PRIMORSKI dnevnik J® 23C6I izhajati v Trstu ■ maia 1945. njegov Predhodnik PARTIZANSKI EVNIK pa 26 novem-br® 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen
na ciklostil. Od 5. do 17. ^Ptembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v.Govcu Pn Gorenji Trebu-A	18. septembra
'944 do 1. maja 1945 v •skarni «Slovenija» pod Volskim ph Idriji, do 8. rnaja 1945 pa v osvoboje-em Trstu, kjer je izšla za-, n*a Številka. Bil je edin. JZani Partizanski DNEV-^ v zasužnjeni Evropi.
^rsSe£r8“rv,ri' Cena 600 lir - Leto XLI. št. 16 (12.048)
Trst, sobota, 19. januarja 198!
O'-. —: V'3 :—I š> 73 - Vi O O -C
O r-i i; I
->• X’ r s m x 2: x c a> c_ o o x i> x r- i_ m	X > x
x	n	x
r—i
C_	1-1
rn	v:
x
n
—	3>
-•■j
O
-O
o--
J>
>
!>■
o
Nadaljnji korak v sodelovanju in prijateljstvu
POTRJEN OBISK BETTINA CRAXIJA V JUGOSLAVIJI OB KONCU MESECA
Ob bližan ju majskih uprai m =
Vladne stranke po § do novih predlogov KPI
v
prej bo prišel v našo deželo ožji odbor senatne komisije
BOJAN BREZIGAR
CrRlM — Predsednik vlade Bettino j axi bo v kratkem uradno obiskal AaW^°' Obisk, ki ga je v če-xanirUTa^no	glasnik jugoslo-
skega zunanjega ministrstva, so tjA včeraj potrdili tudi v Rimu. Da m sicer še ni določen, vendar naj sti 0biska Vrišlo v bližnji prihodno-iari na^erJeijieie že v zadnjih dneh UaTja ali v začetku februarja.
A*? obiska bo torej prišlo v času, 'talijo predseduje Evropski gospodi A ^mosti in vzdržuje torej tunu nAatere mednarodne stike v ime-deseterice. To je pomembno za b!pA°^e. 0 niednarodni politični pro-k* bo imel Craxi v Beo-obrn’ pomembnejše pa je za odnoVVavan^e Vroblemov v zvezi z 0o,A, Jugoslavijo in Evropsko neiNklTsJCo skupnostjo, ki sta pred serì'Oi Več kot petimi leti, ko je predilli tV° EpS pripadalo prav tako Ita-np’ Podpisali sporazum o medseboj-
^ sodelovanju.
imJI^^ben del pogovorov, ki jih bo Predsednik vlade v Beogradu, bo
zadeval seveda sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo. V prvi vrsti bo tu govor o gospodarskem sodelovanju, tako o trgovinski izmenjavi kot tudi o drugih vprašanjih, pri čemer bo nedvomno posebna pozornost namenjena pomoči, ki bi jo Italija lahko nudila Jugoslaviji v prizadevanju za premostitev sedanjih gospodarskih težav. Poleg tega bo govor o trgovinski izmenjavi med obema državama, kjer je bil do pred dvema letoma primanjkljaj Jugoslavije zelo visok, v
zadnjem času pa se je stanje bistveno spremenilo.
Kar zadeva druga vprašania mednarodnega sodelovanja je treba ugotoviti, da je italijanski parlamela v zadnjem času odobril več ratifikacijskih zakonov: v decembru so bili tako dokončna odobreni zakoni o ratifikaciji sporazumov o priznanju diplom, o vzdrževanju državne meje in o odpravi dvojnega obdavčevanja. Trenutno čaka na ratifikacijo samo
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
RIM — Predsednik vlade Craxi se je včeraj srečal s tajnikoma PRI Spa-dolinijem in PSDI Longom v perspektivi novega sestanka na vrhu med strankami večine, ki naj bi ga sklicali konec meseca. Predsinočnjim se je bil sestal s demokrščanskim tajnikom De Mito. Na vseh treh srečanjih so obravnavali vsa odprta vprašanja: gospodarstvo, polemike o tajnih službah, zunanjo politiko, zlasti pa bližnje upravne volitve. Tajnik KD je Craxiju ponovil, da bo treba po majski preizkušnji odpreti splošno razpravo, oziroma preverjanje, o vladi, krajevnih upravah in predsedstvu republike.
V	tem okviru so republikanci precej nezadovoljni. Kot vedno Spadolini obtožuje vse zaveznike »volilne mrzlice«, upoštevajoč stališča, ki jih zavzemajo na primer glede davkov in pokojnin. Znesel se je predvsem na socialdemokrata Longa, njegovih namigov pa so deležni tudi socialisti in radikalci zaradi zadnje pobude o zvišanju socialnih pokojnin na 400.000 lir mesečno.
V	zvezi s krajevnimi upravami mnogi obtožujejo KPI »transformistič-nega preobrata«. Toda član vodstva KPI Occhetto je odvrnil, da komunisti nikakor niso »odprli dialoga s KD«, in je nasprotno obtožil De Mito »neresnosti«, češ da se čudi, da De
Mita zavrača ponudbe, ki mu jih nihče ni naslovil. Occhetto pri tem 'poudarja, da nekateri nočejo razumeti, ko se spet govori o preokretu KPI. Prednost programov pomeni samo dejansko prednost programskih izbir pred zavezništvi in prednost vsebine nad formulami: to stališče lahko pomeni vse, razen predloga za nov dialog s krščansko demokracijo.
Po drugi strani pa so zelo polemični tudi socialisti, ki izkoriščajo novo taktično usmeritev KPI za nadaljevanje polemike o levičarskih u-pravah. Voditelj socialistične levice Borgoglio na primer celo predlaga, naj bi KPI nudila zunanjo podporo socialističnemu županu z laičnim odborom v Turinu, kjer je komaj odstopil komunist Novelli. Tudi iz vrst KD obtožujejo KPI, da se vedno» bori za svoje strankine interese in da hoče »vzpostaviti novo hegemonijo« nad drugimi strankami. Zato KD vztraja na predlogu o petstrankarski večini v vseh krajevnih upravah.
Majske volitve so torej blizu, volilna kampanja je v polnem teku in vsi se v tem vzdušju kar najbolj aktivizirajo. V tem okviru je zabeležiti včerajšnje pismo ministra Gorie Craxiju: v zameno za znižanje davka na dohodke predlaga dejansko odpravo draginjske doklade.
R. G.
Srečanje Skataretika s Caprio
RIM — Minister za zunanjo trgovino in predsednik italijanskega dela mešanega italijansko - jugoslovanskega komiteja za ekonomsko sodelovanje Nicola Capria je sprejel jugoslovanskega veleposlanika v Anteja Skataretika. V pogovoru sta ugotovila, da gospodarsko sodelovanje nenehno narašča in da je blagovna menjava med državama lani dosegla vrednost približno 2 milijardi dolarjev. Vrednost menjave je bila približno enaka na obeh straneh, z manjšim presežkom v korist Jugoslavije. Capria in Skataretiko sta med drugim ocenila, da bo novi zakon o tujih investicijah v Jugoslaviji vplival na povečanje proizvodne in industrijske kooperacije ter vseh drugih oblik gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo, (dd)
Po dolgi razpravi na sinočnji seji
Občinski svet je odobril stiri resolucije o Krasu
jerij ^ — Po daljši in precej umir-sprp rfPravi J6 tržaški občinski svet Vezui ■ Sino^ resolucije, ki ob-rešev 0 občinsko upravo, da se loti Sa inanja vseh odprtih vprašanj Kra-^jogovega prebivalstva. Reso-Se razlikujejo predvsem v po-Sa p Premisah in ocenah sedanje-drujuiS^0<^ars*ieSa' urbanističnega in ga DQrinAu'turne8a razvoja kraške-fnuai,., roćja- Prvo so predstavih ko-je bjj 26 Pred dvema letoma: sinoči iti v, a sPrejeta z glasovi socialistov rovel?7valca Gibanja za Trst Pa-ti s 'Poleg svetovalcev KPI), pro-iS asovah misovci in listarji, Večinp *■Pa 80 se predstavniki strank m en svetovalec LpT.
zen AA'0 PSI so podprli vsi, ra-bpT , . I in nekaterih svetovalcev .p ' kl So se vzdržali.
(Prernj0 r.esoIucij° Je v dveh delih ‘ovaloAA11 obveza) predstavil sve-gi (jt.i Gibanja za Trst Parovel. Dru-Je imel isti izid kot pri gla-
sovanju o komunistični. Kot zadnjo je občinski svet glasoval še za resolucijo; ki je izražalo stališče sedanje večine: bila ja sprejeta ob vzdržanju komunistov.
Vedno na temo Krasa in njegove zaščite je tržaški občinski svet sprejel tudi resolucijo listarja Gianfranca Gambassinija, ki poverja občinskemu odboru nalogo, da urgira pri deželni vladi za čimprejšnjo ustanovitev in zakonsko ureditev »Ustanove za ohranitev, zaščito in razvoj naravnega parka na tržaškem in goriškem Krasu«. Zanjo so glasovali LpT, MSI in PSI, proti KPI in Parovel, vzdr-žali pa so se predstavniki drugih strank, ki skupaj z LpT tvorijo večino, ki upravlja tržaško občino.
Včerajšnja seja občinskega sveta je bila skoraj v celoti posvečena prav vprašanju Krasu in njegovega urejenega razvoja. Zaradi pozne ure bomo o dolgi razpravi in o posameznih stališčih podrobneje poročali v jutrišnji številki.
Zima se je končno vrnila v normalne kolesnice
Vreme nad Italijo se je izboljšalo Severno od Alp vlada polarni mraz
RIM — Po skoraj enem tednu neurja se je vreme nad Italijo končno izboljšalo. Zimska ujma pa je pustila za seboj razdejanje, ki ga ne pomnijo in ogromno gmotno škodo, ki jo-bo italijansko kmetijstvo in gospodarstvo še dalj časa občutilo.
Na srečo je odjuga še kar postopna, da vsaj na severu ni prišlo do večjih zapletov, če izvzamemo nekaj porušenih industrijskih lop in strah, ki so se zrušile pod težo razmočenega snega. Promet, tako železniški kot cestni, se vrača v svoje tirnice, saj so ponovno usposobili milansko osrednjo železniško postajo, prav tako ni zastojev na bolonjske«! vozlišču.
Čisto drugačen pa je položaj na Jugu in predvsem na Siciliji. Šest mrtvih v zadnjih 48 urah, nepopisno razdejanje vzdolž skoraj vse sicilske obale, kjer je razbesnelo morje rušilo pristaniške naprave, vdiralo v obmorska mesteca, izpodjedalo obalne ceste in železniške proge je dovolj zgovorna slika. Na širšem mesinskem območju jo voda racionirana, podoben položaj je v A-grigentu in v številnih drugih sicilskih občinah, kjer so zemeljski usadi in plazovi poškodovali vodovode. Vas Sant’Angelo di Brolo v Nebrodih polzi proti dohni, da je župan ukazal izselitev iz 300 stanovanj. Bolj voda kot sneg je na Jugu ponovno razgalila stoletna hidro-geološka razdejanja ozemlja, da je marsikdo v obupu pripomnil, kako vse polzi k vragu. Prave reke blata in
kamenja so namreč odrezale številne vasi in zaselke
Povsod, tako na Severu kot na Jugu, se je povečal napor vojske in varnostnih sil, ki skušajo ublažiti škodo. V štabih civilne zaščite pa so se trenutno oddahnili. Vse sioptične karte namreč zgovorno dokazujejo, da je najhujše mimo. V prihodnjih dneh lahko torej pričakujemo zahodno atlantsko vreme z delnimi otoplitvami in občasnim dežjem ter rahlim sneženjem v višjih predelih, kako neurje bo morda še danes na Jugu, jutri pa bo splošno izboljšanje, ki pa bo kratkotrajno, saj pričakujejo od zahoda novo poslabšanje. To pa ne bi smelo povzročiti večjih nevšečnosti.
Povsem drugačen pa je položaj severno od Alp. V Zahodni Nemčiji se val polarnega zraka nadaljuje, da so morali prvič v zgodovini ZRN v Porurju in West-faliji proglasiti tretjo stopnjo boja proti zračnemu onesnaževanju, kar pomeni, da so prepovedali ves cestni promet in na minimum znižali proizvodnjo v tovarnah, ki bruhajo strupene dime v ozračje. Veliko Britanijo pa so v zadnjih urah zasuli pravi snežni meteži, ki jih ne pomnijo desetletja. Podobno je na Irskem, kjer so zapleti še večji, saj Irci niso navajeni na sneg. V ledenem oklepu je tudi Nemška demokratična Republika, a tu so se vzhodni brati boljše znašli od zahodnih, saj je stroj civilne zaščite brezhibno deloval, da so težave le zaradi ledu v baltskih pristaniščih.
Sinoči v goriškem Kulturnem domu otvoritev razstave slikarja Slane
Sp
v nordijskih disciplinah
?rvo zlato k^vedu Svanu
ATLETIKA : dvoransko SP
Slavje Italijanke Giuliane Salce
Košarkarska C-l liga
Jadran drevi v Forliju
Na 10. STRANI
GORICA — Ob veliki udeležbi u-glednih gostov iz Gorice, naše dežele ter Slovenije, so sinoči v goriškem Kulturnem domu odprli razstavo akademskega slikarja Franceta Slane iz Ljubljane. Za razstavo, na kateri si lahko ogledamo nad 60 akvarelov, oljnatih slik in tapiserijo, so poskrbeli uprava Kulturnega doma v Gorici, Kmečka banka ter Ljubljanska banka. Gre za pomemben kulturni dogodek, ki sledi podobnemu, saj so isti prireditelji pred letom dni poskrbeli za razstavo slikarja Janeza Pirnata.
