuba. Že leta 1930 se je priključil tajni organizaciji TIGR (kratica za Trst-Istra-Gorica-Reka, ki naj bi prišli v matično domovino). Italijani so ga med drugo svetovno vojno z mnogimi drugimi primorskimi vojaškimi obvezniki mobilizirali v specialni (kazenski) bataljon, iz katerega je v Grčiji pobegnil k partizanom. Od tam je prišel med makedonske partizane in se z njimi bojeval proti okupatorjem do osvoboditve. Vsa njegova dosedanja polemična in knjižna dela opisujejo Primorsko pod Italijo ter njen boj proti fašizmu, prepleten z nenehnim delom za priključitev k Sloveniji. Nova Zidarjeva knjiga Slovenski narod pomni in obtožuje je izšla s posvetilom: “Knjiga je posvečena vsem, ki so v boju proti fašizmu dali svoja življenja, da bi bila domovina svobodna.” Iz zveste zapriseženosti boju Primorske za lastno svobodo je Alojz Zidar z dolgoletnim zbiranjem podatkov o genocidu (pomoru) in drugih zločinih italijanske države proti slovenskemu narodu zbral mnogo obtožujočih dokazov o zlodelih fašistične Italije nad Primorci po letu 1918 in o njenih zločinih v Ljubljanski pokrajini v letih 1941-1943. Pri tem se je naslonil na dragocene podatke učitelja Antona Rutarja, enega prvih primorskih tigrovcev. Rutar je začel in s pomočjo številnih anonimnih sodelavcev organizacije TIGR vodil to delo. Po Zidarjevih zapisih in podatkih, ki so jih zbrali tigrovci, je novo knjigo sestavil in uredil prof. Jože Hočevar iz Kopra. In kot je v uvodni besedi zapisal Milan Gregorič, je “nova knjiga tigrovca in partizana Alojza Zidarja verjetno prvi poskus strnjenega prikaza zločinske nravi italijanskih fašističnih oblasti na slovenskih tleh ter sprevrženega odnosa Italije do lastne zločinske preteklosti”, kar velja za ves čas od zasedbe Primorske 1918. leta naprej. Zidar podaja z novo knjigo zaokrožen pregled globljih družbenih in zgodovinskih korenin zločinskosti fašizma. Že v 19. stoletju sije italijanska država z nastankom iredentizma začrtala osvajanje novih, predvsem neitalijanskih, “neodre-šenih ozemelj”, ki naj bi utonila v Italiji in v njeni kulturi. Italijani, ki so na svojih osvajalnih pohodih po Libiji, Abesiniji, Albaniji, Grčiji, Dalmaciji in Rusiji pobili na deset tisoče ljudi, so po letu 1941 poskrbeli za tisoče novih grobov po Ljubljanski pokrajini in med istrskimi Hrvati. In kot po navadi italijanske preteklosti se je Italija po preskoku iz nacifašističnega tabora leta 1943 k zahodnim zaveznikom začela obnašati kot ena izmed “zmagovalk druge svetovne vojne”. Zatajila je svoje fašistično preteklost, kot da njene vojske in oblast nikoli niso počenjale zločinov med Slovenci na Primorskem, v Istri in v Ljubljanski pokrajini. Za vse svoje zločine se italijanska država vse do danes ni javno opravičila, prav tako ne za gorje, ki ga je našim ljudem povzročil fašizem s kraljevo italijansko vojsko vred. Boleča zgodovinska resnica o njenih zločinih nad primorskimi ljudmi pa ni in ne bo obležala v pozabljenem prahu. Vse to naš narod še vedno pomni in obtožuje. TONE GOŠN1K V Škofjeloški pasijon Od minule sobote in nedelje, danes in še v petek in ponedeljek poteka po ulicah in trgih starodavne Škofje Loke velik kulturni, gledališki in religiojpi spektakel, katerega pomen presega lokalne okvire in se uvršča med dogodke nacionalnega pomena, hkrati pa je privlačen tudi kot turistično dogajanje. Blizu 600 igralcev, med njimi kar 80 konjenikov, prvič po več kot dvesto letih uprizarja zvesto po izvirni predlogi sloviti Škofjeloški pasijon, vclikote-densko procesijo s prizori iz Svetega pisma Stare in Nove zaveze in s poudarkom na Kristusovem trpljenju in vstajenju. Besedilo, ki ga je leta 1721 zapisal kapucinar pater Romuald, je najstarejše znano dramsko besedilo v slovenskem jeziku in spada med najelitnejšo kulturno dediščino Slovencev. Ob tej priložnosti je Mladinska knjiga v zbirki Klasiki Kondorja ponovno izdala Škofjeloški pasijon v tako imenovanem diplomatičncm prepisu in v fonetični transkripciji, kije prvič izšel pred dvanajstimi leti. Na levih straneh knjige je natisnje i bcsei' " je v latinščini (uvod, priloge in na potki), nemščini (opombe in dida-skalije) ter slovenščini (dialogi igralcev), na desnih pa je prevod tujih besedil in preprost fonetični zapis slovenskega. Prečrkovanje in prevod latinskega in nemškega besedila je opravil Primož Simoniti, prečrkovanje slovenskega besedila in fonetična transkripcija pa je s spremno besedo Škofjeloški pasijon kot priča razvoja slovenskega jezika in opombami delo Jožeta Faganela. Dodane so še spremne besede Janeza Hoflerja o glasbi v Škofjeloškem pasijonu, Marka Marina o pasijonu kot znamenju časa in Marjana Kokalja, organizatorja in režiserja sedanje uprizoritve o letošnjem pasijonu, Goran Schmidt pa je pripravil izbor strokovnih člankov in jim dodal zgodovinsko novelo Ivana Preglja Vesela ekloga. Škofjeloški pasijon spada med tako imenovane procesijske igre, ki so se razvile iz srednjeveških liturgičnih sprevodov in so bile znane po vsej Evropi. V Škofji Loki so spokorno procesijo izvajali še v 18. stoletju kot enega zadnjih ostankov srednjeveških pasijonskih procesij v Evropi. Da se je ohranila, pa gre zahvala Lovrencu Marušiču, bolj poznanem po redovnem imenu Romuald, ki ni samo zapisal dialoj gov, ki so jih v slovenščini govorili igralci v trinajstih tako imenovanih podobah, s katerimi je v procesiji prikazan človekov padec v raju m njegova odrešitev s Kristusovo smrtjo in vstajenjem, ampak je tudi podrobno zapisal celoten potek procesije. Največja dragocenost Škofjeloškega pasijona je gotovo jezde igralcev, živa. govorjena slovenščina tistega časa, ki se izkazuje kot bogat in za dramatiko dovolj zrel jezik. MILAN MARKEU Atlas svetovne literature Literatura je res kot velikanski svet, po katerem lahko ljubitelj' branja svobodno popotujejo in na krilih domišljije obiskujejo kraje na vseh celinah in ljudi v vseh časih svetovne zgodovine, hkrati pa je literatura s svojimi tvorci in deli vpeta v resnični svet zemeljske krogi* in je mogoče pogledati na realni zemljevid sveta tudi kot na zemlje' vid, na katerem so kraji in piokrajnJ zaznamovane z literaturo bodisi kot prizorišča literarnega dogajanja » delih iz zakladnice svetovne literature ali kot prizorišča življenja UL ustvarjanja svetovno znanih literatov. Prav takšen zanimiv in nenavaden pogled na svet ponuja Atlas svetovne literature, ki je nedolg® tega izšel v slovenskem prevodu Jureta Potokarja pri Cankarjev založbi. ., Izvirnik je izšel pri londonsk založbi De Agostini Editions. Uredil in delno napisal ga je Mal®0'_ Bradbury, romanopisec, kritik, av' tor televizijskih iger in večletni prjT fesor na oddelku za ameriške štud1' je na Univerzi Nove Anglije. De! je nastajalo štiri leta, k sodelovanj pa je Bradbury pritegnil mednarodj no skupino več kot štirideseti književnih biografov, romanopisji® in univerzitetnih profesorjev, ki so uresničili projekt, kot ga je zaSjL vala in razvila Frances Gcrtler. r®| tovanje po atlasu svetovne l'lcr:D ture se začenja v srednjem veku renesansi z opisom Dantejeve? sveta, Chaucerjcve Anglije, Shak sperovega Stradforda in London < Montaignove Francije, Cervanj sove Španije, nato pa se v preost lih sedmih delih knjige razgrinjaj literarne pokrajine iz dobe razuf* > ; romantike, obdobja industrialiž cijc, realizma, modernega SV®L sveta po drugi svetovni vojni in ta danes. Zgoščena besedila sPre_,. Ija bogato slikovno gradivo z Ijevidi, načrti mest in označba krajev, ulic, posameznih I o. stavb. g1? no prečrkovano izvirno besedilo, ki žal bralcem. MILAN MAR dališč, gostinskih lokalov, hotel®) ostalih lokacij, kjer so ali živeh. ^ delovali literati ali pa so povezam dogajanji v velikih delih svet®v literature. .. , Vsekakor gre za zanimivo k®)1?J ki bo v bralcu poživila zanimanj® . literaturo, kakšnega bo morda sp* spodbudila k branju in spoznaVML leposlovja, zato njen izid velja P zdraviti. Vprašljiva pa je njena n koliko premočno začrtana ang_ ameriška usmerjenost, ki ne ooP..j šča, da bi se enakovredno oSyc tudi tisti predeli sveta, ki svoja * rarna videnja izpisujejo v drugih zikih, so pa gotovo prav tako vi, ni zanimanja in spoznavanja. O®, je skoraj zapisati, da slovenske C rature v tem atlasu sploh ni naj Morda se bo tudi pri nas našel » ki bo napisal podoben atlas sl®v jn ske literature in jo na zanimt drugačen način od običajnih PrL(j *»l hrulri-m MII AN MARK1 > Ob koncu prve svetovne vojne je bilo Grosuplje zaostala kmečka vas, toda s pomembnim cestnim in železniškim križiščem. Zato je bilo Grosuplje zanimiva lokacija za razvoj obrti in industrije. S tem namenom je leta 1919 prišel v Grosuplje mladi Anton Šinkovec, vr\’ar in trgovec iz Kranja, kjer je bila delovna sila že predraga, gradbenih parcel za večjo tovarno pa sploh ni bilo naprodaj. S posredovanjem mesarja Franca Javornika st. je Anton Šinkovec ob kočevski progi poleg železniške postaje Grosuplje kupil okoli 4 hektarje kmečke in gozdne zemlje ter že v naslednjih nekaj mesecih so zgradili okoli 300 m dolgo tovarniško dvorano. Šinkovec je iz Kranja pripeljal mojstra Bajžlja in 4 navijalne oz. zvijalne stroje za prejo, vrvice in vrvi. Nekdanji gradbeni delavci so se kmalu priučili za “vrvarje” in vezalce. Izdelovali so vrvi, šrange, uzde, aftre, motvoz in vrvice. Ze v prvem letu so zaposlili 125 delavcev, večinoma iz najbližnje okolice. Druga prednost izbrane lokacije je bilo dejstvo, da je bila Dolenjska središče pridelovanja lanu. Za pospe* šitevje Šinkovec že leta 1921 nabavil na Češkem in v Baltiku laneno seme ter izdal knjižici Pridelovanje lanu z navodili od setve do spravila. Istega leta je izgradil terilnico lanu in konoplje ter se na ta način oskrboval z domačimi surovinami. Zaradi širitve blagovne in poslovne moči je Kreditna banka v Ljubljani ustanovila delniško družbo, kije uspešno poslovala do leta 1927, ko so Sovjeti z dumping cenami preplavili evropsko tržišče, za v tovarni nakopičene zaloge izdelkov pa ni bilo kupcev. Banka je zaprla kredite, DOLENJSKI LIST