Na otvoritvi so spregovorili predsednica Kulturnega doma Nada Sancin, predsednik Kmečke banke Ksa-verij Leban, in predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke Metod Rotar. Poudarili so pomen takih kulturnih izmenjav med matico in
zamejstvom. O umetnikovem delu je spregovoril kritik Aleksander Bassin, v italijanščini pa Jožko Vetrih. Za kulturni spored je poskrbel goriški kitarist Roberto Chiandetti.
Otvoritve razstave so se udeležili, med drugimi, predsednik Slovenskega izvršnega sveta Šinigoj, podpredsednik slovenske skupščine šušmelj, goriški prefekt Pierangeli, goriški župan Scorano, novogoriški župan Bašin, predsednik TO SKGZ Primožič, generalni konzul SFRJ Mirošič.
Razstava poteka v dneh, ko se v Gorici in Novi Gorici odvija festival gledališč Alpe Jadran. Ogledali si jo bodo lahko tudi vsi tisti, ki bodo prišli v Kulturni dom na gledališke prireditve. Te bodo že. danes in jutri, v naslednjem tednu pa bomo imeli v Kulturnem doviu še dve predstavi.
Kmečka zveza seznanila pristojnega deželnega odbornika Antoninija z vprašanji domačih obdelovalcev
NA 4. STRANI
Po prepovedi rabe »tujega jezika« v dopisih
Tajnik SSk Harcj pri poštnem ravnatelju Interpelacija Iskre (KPI) na deželni odbor
NA 5. STRANI
• Potrjen obisk Bettina Craxija
NADALJEVANJE S 1. STR Al«
en sporazum, to je druga novelicija Videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu, za katero je semit že odobril ratifikacijski zakon, v poslanski zbornici pa bo razprava o tem vprašanju prihodnji torek v komisiji za zunanje zadeve. Med odpdimi vprašanji je še vedno sporazum o ribolovu na Jadranu, o katerem so v teku pogajanja, ki temeljijo na predlogu o ustanovitvi mešanih družb.
Med številnimi vprašanji, ki izhajajo iz osimskega sporazuma, fh o-staja odprtih le še malo. Pravzaprav, če lahko rečemo, da je vprašanje proste industrijske cone na Krasu vsaj začasno arhivirano, je edino vprašanje, ki ostaja resnično odprto, zaščita slovenske manjšine v Italiji. Tu
italijanske oblasti, vlada in parlament, niso še izpolnili mednarodne obveznosti, kot tudi ne obveznosti, ki izhajajo iz ustave in stvarna razprava o zakonu za globalno zaščito v pristojni senatni komisiji še ni stekla. Prva naloga, ki si jo je komisija zadala je obisk v deželi Furlaniji -Julijski krajini, ki pa je bil že nekajkrat odložen.. Sedaj kaže, da bo do obiska končno prišlo, po poluradnih napovedih celo pred Craxijevim potovanjem v Beograd, kar bi bilo nedvomno zelo pomembno, saj bi bil to — kljub strogemu ločevanju pristojnosti vlade in parlamenta — znak dobre volje, da se razprava premakne z mrtvega tira, na katerega je v bistvu zašla že pred letom dni.
BOJAN BREZIGAR
Na procesu proti šesterici v Beogradu
Obstrukcija obtožencev z zavračanjem branilcev
BEOGRAD — Na sojenju skupini šestih oseb, obtoženih združevanja zaradi sovražne dejavnosti, se je še en obtoženec odrekel svojemu branilcu, ki si ga je sam izbral. Po Mio-dragu Miliču je to včeraj storil tudi tretjcobtoženi Dragomir Olujič, ki je umaknil pooblastila advokatu Nikoli Baroviču. Ta svoj postopek je pojasnil kot protest zaradi tega, ker so obtožencem menda onemogočili postavljati vprašanja priči Slavenku Čoviču, nadalje zato, ker so mu v četrtek odvzeli pravico, da bi zastavil še nekaj vprašanj priči Veselinki Zastavniko-vič, ki jih je sodišče ocenilo kot nedopustna, ter zaradi, kot je dejal, načina, kako branilec po uradni dolžnosti Ljubomir Zorič brani Miodraga
Miliča. Olujič je tudi izjavil, da ne želi imenovati drugega branilca.
Predsednik sodnega senata Zoran Stojkovič je ta Olujičev postopek ocenil kot novo zlorabo procesnih pravic in odkrito obstrukcijo sojenja, kar .je bilo glede na dosedanji potek sojenja tudi pričakovati.
Po enournem odmoru je sodnik Stojkovič sporočil, da so za branilca Olu-jiču po uradni dolžnosti določili advokate Slobodana šoškiča. Le-ta je že dobro seznanjen z obtožnico in sojenjem, ker je bil že prej določen za branilca Miodmgu Miliču po uradni dolžnosti, preden je Milič za svojega branilca imenoval advokata Slobodana Peroviča.
Sojenje se bo nadaljevalo v torek.
V ŽARIŠČIH NAPETOSTI	piše Pavel Stranj
LATINSKA AMERIKA

barva kože postaja temnejša
Prizori ljudskega navdušenja ob nedavnem izidu brazilskih predsedniških volitev so marsikateremu televizijskemu gledalcu v Evropi vzbudili vprašanje: kalcšni neki so prebivalci Latinske Amerike, v čem so nam podobni in v čem različni?
Latinska Amerika, ki jo poznamo, se je začela s travmo evropske osvojitve in mnogi konflikti, ki so nastali tedaj, obstajajo še danes. Travma se lahko premaga, če se prizna in razume. To skušajo izvajati domači kulturniki.
Konkvistadorji so pobili domači vodilni sloj in duhovništvo, prinesli so epidemije in poteptali domačo kulturo. Število domačinov je v 16. stoletju izredno upadlo. Ne ve se koliko jih je bilo pred prihodom Špancev, najmanj 7, največ 80 milijonov. Gotovo pa je, da so tri velike civilizacije Inka, Maja in Azteki, sto let po >:osvoboditvi« premogle le še 3 milijone prebivalcev.
S politično in gospodarsko svobodo je bila izgubljena tudi kulturna svoboda. Preživeli so postali sužnji v rudnikih in na plantažah. Naravno bogastvo je bilo namenjeno le bogatenju kolonialnega gospodarja, torej izvozu, kar velja še danes. Družbeni odnosi pa so nihali med suženjstvom in fevdalizmom. Do neodvisnosti je v teh deželah vladal razred, ki se je ločeval tudi kot rasa (beli gospodar) in še po neodvisnosti se ta razlika ni izgubila.
Uničenje lastne kulture je povzročilo domačinom hude posledice. Ošibila se je njihova podoba o sebi, njih istovetnost, in z njo njih korenine v lastni zemlji in v lastnem svetu. Temu se pravi tudi »dekulturacija«. Kolonizatorji so domačinom s terorjem in nasiljem zlomili odpor in strli agresivnost, ostala sta jim vdanost v usodo in alkohol. Tu je seveda govor o izvirnem ameriškem prebivalstvu, ne o Evropejcih, ki so se tu naselili v zadnjih stoletjih.
Domačinom je ostalo tudi nezaupanje. Zato za večino domačinov Latinske Amerike glavna ločnica v družbi niso razredi, ampak rasa in kultura. Domači
marksisti so to pogosto podcenjevali.
Eno glavnih orodij za odpravo domače kulture je bila krščanska vera, ki naj bi nadomestila prejšnje vere, običaje in vrednote. Indijanci so postopoma prevzeli špansko - kolonizatorjevo vero, jezik, nošo, glasbila in drugo. Prevzeli so jo, a so se je hkrati bali in spreminjali so jo v skladu s svojo prejšnjo kulturo. Dekulturacija je bila zato delna in pogosto dvoznačna, dvojna. V 500 letih so sprejeli, kar je bilo »belega«, ker je izražalo oblast, a hkrati so iste vrednote zavračali, ker so bile različne in zatiralne.
Navedene trditve (zagovarja jih predvsem čilski sociolog J. Gissi Bustos) se lahko razširijo na ostalo nebelo prebivalstvo Latinske Amerike; torej na indijan-ce, na mestice (potomce belca in Indijanke), na črnce in na mulate (potomce belca in črnke). Vsi ti nebelci tvorijo v Južni Ameriki več kot 50 odstotkov celote, v Srednji Ameriki z Antili pa tri četrtine celote. V Latinski Ameriki »normalnost« ni biti bel, ampak rasno in kulturno »mešan«. In ne belci se množijo hitreje od belcev. Leta 2000 bo predvidoma 400 milijonov ne belcev, belcev pa manj kot polovica te vrednosti.
Podoba, ki jo mi imamo o Latinski Ameriki je bela, ker tudi sama Latinska Amerika zavrača svojo ne belo podobo. Ne belci se ne upoštevajo, ker so revni; revežem pa se ne daje potrebne podpore, ker niso beli. Evropski etnocentrizem še vztraja, poveličevanje »belega« se je zasidralo v vladajoče razrede, ki gledajo bolj pa ZDA in Evropo, kot na svojo deželo-Ta poteza še poveča njih odtujenost. Rasna diskriminacija je namreč čudovito opravičilo za družbeno. Danes velja pravilo, da čim višja je v družbeni lestvici neka zaposlitev, tem višji je odstotek belcev v njej-
Za nove narode, ki nastajajo v Latinski Ameriki, Evropa ni več poosebitev napredka in demokracije ali razuma. Poosebitev kulture in civilizacije iščejo v sebi, v svoji preteklosti in, vedno bolj, v lastni bodočnosti.
Ob koncu tridnevnega uradnega obiska
Milka Planinc o novih možnostih
sodelovanja med SFRJ in Francijo
AVIGNON — Predsednica ZIS Milka Planinc je včeraj končala 3- dnevni uradni obisk v Franciji in sicer z o-gledom največjega jedrskega komr pleksa v tej državi v Traoastinu blizu Avignona. Državni sekretar za e-nergijo Martin1 Malvy in predstavnik komisariata za jedrsko energijo sta jo seznanila z delovanjem te jedrske e-lektrame, ki je ena največjih v Franciji in med največjimi proizvajalci e-lektrične energije v tej državi.
Predsednica ZIS Milka Planinc in drugi člani jugoslovanske delegacije so zatem odpotovali v Marseilles, od koder so z letalom nadaljevali pot v Zagreb.
Milka Planinc je med obiskom v Franciji imela tudi intervju za ugledni pariški dnevnik »Le Monde«. Poudarila je, da so Jugoslovani pri dosedanjem uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije naredili nekaj velikih korakov in da
so dosegli rezultate, ki so temelj za nadaljnje izvajanje stabilizacijskega programa. Jugoslavija v ekonomskih odnosih s tujino namesto večletnega kroničnega primanjkljaja že dve le^ ti zapored dosega presežek z vzpostavljenim nadzorom izpolnjevanja obveznosti do tujine, je dejala predsednica ZIS in opozorila tudi na kakovostno spremembo v plačilni bilan ci, saj presežka niso dosegli z zmanjševanjem uvoza.
V nadaljevanju intervjuja je Milka Planinc govorila o prizadevanjih za poglobitev jugoslovansko - francoskega sodelovanja in izjavila: »Želimo dolgoročne aranžmaje s francoskimi podjetji, kot tudi več skupinih investicij v Jugoslaviji na temelju našega novega dokaj liberalnega zakona o skupnih vlaganjih, ki so ga sprejeli pree. kratkim.. Pri tem je zelo pomembna podpora vladnih oranov.«
Za jugoslovansko - francoske odnose je predsednica ZIS izjavila, da se razvijajo na temelju izpričanega prijateljstva med narodi obeh držav ter na vzajemnem razumevanju, spoštovanju in zaupanju, (dd)
Krvava osvoboditev ugrabljenca
NUORO — Varnostne sile so le 20 ur po ugrabitvi osvobodile trgovca Antonia Caggiarija iz Gliene pri Nuoru, v spopadu pa so bili trije ugrabitelji ubiti, padel pa je tudi neki poUcijski podčastnik. Že v četrtek takoj po ugrabitvi je stekla širokopotezna akcija, v kateri so prvič sodelovali tudi domačini prostovoljci in prijatelji ugrabljenca. Prav eden od teh je bil v včerajšnjem spopadu lažje ranjen. Med ranjenci sta tudi dva karabinjerja in trije policisti. Karabinjerji in policija so namreč tokrat ramo ob rami sodelovali v akciji.
Do streljanja je prišlo, potem ko so varnostne sile in prostovoljci obkolili ugrabitelje, ki so skušali s streljanjem prebiti obroč. Med ubitimi ugrabitelji je tudi Salvatore Fais, ki so ga že leta zaman iskali po vsej I-taliji zaradi njegove zločinske dejavnosti v Toskani in na Sardiniji.
Pravda ostro obsodila malomarnost odgovornih
Zima povzroča
MOSKVA — Letošnja zima je nekoliko presenetila tudi mnoge toplarne v Sibiriji, kjer so sicer vsega vajeni. Od tam namreč že nekaj časa prihajajo poročila o mrzlih domovih, šolah in bolnišnicah, včeraj pa je Pravda ostro napadla tudi partijski komite kamerovske pokrajine, kjer naj bi bilo najhuje, češ da je ob težavah, s katerimi se srečujejo ljudje, »povsem ravnodušen«.