f gjg SLOVENCI PO SVETU S srcem in dušo na slovenskem radiu V čast tovarne in njenega rešitelja propad tovarne in omogočil večjo zaposlitev ljudi iz širše okolice: od leta 1928 do 1938 se je število delavcev dvignilo od 120 na 486; z ustreznimi plačami je ohranil socialni mir tudi v generalni stavki tekstilcev v letih 1935-1936. Še več: z ugodnimi osebnimi dohodki je oživela širša okolica, trgovina in drobne dejavnosti! Dobrobit tovarne Motvoz in platno je segel v Krško dolino, Suho krajino in Dobrepolje, kjer jim je pridelava lanišča in konoplje prinašala vsakoletne denarne dohodke. Ob stoletnici rojstva Metoda Dularja naj se svojemu rojaku oddolžijo tudi Novomeščani, saj je med prvimi rojaki dosegel zavid-na mesta. Rojen je bil 12. junija 1899 v Novem mestu. Po maturi na novomeški gimnaziji je opravil abiturientski enoletni tečaj in se usposobil za pripravnika v ustanovi ali v podjetju, poleg tega se je že v jeseni vpisal za rednega slušatelja na Ekonomski in prometni fakulteti v Zagrebu. Ves čas študija je bil honorarno za krajši ali daljši čas zaposlen, med drugim je honorarno predaval (1924-1925) na dvoletni trgovski šoli v Novem mestu, nato v tovarni olja Hrovat & Comp. v Ljubljani, pri Francu v Zagrebu in drugod, da se je kot študent sam preživljal in redno študiral. Po diplomi leta 1925 je dobil mesto glavnega računovodje v tovarni Anton Šinkovec, d.d., Grosuplje, kjer je kot stečajni upravitelj rešil tovarno ter razvil moderno industrijsko podjetje. Kot priznanje je bil Dular že izvoljen za častnega občana občine Grosuplje, ob njegovi stoletnici pa bodo zapisali njegovo ime na spominsko ploščo. Dr. FRANCE ADAMIČ 80 LET TOVARNE MOTVOZ IN PLATNO Kondova ni ponosna na “svoj” radio le zato, ker so slovenske oddaje v Nemčiji poleg “njenega” radia le še na radiu Deutsche Welle, temveč tudi zato, ker se je Multi-kulti, ki je bil zasnovan kot triletni poskusni projekt, tako dobro uveljavil, da ga ne more nič več utišati. Lani je bil Multi-kulti radio leta, poleg številnih drugih pohval pa je dobil tudi priznanje Unesca za povezovalni program in podporo različnih kultur. Na radiu se dobro zavedajo, da je s tem, ko se ljudje spoznavajo, veliko manj možnosti za nestrpnost in sovraštvo med njimi. Martina kot nekdanja učiteljica dopolnilnega slovenskega pouka dobro pozna večino Slovencev v Berlinu, to pa ji izdatno pomaga pri njenem novinarskem delu. Zadovoljna je, da ji priskočijo na pomoč nekdanje učenke, ki so bile rojene v Nemčiji. Tako upa, da ji bo uspelo vzgojiti naslednike ter da slovenski radio čez leta ne bo utihnil. Predvsem pa, da bodo tisti, ki se bodo učili ob njej, tako kot ona delali od srca in iz ljubezni do Slovencev, Slovenije in slovenske kulture, skromni zaslužek za to požrtvovalno delo pa bo stranskega pomena. MIRJAM BEZEK-JAKŠE 11-METRSKA BUTARA V PREČNI - Farani Prečne so letos za cvetno nedeljo v domačem kraju lahko prvič občudovali butaro velikanko, visoko 11 metrov. Štirinajst ustvarjalcev “petkove mladinske skupine" v sestavi Dušanke, Andreje, Berndarde, Katarine, Mirana, Mitje, Uroša, Bojana, Janeza, Petra, Uroša, Gregorja, Jerneja in Branka jo je pripravljalo ves teden, saj je bilo treba dobiti ogromno bršljana, drugega zelenja, oljke in narcis. Za samo izdelovanje butare so porabili 16 ur, seveda pa so jo tudi lepo okrasili. Na ogled so jo postavili pred župniščem. (Foto: R. M., Prečna) POSNETEK IZ LETA 1930 - Mehanična vrvarna, terilnica lanu in konoplje ter predilnica, zdaj Motvoz in platno na Grosupljem. Na sliki: terilnica lanu leta 1930 (Enciklopedija Slovenije) Po svetu je veliko Slovencev; ki so od doma odšli iz različnih razlogov, večinoma pa zaradi političnih ali slabih ekonomskih razmer. Mnogi so dejali, da odhajajo zgolj začasno, asov tujini pognali tako močne korenine, da jih ne morejo več izpuliti. Tudi Martina Konda z Osojnika pri Semiču je pred petnajstimi leti odšla na delo v Nemčijo. A ni odšla zaradi razlogov, ki so še leta prej najpogosteje gnali naše ljudi v tujino, ampak iz radovednosti in z željo, da bi pomagala slovenskim zdomcem. Martina Konda je potem, ko je končala osnovno šolo v Semiču in gimnazijo v Črnomlju, nadaljevala šolanje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Študirala je zgodovino in domsko smer pedagogike. Prof. dr. Vinko Skalarje svoje študente navdušil za domske skupnosti, o katerih so takrat lahko le sanjali. Po nekajletnem poučevanju zgodovine in zemljepisa je Martina leta 1984 odšla v Berlin za učiteljico slovenskega dopolnilnega pouka. Danes priznava, da ji je bilo v začetku zelo težko, tolažila pa se je z mislijo, da je v Nemčiji le začasno. “A sem se kar hitro privadila, mesto mi je celo tako priraslo k srcu, da sem si, ko bi morala po petih letih oditi v domovino, premislila. Ponudila se mi je namreč služba v domski skupnosti, o kakršni smo študenti skupaj s prof. Skalarjem sanjali v Ljubljani,” pravi Martina. Priložnosti seveda ni želela izpustiti iz rok, saj je v Nemčiji končno lahko začela uresničevati ideje, ki so si jih zamislili v socializmu. Tako zadnjih deset let dela kot socialna pedagoginja v domski skupnosti, kjer skrbi za skupino otrok, ki doma iz različnih razlogov niso mogli živeti in so si poiskali zavetišče v domu. Zanjo je najpomembnejše, da skupina dobro deluje, kar ji je z veliko mero razumevanja, potrpljenja, ljubezni in kompromisov tudi uspelo. Pomeni torej, da ji ni potrebno ves dan bedeti nad njimi, s tem pa ji ostaja dovolj časa še za novinarstvo, s katerim se je začela ukvarjati pred desetletjem. Tako o življenju Slovencev v Berlinu redno dopisuje v Rodno grudo ter občasno v Večer in Nedeljski dnevnik. Naj- ki je imenovala Metoda Dularja za stečajnega upravitelja. S skromnimi sredstvi, spretnim poslovanjem je Dularju uspela sanacija in celo modernizacija ter razširitev obratov. Že med svetovno krizo je povečal obseg in strukturo izdelkov. Tedaj so zgradili" novo predilnico, tkalnico in belilnico za laneno platno, z novimi angleškimi stroji so povečali storilnost in kakovost izdelkov, ki so našli kupce na evropskem trgu. Tako je Dular z ožjimi sodelavci rešil popoln • Ob 80-letnici tovarne Motvoz in platno meni skupina občanov, da morata sedanja občina Grosuplje skupaj s tovarno, ta tako važni jubilej vidno zaznamovati. Na spominsko ploščo naj se zapiše: ustanovitelj tovarne Anton Šinkovec (1886-1944) in organizator moderne industrije Metod Dular (1899-1992). Martina Konda več pa ji pomeni slovenski radio v Berlinu. Pred petimi leti je bil v Berlinu v okviru državnega radia SFB, ki je del ARD, ustanovljen poseben radijski program za tujce, ki živijo v Berlinu, poimenovali pa so ga Multi-kulti. Oddaja 24 ur na dan, in sicer od 6. do 17. ure v nemščini ter do 22. ure v osemnajstih jezikih narodov, ki živijo v Berlinu. Ob 22. uri radio prevzame programe velikih evropskih radijskih hiš. Od začetka letošnjega leta je Martina vodja slovenskega radia v okviru Multi-kulti, seveda pa tudi pripravlja oddaje, jih vodi in realizira. “V Berlinu živi 184 narodnosti, na radiu pa.jih je dobila prostor manj kot desetina. Slovencev je v Berlinu dva tisoč, zato je velik uspeh, da smo si izborili medijski prostor v druščini osemnajstih narodov. Po drugi strani pa je res, da je petnajst minut ob nedeljskih večerih premalo za vse, kar bi želela povedati o dogodkih v Sloveniji, Slovencih v Berlinu in po svetu. Zato srčno upam, da bomo jeseni dobili za naš program pol ure časa,” je optimistična Martina. delničarji so zahtevali poravnavo, stečajna masa pa je ostala banki, Metod Dular fKl 0= fM COfi :# m i k ii dan odprtih vrat na OŠ SEMIČ Tudi na naši šoli sc hitro bliža dan sole. Letos želimo predstaviti problem drog med mladimi. V sedmih razredih bomo imeli v ta namen dva naravoslovna dneva. Pogovarjali se bomo predvsem o posledicah uživanja različnih drog. Veliko mladih se Predaja drogam, ker hočejo biti ne ,aj ve^ ostal>h ali pa imajo različne probleme in mislijo, da jim bo to pomagalo. Ne zavedajo se posledic, ki nastopijo čez nekaj časa. Nekaterim droge škodijo prej, rngim kasneje, vsi pa so od njih odvisni. Vse svoje delo na to temo smo pokazali tudi staršem in ostalim obiskovalcem na dnevu šole 20. marca v prostorih OŠ. ANDREJA PLUT OŠ Semič SMUČANJE NA PLANINI Y Petek, 26. februarja, smo se ekateri učenci udeležili smučar-, e®a tekmovanja na Planini. Sija-je sonce. Tam se je zbralo veliko tekmovalcev iz smučarskih klubov posameznih osnovnih šol. Bila em neučakana, kajti bila sem prvič a smučarskem tekmovanju. Prijav-jenih je bilo 96. Tekmovala sem s startno številko 20. Z malo strahu m se poganjala na progi in srečno P 'spela do cilja. S svojo vožnjo sem čai? zac^0V0Una, vendar nisem pri-7m°Va*a’ ^a *,om osv°jila 1 • mesto, j a®a*a sem! Osvojili pa smo tudi e tretji mesti in bili skupno tretji. a Ilagrado smo prejeli nove smučarske čevlje. Marija jeler, 5.b OŠ 14. divizije Senovo ^%KN°RČIJ - V skupini novah1 3 lela> smo Praz' sttlo Praznik norčij - pust. Nanj ta nr C Pnpra vij a ti že dva ted- te n? Jtroci sopreizkušali različ- letrtJl lasulje in oblačila, v izdrl,, P^d pustom pa smo s starši °kraskr Mkape' maske in pustne niSo l . Pustni dan tako otroci tiašk i Preslrašeni ob množici sm0 Ur' ° uas obiskale. Tako pa 4nicauaStavil‘ fotoSrafu. (Test: “Nemanič, foto: Vilma Koče- Var’ Vrt, ec, Metlika) 0pl j;-,. s°»ul lJE STEKLENIC - Pri-"a Geri° -J’učenci 7in S r., Ves-\r'>tku 'uentor fotografskega hQnc p Divjak in glavni gost sHk) tj,n'erič iz Bizeljske vasi (na & Pra,,U>>H " srečanja je bil, da bi *Qdel >Un3ušil čimveč učencev *ai'iizun°• Saj vemo< da lu obrt po-til', 'Ura- Opletanje je bilo zani-sPfetn(),, °!s'er potrebuje veliko ‘tla. i r ‘1,1 ludi volje, kar Pinterič ^a,eiu an'a’ Slavica, Marjetka, Ze,hkn f Adrijuna iz 7. r. OŠ Bi •Joto: Ludvik Divjak) Kulturne delavnice V petek smo imeli kulturne delavnice, namenjene slovenskemu kulturnemu prazniku. Bilo jih je več kot 20. Jaz s^m bil v 4. b pri glini. Naši učiteljici sta bili Zinka in Majda. Tema