Težave naj namreč ne bi bile od včeraj, čeprav je letošnja zima res precej hladnejša od zadnjih dveh, pač pa naj bi bilo slabo in malomarno vzdrževanje toplovodov in toplarn tisto, zaradi česar ljudje zmrzujejo doma in v službi. Neka bralka iz Kamerova piše: »Pri nas je v sobi minus ena«, skupina delavcev iz Prokopjevska sporoča, da zaradi pomanjkanja električne energije že nekaj tednov ne vozijo tramvaji, rudarji iz Leninsk-Kuzneckova opozarjajo, da je v njihovi toplarni bilo v zadnjih dveh mesecih kar devet večjih okvar
Na pokrajinskem komiteju naj bi sicer preučili položaj in ugotovili, da je srednjo Sibirijo v zadnjih dveh mesecih zajel »hud mraz s silnim vetrom« in da se je v nekaterih mestih ter krajih »poslabšala preskrba prebivalstva in industrije z gorivom ter električno energijo«. Toda nič baje niso naredili, da bi preskrbo izboljšali in ljudem zagotovili najosnovnejše življenjske pogoje — topla stanovanja. Ni čudno, če zaradi tega mnogi v svojih pritožbah kar odkrito pravijo, da naj se na kamerovskem komiteju nikar ne sklicujejo na vre-
težave v Sibiriji
me, saj se že dolgo ve, kakšna je Sibirija.
V njihovih kritikah in zahtevah jih je podprla tudi Pravda, češ da se vse prepogosto dogaja, da je lažje zgraditi nova stanovanja, vrtce in trgovine kot zagotoviti delovanje najosnovnejših komunalnih služb in da največkrat za slabosti niso krive »sistemske napake«, marveč predvsem slaba organizacija dela in najpreprostejše malomarnosti, za katere bi morali poskrbeti odgovorni v komunalnih podjetjih. Tako naj bi se v krajih kamerovske pokrajine ljudje že nekaj let pritoževali nad slabim delovanjem toplarn, odgovorni naj bi jim vsako poletje obljubljali, da bo naslednjo zimo boljše, razmere pa naj bi se le slabšale.
Kako je položaj za ljudi marsikdaj težak, potrjujejo tudi pritožbe iz Kiselevska, kjer toplarne baje imajo en dan premog, drugi dan nimajo, nihče od odgovornih pa ne čuti pgtrebe, da bi jim vsaj pojasnil, zakaj je tako. Nič, lažje ni niti v Izmailu, kjer so sicer toplotne naprave v redu, imajo tudi premog, le kurjači so menda vsak dan pijani, saj nihče ne skrbi niti za minimalno delovno disciplino. Pravda je zaradi tega včeraj kar poimensko naštevala funkcionarje in načelnike, od katerih ljudje v teh mrzlih zimskih dneh čakajo na odgovor na svoje težave, spisku iz kamerovske pokrajine pa dodaja tudi imena takšnih mest, kot je Čeljabinsk, Vladimir, Volgograd in . .. Moskva.
DANILO SLIVNIK
enenkel enenkel enenkel enenkel
Začetek naših tečajev tudi v februarju
E
E>
K
TEČAJI TIPKANJA
-	dvomesečni začetni tečaj (10 ur tedensko)
-	štirimesečni začetni tečaj (5 ur tedensko)
-	izpopolnjevalni tečaj (mesec in pol po 8 ur tedensko)
-	tečaj za hitro tipkanje (mesec in pol po 8 ur tedensko)
TEČAJ STENOGRAFIJE
-	4 mesece in pol (3 ure tedensko)
TEČAJ ZA REGISTRIRANJE PODATKOV NA IBM
-	trimesečni tečaj (5 ur tedensko)
TEČAJ PROGRAMSKEGA JEZIKA BASIC
-	štirimesečni tečaj (3 ure tedensko)
SPLOSNO KNJIGOVODSTVO - IVA - PLAČE
-	štirimesečni tečaj (5 ur tedensko)
ELEKTRONSKO RAČUNANJE
-	trimesečni tečaj (3 ure tedensko)

enenkel
TRST - ULICA BATTISTI 22 - TEL. 040/761989
Včeraj v Rimu
Po otvoritvenem »uradnem lesku«
Srečanje Fioret-Sutherland o problemih izseljenstva
Na Srečanju gledališč Alpe-Jadran začetek normalnega toka dogodkov
RIM — Novi komisar za socialne jkleve pri Evropski gospodarski Skupnosti Peter Sutherland se je vče-aJ v Famesini pogovarjal s podtajni-Mariom Fioretom ; bil je to prvi r} vrst pogovorov, ki jih bo predstav-V1^EGS imel s zastopniki italijanske
Ogovor je omogočil — kot sporoča
VČERAJ OB 12.04
Potresni sunek v bližini Ampezza
RIM — Vsedržavni geofizikal-inštitut v Rimu je včeraj ob
2.04	zabeležil potresni sunek ret.ie stopnje po Richterjevi jakostni lestvici, ki približno odgovarja tretji stopnji Mereallije-le lestvice.
. Potresni sunek je geofizikalni juštitut zabeležil v videmski po-Jjrajini in sicer med občinami Spezzo, Vico in Forni di Sopra.
Povzročil je le precej preplaha 111 ed prebivalstvom in turisti.
deželna konferenca 0 integriranju ^Nravstvenih ^ socialnih služb
TRST — Deželna odbornika za hi-Srw0 zdravstvo Renzulli in za ®cialno skrbstvo Brancati sta skle-0 ,a ustanoviti operativno konferenco Sl ^J-ograciji socialnih in zdravstvenih Uzb. Konferenca, ki se bo začela v '^uiestitveno sejo v torek, 22. t.m., , {rstu, bo predstavljala najprimer-J5i sedež za oceno teh služb, ki orajo biti po splošnem mnenju har-onično usklajene, da se prebival-j:,1^ lahko nudijo organizirane in kva-^tne socio-sanitame storitve.
. Kljub pomanjkanju vsedržavnih na-ska uV ^em sekt°rju, Furlanija-Julij-krajina že razpolaga z nekateri-gr delovnimi instrumenti. Pri tem oj . ludi upoštevati, da je v teku
zJ britev deželnega zdravstvenega na-obdobje 1985-87, medtem ko zdr ■ dežela predložila socialno-
^ Za ^ bo
avstvenega v teku tega leta.
tiskovno sporočilo zunanjega ministr-stva — širok vpogled v probleme izse-Ijeništva, v okviru katerega je Fioret izrazil globoko zaskrbljenost zaradi zamude, s katero se v sklopu komuni-tamih organov obravnava nekatera vprašanja. Podtajnik je obenem podčrtal nujnost, da bi v socialnem sektorju prišlo do premikov tudi v vidiku razširitve EGS na Španijo in Portugalsko. Fioret je nadalje podrobneje seznanil gosta, da italijanska vlada daje veliko važnost celovitemu izvajanju komunitame direktive o šolanju sinov izseljencev.
Komisar EGS Sutherland — je še rečeno v tiskovni noti Farnesine — je s svoje strani vzel na zrsanje Fio-retovo izvajanje in najavil, da bo v bližnji prihodnosti predstavil poročilo komisije o izseljeniških vprašanjih, ki bo skupno s konkretnimi predlogi predstavljalo, kar se tiče izvajanja direktive o šolanju, važen dokument ra nadaljnje posege Evropske gospodarske skupnosti v tem sektorju. Podtajnik Fioret je komisarju tudi izročil podroben delovni dokument, v katerem so strnjena stališča italijanske vlade, tudi v povezavi s tem kar namerava storiti v tem sektorju v obdobju njenega predsedovanja EGS.
NOVA GORICA — Včeraj se je začel na Srečanju gledališč Alpe -Jadran normalen tok dogodkov. Celotna manifestacija bo po otvoritvenem »uradnem lesku« sedaj samo še gledališka in kulturna, živela bo za to, za kar je bila pač zamišljena. Obilica gledaliških dogodkov, ki se nam obeta nakazuje, da bo tudi letos prireditev uspešna in celo bolj
bogata od prejšnjih let, vsaj kar zadeva sodelovanje raznih pokrajin in dežel. Letos bodo namreč v Gorici in Novi Gorici gostovala gledališča iz štajerske, Hrvatske, Veneta, Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in celo iz Alžirije.
Že otvoritvena (četrtkova) predstava Borutovo poletje avtorja Gorana Gluviča je nakazala nekaj prav avtohtonih izhodišč v pojmovanju sodobnega gledališkega izraza, šlo je namreč za prikaz življenja današnjega mladega človeka, za prikaz njegove nemoči, čustev in zanimanj, vse skupaj pa se na koncu sprevrže v boj proti samoti in v smrt. Ali še drugače: mlad človek se ne more in noče sprijazniti s samim kon-sumizmom, ki ga obdaja, noče vegetirati na ravni lagodnega življenja, ampak mu gre za nekaj več. Za kaj pa, že skorajda niti sam ne ve. Zato ostaja v Borutu vsa mladostniška energija nekako zavrta, potlačena je in bruha na dan samo v nepomembnih, vsakdanjih rečeh življenja.
Borutovo poletje v režiji Vita Tauferja se torej kaže kot silovito butanje v zid mladega človeka, ki v svoji življenjski neizkušenosti nepos-
Turistov ne pričakujejo samo zimskošportna središča
K morju vabijo predvsem bazeni
KOPER — Turistov ne pričakujejo samo zimskošportna središča, tudi ob morju si na vse načine prizadevajo kar- se da bolj izkoristiti svoje turistične zmogljivosti. Kaže pa, da v Portorožu, na primer, le ne bodo mogli konkurirati zimskim turističnim centrom, saj pričakujejo manj gostov, kot so jih imeli za novoletne praznike — gre pa predvsem za domače turiste. K morju na slovenski obali naj bi prišli iz naslednjih razlogov: mnogim ne ustreza smučanje in raje izberejo blago zimsko klimo (ob morju je v povprečju zmeraj za približno1 deset stopinj topleje, kot v notranjosti), ob morju ponujajo tudi pozimi precej možnosti za rekreacijo (predvsem so to pokriti bazeni z ogrevano morsko vodo), znova pa postaja (vsaj v določeni meri) adut tudi bližina meje, kamor se bodo po depozitu vsaj iz radovednosti odpravili nekateri naši državljani.
Bazeni ob morju ne pomenijo le same po sebi umevne turistične ponudbe, ampak tudi možnost za rekreacijo tukaj živečih prebivalcev (v času počitnic predvsem mladine). Povprašali smo v nekaterih obalnih bazenih in zvedeli naslednje:
V bazenu hotela Palače Portorož znaša dnevna vstopnina 100 din, za deset skupaj kupljenih vstopnic je treba odšteti 500 din, vodo ogrevajo na 31 stopinj Celzija,
zrak pa na 30, za dve uri savne je treba plačati 20/ din, bazen je zaprt ob torkih.
Bazen GH Emona Bernardin —- vstopnina je 150 din voda ima 29 30 stopinj, zrak okoli 28 29 stopinj Celzija.
V	bazenu hotela Riviera Portorož je vstopnina 100 din, deset vstopnic skupaj — 800 din, letna karta 2.500 din, za dve uri savne je treba odšteti 200 din, bazen je zaprt ob sredah, temperatura vode je okoli 30 in zraka prav toliko stopinj.
V	bazenu hotela Žusterna Koper je vstopnina 100 din, za deset vstopnic je treba odšteti 800 din, temperatura vode je 29 stopinj, zraka pa okoli 27 stopinj, zaprt je ob ponedeljkih.
V	hotelu Počitniški dom upokojencev Izola je vstopnina v bazen 80 din, za deset vstopnic je treba odšteti 500 din, temperatura vode znaša 31, zraka pa 32 stopinj, tu imajo na voljo zeliščne kopeli po 130 din, bazen je zaprt ob ponedeljkih.
Naj dodamo še, da ljudje vedo povedati, kako sta najtoplejša bazena v hotelu Palače Portorož in v hotelu Počitniški dom upokojencev v Izoli, za tega pa trdijo, da je tudi najčistejši; ker je bil zgrajen pred kratkim, čistilne naprave bolje delajo, vodo pa sproti menjajo.
BORIS ŠULIGOJ
redno išče pot v boljši svet. Ne gre mu samo za fizični obstoj, temveč tudi za Čile, Nikaragvo, oboroževalno tekmo itd. Taka Borutova stanja je natančno ponazarjal Janez Škof, kateremu je uspelo poosebiti vse travme mladostnika, kakršne pač izhajajo iz Gluvičevega teksta. Dekle, katero Borut ubije, je igrala Irena Varga, malce preveč brezosebno, a najbrž učinkovito pri zarisovanju celotne problematike, ki jo lahko strnemo v poanto — nedostopnost Borutovega sveta.
Nalašč smo se nekoliko več zaustavili ob prvi predstavi, kajti tudi o vsebini teh moramo poročati, za kar bo v naslednjih dneh manj prodora, saj bodo tudi po tri uprizoritve dnevno. Tako se je zgodilo tudi včeraj, ko se je kar nanizalo dogodkov: najprej je bila v novogoriškem Kulturnem domu Chiarova Delitev v izvedbi našega tržaškega gledališča (o predstavi smo že tolikokrat pisali, da se bomo k njej vrnili samo jutri z vtisi občinstva), nato v goriškem Avditoriju gostovanje gledališče skupine iz Gradeža s Pogovori (skupina avtorjev), v poznih večernih urah pa še Franklova Vrnitev, to je satira Miloša Mikel na. Skratka, šlo je za zelo razvejano pahljačo dogodkov, v katero se je vključila tudi otvoritev razstave Franceta Slane v goriškem Kulturnem domu. O vsem tem bo tekla beseda v prihodnjih dneh, ko bo treba še enkrat razmišljati o vsebini prireditve, sprejemanju občinstva in o dejanskem (ne samo besednem) sodelovanju.