je bila Valentinovo. Izdelovali smo srčke, skodelice s srčki... Po dveh šolskih urah je sledilo poročilo. Pri nas ga je napisal Jaka in ga tudi sam prebral. Z vsake delavnice je po en član na kratko predstavil delo. Pred predstavitvijo so vse delavnice razstavile svoje izdelke na mizah. Med razstavljeni izdelki so bili: hlebčki, srčki iz gline, belokranjske pisanice, leseni izdelki, pogrinjki ob različnih priložnostih. Kulturne delavnice so mi bile všeč in dobro bi bilo, če bi bile večkrat, saj je bilo vzdušje zelo veselo. Tako je minil še en čudovit dan na naši šoli. MATEJ JARC, 5. b. OŠ Mirna Peč MAMICA Mamica je božji dar, potrebujemo jo vsak dan, da se z nami poigra in nas razveseljevati zna. Mamica skrbi za nas in popelje me v našo vas, kjer ptički pojo in res je lepo. Popelje me v svet sanj, ko pride beli dan, se igrava malo manj. LEA ZGONC, 3.r. OŠ Krmelj Pišemo in potujemo Jeseni nas je učiteljica povabila v svet zgodovine. DZS je namreč razpisala literarni natečaj Zgodovinsko klasje. Trije sedmošolci smo staknili glave in se odločili. Napisali bomo Grajske novice! Prelevili smo se v grajske pisarje in slikarje (fotografe) ter se podali na knjižni lov za novicami. Pisali smo o dekletu, ki bi moralo naslediti grad Pišece, pa so jo goljufivi sorodniki zaprli v grajski stolp, kjer je osamljena in na pol nora živela do pozne starosti. Raziskali smo življenje kmetov v času turških vdorov in kmečkih uporov. Seveda pa smo “novice” popestrili z rubrikami: Finance, Črna kronika, Oglasi, Moda in Zabava. Fotografirali smo vaščane (sošolce) v srednjeveških oblačilih, ki so jih sešile domačinke za viteške igre lani v Brežicah. Pa še kaj bi napisali, a nam je zmanjkalo časa. Grajske novice smo še vroče poslali v Ljubljano in nato čakali... V začetku marca je pismonoša prinesel odgovor: prišli smo v drugi krog in bili povabljeni na razglasitev v Cekinov grad. Imenitno! Šli bomo na izlet do Potočke zijalke (kje je že to?)! Vsi trije smo dobili lepe knjižne nagrade. Če to ni fino - pišeš, potem pa potuješ. NINA, JASMINA, DAVID OŠ Maksa Pleteršnika, Pišece Prišli, videli, zmagali V petek, 26. februarja, smo sedmošolci OŠ Šmihel izvedli kviz o Rimljanih. Namenjen je bil pre-iskusu znanja pred zgodovinskim tekmovanjem, ki ga organizira Zavod za šolstvo. Kviz je potekal v sproščenem vzdušju. K temu so pripomogli predvsem navijači vseh petih oddelkov. Težavnost vprašanj, ki sva jih zastavljali s Sabino, se je MOJA MAMICA Moji mamici je ime Suzana. Je zelo prijazna in radodarna. Kupi mi veliko. Zelo jo imam rada. Je rjavolasa in ima črne lise. Ko pridem domov, me močno stisne. To je velik dokaz, da me ima rada. Moja mamica hodi v službo v Dolenjsko banko. Svoje delo opravlja zelo rada. V prostem času rada rešuje križanke. Največkrat se z mano igra. Mamica mi zelo veliko pomeni, zato ji želim vso srečo. LEA UDOVČ, 3. r. OŠ Šmihel PLAVANJE Prejšnji teden je minil v znamenju plavanja. Učenci 3. in 4. r. smo se odpravili v Hrastnik na plavalni tečaj. V ponedeljek smo se od 12. uri odpeljali izpred šole. Po dolgi vožnji smo le prispeli. V garderobi smo se oblekli v kopalke, vzeli brisače in šli do bazena. Morali smo se stuširati. Imeli smo preizkus plavanja. Nekaj učencev je že znalo plavati. Jaz sem preplaval določeno dolžino. Učitelj Franci me je prepustil učitelju iz Hrastnika. Zelo veliko smo plavali. Učitelj nam je dal dobre nasvete, da bi lažje in bolje plavali. Po prvem dnevu tečaja smo izvedeli, kdo še mora iti. Meni ni treba. Če smo hoteli, smo lahko šli tudi v soboto. Šel sem zelo rad. Plavalni tečaj mi bo ostal v lepem spominu. MARKO KOZINC, 4.r. OŠ klanca Naša delovna sobota Zadnja zimska sobota ni bila namenjena poležavanju, ampak delovnemu šolskemu dnevu. Na naši šoli smo se odločili, da bomo imeli ekološki dan. Peti razredi so sc lotili pospravljanja Plave lagune, šestarčki so odšli na Mestne njive, sedmi razredi so pospravljali Ragov log, osmarji pa Kosovo dolino. Plava laguna je bila zelo onesnažena in umazana. Povsod so ležali odpadki in papirčki. Napolnili smo veliko vreč, preden smo jo spet spravili v red. Po napornem delu smo bili izmučeni. Za nagradi pa smo si v kinu ogledali film Življenje žuželk. Film nas je razvedril. Vsem je bil všeč. Tale delovna sobota ni bila tako slaba, kot smo sprva pričakovali. JERICA ŠKEDEIJ, ALEŠA DULAR, 5. d Novinarski krožek OŠ Center, Novo mesto stopnjevala, zato so morali tekmovalci pošteno razmisliti. Pokazali so izvrstno znanje, le pri letnicah se je zataknilo. Odgovore sta strogo presodila: ga. Bukovec, ki nas je pri-pravljaja na tekmovanje in je bila glavna organizatorka kviza, ter g. Obradinovič. Da bi delo potekalo čimbolj zanimivo, dopolnjeno s slikovnim materialom, nam je tokrat prvič na pomoč priskočil računalnik, ki sta ga upravljala ga. Slapničar in Nejc. Zmagala je le ena ekipa, z dosežki pa smo bili vsi zadovoljni, predvsem s sladko nagrado, saj so nam naše kuharice spekle velikansko sadno torto. Držite pesti za nas tudi za udeležbo na čisto pravem tekmovanju! NIKA PETRIČ z mentorico OŠ Šmihel, Novo mesto PRIDNI BRALCI METLIKA - Učenci metliške osnovne šole so tudi v letošnjem šolskem letu pridno brali, saj je za bralno značko tekmoval 401 učenec, kar je dve tretjini metliških osnovnošolcev. 32 jih je tekmovalo vseh osem let in Občinska zveza prijateljev mladine Metlika jim je podelila posebna priznanja, verjetno pa jih bo, kot je bila navada doslej, nagradila še z izletom v Gardaland. Ob zaključku bralne značke so v ponedeljek v tukajšnjem kulturnem domu pripravili prireditev, na kateri se je z učenci pogovarjala klovnesa Eva Škofič- Maurer. OSEBI Imam modre oči, svetle lase, nekateri pravijo, da to stoprocentno skupaj gre. Včasih sem prav nagajiva, morda celo preveč, ampak tega ne bi spremenila, saj mi je še kar všeč. Ponavadi sem vesela, to mi je pač dala narava, še dobro, da nisem debela, kakor kakšna široka krava. Torej, kdor me ne pozna, Mojca se imenujem in v majhni vasici blizu Šentjanža stanujem. MOJCA SLADIČ, 6.r. OŠ Šentjanž Jaz sem frkolin Jaz sem Frkolin, ljubezniv in nagajiv, rad skačem naokrog po svetu lahkih nog. Ljudje me radi opazujejo in srčke mi pošiljajo, zdaj vesel sem in razigran, ker frkolin sem noč in dan. Kad se smejem in zabavam, to v veselje je vsem, ko pa zvonec zazvoni, oddaja Frkolin vam spregovori. Takrat je Frkolin vesel in razigran, oddajo rad pripravlja vsak dan, ampak oddaja je samo v soboto, takrut je še večji živžav, ko v oddajo gost prihiti in pozdravi na ve.v glas: "Frkolin, ti si naš!" LUCIJA GALIČ, 6.u OŠ Mirna Peč BILI SMO V TISKARNI Knjiga je otrokova prijateljica. Da bi jo imel rad in jo vzljubil v najnežnejših letih otroštva, si prizadevamo že v vrtcu. Zato smo v delo vpeljali cici bralno značko Malček bralček, obiskujemo knjižnico, se pogovarjamo o knjigah itd. Otrokova spoznanja na tem področju smo hoteli poglobiti tudi z ogledom tiskarne v Novem mestu. Za nas “malčke” je bila to kar mala ekskurzija. Začela se je z odhodom z avtobusom iz Žužemberka, z opazovanjem vasi do Novega mesta, z druženjem s prijatelji podružničnih šol ter s samim ogledom tiskarne in opazovanjem tamkajšnjih delavcev. Spoznali smo poklic tiskarja ter postopek in način tiskanja. Otroci so veliko videli in bili zelo zadovoljni. Vsem delavcem, ki so nam omogočili ogled, se lepo zahvaljujemo. (Vzgojiteljica Minka Fric, Vrtec Žužemberk) ROKOMETNA TEKMA Med počitnicami sva se veliko igrali in uživali na svegu. Hodili sva tudi na rokometne treninge, na katerih smo se pripravljali na tekmo. Končno sva dočakali najrazburljivejši dan počitnic. To je bil dan, ko sva odšli v Ribnico. V soboto, 20. februarja, smo se rokometašice zbrale pred šolo. Mlajše in starejše deklice rokometnega kluba Sevnica smo se z avtobusom odpeljale v Ribnico, kjer smo se pomerile z ekipo" iz Kočevja. Tekma je bila napeta. Zelo smo se morale boriti, da smo dosegle zmago. Rezultat je bil 14:11. Zadovoljne smo se vračale iz Ribnice. Veselje ob zmagi nam je dalo moči za nove športne napore. VESNA SVAZIČ, INES TRSTENJAK, 4.r. Novinarski krožek OŠ Sava Kladnika, Sevnica NJEMU Ljubezen ne traja vedno, brez tebe življenje je bedno. Vse, kar imam, bi dala zate, saj najbolj zaljubljena sem le vate. Odkar tebe nimam, sem sama s seboj. V sanjah sva skupaj in ljubiš me ti, kot vedno zbudim se in tebe več ni. Zastnipil si mojo dušo, ko kazal si se s punco svojo. Le kaj naj o njem še pišem, ko vsak dan iz spomina ga brišem. Priznati pa moram še to, nikoli mi uspelo ne bo! JASNA POJE, 8.d OŠ Ob Rinži, Kočevje POD KLOBUKOM V torek, 2. marca, smo odšli v oddajo Pod klobukom. Ob 8. uri smo se z avtobusom odpeljali proti LjuBljani. Po parih smo odšli proti sivi stavbi, pred katero je stal kip v oblikio dečka. Kip je simbol Radia in televizije Slovenija. Ko smo čakali za vstop, so prišle še OŠ Rogaška Slatina in plesni šoli Pol!y in Kazina. Kmalu zatem je prišel gospod in nas je odpeljal po hodnikih v garderobo. Tam smo odložili oblačila in nahrbtnike. Naši nastopajoči so sc oblekli v kostume. Nato sta prišla voditelja oddaje Katja in Davor, Skupaj sta nas prijazno pozdravila. Čez nekaj minut smo odšli v studio. Pred snemanjem je kozmetičarka naličila vse nastopajoče. Za našo šolo se je potegoval maneken Rok in stilistki Anji. Mi smo snemali, peli in plesali. Vmes smo imeli tudi odmor, ker se je sošolka “zatreskala” v plesalca. Po odmoru so naša dekleta zaigrale dramsko predstavo. Tekmovalci so bili na- grajeni MELITA ZUPANČIČ, 5.a OŠ Veliki Gaber OBISK PRIMOŽA SUHODOLČANA Izvedeli smo, da nas bo obiskal Primož Suhadolčan, sin Leopolda Suhadolčana. Njegova dela so namenjena otrokom, prebirajo pa jih lahko tudi odrasli. Našo šolo je obiskal zato, da bi nam pobliže predstavil svoji knjigi. Iz živalskih novic nam je na smešen način predstavil kokoš, ki ni znala nesti jajc. Pri tem.mu je pomagala učenka naše šole. Izvedeli smo tudi, kaj dekleta ogreje. To naj bi bile podoknice. Trije fantje so dobili nalogo, da jo zapojejo. Podoknice naj bi se nanašale na njegovo knjigo Košarkaš naj bo. Predstavitev so si ogledali tudi učitelji. Celo uro nas je spremljal smeh. Primožu Suhadolčanu želimo še veliko uspehov in da bi čimprej spet obiskal našo šolo. POLONCA PETACI, 8. r. OŠ Globoko OGLEDALI GRAD MOKRICE - Otroci iz vrtca WE Najdihojca Dobova - skupina metuljčkov si je ogledala grad Mokrice. Vodička nam je razkazala grajske sobane, poročno sobo, restavracijo, dvorišče s kipi, imenovanimi štirje letni časi, razložila pomen grba in dvižnega mostu. Na kratek in zanimiv način nam je prikazala življenje v gradu nekoč in danes. Ogled gradu nas je motiviral, da bomo še podrobneje spoznali življenje v času graščakov in kraljic. (Marija Stajnko, WE Najdihojca, Dobova) LUTKOVNA IGRICA - Kako z malo dobre volje in nekaj vajami pričarati prijetno vzdušje v vrtcu? Prav lahko, če si radoveden. V izobilju vseh zgodbic, ki se nam vsak dan prepletajo v glavah, smo v krmeljskem predšolskem teamu pripravile malo drugačno lutkovno predstavo o Snežaku z zlato trobento. Po omarah smo pobrskale za lutkami in izdelale še ostale potrebne rekvizite. Povabile smo otroško plesno kupino in glasbenike naše šole, izbrale glasbo in opravile še mnogo drobnih malenkosti, ki so se zlile v prijeten dogodek v našem vrtcu. Poizkus v animaciji lutk in v celotni organizaciji se je izkazal za ustvarjalno napolnitev naših duš. Razveseljeval je nas same, starše, predvsem pa naše otroke, ki so tako željni še več takih potovanj v pravljične dežele. (Vzgojiteljice Irena, Daniela, Helena, Tanja ter pomočnica Mojca iz Vrtca pri OŠ Krmelj) KAKO KORISTNO PORABITI ODPADKE? - Minulo soboto dopoldne je bil dan šole v Fari, na katerem so učenci in učitelji pokazali staršem in drugim gostom, kaj vse znajo. Tako so predstavili projekte: Moj turistični kraj, Podobe voda, Oh, ta šola!, Otroci za čisto okolje, Zdrava šola itd. Zaigrali so tudi igrice, ki so jih sami napisali in izvedli na temo “Odvrženi odpadki in kako jih koristno porabiti”. Vsi nastopi so bili odlični, ker pa nekdo le mora zmagati, je ocenjevalna komisija prisodila zmago ekipi 5. razreda, ki bo že naslednji mesec ob dnevu zemlje zastopala občino Kostel na podobnem tekmovanju ob dnevu zemlje in podpisu ekološke listine, oboje bo v Fari. Na fotografiji: ravnateljica šole Vera Cimprič čestita zmagovalni ekipi petega razreda. (Foto: J. Primc) 25 OBISK IZ ŠVICE - OŠ Krmelj in vrtec sta obiskala učiteljica svetovalka Alenka Knez iz OŠ Mirna in učitelj Peter Hauser iz švicarskega kantona Luzern. Ogledali smo si učilnico, kjer bo L septembra pričela s poukom prva generacija prvošolcev nove 9-letne šole in si izmenjala izkušnje vzgojno-izobraževalnega procesa. Obiskali smo tudi otroke vrtca in prijetno pokramljali z njimi. (Ravnateljica OŠ Krmelj Berta Logar) TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 1 .IV. SLOVENIJA 1 7.40- 1.35 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Pod klobukom 10.40 Zgodbe iz školjke 11.10 Tedenski izbor Sara, koprod. nadalj., 1/6 11.35 Izobraževalna oddaja 12.00 Vino moje dežele, dolenjski okoliš 12.30 Mojstrovine Slovenije, 4/9 13.00 Poročila 14.30 Tedenski izbor Zoom 16.00 Osmi dan 16.30 Slovenski utrinki 17.00 Tedi 17.40 Ročne ustvarjalnosti 18.00 Obzornik 18.10 Modro 18.40 Sledi 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tednik 21.00 TV poper 21.40 Turistična oddaja 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Podoba podobe 23.20 Somrak stoletja 0.15 39. jazz festival Ljubljana SOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.30 Tedenski izbor: Angel, varuh moj, naniz., 22/22; 11.15 Ljubezen nam je vsem v pogubo, 2. del; 12.05 Svet poroča -12.35 Euronevvs -14.35 Ferdi, ris. naniz -15.00 O.J. Simpson Story, amer. film - 16.30 SP v plavanju, posn. -17.30 Po Sloveniji - 18.05 Kvartopirec, angl. nadalj., 1/3 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Ekstremne avanture - 20.25 Filmski triki - 21.00 Angl. glas. oddaja - 22.30 Poseben pogled: Popotnik, iran. film KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 Želite, prosim, hum. naniz. -10.00 Kraljica src, ponov. -11.00 Mannbt, nadalj. -12.00 Odklop -13.30 Oprah show -14.30 Ne mi težit, naniz. -15.00 Miza za pet -16.00 Oprah show - 17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. - 19.00 Vsi županovi možje, naniz. -19.30 Zmenkarije - 20.00 Film po izbiri gledalcev - 23.45 Mali bogovi, naniz. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Iz združenja LTV -19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Litijski mozaik HTV 1 7.40 Tv spored - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila -12.35 New York (serija) -13.05 Esmeralda (serija) -13.55 Poslovni klub -14.25 Živa resnica -14.55 Izobraževalni program -15.25 Program za mladino - 17.00 Hrvaška danes -17.55 Vitezi peresa in meča (dok. serija) -18.30 Kolo sreče -19.10 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Odprto - 20.55 Pol ure za kulturo - 21.30 Izziv, kviz - 22.05 Opazovalnica - 22.35 Z vami sem (dok. film) - 23.30 Krotka (polj. film) HTV 2 14.45 TV koledar -15.00 Dober dan - 17.15 Obala sončnega zahoda (serija) -18.05 Hugo, tv igrica -18.30 Svet znanosti -19.00 Županij-ska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.30 Dosjeji x (serija) - 21.25 Tanka modra črta (hum. serija) - 21.55 Največje romance 20. stoletja (serija) PETEK, 2.IV. SLOVENIJA 1 7.40-0.46 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Ročne ustvarjalnosti 9.45 Tedi 10.25 Otroška oddaja 10.55 Trgovski potnici, nem. drama 12.05 Modro 12.35 Sledi 13.00 Poročila 14.30 Po domače 15.20 Koncert ob svečah 16.00 Podoba podobe 16.30 Mostovi 17.00 Lahkih nog naokrog 17.40 Potcpinček, češ. naniz., 6/7 18.00 Obzornik 18.10 Evangelistično bogoslužje 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Športni kviz 21.30 Seinfeld, amer. naniz., 11/22 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Polnočni klub 0.00 Koncert SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.30 Kvartopirec, angl. nadalj., 1/3 -11.20 Posn. Šentjakobskega gledališča -13.30 Kapitan Johno, avstral. film -15.05 Aliča, evropski kult. magazin - 15.35 Podobe sveta, angl. dok. serija, 5/6 -16.30 SP v plavanju -17.30 Po Sloveniji -18.05 Otok Jer-sey, angl. nadalj., 1/12 -18.35 Simpsonovi, amer. naniz., 6/50 - 19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Salomon I, koprod. film - 21.25 Križev pot - 23.35 Umori, amer. naniz., 13/22 -0.20 Poročila, kan. naniz., 12/13 - 0.45 Omerta, zakon molka, kanad. nadalj., 3/11 KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 Želite, prosim, hum. naniz. -10.00 Kraljica src, ponov. -11.00 Mannbt, nadalj. -12.00 Zmenkarije -12.30 Klub Avenija -13.30 Oprah show, ponov. -14.30 Ne mi težit -15.00 Miza za pet, nadalj. -16.00 Oprah show -16.50 Bravo, Mae-stro -17.00 Kraljicasrc, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -19.00 Vsi županovi možje, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Čarovnik iz Oza, film - 21.50 Kvantni skok - 22.40 Varuhi časa, naniz. - 23.30 Mali bogovi, naniz. - 0.20 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani - 16.45 Najspot - 17.40 Zgodovina avtomobilizma -18.00 Kmetijski razgledi -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Smo dobri gospodarji? HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 New York (serija) -13.05 Esmeralda (serija) -13.55 Kavarna, dok. oddaja -14.25 Pol ure za kulturo -14.55 Izobraževalni program -15.25 Program za mladino -17.00 Hrvaška danes -17.50 Torinsko platno (dok. film) -18.40 Kolo sreče -19.10 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Ekologija in etika - 21.00 Križev pot - 22.35 Opazovalnica - 23.05 Ljudje smo - 23.55 Nočna straža: Čez mesec (film); Nikita (serija); Čudežni svet Paula Mc-Kenne; Sedmi element in'Filmska klapa HTV 2 14.40 TV spored -15.00 Dober dan -17.10 Prizma -18.00 Hugo, tv igra -18.25 Židinje iz Metkovičev (dok. serija) -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.30 Življenjska prelomnica (amer. film) - 22.30 Oddelek za umore (serija) - 23.15 donatello (dok. film) SOBOTA, 5.IV. SLOVENIJA 1 7.05 - 2.21 Teletekst 8.00 Oddaja za btroke Zgodbe iz školjke 8.30 Denver, ris. naniz. 8.55 Otroška oddaja 9.55 Don Kihot, naniz., 28/39 10.20 Babar, franc. ris. film 11.35 Tedenski izbor Seinfeld, amer. naniz., 11/24 12.00 Tednik 12.50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila 13.45 Tedenski izbor Duhovni utrip 14.05 Turistična oddaja 14.15 Športni kviz 15.30 Melanie, franc, film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu 18.35 Ozare 18.40 Velike romance 20. stoletja, 24/26 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 TV genij 21.15 Rolada 21.50 Vino moje dežele 22.30 Poročila, šport 23.00 Življenje z Rogcrjem, amer. naniz., 1/20 23.25 Smrtonosni dotik, amer. nadalj., 1/2 0.50 V žrelu blaznosti, amer. film SLOVENIJA 2 9.45 Nostalgija z uredniki -10.45 Štafeta mladosti -11.40 Davov svet, amer. naniz. -12.05 Pearl, amer. naniz. -13.00 Salamon I, koproduk. film -14.25 Euronews -15.30 Teniški magazin - 15.55 Košarka -17.25 Vaterpolo -18.25 Plavanje -19.30 Videoring - 20.00 Salamon II, koproduk. film - 21.30 Cik cak - 22.00 Omama, ekstaza, 1. del serije - 22.50 Sobotna noč KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, naniz. - 10.00 Nora hiša, naniz. - 10.30 Cooperjeva druščina -11.00 Alf -11.30 Razprtije, naniz. - 12.00 Zmenkarije - 12.30 Bravo, Maestro - 13.00 Lepotica in zver - 14.00 Aladin, film - 16.00 Velik in kosmat, film -18.00 Vrnitev vOz, film - 20.00 Pot domov, film - 21.40 Psi faktor - 22.30 Policisti na motorjih, film - 0.10 Vražja novinarja, naniz. -1.00 Klub Avenija VAŠ KANAL 13.40 Videostrani-17.00 Videoboom 40-18.