Današnjo kroniko zaključimo z besedo o žiriji, ki bo odločala o podelitvi letošnjih priznanj — tradicionalne stilizirane Bronaste vrtnice. Žirijo sestavljajo: Petar Brečič, Joseph Hartmann, Jernej Novak, Helmut Schedel in Vlado Stamenkovič. Gre torej za strokovnjake, ki prihajajo iz različnih dežel, in zato bo zanimivo izvedeti, kakšne kriterije bodo izbrali pri določanju nagrad.
MARIJ ČUK
Med številnimi uglednimi gosti, ki so se-udeležili otvoritvenega večera, so bili tudi goriški prefekt Pierangeli, predsednik ERT (deželne gledališke ustanove) Agati in deželni odbornik Brancati. Njihova imena so pomotoma izostala iz našega poročila, za kar se oproščamo prizadetim in bralcem.
^Agriest 85« od 9. do 17. februarja v Vidmu
Videm — »Agriest ’85«, to je sejem kmetijskih strojev in druge opre-l^6'. Ki ga prirejajo v Vidmu, bo letos od 9. do 17. februarja. Prireditev, Je že 20. po vrsti, privablja vsako leto veliko število obiskovalcev ne sa-lz naše dežele, ampak tudi iz obmejne Koroške in Slovenije. Na sejmu 0 razstavljeni tehnično najbolj sodobni stroji, v njegovem okviru pa bo-g^PDrediteiji poskrbeli tudi za vrsto specializiranih srečanj, na katerih bo 0r. o raznih panogah kmetijskega sektorja.
Oskrbljenost PSI zaradi Pandolfijevega odloka
j6 .' RST — Načelnik svetovalske skupine PSI v deželnem svetu F-JK Saro lzrazil zaskrbljenost za možne negativne posledice, ki bi jih lahko imel Pris rninistra Pandolfija, ki predvideva možnost podeljevanja finančnih pei I^vkov za zakol mlekaric. Zaradi tega je svetovalec Saro vložil internat Cl^° (podpisala sta jo tudi Carbone in Ermano) deželnemu odboru, s Vseero ga sprašuje za vrsto pojasnil, ki so vezana na to vprašanje, pred-rjatr' Pa. če že ni napočil skrajni čas za preureditev živinorejskega sekto-ln valorizacijo proizvodov, ki jih nudi.
Do 6. februarja se nadaljuje
ZIMSKA PRODAJA OD 20% DO 80% POPUSTA ZARADI NABAVE NOVIH ARTIKLOV
moška, ženska in otroška zimska oblačila zimskošportna oblačila perilo - odeje metrsko blago
»MANUFAKTURA PODOBNIK«
OPČINE
Obv. občini 5. 1. 85
TONE SVETINA
Med nebom in peMom
■—	347.____
prj ^Jatanko je vedel, kako je bil Osojnik zapisan ^arabinjerjih, in tudi, da kaže Nemcem svoja
5?- -
K°t v dolini. Zdaj, ko jih je jemal hudič, tudi skle®?c ni dvomil, kdo bo zmagal. Sam pri sebi je da bo nehal sodelovati z Nemci. Pri sorod-
na odlikovanja. Če se ne bi na domačiji us-Bečanovi, bi pustil moža pri miru. Saj je da dela proti Nemcem večina ljudstva tako v
Valj-- Uzu meje slovenskega ozemlja si je zgradil skri-
^6, klor hr> v mini nričnVfi.l knnpr TCrv hrvlr» nrišli
rèmel
ter„aria Lojzeta in starega Bečana in morda tudi ka-
Atjj c?v> kjer bo v miru pričakal konec. Ko bodo prišli je j ričani navzgor po Italiji, bo zdrsnil k njim. Sprva kra+T6! načrt, da bi pri Osojniku ujel partijskega se-

deklet. Potem bi jih tako dolgo mučili, da bi
‘CQalj - civici,.	JIH ucmu uuigu iiiuuiu, ua, ui
Porgi, bolnišnico in druga skrivališča. Lojze pa se je Prjjgi .° oglasil pri Osojniku, in še kadar se je, je 1 šele ponoči. Oče Bečan pa se je držal v bližini
doma. Tudi deklet ni bilo na spregled.
Sredi maja, nekaj dni potem, ko se je okleščeni odred vrnil v Brkine, so enote 188. nemške rezervne divizije gorskih lovcev in oddelki policije SS z ostanki fašistov in domobranci iz kasarn v mestu ob reki navalili na okolico. Njihov cilj so bila naselja, od koder bi partizani lahko napadali prometne zveze, ki so držale od morskih obal v notranjost dežele.
Esesovski stotnik Schturm je poklical Mezgeca in mu rekel:
»Dovolj je vašega ogledništva. Napočil je čas, ko ne bomo več delali v rokavicah. Naš general se je odločil, da bo z ognjem in mečem počistil zaledje, kjer bi se lahko izkrcali Angloameričani. Vsi ljudje tod sodelujejo z odporom. Zato bodo naši ukrepi eksemplarični, da si jih bodo zapomnili. Partizani so postali nesramni, v Trstu so minirali oficirski dom, kino dvorano in bordel, ponoči streljajo našim oficirjem v hrbet. Skratka, v tej deželi je nemškemu vojaku nevarno stopiti na ulico. Kot sem rekel, Mezgec, zdaj je vaše ogledništvo brez pomena. Ne bomo iskali krivcev. V coni, ki je za nas življenjskega pomena, bomo slovenski živelj iztrebili v celoti. Vi boste vodili mojo četo do domačije kmeta Osojnika, kjer so ugotovili javko za bolnišnico. Osojnik naj si svoje avstrijske medalje pripne na zadnjico. Ne bo nas več varal.«
Mezgec je molčal. Da bi pobegnil, je bilo prepozno. Še pred sončnim vzhodom je policija SS obkolila Osojnikovo domačijo. Presenečenje je bilo nemogoče. Dva ovčarska psa v hiši sta podivjala, ko sta začutila vojake. Mezgec je opozoril stotnika na nevarnost. Hodil je prvi in mu ni bilo prav nič do tega, da bi dobil strel v trebuh. Med postopnim obkolje-vanjem domačije pa so ljudje v hiši pridobili toliko časa, da so se pripravili.
Ne da bi počil en sam strel, so prišli Nemci do vrat. Na povelje je Mezgec ustrelil oba psa. Potem so vdrli v hišo. Gospodinja je kuhala polento za zajtrk, Tinka in Bona sta pospravljali izbo, mlajši sestri pa sta v hlevu pokladali živini. Tuje vojake so ženske sprejele neprisiljeno in brez strahu. Vajene so bile preiskav, italijanskih in nemških.
»Kje imate moža?« je vprašal Mezgec.
»Ni ga doma. S sinom sta včeraj peljala sorodnikom nekaj drv.«
Mezgec je prevedel odgovor. Stotnik pa je velel: »Vprašajte žensko, kje so partizani!«
»V gozdovih,« je hladnokrvno odgovorila.
»Ne šalite se z nami, gospa,« je dejal ostro stotnik in nadaljeval: »Dam vam priložnost, da si rešite glavo in domačijo. Povejte nam, kje je bolnišnica, ki jo oskrbujejo vaš mož in njegovi pomagači.«
Na srečanju s Confcoltivatori v Vidmu
Deželni odbornik za kmetijstvo prisluhnil predstavnikom KZ
Predstavništvo deželne konference kmetovalcev CIC, v katerem sta bila tudi predsednik in tajnik Kmečke zveze Alfonz Guštin in Edi Bukavec, se je predvčerajšnjim sestalo v Vidmu z novim deželnim obomikom za kmetijstvo Antoninijem. Za srečanje z odbornikom je Conf coltivatori zaprosila po sklepu, ki je izšel na razširjenem zasedanju deželnega vodstva CIC 14. decembra lani, zasedanju, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Kmečke zveze. Tedaj so izdelali tudi obsežen dokument, ki naj bi ga predložili deželi in v katerem je tudi posebno poglavje, ki obravnava problematiko kmetijstva na Tržaškem:. Osnovno vprašanje, ki so si ga predstavniki kmetovalcev naše dežele tedaj zastavili, se je nanašalo na programske izjave novega predsednika deželne vlade Biasuttija, ki je med drugim dejal, da se z novim deželnim vodstvom začenja tudi na kmetijskem področju nova faza. Kaj je pravzaprav hotel s tem reči? Na razširjenem decembrskem zasedanju so bili predstavniki kmetovalcev mnenja, da to ne sme pomeniti samo agilnejši in hi-hitrejši pristop do reševanja nekaterih problemov, temveč mora predstavljati pred vsem neko novo kmetijsko politiko.
To mnenje je predsednik deželne konfederacije kmetovalcev Dante Sa-vognan, ki je vodil delegacijo, izrekel tudi na predvčerajšnjem srečanju z novim odbornikom. V svojem izčrpnem posegu je nakazal glavne probleme, s katerimi se danes soočajo kmetovalci v naši deželi. Kot izhodišče za razumevanje hude krize, ki pesti deželno kmetijstvo, je navedel podatek, da se je v letu 1984 kmetijski iztržek zmanjšal s treh na dva odstotka. Glavni razlog za takšno stanje je, da so se proizvodni stroški zvišali za 12 do 14 od sto, medtem, ko so se cene proizvodov zvišale povprečno le za 9 od sto. Razlika je očitna in je najočitnejši dokaz hudega kriznega stanja.
Savognan je nato opozoril na vprašanje odnosov z Evropsko gospodarsko skupnostjo in poudaril, da bi morala deželna uprava zahtevati od italijanske vlade, naj zaščiti interese italijanskih kmetov, ki so zaradi sedanje politike EGS in neustreznih ukrepov italijanske vlade hudo ' oškodovani. V tem okviru je značilen pokazatelj krize, ki pesti kmetijstvo v naši deželi, tudi dejstvo, da je EGS nakazala naši deželi milijardo in 400 milijonov lir za pokol molznic, kar naj bi po izračunih aadoščalo za kakih 900 glav, v deželne urade pa je doslej dospelo več kot 12 tisoč prošenj za pokol nad 13 tisoč glav živine. To v bistvu dokazuje, da so živinorejci v naši deželi usmerjeni v zapiranje hlevov. Ta podatek, je bilo rečeno na srečanju z Antoninijem,, mora prisiliti deželno u-pravo k resnemu razmišljanju.
Bistvo Savognanovega posega pa je zadevalo vprašanje decentralizacije kmetijske problematike. Dežela je poklicana, da programira in koordinira kmetijsko politiko, za njeno izvajanje pa morajo skrbeti krajevne u-prave. Takšen pristop bi v prvi vrsti zmanjšal nevarnost klientelarnega odnosa, ki je doslej označeval ravnanje dežele. Prav tako je dežela poklicana, da izdela tako imenovane conske načrte. Pri tem pa bi bilo treba upoštevati možnosti, ki se odpirajo v okviru EGS, in sicer, da bi za nekatere zaostale in nerazvite predele izdelali tako imenovane »sredozemske integrirane načrte«, kar bi lahko veljalo zlasti za nekatere predele tržaškega Krasa in Brega, ki bi na ta način prejeli sredstva od EGS.
Nadalje je bila poudarjena potreba, da se vzpostavi določen red v nepregledni hosti deželnih zakonov. Trenutno je toliko zakonov, da človek, ki bi nemara potreboval neko podporo, dejansko ne ve, kateri zakon mu pravzaprav ustreza. Na koncu je bila še izrečena želja, da bi dežela čimprej priredila konferenco o kmetijstvu.
V razpravo so posegu tudi predstavniki Kmečke zveze, ki so odborniku obrazložili položaj slovenskega kmeta ter ga opozorili, da so problemi kmetijstva na področjih, kjer živi slovenska narodnostna skupnost, vezani na dve valenci — gospodarsko in narodnostno, če predstavlja za vsakega kmeta kriza v kmetijstvu hudo gospodarsko škodo, predstavlja za slovenskega tudi hudo narodnostno škodo. Propadanje kmetijstva pomeni propadanje nekega teritorija in skupnost, ki na tem teritoriju živi, izgublja na ta način svojo identiteto. O tem propadanju pa govorijo tudi statistični podatki zadnjega štetja o kmetijstvu, ki pričajo, da so se obdelane površine na Tržaškem od leta 1971 do 1981 zmanjšale kar za 60 od sto. To je zgovoren podatek, ki bi ga mo-
rale deželne oblasti upoštevati. Tudi ."azlogi za takšno propadanje so na dlani. Dovolj je, da pomislimo na vso dosedanjo politiko razlaščevanj. če k temu prištejemo še neobčutljivost in bolj ali manj načrtno zanemarjanje tržaškega kmetijstva, je slika tega propadanja popolna.
Kmečka zveza zato zahteva predvsem, da dežela takoj izdela conski načrt za tržaško območje, pri tem pa mora predvideti gradnjo prepotrebnih infrastruktur (ceste, kjmetijski vodovod itd.). Prav tako že dolgo časa zahteva usposobitev kmetijskih uradov v katerih mora biti osebje zares v službi ljudi, osebje, ki te ljudi tuđi razume, in s katerimi lahko tudi komunicira v svojem jeziku. Pri tem, ne gre za politično, pravijo predstavniki KZ, temveč predvsem za funkciomlno vprašanje.
V svojem odgovoru si je odbornik Antonini pridržal pravico, da prouči iznesene pripombe, zahteve in predloge in šele nato da svoj odgovor. Dejal je vsekakor, da bo dežela v kratkem poskrbela za operativnost rotacijskega sklada za kmetijstvo, ki je bil ustanovljen že pred petimi leti in ki razpolaga s 650 milijardami lir. Obvezal se je nadalje, da bo uvedel metode stalnega posvetovanju s pred-
stavništvi kmetovalcev, glede infrastruktur pa je dejal, da je dežela vključila v svoj program 300 ali 400 milijard Ur zlasti za ureditev namakalnih naprav. Zanimivo je, da je Antonini pri tem omenil tudi tržaški Kras in dejal, da bo skušala dežela nameniti določen del omenjenih sredstev tudi za vodovodne infrastrukture na Krasu. Odgovoril je tudi na kritiko predstavnikov Kmečke zveze, da dežela še ni razpisala voUtev za u-stanovitev seznama kmetijskih podjetnikov v tržaški pokrajini, kar je nasprotno naredila že pred sedmimi leti v treh ostaUh pokrajinah naše dežele. Pri tem sicer ni sprejel 'kakšnih obvez, dejal pa je, da bi bilo treba bolj kot seznam podjetnikov, izdelati seznam kmetijskih obratov.
Vtis, ki so ga predstavniki Kmečke zveze odnesli s tega srečanja, ni ravno navdušujoč, kljub temu pa ni povsem negativen. Kaže, da se le odpirajo določene perspektive. To bomo seveda preverjali v bodoče. Zaenkrat naj omenimo, da je predsednik KZ Guštin izročil odborniku razne dokumente ki obsegajo podatke o stanju kmetijstva na Tržaškem ter razne zahteve in predloge ter ga povabil, da si neposredno ogleda tržaško kmetijsko stvarnost, kar je odbornik tudi sprejel.
Tiskovna konferenca Biasultija in Di Benedetta
Prihodnji teden deželna pristaniška konferenca
Predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti in odbornik za promet, pristaniške in emporialne dejavnosti Giovanni Di Benedetto sta včeraj na dobro obiskani tiskovni konferenci novinarjem predstavila bližnjo deželno konferenco o pristaniščih.
Konferenca bo potekala ves dan v četrtek, 24. januarja, v kongresnem centru Pomorske postaje, predvidoma pa se je bo udeležil tudi minister za trgovinsko mornarico Gia-nuario Carta. Uvodno splošno poročilo bo imel odbornik Di Benedetto, sledUa pa mu bodo poročila predsednika tržaške Pristaniške ustanove Zanettija, predsednika Posebne usta nove za tržiško pristanišče Lupieri-ja, predsednika Posebne ustanove za pristanišče Porto Nogaro Brava, Maura Gialuza za deželno sindikalno zvezo CGIL - CISL - UIL, Paola Hikla za tržaško Družbo pristaniških delavcev, Giovannija Barbe za tržiško Družbo pristaniških delavcev in predsednika Koordinacijskega odbora koristnikov pristaniških storitev Ernesta Marzarija. Popoldne so na dnevnem redu še posegi nekaterih strokovnjakov in sindikalistov, ob 16. uri pa se bo začela razprava, ki jo bo ob 19. uri povzel in zaključil odbornik Di Benedetto.
Po Biasuttijevih besedah pomeni konferenca uresničitev stare obveze
Tržaški socialisti so izdelali »Nacrt za avtonomijo Trsta«
Tajnik tržaške federacije PSI Se-ghene, načelnik svetovalske skupine v tržaškem občinskem svetu D’Amore in deželni svetovalec Carbone so včeraj na tiskovni konferenci obrazložili »Načrt aa avtonomijo Trsta«, ki ga je izdelal s socialisti povezan novoustanovljeni klub »Rosselli« in o katerem bodo govorili na okrogli mizi prihodnji teden.
Tajnik Seghene je dejal, da prejema Trst iz deželnega proračuna samo 15 odstotkov vseh sredstev, moral pa bi prejemati okrog 30 odstotkov, če hočemo ohraniti vlogo Trsta kot glavnega mesta dežele. Tržaški socialisti so proti razbitju dežele, toda za ve-č:o avtonomijo, ki naj bi prišla še zlasti do izraza z okrepljeno vlogo pokrajine.
Načelnik svetovalske skupine D’Amore je napovedal za prihodnji torek izredno sejo tržaškega občinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o socialistični resoluciji, ki predvideva širšo akcijo za urevnovešenje odnosov med raznimi pokrajinami dežele ter zagotovitev ustreznega zastopstva Trsta v deželnem odboru (sedaj sta samo dva odbornika) in ustrezne razdelitve finančnih sredstev.
Deželni svetovalec Carbone pa jc napovedal za četrtek 24. januarja v tržaškem časnikarskem krožka okroglo mizo, na kateri bodo razpravljali o »načrtu avtonomije za Trst« univerzitetna profesorja Arduino Agnelli in Sergio Bartole, predsednik pokrajine Gianni Marchio, deželni odbornik Fio Nodari, podpredsednik deželnega sveta Claudio Tonel in podpredsednik deželnega odbora Piero Zan-fagnini. Izbrali so obliko kluba, ker so na tak način k izdelavi načrta lahko pritegnili strokovnjake, ki niso člani socialistične stranke in ker nočejo sprožiti že v naprej negativnih polemik, do katerih bi logično prišlo, če. bi to bil formalni predlog socialistične stranke.
Carbone pravi, da je bistvo zamisli v iskanju take rešitve, ki ne bi razbila enotnosti dežele, pri čemer so upoštevali mednarodno vlogo dežele, ustavna določila in potrebe Slovencev po enotnosti deželnega ozemlja. Izhajali so iz modemih tez razvoja metropolitanskih skupnosti, ki se v našem prlflteru krije z ozemljem tržaške pokrajine. Zato gre predlog v smeri krepitve pokrajine tudi kot protiutež prevelike moči tržaške občine
na eni in izključni vlogi deželne vlade na drugi strani. Predlog predvi deva, da prevzame pokrajina v roke avtomatično vodstvo, ne samo trza škega rotacijskega sklada, temveč tu di največjih ustanov od pristanišč do industrijskega pristanišča in dru gih. Za te spremembe ni potreben u stavni zakon, ali sprememba deželnega statuta, temveč drugačna porazdelitev pristojnosti dežele na osnovi večjih strank in socialistični podpredsednik deželne vlade Zanfagnini.
V bistvu gre torej za zapleten me hanizem sprememb, ki naj ustvarijo v deželi Furlaniji - Julijski krajini novo razmerje sil in nove odnose. Veliko vprašanje je, kam bi izvedba teh predlogov privedla in tudi kakšno je stališče socialistične stranke kot celote, saj je v ozadju prav gotovo polemika tudi znotraj stranke med težaško in goriške federacijo in videmsko federacijo, kar je prišlo tako ostro do izraza med zadnjo deželno krizo. Tudi zato bodo zanimiva stališča, ki bodo prišla do izraza na napovedani okrogli mizi, katere se bodo udeležili vidni predstavniki največjih strank in socialistični podpredsednik deželne vlade Zanfagnini.
deželne uprave, ki naj podrobno osvetli pristaniško problematiko v Furlaniji - Julijski krajini in nakaže konkretne smernice za usklajen razvoj vseh treh pristanišč v deželi. P° drugi strani pa bo konferenca odskočna deska za vključitev deželne pristaniške resničnosti v vsedržavni Generalni prometni načrt in za uveljavitev tako imenovane »jadranske poti« v Srednjo Evropo.
Odbornik Di Benedetto je podčrtal temeljitost priprav svojega odborni-štva na to prvo deželno konferenco o pristaniščih, ki naj pripomore k temu, da bodo pristaniške dejavnosti spet pridobile mesto, ki jim v deželi pripada. To nalogo si je naed svoje programske smernice zapisala tudi nova Biasuttijeva uprava, prav v tem času pa se na tem področju sooča z rimsko vlado.
Precej besed je bilo na tiskovni konferenci izrečenih na račun odnosov med tremi deželnimi pristanišči: tržaškim, težiškim in pristaniščem Porto Nogaro. Stališče deželne uprave je v tem oziru zelo jasno: medtem ko mora tržaško pristanišče ohraniti in okrepiti svojo mednarodno vlogo in v prvi vrsti komercialni značaj, imata ostali dve pristanišči bolj specifični nalogi. Tržiško je izrazito industrijskega tipa, medtem ko je Porto Nogaro namenjen0 predvsem gospodarstvu Furlanske nižine in predstavlja razvojni pol videmskega in pordenonskega bazena-V to smer gredo tudi finančni programi, ki za naslednje desetletje predvidevajo skupna vlaganja v višini 600 milijard lir: 385,5 milijarde bo za razvoj in okrepitev potrebnih tržaškemu pristanišču, 137 milijard tržiškemu in 35 milijard za Porto Nogaro. Sem so seveda všteti tud1 stroški za infrastrukture, ki so ne-obhodne za polno delovanje pristanišč, tržaško pa bo povrhu deležno tudi mednarodnih finančnih sredstev iz skladov EGS, zlasti ob dejstvu-da smo v zadnjih štirih letih priče naraščanju pristaniških dejavnosti kj jasnih znakov za konkretne možnost* njihovega razvoja.
Dežela je že pred meseci odprl3 nekako stalno okroglo mizo, za katero so že sedli vsi, ki jih pristaniška dejavnost kakorkoli zadeva-Konferenca bo tej obliki sodelovanj3 dodala novih napotil, na osnovi katerih naj bi končno sestavili organski zakon za pristanišča F-JK; en3 njegovih bistvenih prednosti bo vsekakor odprava nezdrave notranje konkurence med tremi pristanišči j11 prehod na njihovo usklajevanje 1,1 medsebojno dopolnjevanje.
MLADINSKI KROŽEK SLAVEC iz Ricmanj
priredi DANES; 19. t.m., ob 20.30 v Babni hiši
MLADINSKI PLES
VABLJENI !
pismo uredništvu
O bencinskih bonih AMZ Jugoslavije
V	vašem dnevniku ste dne 8. 1. 1985 na drugi strani pod naslovom »Tujci lahko kupujejo bencin v SFRJ za dinarje« zapisali med drugim tudi informacijo o bonih Avto moto zveze Jugoslavije, ki ni točna, kar se tiče vrednosti novih bonov za leto 1985. Glede na to, da imamo veliko število kupcev, ki kupujejo na naših servisih bencin z italijanskimi lirami, je prav, da se jih tudi nekoliko podrobneje seznani z nakupom v letu 1985.
V	letu 1985 so v prodaji bencinski boni AMZ Jugoslavije za avto-moto turiste s serijo TB/85 v apoenih od
1.300.	— dinarjev. Avto moto zveza Jugoslavije določa vsak mesec ceno teh bonov v vseh konvertibilnih valutah. Cena se v mesecu ne spreminja. Bencinski bon s serijo TB/85 stane v januarju 1985 12.116 italijanskih lir in kupcem na vseh servisih izdajajo bencin ali dizel gorivo v vrednosti 1.430.— dinarjev. En liter super bencina stane, če preračunamo iz vrednosti bona 957,4 lire.
Na turistične bone, ki so bili v prodaji v letu 1984 z vrednostjo 1.000.— dinarjev pa se na servisih ne daje popustov, ker so bili ti boni že kupljeni s popustom. To so boni s serijo TB/84 in veljajo do 31. 3. 1985, letos pa niso več v prodaji.
Ponavljamo torej, da en bon Avto moto zveze Jugoslavije z vrednostjo
1.300,	— dinarjev plača npr. italijanski turist 12.116 lir (cena za ves januar 85) prejme pa goriva v vrednosti 1.430.— dinarjev. Če preračunamo v lire stane v januarju 1985 en liter
super bencina 957,4 lire.
Koristimo še priliko, da seznanimo kupce z imeni naših servisov, kjer je možno kupovati bone Avto moto zveze Jugoslavije:
Vrsar, Novigrad, Umag, Piran, Izola, Koper, Istrska c., Šmarje, Lazaret, Lucija, Bertoki L, Bertoki II., Hrvatini, Škofije blok, škofije vas, Plavje, Osp, Kozina L, Kozina H., Pesek, Krvavi potok, Lokev I., Lokev H., Sežana I., Sežana C. C., Fernetiči L, Fernetiči H., Dutovlje, Repenta bor, Komen, Gorjansko, Brestovica H.
Vodja EZD maloprodaje Gvido Bertok
Dokumentarec
»Rižarna«
drevi na Radiu Trst A
Dramsko uredništvo Radia Trst A je uvrstilo v svoj drevišnji spored ob 18. uri igrani dokumentarec znanega tržaškega pisatelja Furia Bordona »RIŽARNA« in se s to posebno oddajo spomnilo 40-letnice osvoboditve in 10. obletnice, kar je bila Ri žarna proglašena za nacionalni spomenik italijanske republike.
Dokumentarno lepljenko o zloglasnem nacističnem krematoriju pri Sv. Soboti v Trstu je prevedla Lelja Rehar, v produkciji naše slovenske radijske postaje pa jo je režijsko realiziral Mario Uršič.
»Linea« obvešča cenjene stranke, da je v teku
RAZPRODAJA
moških, ženskih in športnih oblačil
s popusti od 20% do 80% ULICA CARDUCCI 4 ■ Telefon 631188 - TRSI
Obv. občini 5/12/^
Še o prepovedi rabe »tujega jezika« v dopisih
Poseg SSk in interpelacija KRI
Odgovor poštnega ravnatelja Carboneja tajniku SSk Hareju - KPI: dežela naj poseže za preklic direktive
Pokrajinski tajnik SSk Harej je v četrtek — kot poroča tiskovni u-rad SSk — posegel pri generalnem ravnatelju tržaške poštne uprave v zvezi z okrožnico, da poštni uradi «e bodo več sprejemali pisem in pugili pošiljk z naslovom v »tujem i^ziku«. V razgovoru je poštni ravnatelj dr. V. Carbone pojasnil, da k' notranjo okrožnico namenil samo enemu uradu na osrednjem po-^diem sedežu, ki se s temi problemi srečuje, in to v smislu priporo-cil mednarodnih poštnih dogovorov.