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja LTV - 20.30 Za zdravo srce - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot HTV 1 7.45 Tv spored - 8.00 Poročila - 8.05 Program za mladino -12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Kmetijski nasveti -13.10 Očetova deklica (franc, film) -14.35 Glasbena oddaja -15.10 Briljanten -16.10 Zgodovinske skrivnosti -17.55 Mount Royal (serija) -18.05 Risanka -18.30 Brez sovraštva (dok. oddaja) - 19.10 V začetku je bila Beseda • 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Naša hišica, naša svobodica - 20.50 Film po izbiri gledalcev - 23.15 Poročila - 23.20 Nočna straža: Biblija - Jeremija; Pearl (serija); Po pet v pragozdu (nem. film) HTV 2 14.45 Tv koledar -14.55 Theatron -16.20 Pot do hiše (amer. film) -17.50 Židinje iz Metkovičev (serija) -18.50 Oddaja o kulturi -19.20 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Triler - 21.05 “Galapagos - Beyond Darwin” (dok. film) - 22.45 Svet zabave NEDELJA, 4.IV. SLOVENIJA 1 7.05 - 3.00 Teletekst 8.00 Živžav Risanke 9.15 Telerime 9.20 Pika Nogavička, Šved. naniz., 4/13 9.50 Ozare 9.55 Nedeljska maša 11.15 Gospodarji živali, franc. dok. serija, 12/13 11.55 Papeževa velikonočna poslanica mestu in svetu 12.30 Glasbena oddaja 13.00 Poročila 13.10 Ljudje in zemlja 14.00 Pomagajmo si 14.30 Tedenski izbor TV genij 15.30 Rolada 16.00 Turistične akcije 16.30 Ljudje poleg nas, dok. oddaja 17.00 Po domače 18.00 Obzornik 18.10 Slovenski magazin 18.40 Mojstrovine Slovenije, 5/9 19.15 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Večerni gost 22.30 Poročila, šport 22.50 Trubadur, opera SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama -11.25 Pihalni orkester -11.55 Ruševec, dok. oddaja -12.30 Pripravljeni, oddaja o slov. vojski -13.00 Salamon II, koprod. film -14.35 Ljubstava, daleč in v blatu, predstava SNG MB -15.15 Komedija od zgubljenega sina, posn. gled. skup. -16.25 Košarka NBA -16.55 Plavanje -17.55 Košarka -19.30 Videoring - 20.00 Ljubezen nam je vsem v pogubo, TV nadalj. - 20.55 Neavtoriziran življenjepis, angl. dok. serija, 3/3 - 21.50 Šport v nedeljo - 22.35 Košarka NBA -1.00 Murphy Brown, amer. naniz., 65/26 KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve -10.00 Nora hiša, nan -10.30 Cooperjeva druščična - 11.00 Alf -11.30 Razprtije, hum. naniz. -12.00 Sanjam o Jeannie -12.30 Stilski izziv -13.00 Lepotica in zver, naniz. -14.00 Medvedka Goldy, film - 15.50 Pravdarji, hum. naniz. - 16.30 Družinske zadeve -17.00 Klub Avenija -17.30 Princz Bel Aira, hum. naniz. -18.00 Palfica, film -19.30 Prav posebna Velika noč, risanka - 20.00 Nune pojejo, film - 22.00 Stilski izziv - 22.30 Velik in kosmat, film - 0.00 Nezgodni oddelek, naniz. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 5.IV. SLOVENIJA J 7.40-1.15 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Velika noč v veseli hosti 9.50 Radovedni hrtek, igrani film 10.20 Tedenski izbor Potepinček, češ. naniz., 6/7 10.30 Lahkih nog na okrog 11.10 Na vrtu 11.35 Velike romance 20. stol, angl. dok. serija, 24/26 12.00 Slovenski magazin 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.15 Babar, franc. ris. film 14.30 Prizori iz življenja pri Hlebanjevih, dok. oddaja 15.40 Večerni gost 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.15 Pika Nogavička, Šved. naniz., 4/13 18.00 Obzornik 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Žrebanje 3x3 plus 6 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Komisar Rex, naniz., 12/18 21.00 Dokumentarna oddaja 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.25 Olimpijske igra 2006 SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Otok Jersey, angl. nadalj., 1/12; 11.30 Simpsonovi, naniz., 6/50; 12.55 Jeruzalem, nebeško mesto, amer. dok. oddaja -13.35 Euronevvs -15.00 Kinoteka - 17.10 Motokros -17.30 Po Sloveniji -18.05 Sestre, nadalj., 11/24 - 19.00 Jasno in glasno - 20.00 Gospodarska panorama - 21.00 Studio City - 2230 Vest in pločevina, TV naniz, 3/7 - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.45 Kinoteka KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindiy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta - 9.30 ’Alo, ’alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Mannix, nadalj. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah show -1430 Ne mi težit, naniz. -15.00 Miza za pet, nadalj. -16.00 Oprah show -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -19.00 Vsi županovi možje -19.30 Skrita kamera - 20.00 Simpatije, nadalj. - 21.00 Brez očka, film - 22.40 ’Alo, 'alo, hum. naniz. - 23.10 Ned in Stacey, naniz. - 23.40 Mali bogovi, naniz. - 0.30 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek prireditve - 19.00 Novice - 19.30 24_ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.30 Iz združenja LTV TOREK, 6.IV. SLOVENIJA 1 7.40 - 0.12 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Radovedni Taček 9.45 Car nevidnosti, angl. naniz., 5/6 10.10 Otroška oddaja 10.25 Recept za zdravo življenje 11.15 Turistična oddaja 11.40 Ljudje poleg nas, dok. oddaja 12.10 Komisar Rex, naniz., 12/18 13.00 Poročila 13.15 Vremenska panorama 13.50 Tedenski izbor Dokumentarna oddaja 14.40 Olimpijske igre 2006 16.40 Duhovni utrip 17.00 Sprehodi v naravo 17.15 Dobri duh iz Avstralije, nadalj., 13/13 18.00 Obzornik 18.10 Dogodivščine iz živalskega vrta, nem. dok. naniz. 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Župnik za deset tednov, angl. naniz., 5/20 21.00 Proetcontra 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Dubrovniška sonata, dok. feljton 23.20 Siberia, nizozem. drama SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Sestre, nadalj., 11/34; 11.15 Gospodarska panorama; 12.10 Studio City; 13.40 Jasno in glasno -14.35 Euronews - 15.30 Vest in pločevina, TV naniz., 3/7 -16.00 Melanie, franc, film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Saint Trapez, nadalj., 2/2 -19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Gospodar žoge - 21.00 Jurij Gagarin, franc. dok. oddaja - 22.00 Prezir, franc, film - 23.30 Svet poroča KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 ’Alo, 'alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. - 11.00 Mannix -12.00 Klub Avenija -12.30 Kuharska oddaja -13.30 Oprah show -14.30 Ne mi težit, naniz. -15.00 Miza za pet -16.00 Oprah show -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. - 19.00 Vsi županovi možje -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Zgodba o Bruceu Leeju, film - 23.10 'Alo, 'alo, hum. naniz. - 23.40 Ned in Stacey, hum. naniz. - 0.10 Mali bogovi, naniz. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Šport -18.30 Za zdravo srce-19.00 Novice-19.3024 ur - 20.00 Pravica obupancev (amer. film) -21.35 Novice - 21.50 Rezerviran čas SREDA, 7.IV. SLOVENIJA 1 7.40- 1.25 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Sprehodi v naravo 9.45 Dobri duh iz Avstralije, avstral. nadalj., 13/13 10.10 Otroška oddaja 10.20 Dogodivščine iz živalskega vrta, nem. dok. naniz. 11.10 Proetcontra 12.05 Župnik za deset tednov, angl. naniz., 5/20 13.00 Poročila 14.15 Tedenski izbor Ljudje in zemlja 15.05 Dubrovniška sonata, dok. feljton 15.35 Pomp 16.30 Mozaik 17.00 Male sive celice 18.00 Obzornik * 18.10 Kdo jc na vrsti?, amef oddaja 18.35 Sara, koprod. nadalj., 2/6 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat: Mali Buda, angl.-franc. film 22.30 Odmevi, kultura, šport 23.25 Osmi dan 23.55 Koncert orkestra slovenske filharmonije SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor. Videoring; 10.30 Saint Trope, franc, nadalj., 2/26 -11.20 Jurij Gagarin, franc. dok. oddaja; 12.15 Gospodar žoge -13.00 Euronews -15.45 Tudi prašiče obešajo, angl. film -17.30 Po Sloveniji - 18.05 Dr. Schwartz in dr. Martinova, nem. naniz., 1/8 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Nogomet - 23.30 "Flamish board", amer. film i KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy - 8.30 Bradvjevi, naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 'Alo. 'alo, naniz. - 10.00 Kraljica src, nadalj. - H-® j Mannix,nadalj.- 12.OODannyjevezvezde-13.30 1 Oprah show -14.30 Ne mi težit, naniz. -153® Miza za pet -16.00 Oprah show -17.00 Kraljic* src, nadalj. -18.00 Korak za korakom -18-30 Malcolm in Eddie, naniz. -19.00 Vsi župauo*1 možje, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Maska, film - 22.00 Sever in jug, nadalj. - 22.50 'Ate 'alo, hum. naniz. - 23.20 Ned in Stacev, naniz--23.50 Mali bogovi, naniz. - 0.40 Danyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 DPravica obupance* (amer. film) -18.25 Smo dobri gospodarji?- 19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Najspot -213» Novice - 21.30 Za zdravo srce - 21.45 Zgodovina avtomobilizma ,0tENJSK , DESET DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Francu Štamflju iz Prečne 29 a pri Novem mestu. Nagrajencu čestitamo. Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.10 (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: 1. (2) Fant od fare - ansambel Franca Miheliča 2. (1) Domovina me kliče - ansambel Petovio 3. (3) Moj jasmin - ansambel Jasmin 4. (5) Dohodnina - ansambel Jožeta Kuplenka in Dolenjci 5. (4) Od Litije do Čateža - ansambel Litijski odmev 6. (10) Kot kristal - ansambel Kristal 7. (6) Drobno mi pisemce - ansambel Korenine 8. (-) Ljubezen je večna - ansambel Izvir 9. (8) Ne bom te več prosil - ansambel Slapovi 10. (7) Mamici - ansambel Mačkoni Predlog: Podgorsko veselje - TVio Pavleta Malnariča in Šentviški fantje ^ KUPON ŠT. 13 Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto^ NAGRADE V LESKOVEC, SUHOR IN KRŠKO Žreb jc izmed reševalcev 11. nagradne križanke izbral Stanko Zorko iz Leskovca, Matejo Kadkovič s Suhorja in Jožeta Zajca iz Krškega. Zorkovi je pripadla denarna nagrada, Radkovičeva in Zajc pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 12. aprila na naslov: Dolenjski list. Glavni trg 24, p.p. 212,8001 Novo mesto, s^iripisom “križanka 13”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 11. KRIŽANKE Pravilna rešitev 11. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SANSKRT, OTALINA, SAMOTAR, HELENA. UDOR. RAB, SMOD, SAPICA, TABOR, VESEL, OSEBA, ASTRA, PARAFIN, ADO. KAJ, JAN, ONE. NAGRADNA KRIŽANKA 13 AVTOR: JOŽE UDIR IND FIZIK (SPEKTRO SKOPI JAI) ENCIM TREBUŠNE SLINAVKE PERJE PRI REPI IME PEVCA PESTNERJA LETNI ČAS, SEZONA SEVERNO AMERIŠKI LOVEC NEPROFE- SIONALEC NAČIN DELITVE CELIC REKA NA PELOPONEZl DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DRUŽABNA PRIREDITEV (SREČANJE VABUENIH) ARABSKI POLOTOK DRSALNICA NA IGRIŠČU PERZIJSKA DENARNA ENOTA SKODELA ZA MLEKO VSOTA DEDNIH ZASNOV ORGANIZMA IVAN PREGELJ *RI RIMLJANIH SLAVNOSTI NA ČAST SATURNU NEKDANJI ITALIJANSKI PREMIER (ROMANO) OPRAVLJANJE FUNKCIJE PRIPOMOČKA KOS POHIŠTVA HRVAŠKO OBMORSKO MESTO NORDMIT ČUVARKA JABOLK VEČNE MLADOSTI IND VDOVA IME NAŠE PEVKE MUŠIČEVt STARA PRI STOLNICA BABILONIJE TRD, MOČNO VUIKANIZIRAN KAVČUK PREDSTOJNIK BANOVINE VESEL, POSKOČEN IRSKI PLES PRIDOBITEV, KORIST IZBRIZGANJE TEKOČINE m ■ f* ZELENI DIPLOMATI - Vzgojno-izobraževalni proces v lovski organiza-c,llJe sestavljen iz praktičnega in teoretičnega dela. Lovski pripravniki PMktični del lovskega izpita opravljajo v svoji lovski družini pod budnim očesom mentorjev, teoretični del izpita pa poteka pred komisijo Zveze lovskih touzin. Prejšnji teden je pred izpitno komisijo ZLD Novo mesto, ki jo sestavijo izkušeni lovci Franc Bevc kot predsednik ter člana Štefan Simončič in mko Opalk, uspešno opravilo lovski izpit 32 lovskih pripravnikov, od tega ,5n jC krajine. Najboljše znanje v svoji generaciji so pokazali Vinko Bele 5 ^ocian)> Klemen Žefran (LDjčliki Gaber) in Zvonimir Jakša (LD vmu£ Semič). Izobraževanje lovcev ima poudarek na etičnem kodeksu slo-enskega lovca, ki ni brezsrčen plenilec, temveč varuh narave. Na sliki: PjPravniki iz LD Novo mesto, ki so uspešno opravili lovski izpit, so v lovski Cl Pod Srobotnikom pripravili tovariško srečanje. (B. A.) v qo ^/^/£7X4 PROTONA - Zadnji petek v marcu so se v hotelu Špik to Martuljku zbrali predstavniki servisov, ki prodajajo Petrolova mo-jalcp r Frolon- Ob tei priložnosti so tudi letos najbolj uspešnim proda-je v j °l,e slovenske naftne družbe podelili priznanja. V enoti Dolenjska jan ' e^-, m P^gramu zmaga pripadla Agro avto servisu (AAS) Felici-Toni p a’ V bencinskem programu pa podjetju Timi iz Smolenje vasi SevJa. usa (na sliki levo). Drugo mesto je zasedel Zvonko Tuhtar iz llce, rietje pa Jurij Murn iz Novega mesta. (Foto: T. G.) cqVq ODLAGALIŠČI - V krajevni skupnosti Dolž se že nekaj . V0> da bi za vedno počistili številna črna odlagališča, tako so lani Zq * ' —” *-« vx,%au\j f/t/i i.Min jickiinu emu l/uiu^uujiu, iu/vcv jc/ turu lolaiie^C^° le^ °dlagališč namenili skoraj 500 tisočakov, okrog 360.000 Orehku’^ ie Sta^a samo sanacija velikega črnega odlagališča pri Malem zemij0 u lolokrafiji)- In čeprav so odpadke odpeljali in jamo zasuli z j° strešp°L zves,n' ljudje brez sramu spet navozili kramo in navlako in P°Sost ‘ na navoženo zemljo. V KS pravijo, da črna odlagališča naj-firme /f Polnijo ljudje od drugod, med njmi pa so tudi razne gradbene bo Pri. P. aJ tolco? Bomo drugače razmišljali šele takrat, ko po pipi ne Kla v'čpitna voda?! (Foto: J. Domiž) občina krško OBČINSKI SVET Komisija za odlikovanja in občinska priznanja Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško, Slovenija 7? 0608/22-698, 22-771; fax: 0608/22-698, 22-221 Komisija za odlikovanja in občinska priznanja na podlagi 18. člena statuta občine Krško (Ur. list RS, št. 2/96) ter 15. in 16. člena pravilnika o izvajanju odloka o občinskih priznanjih objavlja RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE KRŠKO ZA LETO 1999 1. Občinski svet občine Krško podeljuje posameznikom, organizacijam in skupnostim ter njihovim organom, skupinam in drugim organizacijam ter enotam slovenske vojske naslednja občinska PRIZNANJA: a) VELIKI ZNAK OBČINE KRŠKO - za življenjsko delo in za izredne dosežke na področju družbenega in ekonomskega razvoja občine. b) ZNAK OBČINE KRŠKO - za dosežene uspehe pri delu ali za dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje ali imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine. c) PRIZNANJE OBČINE KRŠKO se podeljuje v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za podelitev ZNAKA OBČINE, pa je družbeno priznanje utemeljeno. 2. Predloge lahko podajo: Občinski svet in njegova delovna telesa, podjetja, krajevne skupnosti, enote slovenske vojske ter druge organizacije in skupnosti. Pobudo lahko dajo tem organom, organizacijam in skupnostim tudi občani. 3. V predlogu mora biti navedena vrsta priznanja, za katero se predlaga, z obrazložitvijo in navedbo podatkov o predlaganem kandidatu, iz katerih je moč neposredno ugotoviti utemeljenost predloga. 4. Predloge je potrebno poslati na naslov: Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, Občinski svet - Komisija za odlikovanja in občinska priznanja, do 23. aprila 1999. INVALIDI UMIRAJO Spričo časovne odmaknjenosti druge svetovne vojne, iz katere je izšlo največ pri nas živečih vojnih invalidov, je njihov starostni sestav sorazmerno visok. Zato in tudi zaradi zdravstvene prizadetosti, ki je posledica poškodb, je umrljivost med invalidi precejšnja. Tako je lani na Dolenjskem umrlo 43 invalidov ali 4,6 odst. vseh. Skupno število vseh vojnih invalidov se je zato od predlanskih 941 znižalo do konec prejšnjega leta na 899. Največja umrljivost je bila na območju Upravne enote Trebnje, kjer je umrlo lani 10 odst. vseh vojnih invalidov, sledita Upravni enoti Krško z 8,2 odst. in Metlika s 7,8 odst., v drugih upravnih enotah pa se je umrljivost gibala v mejah med 0,6 in 5,4 odst. -cš PSYCHO-PATH V MKK ČRNOMELJ - V Mladinskem kulturnem klubu bo v soboto, 3. aprila, ob devetih zvečer koncert lendavske skupine Psycho-path, ki bo v okviru obsežne slovenske turneje predstavila svoj novi album Auto-erotic, ki so ga pred kratkim izdali v samozaložbi. ritj b;NA KA FF. LIC A - Sko- (Mru0 c,rn r^bnjem ob poti na ^eno g a 'n‘m°idoči opazi zapu-ki jo ie fr ? °b Upi in grmovju, bila t0.1 "raJ Prekriva. Nekdaj je lic a, j zn,‘n“ špringerjeva kapelah, Ur'\alhntmi stroški bi se jo Trebuna ustrezna izobrazba. Vloge’ pošljite do 10.4. na naslov: Domina, p.p.KM. Črnomelj. 1147 ČISTILKO za čiščenje gostinskega lokala na „ lahko tudi starejša gospa, iščemo. B 1068)75-143. 1153 ČE SE MISLITE resno spoprijeti z delom in mesečno zaslužiti od 100.000 SIT dalje in ste radi na terenu, nas pokličite! » (064)351-640, od 8. do 16. ure. U57 OBJAVLJAMO še nekaj prostih delovih mest vpeljano delo pri terenski prodaji. Uvajanje zagotovljeno. Možnost redne zaposlitve. Vaš Khc pričakujemo vsak delavnik med 9. in 15. uro na O (061)159-90-03. COMMEX. d.o.o., servis za čiščenje, zaposli vec čistilk in čistilca, B (041)757-648. 1183 DRUŽINSKO PODJETJE nudi možnost uodatnega zaslužka. Šifra: Dolgoročno. 1185 TRGOVCA in trgovko zaposlimo v trgovini z obutvijo v Novem mestu, rt (061)141-11-1198 RV NATAKARICO ali kuharico zaposlim. Možnost redne zaposlitve. »(068)81-478. NUDIMO delo na domu (sestavljanje igrač). Dobro plačilo! »(064)620-02. 1212 na trušču! Artikel za vsako gos-DHr"1StV0' P°tKbujemo več resnih ljudi. Ddhcenzaslužek! »(041)756-443. 1215 avtomehanske stroke z . "'i- 'zpitom C- in E- kategorije postimo. Avtoelektrika in avtovleka Bra-dač,» (068)65-391. 1227 TAKOJ ZAPOSLIMO kleparja, krovca in sarJa, lahko so priučeni. »(068)83-161. ^STANOVANJA ugodno oddam enosob-opremljeno stanovanje.»(068)324-266. delno opremljeno, oddam, viki 5- ) *162’ delavnik, (068)342-019, 1150 .... ŽIVALI sprejemamo naročila za enodnev- erah °*>r*mske bele piščance ter rjave in S anaste jarkice. Martin Metelko, Hudo czje 16, Studenec,»(0608)89-038. 168 S Ibi IN A R sp v o in valilnica Gunjilac, kuDce*^’ ej*da vse stranke in cenjene lih u sPrejema naročila za vse vrste be-kiln«nastih in rjavih enodvenih in večjih rt (nzn?^'*1 Piščancev. Vse informacije na * (0608)71-375. 245 nrn£ANC^’bele’ riave in grabaste nesnice Sm.r/a,w?' ^Prejemamo naročila! Kuhelj, Omarje 9, Šenternej,»(068)82-424. 457 53n^A(v1ia'1 menjam za traktor Ferguson rim žr h ,L Star' d 'et’ ena z ^ meseca sta-breia etnčkom, ponovno pripuščana, druga Ja 10 mesecev.»(068)49-562. 1140 »S)62-n94Ž6ebiCka’<>Če Cadyk’ ^56 bolm^^’ležke 3 kg in piščance, težke 4 kg. Cen, prodaiali v Šentjerneju 10.4 1999. SIT/v puIaaov 1300 SIT/kg, piščancev 1000 kosi r ramo naročila za 5 tednov stare sorei Cna 23 80si 1200 SIT/kom. Naročila aJi (06™ ag™ “ «(067)88-058, (067)88-002 ^ SIMENTALKO in frizijko, dobri PIŠČ ’Pr0dam' ® (®*1)538-018. 1202 ter iart^e E: 'eŽke 1 do 1 -5 kg. P° 330 SIT/kg Pristavica i fe 17 tednov' prodam' Vrtačič, “Vica 1, Šentjernej,»(068)81-519. 324 ni s,arega 8 tednov, prodam. »(068) krav, h 1174 telite,, 1' ’ mesecev, druga in tretja p 'Prodam. »(068)42-853. 1168 Ba«OljČVr’h7?! 30 d0 35 kg pr°dam' Vera 1’Vrh 32, Šentrupert,»(068)40-302. 2° ® 068/324-377 LE R A N* d .o.o. Novo mesto, Lebanova 24 tel./fax: 068/322-282 tel. 068/342-470 mobitel: 0609/633-553 Prodamo: • stanovanja: Novo mesto, Šmarješke Toplice, Brežice, Krško, Šentjernej; • hiše: Novo mesto, Ratež, Žužemberk, Šmarješke, Toplice, Žužemberk, Šentjernej, Škocjan z okolico, Mokronog, Sevnica z okolico, Brežice z okolico, Krško z okolico, Kostanjevica, Semič, Metlika, Črnomelj; • vikendi: Brežice z okolico, Krško z okolico, Ajdovec, Dvor, Straža, Novo mesto z okolico, Šentjernej z okolico; • zidanice: Novo mesto z okolico, Trebnje z okolico, Kostanjevica z okolico; • poslovni obiekti: hiša z gostinskim lokalom v Žužemberku, Črnomelj - picerija, Škocjan -picerija • kmetiia: okolica Šentjeneja in Šmarjeških Toplic, v Beli krajini; najemi poslovnih prostorov in stanovaj. Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite. V_ \ R frizerski salon Sabina Zakšek, s.p. Marjana Kozine 3 Novo mesto * * ponedeljek in torek od 9. do 16. ure, • sreda, četrtek in petek od 12. do 19. ure, • sobota od 8. do 13. ure. ^ 041/533-001 V- RADIO I BREŽICE na 88,9 in 95,9 MHz TELEVIZIJA NOVO MESTO vas kanal s Trdinovega vrha^ 1 na kanalu i I ILI TRGOVINA Z AVTO PELI IN DODATNO OPREMO M TURK Bojan s.