Ob koncu razgovora, ki je konkretno zadeval uporabo naslovov m nazivov krajevnih imen v slovenski obliki, je poštni ravnatelj pou-’mril, kot piše v poročilu SSk, da ni bila s tem uvedena nobena spre-mnmba pri sprejemanju in dostav-4anju pisem in da bodo poštni urani sprejemali pošiljke po doseda-nji Praksi.
deželna svetovalska skupina KPI je vložila v deželnem svetu in-mnpelacijo — prvi podpisnik je Bo-Iskra — v kateri sprašuje de-^mi odbor, ali je seznanjen z nedavnim navodilom poštne uprave o Prepovedi sprejemanja in oddajanja dppisov, ki so naslovljena v jeziku, m »i italijanski. V najboljšem pri
meni gre za navodilo — meni KPI — ki ga je navdihovala pretirana birokratska miselnost, saj ne upošteva duha in tradicionalnih povezav Trsta, ki so se v zadnjih letih še o-krepile z ustanovitvijo Delovne skupnosti Alpe Adria.
Hujše pa je, je še rečeno v interpelaciji, da sploh ne upošteva dejstva, da je v več pokrajinah dežele in specifično v tržaški slovenščina avtohton jezik, ki ga torej ni mogoče enačiti s tujim jezikom, saj je tudi njegova uporaba precizna pravica slovenskega prebivalstva, predvidena in omenjena tudi v mednarodnih sporazumih iz Londona in Osima.
Navodilo tržaške poštne uprave je torej odraz kratkovidnega in o-mejenega gledanja, ter je naperjeno proti enemu delu državljanov; zaradi tega svetovalska skupina KPI sprašuje deželni odbor, ali ne namerava poseči pri pokrajinskem poštnem ravnateljstvu, da bi bilo omenjeno navodilo preklicano.
Svetovalsko vprašanje podobne vsebine pa so na tržaškega župana naslovili občinski srvetovalci KPI Calabria, Hikel, Poli in Spetič, ki so prav tako zahtevali od župana, naj poseže, da bi okrožnico poštne uprave preklicali.
V miramarskem centru za teoretsko fiziko
Zasedanje Združenja za mednarodni razvoj o odnosih med Evropo in tretjim svetom
V mednarodnem centru za teoretsko fiziko je bila včeraj otvoritev tretjega nasedanja evropskih članic Združenja za mednarodni razvoj (SI D). Tema srečanja je bilo vprašanje, kobko lahko Evropa pripomore k razvoju tretjega sveta.
Na včerajšnjem srečanju je prvi spregovoril prof. Abdus Salam, Nobelov nagrajenec za fiziko. Salam je najprej poudaril, da nerazvite dežele v bistvu služijo interesom velesil. Predstavljale so, in še vedno predstavljajo le nekakšno »bojno polje« za spopade med velesilama. Na področju »zaostalih« dežel je bilo od druge svetovne vojne do danes približno sto vojnih spopadov. To je seveda še bolj zaostrilo že tako kritično stanje v deželah tretjega sveta in onemogočilo vsakršen razvoj. Škoda, ki so jo povzročili ti spopadi, je prevelika, da bi jo mogle te države same premostiti, tudi zato, ker te države posvečajo največjo pažnjo in tudi veliko večino gmotnih sredstev predvsem oboroževanju.
Razmere, v katerih živijo dandanes nekatere države tako imenovanega tretjega sveta, postajajo vse bolj kritične. Obstajajo seveda države, ki se že lahko preživljajo s svojimi sredstvi, so pa tudi take, kjer je revščina prebivalstva visoko nad povpre-
čjem. V tem trenutku, ko sta velesili »zaposleni« z raznimi bojnimi načrti, imta Evropa edinstveno možnost, da poseže v svetovni razvoj, in to na vseh področjih: zdravstvenem, socialnem, ekološkem, predvsem pa na znanstvenem.
Na zasedanju sta spregovorila tudi prof. Yves Berthelot in prof. Budi-nich, ravnatelj inštituta za visoko i-zobraževanje, ki je poudaril pred-
vsem velike možnosti, ki jih ima naše mesto, da bi pripomoglo k svetovnemu razvoju. Trst bi dejansko lahko postal nekakšen posrednik med Evropo in deželami v razvoju in bi lahko tretjemu svetu pomagal predvsem na zanstvenem in tehnološkem področju.	jjj
Na sliki: del udeležencev zasedanja v miramarskem centru.
Medtem ko se stanje po snežni ujmi normalizira
Frontalna motnja z Atlantika: Uganka, kako bo konec tedna
j-^talna motnja, ki se bliža na-Sant a^em 2 Atlantika, je glavna u-tell a’ kakn bo z vremenom konec Pad '• Vremenoslovci napovedujejo ^daving in rahlo znižanje temperatu-ay temperature, ki se je v tiad včeraj sukala okrog pet stopinj pičlo, v okolici pa nekoliko manj,
odvisno, če nas bo pobelil sneg ali dež. V tem trenutku si je naj-tud' 2eleti dežja, saj je na Krasu in
sla še
precej težav na cestah.
^ Botaču potrebujejo Prostovoljne pomoči
fari-Bataču imajo hude težave zacini sneSa in iedu, ki že pet zapirata cesto za Boršt.
IV
Bol ^ 'ti P0 Dolini Glinščice do .Junca se domačim sicer ne skrb-1, te2ave Pa imajo pri o-čjjj01 ,z gorivom in večjimi koli-tfjjnn hrane, ki jo gostilna po Ijq "Je še posebno v teh dneh, ga navalila na ogled ledene-pSiapu Glinščice in v Botač a trupa Tržačanov.
(jn]!č hudega ne bi bilo, če bi ži -n. ki vztraja v Botaču in Uig °d gostinskega posla, po-drug finski prostovoljci ali Telnf mladinske organizacije. bii0et0na gostilna nima, zato bi hfj : Za prostovoljno pomoč naj-truJi zglasiti se v Botaču, po 'nosti danes.
Kot nam je dejal odgovorni za smetarsko službo na tržaški občini inž. Devescovi, ima tržaška občina še največ težav pri čiščenju cest v Križu, Padričah in Trebčah, kjer je na stranskih poteh nametenega veliko snega. Križ bodo očistih danes, v Padričah in Trebčah pa naj bi bilo delo otežkočeno, ker so ceste ozke, tako da vozila ne morejo mimo. Ročno delo je preveč zamudno in neučinkovito je zatrdil inž. Devescovi, saj bi potrebovali več tednov za čiščenje le ene ceste.
V samem središču mesta, razen kupov snega ob pločnikih, ni problemov. Izjema so nekatere rebri, ki so zaradi hude strmine težko dostopne za občinske razprševalce soli in peska. Burja se je sicer včeraj polegla in upati je, da se bo led, če se le ne bo znižala temperatura, stalil, tako da se bodo priletne osebe, ki so vse te dni iz pravilne previdnosti ostale doma, lahko spet vključile v normalen tok življenja.
Pokrajinska služba je včeraj najela tri zasebne pluge in čistila stranske ceste na Krasu. Z dohnskimi občinskimi delavci se je lotila temeljitega čiščenja ricmanjske rebri, na kateri je bilo več centimetrov živega ledu. Zaenkrat ima na razpolago še o-krog 50 stotov soli, že v prvih dneh prihodnjega tedna pa bo dospela pošiljka nadaljnjih 250, ki jih je nabavila v Bocnu.
Tudi na področju odstranjevanja smeti in odpadkov se je stanje včeraj zboljšalo. Tržaški smetarji so začeli redno delati tudi v okolici, tako da bo danes po vsej občini odstranjenih o-krog 80 odstotkov nakopičenih smeti.
V ponedeljek ali torek bi se situacija seveda ob ugodnem vremenu, morala povsem normalizirati.
Tudi za cestne povezave in javni prevoz je hujše mimo. Državno cesto 202 so včeraj zjutraj ob 8.30 odprli in je, tako kot obalna, prevozna brez verig. Avtobusi podjetja ACT so imeli zjutraj težave le na progah 35 in 40, z verigami pa so vozili na linijah 43, 3, 7, 12, 32, .45, 46 in 47, torej tiste, ki povezujejo mesto s Krasom in Milj-skimi hribi. Progo za Praprot so obnovili že v četrtek popoldne, progo št. 38 po Ul. Bonomea (ki je sedaj spet odprta za promet) pa včeraj popoldne.
Včeraj se je tudi začel redni pouk na šolah. Po zbranih vesteh ni podatkov, da je prišlo do pomembnejših izostankov.
Danes zvečer bo ponovitev zabavne predstave v Borštu
V dvorani KD Slovenec bo danes zvečer ob 20. uri ponovitev kulturno -zabavnega programa, ki ga je že v četrtek uprizorila mladina ob prazni-
Posvet o brezcarinskem območju
Gasilci so posegli v piceriji v UL Lazzaretto. Vecchio
Spet požar v gostinskem obratu
Po četrtkovem požaru v Gropadi, ki je skoraj povsem uničil gostilno Milkovič, so morali gasilci včeraj spet poseči zaradi požara v gostinskem lokalu. Ogenj se je tokrat lotil picerije »A 1« v Ul. Lazzareto Vecchio 8, in sicer v popoldanskih urah, ko je bil lokal zaprt, v njem pa ni bilo nikogar. Ko je lastnik, 44-letni Umberto Tišma iz Ul. Senigallia 20, o-krog 18. ure spet odprl picerijo, sp ga takoj zajeli oblaki dima. Gasilci, ki so prihiteli z dvema cisternama, pomožnim in terenskim vozilom, so u-gotovili, da je ogenj nastal v malem skladišču za kuhinjo, kjer so imeli shranjeno testo za pice v najlonskih vrečah. Ogenj se na srečo ni razširil še na kuhinjo in na jedilnico, tako da je škoda relativno omejena, vsekakor pa gre v nekaj milijonov. Točnega vzroka požara še ne poznajo, domnevajo pa, da gre za kratek stik.
Tržaški Rotary Club in Italijansko združenje za pomorsko pravo sta sinoči v kongresnem centru Pomorske postaje priredila okroglo mizo z naslovom: »Tržaško brezcarinsko območje: miti in resničnost«. Izvedenci za pomorsko pravo in za carinsko zakonodajo so na zastavljeno vprašanje odgovarjali s strogo tehničnega gledišča in se pri tem nanašah tako na črko zakona kot na operativno resničnost v tržaškem pristanišču.
Na sliki: udeleženci okrogle mize.
Uporabniki naj pregledajo števce
Obvestilo
Kraškega vodovoda
Zaradi ledu so v preteklih dneh počili številni števci pitne vode, kar povzroča občutne in hude težave. Ker je nemogoče da bi uslužbenci pravočasno ugotovili, kje je prišlo do okvar, Kraški vodovod naproša u-porabnike, da pregledajo stanje števcev in v primeru okvare to takoj sporočijo na tel. številko 200-229.
ku sv. Antona — borštanskega vaškega patrona. V svojem četrtkovem kratkem nagovoru je predsednik društva Boris Žerjal pozdravil vse navzoče, predvsem pa mlade nastopajoče, ki so v kratkem času pripravili lep kulturno - zabavni spored. Nastopila sta otroški in dekliški zbor, ki ja že več časa neutrudno in z velikim veseljem vodi domačinka Boža Hrvatič. Nato je Tatjana Blokar odlično zaigrala na klavir Listzovo skladbo »Sospiro«. Po tem lepem kulturnem sporedu, ki ga je napovedovala Nadja Benčič, je bila na vrsti komedija v narečju »Kabaret 1999«, ki so jo vaški mladinci napisali, režirali in igrali.
Omeniti moramo, da sv. Antona v Borštu praznujejo vsako leto vse Tončke in Tončki. Tako je bilo kljub slabemu vremenu tudi letos, ko so se na vse zgodaj okrepčali v gostilnah. Nato so se podali po »klobučevi-nastem rdečem tepihu« v toplo osmico k Felotu Kosmaču, kjer so se segreli z dobro domačo kapljico, (mm)
Zapustila nas je naša draga
Albina Viđali por. Malalan
Pogreb bo danes, 19. t.m., ob, 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: mož Romano, sin Mario, hči Carmela, snaha, zet, vnuki, pravnuki ter drugo sorodstvo.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Trst, 19. januarja 1985
(Občinsko pogrebno podjetje)
gledališča
S S G
Ivanka Hergold: PARAGELS (Askle-piju smo dolžni petelina). Jutri, 20. ja^ nuarja, ob 15. uri in 19.30 v Mestntm gledališču ljubljanskem. V ponedeljek, 21. t. m., ob 19. uri v Kočevju.
VERDI
Danes, 19. t. m., ob 20. uri (red B/B) druga predstava baletne skupine Grand Theatre iz Ženeve.
ROSSETTI
Danes, 19. 1., ob 20.30, red 2. sobota, Nando Milazzo predstavlja Paola Stoppo v Pirandello vem delu »II berretto a sonagli«. Igrajo: M. Grotti, A. Sorrentino, S. Lescovelli. Režija Luigi Squar-zina. V abonmaju odrezek št. 5.
Od 22. t. m. bo gledališče iz Rima predstavilo delo »Caligola« A. Camusa. Režija Maurizio Scaparro. V abonmaju odrezek št. 6. Prodaja vstopnic pri glavni blagajni v Pasaži Protti.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Danes, 19. januarja, ob 19.30: Akademska folklorna skupina »France Marolt«. Večer slovenskih plesov.
Jutri, 20. januarja, ob 18. uri: ponovitev večera.
Mala dvorana
Danes, 19. januarja, ob 10. uri: Ura pravljic z Z. Mlakar in B. Miklavcem.
V	ponedeljek, 21. t. m., ob 20. uri: »Dih«, režija Božo Šprajc. Iz cikla: Slabo obiskani filmi.
Srednja dvorana
Danes, 19. januarja, ob 19.30: M. Jesih »Pravopisna komisija«. Ponovitve SLG Celje.
V	torek, 22. t. m., ob 19.30: S. Wit-kiewitcz »Vodna kokoš«. Gostovanje poljskega gledališča Wspoczasuy.
Velika sprejemna dvorana
V	soboto, 2. februarja, ob 20.30: Tradicionalni 9. veliki ples Big Banda RTV Ljubljana.
kino
Ariston 16.30 — 21.30 »Paris, Texas«. Režija W. Wenders. Nastassia Kinski.
Eden 15.30 — 22.15 »Seduzioni pornoerotiche«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 16.30 — 22.15 »Ragazzo di campagna«. R. Pozzetto, M. Boldi.
Excelsior 16.00 — 22.00 »I due carabinieri«. E. Montesano, C. Verdone in M. Boldi.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »La storia infinita«.
Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Gremlins«. S. Spielberg.
Dvorana št. 3 15.45 — 22.00 »Tentazioni«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 17.00 — 22.15 »Fotografando Patrizia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 17.00 — 22.15 »Bolero extasi«. Bo Derek. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 17.00 — 22.00 »La signora in rosso«. G. Wilder.
Capitol 16.30 — 22.00 »Dune«.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Indiana Jones e il tempio maledetto«.
Lumiere 16.30 — 22.00 »Moonlighting -Lavoro nero«.
Radio 15.30 — 21.30 »Alice, la porno ragazza«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »Pinocchio«. Walt Disney.
koncerti
Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 21. t. m., ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila ANTONIO MENESES - violončelo in FRANZ MASSINGER - klavir.
PD SLOVENEC Boršt - Zabrežec
priredi danes, 19. januarja, ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu ponovitev predstave
KABARET 1999
Nastopajo moški zbor Skala iz Gabrij, dramska skupina ter otroški in dekliški zbor Slovenec.
Vabljeni!
a	; :
Rojstvo male
BREDE
je osrečilo Sonjo in Marčela.
Njuni sreči se pridružujeta mladinski krožek in odbor KD Slavec.
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 19. januarjà MARIJ
Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.52 — Dolžina dneva 9.13 — Luna vzide ob 6.43 in zatone ob 14.54.
Jutri, NEDELJA, 20. januarja FABIJAN
Vreme včeraj: temperatura zraka 0 stopinj, zračni tlak 1006,2 mb ustaljen, veter 8 km na uro vzhodnik, vlaga 43-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 5,6 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Omar Turco, Alessandra Codnig, Peter Crisetig, Sara Na-daià, Pamela Brachini.
UMRLI SO: 88-Ietna Luigia Meiorin, 93-letna Antonia Grison vd. Grison, 62-Rtni Mario Faganel, 63-letni Rinaldo Chiama, 81-letna Ida Borghese vd. Borghese, 78-letni Milivoi Pertot, 63-letni Mario Gerebizza, 90-letna Maria Coce-var, 94-letna Marina Zanier vd. Moretti, 86-letna Francesca Puntar vd. Sessi, 79-letni Vittorio Gergolet, 89-letna Maria Bellini, 63-letni Alceo Milazzi, 49-letna Gisella Macorini por. Brilen, 77-letni Lino Puerari, 70-letni Rocco Bertoli, 83-letna Maria Ferro vd. Quintelli, 83-letna Lorenza Cordini vd. Cambino.
OKLICI: uradnik Guglielmo Galhpari in uradnica Iris Hartmann, mehanik Bruno Ladovaz in uradnica Nives Foz-zer, uradnik Giulio Sila in gospodinja Anna Fomasiere, tehnični risar Walter Giovanni Grudina in uradnica Paola Bertolini, uradnik Saverio Scisciola in uradnica Rosa Narra, uradnik Michele Dota in uradnica Aurora Gallo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Mi-ramarski drevored 117, Ul. Combi 19, Sesljan, Bazovica in žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Sesljan, Bazovica in Žavlje.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
čestitke
Ob rojstvu male BREDE čestita Sonji in Marčelu družina Vatovac.
Danes bo ugasil 1. svečko naš dragi MANUEL. Da bi ga zdravje in sreča spremljala skozi vse življenje mu želijo mama, očka, sestra Monika, nona, nono in stric Stojan. Mali Manuel pa želi vse najboljše nonotu MARJU ob današnjem godu.
Sonjo in Marčela je osrečilo rojstvo male BREDE. Staršema čestitamo, mali Bredi pa želimo mnogo zdravja in sreče v življenju Klara, Corrado, Monika; Manuel pa si želi, da bi z Bredo prav kmalu postala dobra prijatelja.
Danes praznuje rojstni dan skrbna in dobra mamica, žena in prijateljica FRANJA OKRETIČ - VISENTIN iz Nabrežine. Mnogo zdravja, sreče in uspeha v življenju, ji želijo Iva in Miro ščuka iz Trsta, družina Vodopivec iz Milj in vsi, ki jo imajo radi.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Slovan obvešča pevke in p:vce, da se pevske vaje (skupne) spet redno pričnejo v ponedeljek, 21. t.m., ob 20.30 v Zadružnih prostorih.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Jutri, 20. januarja, ob 16. uri odprtje RAZSTAVE RISB ROBERTA HLAVA-TYJA. Uvodna beseda prof. Milko Re-ner. Sledi KONCERT DUA TOMAŽ LORENZ - violina in ALENKA ŠČEK - klavir. Na sporedu Mozart, Srebotnjak, Dvorak, Brahms. Vabljeni!
KD Primorsko vabi na ogled komedije Andreja Jelačina »PIKNIK S TVOJO ŽENO«, ki jo bo jutri, 20. januarja, ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah uprizorilo gledališče »Brez tretjega« iz Kopra.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
ANTON BOLE je odprl osmico pri Piščancih.
PRODAM po ugodni ceni 2 gradbena dvigala (verricella) primerna tudi za dviganje čolnov. Interesenti naj telefonirajo na št. 211-716 ob večernih urah.
PRODAM FIAT ritmo 60/CL, letnik ’82, 5 vrat, 5 brzin, prevoženih 46.000 km: 6.900.000 Ur. Tel. 824-064.
PRODAM ALFA SUD, letnik ’79, 65.000 km, 4 vrat. v-dobrem stanju: 2.900.000 lir. Tel. 826-084.
GOSPA nudi družini pomoč v gospodinjstvu in pri šivanju. Tel. 820-124 od 11. do 16. ure.
V	ČETRTEK ZVEČER sem pred gostilno Sartori (na cesti proti prehodu Škofije - odcep za Osp) izgubila veliko ruto belo-vijoličaste barve znamke hermes. Najditelju nagrada. Tel. na št. 415-785.
DOBRO SITUIRAN MOŠKI išče žensko 50 let, srednje postave z dobrimi nameni. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Huda zima«.
TV SNEMALEC kupi hišico z vrtom, tudi staro, raje na zapadnem delu mesta. Telefonirati zjutraj na štev. 794-672 Agencija Alpe Adria.
V	BORŠTU je odprl osmico Felo Kosmač (pri rdeči preprogi).
OSMICO je odprl v Mačkoljah št. 58 Ernest Smotlak. Toči belo in črno vino.
PRODAM fiat 127, letnik ’76, po ugodni ceni. Tel. 040/228-855 ob urah trgovin.
KUPIM viso club, celo, samo karoserijo ali samo prednji del. Telefonirali na št. 0481/41636.
PODJETJE IŠČE TAJNICO - PREVAJALKO za angleščino, francoščino, nemščino in italijanščino, z odhčnim znanjem stenografije in strojepisja, dobrih manir, z višješolsko izobrazbo, prijetne zunanjosti, pripravljena potovati. Primerno visoka plača, tudi če je prva služba. Ponudbe, samo če ustreza navadenim pogojem, poslati na La Romana Fiduciaria S.p.A. - Piazza Solferino 5 - 10121 Torino.
razna obvestila
V Društvu slovenskih izobražencev bo v ponedeljek, 21. t. m., ob 20.30 prof-Pavle Merku predstavil dve novi deli prof. Fedore Ferluga Petronio. Gre za študijo o Ivanu Trinku ter za razpravo o Cerkvi v Sloveniji, ki sta izšli v Padovi oziroma v Trstu.
izleti
Kriška sekcija VZPI-ANPI prireja v soboto, 26. t. m., avtobusni izlet v Lu-mezzane pri Brescii, kjer se bomo poklonih spominu borca Josipa Verginelle-Cena izleta, vključno s kosilom, je 35.000 lir. Vpisuje Gigi Bogateč v Domu A-Sirka.
KD Rdeča zvezda vabi na enodnevni izlet v Čedad oz. na Matajur za smučarje, ki bo v nedeljo, 27. t. m. Za informacije telefonirati na št. 229-330.
darovi in prispevki
V spomin na Silvo Škabar vd. Puntar darujejo Jušta, Majda in Milko C1' bic 30.000 lir za sklad M. čuk.
Namesto cvetja na grob Marije Cec-chet daruje Sergio Antoni 20.000 lir za sklad M. Čuk.
Ob 40. obletnici smrti sina Aldota. ki je padel na sremski fronti 17. 1. 1945-daruje v počastitev spomina mama Viktorija Čok 20.000 Ur za spomenik padlim v NOB v Lonjerju.
JftJiAlTTgTTTTTTTB
Igrača je otroku resna stvar
ORVISI
zanj ima najlepši dar
TRST — UL. PONCHIELLI 3
JANUAR COSULICH
običajno so pri nas ugodne cene, sedaj pa še ugodnejše
MOBILSEIMA
s. n. c.
pohištvo in stolice za opremo Ul. Flavia di Stramare 95/a — Telefon: 23-23-60 TRST
IZREDNA PRODAJA OB KONCU SEZONE Z VELIKIMI IN STVARNIMI POPUSTI V
VELEBLAGOVNICI
V TRŽIČU
Ul. Duca D’Aosta 91-93
OBIŠČITE NAS!!!
Colgate zobna pasta velik form.
Forhaus zobna pasta družin, form.
Ultricos šampon
New Dimension šampon 200 ml
Affinity šampon
Super Flex balsam 400 g
Scientel balsam 200 ml
Elider lak
Roberts neutro tekoče milo 250 ml Atrix krema konf. 100 ml Nivea krema družin, form. 250 ml Tretan krema super tuba Glysolid krema za roke 100 g Brutt 33 spray krema za britje Denim after shave
od	na
2.345	1.650
3.000	2.100
4.000	2.250
2.850	1.850
3.800	2.400
9.300	6.500
3.450	1.950
3.150	1.850
3.500	2.050
2.600	T500
3.555	2.400
2.200	1.350
2.800	1.650
2.500	T.500
5.600	3.450
iflM	IM
iffll	liji]


COSULICH PROFUMERIE
film - film - film
ureja kinoatelje
filmi na tv zaslonu
MIO ZIO — Mon onde Moj stric, 1958
Režija: Jacques Tati.
Igea jo: Jacques Tati, Jean Pierre Zolla in drugi.
RAI 2, danes, 19. januarja, ob 14.40. 14,40.
2002: LA SECONDA ODISSEA Sileni Running Tiho potovanje, 1971
Režija: Douglas Trumbull.
Igrajo: Brace Deru, Cliff Potts, Ron Rifkin in drugi.
RAI 2, danes, 19. januarja, ob 20.30.
20.30.
Douglas Trumbull, avtor filma Si-J.ent Running, je izdelal filmske e-fekte filmov Star Trek, Biade Runner ln Kubrikovega 2001: a Space Odis-Sey. Izkušnja s Kubrikom, ga je potem sPodbudila, da je zrežiral svojo ve-?°ljsko odisejo, ne da bi dosegel tolik-Snega uspeha kot z znano 2001. Ima Pa drugi namen in tudi Trumbullov P°gled na bodočnost je drugačen. 0-Pfavnava predvsem ekološki problem.
pusti in onesnaženi zemlji naj to ževelo 100 milijard ljudi, vse rastlin-stvo je človek presadil na velike vedske ladje, ki krožijo okoli zemlje, "rtnar teh vesoljskih rastlinjakov doki nekega dne ukaz z zemlje, naj vse touči. Lowell tega ne zmore in se zato ?Pre, pobije posadko vesoljske ladje, to ne pristane na upor in jo pelje na varno čez Saturnove kolobarje. Suge-toiven film torej o ekološki katastrofi 'n preobljudenosti našega planeta, ki ^.Pada v tako imenovani val spokalip-1 toni h filmov. Tematsko se navezuje Pa Pleischerjev Soylent Greem (1973). j Udi v Fleischerjevem, sicer pozne j-sem filmu je prišla demografska rast Prebivalstva na zemlji do svojega viš-^a- Ljudje so prisiljeni, da se hranijo s kemijskimi tabletami, podnebje je Jtoznosno toplo, ozračje okuženo, skratka življenje je skoro nemogoče. Taki kmi so pravzaprav svarilo in poziv, kaj ščitimo naravo in našo zemljo.
PROVIDENCE Providence, 1976
Ružija: Alain Resnais.