|>. Ljubljanska e. 80, NOVO MESTO, tel.: 324 824 in 323 043 Na zalogi P0 ZELO UGODNIH CENAH rezervni deli za vse tipe vozil! RADIO NIV 0 X m 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 8 H SCOOTER SUZUKI AP 50 V Cena: 345.000 SIT Pooblaščeni trgovec in serviser AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto S 068/24-791 od 8. do 16. ure RADIO MAX 88.9 FM 87,6 FM EUROFON Novi trg, Novo mesto Tel. 068/324-853 NOKIA PANASONIC SAMSUNG MOTOROLA ERICSSON PHILIPS • Menjava staro za novo • Uradni zastopnik za MOBITEL • Vsak petnajsti naročnik prejme brezplačno GSM PHILIPS • Prodaja na obroke V3T S OGNJIŠČE ŠR fr p Cementninarstvo Gradbena mehanizacija Prevozništvo Loka 7, Gabrje, 8321 Brusnice Tel. 068/85-887,0609/645-598 Cene betonskih izdelkov: BETONSKI ZIDAK: 15x19x40 85 SIT 20x19x40 105 SIT 25x19x40 115 SIT 30x19x40 125 SIT tlakovci 1 m2 1.300 SIT • izkopi, ureditev dvorišč • ureditev javnih poti, dobava gramoza • kiperski prevozi, prevozi z avtodvigalom INSTALACIJSKI MATERIAL TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o. Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/324-442 Se več časa z Vami in za Vas Poslovne enote Adriatica so od 1.4.1999 dalje odprte tudi popoldan in ob sobotah. NOVI URNIK od ponedeljka do četrtka: od 8.00 do 18.00 ure v petek: od 8.00 do 16.00 ure v soboto: od 8.00 do 12.00 ure Dobrodošli! Adriatic PE Novo mesto, Novi trg 1, tel.: 068 322-761 Adriatic zavarovalna družba d.d. VI NAM - MI VAM °§las na kratko s pošto Po ^ 068/323-610 ali 041/623-116 odmevno objavo v DOLENJSKEM LISTU umetni kamen a oblaganje fasad "° najugodnejših cenah! Izdelujemo ga v sivi, beli in rjavi barvi ter kombinacijah barv. Cena z dostavo in polaganjem cca 2.900 tolarjev 1 m2. K0ŠMRLJ, s.p., Meniška vas 7, Dolenjske Toplice. 068/65-882, 65-557. STU io 103.0 MHZ ROLETARSTVO •ROLETE ALU IN PVC •ŽALUZIJE •VERTIKALNE ŽALUZIJE •PLISEJI •ROLOJI •TENDE •K0MARNIKI •FASADNI PROFILI •SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI ZA ROLETE IN ŽALUZIJE •MONTAŽA IN SERVIS Šentjernejska cesta 13, 8000 Novo mesto, tel.: 068/323-673, fax: 068/341-673 PVC STAVBNO POHIŠTVO -OKNA-VRATA-VSEH OBLIK* zunanja žaluzija aluminijasta roleta mm rmMHfTI notranja žaluzija ravne kupolaste * baloknske * senčniki ZA VAS DOM ali POSLOVNI OBJEKT Če delaš, kolikor hočeš, in dobiš, kolikor narediš, to pomeni, da zaslužiš, kolikor hočeš. In prav tako je pri nas. Kaj vam ponujamo ? • zanimivo delo - svetovanje in trženje osebnih in premoženjskih zavarovanj; • redno zaposlitev; • strokovno usposabljanje; • možnost dobrega zaslužka; • ustvarjalno in prijazno delovno okolje. In kaj od vas pričakujemo ? • vsaj 5. stopnjo strokovne izobrazbe; • delovne izkušnje v prodaji; • vozniški izpit B-kategorije; • sposobnost dobrega komuniciranja. Zavarovolne zastopnike iščemo no območjih: Sevnice, Brežic, Krškega, Novega Mesta, Trebenj in Črnomlja. Adriatic /avaruvatna družba d.d. Pisna prijave s krotkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Adriatic zavarovalno družba d.d. PE Novo Mesto Novi trg 1 8000 Novo Mesto Delovno določen čas 1 leta s 3-i poskusnim delom in zaposlitve Kandidati boste o odio^itvi obveščeni v 15 dneh po izbiri. ZDRAVILIŠČE • ŠMARJEŠKE TOPLICE KOPANJE + KOSILO = 1.990 SIT (za otroke le 1.560 SIT) « 068 73 230 (£* KRKkZDRAVI LIŠČK /5/jS"75^==YVse za telefon Kranj GSM tel:068-322-l 27 philips, Panasonic, n^r/r i • ,li;rtnci/n 'jnm ALCATEL, MOTOROLA, BTC, Ljubljanska 27 SAMSUNG Nokia, telitel, NOVO M E S TO MOB1ČUK in REGLJA PORTRET TECjA TEdNA Andrej Pred petnajstimi leti so se dijaki novomeških tehničnih šol na srednješolskem atletskem prvenstvu v štafetnem teku na 4 X100 m potegovali za medalje. Tekač tretje predaje je dal vse od sebe in tik preden bi moral štafetno palico predati zadnjemu tekaču, mu je začelo zmanjkovati moči, še spočiti kolega pa je prehitro začel. Že je kazalo, da bo vse izgubljeno, ko se je zasledovalec dobesedno vrgel za kolegom in mu potisnil štafetno palico v roko, potem pa se po kolenih in trebuhu odrsal po prašni stezi iz ugaskov. Čeprav mu je s kolen in komolcev olupilo kožo in mu je iz ran curljala kri, pomešana s prahom in peskom, se je fant veselil, saj je bila medalja rešena. Požrtvovalni mladenič je bil Novomeščan Andrej Jeriček in je danes predsednik združenja atletskih trenerjev Slovenije. Prav požrtvovalnost, vztrajnost in pripadnost skupini so tiste vrednote, ki jih trener mladih športnikov mora vcepiti svojim varovancem. Andreju Jeričku vsega tega ne manjka. S športom se je srečal zelo zgodaj, v tretjem razredu osnovne šole, ko so ga vtaknili v smučarski klub. Smučanje fantiču ni bilo povšeči, saj ga je rado zeblo, zato se mu je, ko je dve leti kasneje spoznal atletiko, hitro odpovedal. Ker je bil med svojimi vrstniki med najhitrejšimi, je ob dobrih uvrstitvah dobil še večje veselje do teka. Spopadel se je z različnimi Sprinterskimi disciplinami in spoznal tudi tek z ovirami. Nikoli ni po- stal šampion, a vedno je bil nepogrešljiv član Klubskih štafet in je na ekipnih tekmovanjih klubu pridno prinašal dragocene točke. Ko je po srednji šoli šel služit vojsko in se kasneje posvetil študiju strojništva, se je na njegovih šprintaricah začel nabirati prah, a vsakič, ko se je iz središča Novega mesta vračal domov na Brod, je moral mimo stadiona, ki je v tem času dobil sodobno tartansko prevleko. Le redkokdaj je na tekaški stezi opazil atleta. Džerija, kot mu pravijo prijatelji, je vsakič stisnilo pri srcu, in ko je opravil s študijem, se je vrnil v klub. Treba je bilo začeti od začetka, z najmlajšimi. Z nekdanjim prvakom na visokih ovirah Matjažem Zupančičem sta se lotila vzgoje mladih atletov na grmski osnovni šoli. Čeprav ga je Matjaž kasneje zapustil, Andrej ni ostal sam. Njemu in Slavku Malnarju, ki je v sušnih letih novomeške atletike edini ostal popolnoma zvest klubu, so se kot trenerji kmalu pridružili še drugi nekdanji vrhunski tekmovalci in klub se je hitro spet postavil na noge. Mnogi se sprašujejo, zakaj Andrej ni študiral na fakulteti za šport. Najprej je resno razmišljal tudi o tem, a ko je videl, kako se mulariji v šoli ne da telovaditi, ga je minilo veselje, saj ga je vsaj toliko kot šport zanimala tudi tehnika. Zdaj, ko se z velikim veseljem posveča delu z mladimi atle-tij mu tehnično znanje pride prav. Se posebej ga zanimajo tehnične discipline, kot je naprimer tek z ovirami, kjer mora trener dobro poznati biomehanične zakonitosti športnikovega gibanja, zato ni naključje, da prav pod njegovim nadzorom vadi najobetavnejši tekač na visokih ovirah v Sloveniji Andrej Murn. Zaveda se izjemnega napredka v atletiki, zato tudi v trenerski organizaciji daje poseben poudarek izobraževanju in povezovanju slovenskih atletskih strokovnjakov z najuspešnejšimi tujimi. Andrej Jeriček šport in tehniko uspešno povezuje tudi na službenem področju, saj že od ustanovitve novomeške agencije za šport pred šestimi leti v Novem mestu skrbi za vzdrževanje športnih objektov. I. VIDMAR ZA PRVOMAJSKE POČITNICE NA HVAR Izlet naročnikov Dolenjskega lista Od 28. aprila do 2. maja z Dolenjskim listom in turistično agencijo Mana V okviru naših tradicionalnih prvomajskih srečanj vas letos vabimo na otok Hvar, nežno mediteransko sonce, ki sije skoraj tri tisoč ur na leto, opojni vonj rožmarina, sivke in lovora. Hvar se nam razodeva kot spomenik, je skrit dragulj vseh časov. Smo vas prepričali? Tiste, ki ste z nami vsako leto, gotovo, vsi ostali se prepričajte letos. Namestili se bomo v hotelu Amfora A - kategorije in za vse dni pripravili bogat in pester animacijski program (dobrodošlica, svečana večerja, kopanje v pokritem ogrevanem bazenu, vsak večer ples, večer rumbe in argentinskega tanga pod vodstvom plesnih učiteljic, teniški turnir in še in še). Cena za štiridnevno bivanje z avtobusom, ki vključuje tudi prevoz s trajektom, je 25.100 tolarjev, cena za tiste z lastnim prevozom pa 16.800 tolarjev, otroci imajo poseben popust. Za vse dodatne informacije lahko pokličete turistično agencijo Mana, 068/321-115, 342-136, kjer se lahko tudi prijavite za srečanje. Na izlet vas vabita DOLENJSKI LIST! tuziitična. agencija SREDI BELEGA DNE Romski streli sredi Novega mesta Je bila za obračun med Romi z Ruperčvrha in Dobruške vasi kriva prepovedana ljubezen? NOVO MESTO - Srede, 24. marca, ni zaznamoval le začetek napada sil NATO na Zvezno republiko Jugoslavijo, pač pa tudi streli sredi Novega mesta, in to nekaj minut pred 4. uro popoldne, torej v času, ko promet skozi Novo mesto izjemno gost, na pločniku pa je bilo veliko pešcev. Strelec je izstrelil nekaj strelov, svojo “tarčo” pa je zadel v nogo. Poškodovan je tudi en osebni avto. Streljanja je osumljen Ignac B. z Ruperčvrha, ki se je peljal z Bogdanom M. Ignac je namreč skočil iz avta, ko je zagledal pred Harmonika poje NOVO MESTO - Da bi dolenjski in belokranjski ansambli na enem mestu predstavili svoje zadnje uspešnice in novosti, se je regionalna radijska postaja Studio D iz Novega mesta odločila v petek, 9. aprila, organizirati veliko narodnozabavno prireditev z naslovom Harmonika poje - veseli večer domače glasbe. V poldrugi uri programa bo ob 20. uri v Športni dovrnai Marof nastopilo 14 ansamblov: Mačkoni, Rubin, Vrisk, Litijski odmev, Poljub, Jože Kuplenik z Dolenjci, Slavček, Vasovalci, Peter Fink, Jože Bohorič, Mladi Dolenjci, Trio Frančič, Toni Verderber in Slapovi. Vstopnice so po simbolični ceni 500 tolarjev na voljo v turistični agenciji Globtour v Novem mestu, v Bifeju Rezelj v športni dvorani, v agenciji Interfleš v Trebnjem, v gostilni Luzar v Škocjanu, v Foto-vi-deo studiu Hočevar v Šentjerneju, v turistični agenciji Integral v Čr-nomlju.v prostorih Studia D v gasilskem domu v Ločni ter uro pred prireditvijo v kiosku pred športno dvorano. Prireditev bo v celoti posnela TV Novo mesto. Dolenjski valček zmagal Ansambel Petra Finka je z valčkom Rada bi še plesala zmagal na Festivalu polk in valčkov VINSKA GORA - Na tradicionalnem Festivalu polk in valčkov, ki ga prireja TV Slovenija in je potekal letos z javnim televizijskim prenosom na prvem televizijskem programu v petek, 26. marca, v Vinski Gori pri Velenju, je med dvanajstimi finalisti iz vse Slovenije zmagal ansambel Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Smeti še pobirajo - Smrekica ga je motila ker je poškodba preveč neobičajna Tomo ne pride do odškodnine na zavarovalnici, ■ Kdaj nova klop pri trgovini Šport Bine? Na naš dežurni telefon se oglašajo bralci in bralke z vsemogočimi pripombami. Včasih poskušajo s pomočjo časopisa razrešiti stvari, ki bi jih mnogo lažje brez njega. Tako meni tudi ravnateljica OŠ Dolenjske Toplice Darja Brezovar, ki je odgovorila na pripombo bralke iz Podturna o smeteh in papirčkih v okolici šole, polnih koših za smeti in okrušenih stopnicah. “S pospravljanjem okoli šole smo že začeli, trenutno pa čakamo lepega vremena. Čistijo učenci in tehnično osebje šole. Tudi koše za smeti redno praznimo, a so tisti, ki so ob cesti, kljub temu vedno polni, kar je bolje, kot če bi bile smeti po tleh. Tudi za stopnice vemo; ene smo popravili lansko leto, druge bomo pa letos, ker nam vedno primanjkuje denarja,” je pojasnila Brezovarjeva in priporočila bralki, naj drugič s Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. pripombami pride kar na šolo. Martin Kotar iz Velikega Bana nad Pleteijami nam je povedal, da je pred časom v ovinku ob poti, kjer je kažipot za vas, posadil 10 smrek. “Zaradi lepšega,” je dejal. Ena je nekoga tako motila, da jo je pred kratkim odsekal. Martin se mu “zahvaljuje” za prijaznost. Tomo Markušič iz Brežic se je že pred dvema tednoma oglasil nezadovoljen, ker nikakor ni mogel priti do po njegovem mnenju upravtčene odškodnine pri območni enoti Zavarovalnice Triglav v Krškem. Tomo je bil prepričan, da ima avtomobil zavarovan za primer poškodbe na parkirnem prostoru, toda po septembrski škodi odškodnine ni mogel izterjati. Tudi pritožbe niso pomagale; v zavarovalnici so ostali neomajni. “V petek popoldne, ko sem opazil poškodbo, sem poklical cenilca, ki mi je dejal, naj se oglasim v ponedeljek. Takrat sem šel tudi na policijo. V zavarovalnih pogojih piše, da je treba v 3 dneh obvestiti zavarovalnico, priporočajo pa tudi obvestiti policijo. Ne zdi se mi prav, čeprav sicer nimam nobenih izkušenj z zavarovalnico, da mi odškodnine ne priznajo,” je povedal. Ivo Sladič, pomočnik direktorja za izvajanje zavarovanj pri krekem Triglavu, nam je pojasnil, da bi tnoral zavarovanec obvestiti pristojno policijo. “Markušič ima H-kombinacijo pri zavarovanju, kar pomeni, da je avtomobil zavarovan za primer poškodbe pri parkiranju. Njegov osebni avtomobil je poškodovan na zadnji strani - vrata prtljažnika so bila poškodovana zgoraj, kar je precej nenavadno. Poškodba je torej taka, da je malo verjetno, da je na- stala na predviden način, po drugi strani pa tudi ni za to nobenih dokazov. V takih primerih, ko ni povsem jasno, kako je do poškodbe prišlo, velja praksa, da se takoj obvesti policija in naredi policijski zaznamek. Markušič jo je obvestil šele po treh dneh,” nam je pojasnil Sladič. J. B. iz naselja Plava laguna na Seidlovi cesti v Novem mestu je opozoril, da so pred trgovino Bine šport, ko so plužili sneg, podrli betonsko klop, pa je doslej ni še nihče popravil. Okoliški stanovalci vsekakor pričakujejo, da bo Bine Bajc, lastnik trgovine, ki jih sicer nič ne moti, klop uredil. B. D. G. STRIPTIZ PRED POLICISTI METLIKA - V soboto so policisti med kontrolo prometa na Cankarjevi cesti v Metliki ustavili voznika osebnega avta 36-letnega B. D. iz Metlike. Hoteli so ga preizkusiti z alkotestom, vendar je preizkus odklonil. Ker policisti na kraju niso uspeli ugotoviti njegove identitete, so ga odpeljali na postajo, kjer jih je začel žaliti in seje pred njimi popolnoma slekel. Ker se ni umiril, so ga pridržali. STEFANOVSKI TRIO NOVO MESTO - Festival Novo mesto je pripravil koncert, ki bo prava poslastica za ljubitelje dobre eabavne glasbe. V Kulturnem centru Janeza Trdine bo namreč v sredo, 7. aprila, ob 19.30 nastopil trio Vlatka Stefanovskega, ki ga je glasbena revija Rolling Stone uvrstila med deset najboljših kitaristov na svetu. Stefanovski sprada s svojo nekdanjo skupino “Leb i so” med legende jugoslovanskega rokenrola, z zdajšnjim triom, v katerem ob njem igrata še bobnar Mihail Parusev in basist Pop Hristov, pa navdušuje občinstvo po Evropi in Ameriki. £>' ARS RAMOVŠ Visoko umetnost boste našli tudi v Metropolitanki, Veroni ali Salzburgu in glamur tudi v Parizu ali Dunaju... Z manj miljami pa je bolj prijazno... V Brežicah bo lepše. (061) 125 33 66 sabo avto 41-letnega Milana Brajdiča - Lenka iz Dobruške vasi, in začel streljati proti njegovem avtu. Verjetno je izstrelil 4 ali 5 strelov. Eden je končal v Milanovi nogi, poškodovan pa je bil tudi njegov avto. Po tulcih sodeč, je Ignac streljal s puško Kalašnikov 7,62. Orožja še niso našli, čeprav so ga v Krki iskali tudi potapljači, a vprašanje je, ali sta ga osumljena res vrgla, v vodo. Kot smo izvedeli, do streljanja ni prišlo naključno. Bogdanova družina seje namreč z Brajdičevo dobro poznala, posebno Bogdanova mladoletna hči Jasna in Brajdičev sin 20-letni Milan, saj se je očitno med slednjima že iskrila ljubezen. A tej zvezi naj bi Bogdan nasprotoval. To se je prvič javno pokazalo pred kratkim, ko je bil z družino na obisku v Dobruški vasi, ko naj bi Bogdan Milana starejšega udaril po glavi. Vse- kakor je takrat med Romi prišlo do pretepa, v katerem je očitno kratko potegnil Bogdan, ki je takrat policistom poleg napada nanj prijavil tudi tatvino: po nje-' govih trditvah naj bi mu zmanjkalo 8.500 nemških mark in 150 tisoč tolarjev. Negativni odnos med Romoma se očitno ni kar tako pohladil. Izbruhnil je spet prejšnjo sredo, ko so se sredi mesta na Ljubljanski cesti znašli Bogdan in Ignac v enem, Milan Brajdič in njegov sin pa vsak v svojem avtu. Seveda se veliko podrobnosti primera ni najbolj jasnih. Na primer to, ali Je bil Ignac le Bogdanova podaljšana roka in ali je Bogdan po streljanju res peljal za Milanom v Dobrusko vas. Vsekakor pa je skrb vzbujajoče dejstvo, da Romi za obračun med sabo ne izbirajo ne mesta ne časa. Tokrat na srečo kljub gneči na kraju streljanja žrtev ni bilo. BRALCI ISCITE! Pet prvoaprilskih šal V današnjem Dolenjskem listu, ki je po daljšem času izšel natanko 1. aprila, je razsejanih tudi pet prvoaprilskih potegavščin. Kdor najde vsaj tri in nam to sporoči na tem kuponu v uredništvo DL Novo mesto, Glavni trg 24, lahko dobi nagrado. Med reševalci bo žreb razdelil denarno nagrado - 20 tisočakov in pet knjižnih nagrad. Naslovi šal v DL:. Naslov reševalca:. Petra Finka iz Novega mesta. Prvo mesto si je z največjim številom točk, zbranih s telefonskim glasovanjem poslušalcev po vsej Sloveniji, priboril z valčkom Rada bi še plesala, za katerega je glasbo napisal Peter Fink, besedilo pa Fanika Požeg. Finkov valček je tako tudi absolutni zmagovalec med sedmimi valčki in petimi polkami, ki jih je za finalno tekmovanje izbrala strokovna žirija. Zmagovalni ansambel sestavljajo vodja ansambla in harmonikar Peter Fink, basist in pevec Simon Kovačič, kitarist in pevec Slavko Božič ter pevca Jožica Mavsar in Slavko Jereb. Dolenjski muzikantje so z zmago potrdili svojo kakovost in priljubljenost med poslušalci. Hkrati z njihovim uspehom velja omeniti tudi uvrstitev še dveh dolenjskih narodnozabavnih ansamblov na finalno festivalsko prireditev: nastopila sta še ansambel Franca Potočarja in Vrisk. Dolenjski ansambli so torej v kakovostnem vrhu slovenske narodnozabavne glasbe, saj je finaliste skrbno izbirala pos*bna strokovna žirija. MiM ZMAGOVALCI - Ansambel Petra Finka 'Dolenjski 2. aprila 1954 Zemljo najbolj upravičenim! Skrajno nesocialističnega, lahko bi rekli fevdalnega načina s0 se posluževala posamezna državna in zadružna posestva pn °a' janju zemlje v najem privatnikom. Vse polno je primerov, k° s dajali tako zemljo neupravičencem za del pridelka, na pn®® košnjo za eno tretjino ali polovico krme itd. Takega načina so s posluževala zadružna podjetja Otočec, Mirna, deloma Mokronog) državno posestvo Dob, zadružno posestvo Orehovica in druga. L vsako ceno je treba preprečiti, da bi zemlja ostala neobdelana, a da bi se z njo še naprej okoriščali taki, ki nimajo nobene pravice- Vino so rezali pa tudi di, daj.e Da gostilničarji radi “režejo”, oziroma mešajo vino, krstijo z vodo, je stara resnica, ki še vedno drži. Drži pa tu^.., -to po zakonu prepovedano, zlasti rezanje vina z vinom samorod nic. Toda, kjer ni tožnika, ni sodnika, pravi pregovor. Vendar j® gani Ljudskamilice v Dolenjskih Toplicah niso gluhi za pritožb gam Ljudske»milice v Dolenjskih loplicah niso gluhi za pn«""' gostov, češ daje vino v občinski gostilni le preveč rezano. Vzeli s vzorce vina in preiskava v živilskem laboratoriju v Novem mest je pokazala, da je srbski ružici primešan precejšen odstotf domače šmarnice. Na razpravi na sodišču v Novem mestu so odg0' vorni priznali, da so vino res mešali, vendar zato, ker je bila ruzl®: nekoliko trpka, dodatek Straške samorodnice pa ji je šele dal P® okus. Odgovorni uslužbenec je bil obsojen na 2.000 dinarjev de narne kazni, vendar pogojno za dobo enega leta. Toda pišite resnico! Lepo je, da pišete nekateri dopisniki v tuje časopise, kaj se Je zgodilo in kaj se dogaja pri nas, toda pišite resnico! Tisti, ki sos. s trebuhom za kruhom v Argentino, so zagrizeni belogardisti) jj so se tja umaknili pred pravično sodbo lastnega naroda. Ti bi h® ko najbolj pojasnili resnico o tem, kdo je porušil zvonik pri sv. Gr ' gorju, saj je resnica le ena. 8. april praznik zdravstva Zveza med boleznijo in družbeno plastjo obstaja. Bolezen F stalna spremljevalka socialno potlačenih, ekonomsko izkorišča® in politično brezpravnih. Bolezen dobiva družbeni značaj in teg se mora zdravnik zavedati. Cena na sejmišču So izredno visoke, najmanjši prašiček ni pod 3.000 din (opp1*1 ba: letna naročnina Dolenjskega lista je takrat znašala 480 din)-