Igrajo: John Gielgud, Dirk Bogar-Je- Ellen Burstyn in drugi.
3, danes, ob 16.35.
, Alain Resnais, ki se nam je na tonskoletnem beneškem. festivalu Predstavil s filmom L'amour à mort, ,'udaljuje v pričujočem filmu tisti slog, (j ga je začel v Hiroshima mon amour I 59). Qre ^ raziskovanje človeške P lastne intimnosti, med sanjami, spo-I tol in realnostjo. Tako je tudi vzduš-ff’.v katerem prebije CUve Langham ecer precj svojim 78. rojstnim dne-',rr>. Stari pisatelj prebedi noč, za-J/kgljen od alkohola, sanja in se sporula svoje preteklosti in kuje mašče-jjkPja v krasni vili. Z Resnaisom to-
sodeluje angleški dramaturg Da-u Šercer, v glavni vlogi pa igra sha-sPearjanski igralec John Gielgud.
complesso di colpa
Cbsession
Cbčutek krivde, 1976
Rk^ija: Brian De Palma.
Igrajo: Cliff Robertson, Genevieve Bujold, John Litngow in drugi.
RAI 1, v ponedeljek, 21. januarja, ob 20.30.
Mladi De Palma je opustil študije fizike (dobil je celo priznanje za svojo raziskavo o kibernetiki), da bi se popolnoma posvetil filmu in gledališču. Široki publiki je postal znan mnogo pozneje, leta 1974, ko je’ zrežiral Phantom of thè Paradise, izredno zanimivo in originalno pop verzijo Fausta. Z Obsessian pa je prejel vzdevek Hitchcockov naslednjik. De Palma se je namreč marsičesar naučil dd mojstra thrillerja in rad ga tudi citira v svojih filmih. Predvsem pa je obogatil »učiteljev nauk«, oziroma Hitchocockov zaplet in razplet z dodatnim psihološkim ali parapsihološkim motivom. Thriller je nekako o-vil s še večjo skrivnostjo. Obsession sloni povsem na občutku krivde Michaela Courtlanda (igra ga Cliff Robertson), ki je na videz zaradi pohlepnosti povzročil smrt svoje žene in hčerke. Postopoma začenjamo razkrivati drugo plat zadeve in šele ob’kon-cu filma nam je vse jasno. Posebno očarljivi so prizori v Firencah, flash backi poudarjajo občutke krivde in trenutke krize glavnega junaka, fotografija je kot v vseh De Palmovih filmih izredno natančna in ekspresivna.
OLTRE IL GIARDINO Being There Čez vrt, 1980
Režija: Hal Ashby.
Igrajo: Peter Sellers, Shirley MacLaine, Melvyn Douglas in drugi. Retequattro, v sredo, 23. januarja, ob 23.45.
Hal Ashby ni med najboljšimi ameriškimi režiserji, je pa zelo duhovit in izviren v svojih komedijah z dramatičnimi preobrati. Režiral je Ha-rold in Maude .neverjetno a mogočo ljubezensko zgodbo med mladostno starko Maude in mladim nefcrofilom Haroldom, in Bound for Glory, ki prikazuje življenje potujočega kantav-torja - upornika Woodyja Guthrija. V Being There je potrdil svojo prefinjeno »comic stripe«, oziroma »prodorno komiko«, ki tokrat zajeda v politično okolje. To je Zgodba vrtnarja, ki vse življenje prebije med zidovi gospodarjeve hiše in pozna zunanjost le iz televizije. Ob smrti gospodarja se znajde na cesti. Naključno ga spremijo v sijajno vilo visoke družbe, kjer vrtnarjeve bedarije izpadejo kot velike bistroumnosti. Celo predsednik ZDA, ki je na obisku v vili, je presenečen nad ekonomsko in politično a-nalizo, ki jo vrtnar poda v sicer skromni a »jedrnati« izjavi. Kmalu postane znan kot presednikov svetovalec ih tako se prične njegova politična kariera. Skratka, tudi največji idiot lahko postane politik (to seveda v Ameriki. . .).
POLICAJ — Un flic Notte sulla città, 1972
Režija: Jean Pierre Melville. Igrajo: Alain Delon, Chaterine De-neuve, Richard Crenna in drugi. TV Ljubljana, v sredo, 23. januarja, ob 20.35.

filmi v kinodvoranah
tyfARis, TEXAS — 1984. Režija: hara ^cn(Iers- Scenarij: Sam She-C?- Montaža: Peter Przygodda. Fo-('totoffìa: Robby Miiller. Glasba: Ry Nat r' Igraj0: Harry Dean Stanton, 1),, a'ssja Kinski, Aurore Clément, Pil^1 Stockwell. Produkcija: ARGOS to-s, Pariz — ROAD Movies, Berlin.
'pg^odičevo pokopališče«, Big Bend, )as- Ko ga boste videli na platnu, Z|J daste mogli verjeti, da je tam bli-Lq n<2kje Dallas, ali San Antonio ali S,,s Angeles, ali Reaganova Amerika, "o hiar bo
Se u1?0J boste verjeli svojim očem, ko
^rari na Platnu prikazal spit obraz t]'.‘tega možakarja v rjavi obleki z ,AJ c° čepico na glavi. V prvem planu bg uPrl svoj pogled v vas in vas brez
btk^- Povabd na pot z njim. Travis, n,, ? ie ime človeku z brado, še dolgo Z i to* črhnil niti besedice. Kako naj «aj °do Pove. kaj ga mori? Komu stji ^Pre srce polno samote in žalo-tnojRpteu naj zaupa, ko ne zaupa saje rUK.sebi- k° ni zaupal ženi, ki jo _ Jubil? Zakaj si moramo vse razlage ■' P.raviti, zaupati, ko druge sploh c]^ fanima, kaj čutimo? Kdo bi rekel, riki k13 Travis nekje v »uradni« Ame-° brata, ki ga štiri leta zaman išče, UA ajetnega sina, ki ne pozna prave-toknu a Ih ženo, ki je izginila ravno Vjs kot on? Trmast in samosvoj, Tra-toito^k ^nre iz svoje duševne stiske, ki jg beži od žene, beži pred bratom, Ži j. u Je končno le prišel na sled, be-it> vcto svetom v katerem se je rodil se . katerem ne more živeli. Lahko žo, v .tem primeru nasloniti na fra-rig,' Pa je vsega kriva družba, ne on, Pb. bi s tem kaj dosegli in ver-
jetno to niti ni cilj potovanja, v katero nas je potisnil Travis.
Vertikalna plast filma je posvečena ljubezni. Ljubezni, ki veže moža in ženo; ljubezni, ki veže starše in otroke; ljubezni, ki jo lahko kupimo in je ne bi smeli več imenovati tako; bratovski ljubezni; ljubezni, ki nam pomaga iz duševne stiske. Poleg ljubezni pa žalost, globoka žalost, ki izhaja iz samote in nerazumevanja, ki raste iz razočaranja v razočaranje. Steinbeck, mi je prišlo nia misel, ko sem si prvič ogledala film.
Wenders in Shepard in Nastassja Kinski z Harry jem Deanom Stantonom in malim Hunterjem Carsonom so u-resničili tak film, ki presega ozke sisteme kritičnega presojanja. Lahko pišemo eseje o spretnosti igralcev, lahko obožujemo Sheparda kot novega idola ameriškega literarnega ustvarjanja, lahko se vdamo dejstvu, da je Wenders eden izmed najboljših režiserjev današnjih dni. Vse res, a v tem primeru vse premalo1. Pozabili smo na nas. Travis nas je s pogledom povabil v dogajanje. Od tistega trenutka dalje smo bili tudi mi na platnu. V filmu je dovolj prostora za vse naše slabosti.
EVA FORNAZARIČ
Bralce obveščamo, da je rubrika sklada Mitja Čuk — Mi in prizadeti otroci v včerajšnji številki iz tehničnih razlogov odpadla in da bo objavljena v prihodnji petkovi številki.
radio televisi ja
ITALIJANSKA
Prvi kanal
8.30	Cervinia: zimski šport - SP
10.00	Nils Holgersšon - Risanka
10.30	Trideset let naše zgodovine
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Colpo al cuore - TV film
12.30	Check-up - Oddaja o medicini
13.30	Dnevnik 1
13:55 Dnevnik 1 - Tri minute o...
14.00	Prisma - Predstave, variete
14.30	športna sobota Wagen; zimski šport Rim: plavanje Aversa: jahanje
Turin: odbojka CUS Torino -Panini
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	II sabato dello Zecchino
18.05	Izžrebanje loterije
18.10	Nabožna oddaja
18.20	Programi naslednjega tedna
18.40	H gioco dei mestieri - 11. del .
19.35	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	R tastomatto - Vodi Pippo Franco
22.00	Dnevnik 1
22.10	II minestrone - Film Sergia Cittija
23.10	Zlato - Dokumentarna oddaja
24.00	Dnevnik 1 - Zadnje vesti, Vremenske razmere
Drugi kanal
9.50	Programi prihodnjega tedna
10.05	II bugiado - Carlo Goldoni
12.30	Dnevnik 2 - Start
TELEVIZIJA
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Dnevnik 2 - Lepa Italija
14.00	Šolska . vzgoja
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Izžrebanje loterije
14.40	Moj stric - Film
16.35	Sereno Variabile
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Sereno Variabile - 2. del
17.50	Tedenska oddaja o mednarodnem nogometu
18.30	športne vesti
18.40	Inšpektor Derrick - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	2002: la seconda odissea - Film
21.50	Dnevnik 2 - Nocoj
22.00	Evrovizija: Francija - Pariz Atletika
23.20	Registriran polčas košarkarske tekme
00.05 Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
14.55	Firence: Slovesnost ob stoletnici otroške bolnišnice »Anna Mayer«
15.35	Šolska vzgoja
16.05	šolska vzgoja
16.35	Providence - Film
18.25	II pollice - Programi tretje TV mreže
19.00	Dnevnik 3
19.35	Geo - Dogodivščine in odkritja
20.15	Programi naslednjega tedna
20.30	Pozabljene poezije
21.35	Dnevnik 3
22.10	Miss - TV priredba
23.05	Jazz club - jazz glasba
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
8.00	Poročila
8.05	Deček z zelenimi prsti
8.15	Domišljija je povsod doma: Pre-besedimo besede
8.30	Pedenjžep
9.00	Sanje nekega pesnika - Glasbena video oddaja
9.30	Miti in legende - Egipčanski miti: Oziris in Izida - TV nani--zanka
9.45	Otroška televizija: Zelena oddaja
10.15	Orodja prihodnosti; Človek in stroj - Izobraževalna oddaja
10.45	Ljudje in zemlja - Ponovitev
11.25	SP v smučarskih tekih - 10 km ženske
12.50	Svetovni pokal v smučanju -Smuk - moški
14.55	Poročila
15.00	Včeraj za jutri - Zgodovinski mejnik - Dokumentarna serija
15.35	Sošolec ali inštruktor - češkoslovaški mladinski film
17.00	PJ v košarki: Jugoplastika -Crvena zvezda
18.25	Obiskujmo slovenske muzeje in galerije: Danes Pokrajinski muzej Maribor
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zmo do zrna
19.30	TV dnevnik
19.50	Vreme
20.00	Na muhi ostrostrelca - Film
21.45	Zrcalo tedna
22.05	Thommy’s pop show - 2. oddaja
23.05	Poročila
Koper
12.50	Smučanje - Svetovni pokal -Smuk
14.15	TV Novice
14.20	Tek na smučeh - Svetovno prvenstvo - Tek na 10 km (Ž)
15.10	Visok pritisk - Glasbena oddaja
16.10	Euroshow
17.00	Košarka: Jugoslovansko prvenstvo: Jugoplastika - CZ
18.30	Risanke
19.00	Rezervirano za znanost -Rubrika
19.30	TVD Stičišče
19.50	Helzacomic - Rubrika
20.25	Komu je mar kovnica - Film
22.00	TVD Vse danes
22.10	Pogled na svet
22.45	Daileyeve dogodivščine -
23.10	Zdravniki in pacient - Medicinska oddaja
Zagreb
10.30	Poročila
11.25	SP v smučarskih tekih -10 km (ž)
12.50	Svetovni pokal v smučanju -Smuk (M)
15.45	Sedem TV dni
16.15	Narodna glasba
16.45	Poročila
16.50	TV koledar
17.00	Košarka: Jugoplastika - Crvena zvezda
18.30	Prisrčno vaši - Dokumentarna serija
19.30	TV dnevnik
20.00	»Scott JopJin« - Film
2.1.35	TV dnevnik
21.50	Odrske luči
ZASEBNE
CANALE 5
9.30	La piccola grande Nell
10.00	R re delle corse - Film
11.55	Nonsolomoda
12.50	II pranzo è servito
13.30	Brevi amori a Palma di Maiorca - Film
15.30	Ci troviamo in galleria - Film
17.30	TV film
18.00	Record - športna rubrika
19.30	Zig Zag - iNagrauno teK.
20.25	Premiatissima
23.15	Anteprima - Program! naslednjega tedna
23.45	Base Luna chiama Terra - Film
RETEQUATTRO
8.30	Brillante - Novela
9.20	Alla ricerca di un sogno
10.10	Alice - TV film
10.30	Mary Tyler Moore - TV film
11.20	Samba d’amore - Novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Caccia al 13 - Ponovitev
14.15	Brillante - Novela
15.10	Cuore - Risanka
15.50	Piccole donne - Risanka
16.20	Delphi Bureau - TV film
17.15	In casa Lawrence - TV film
18.05	Febbre d’amore - TV film
18.55	Samba d’amore - Novela
19.25	M’ama non m’ama - Nagradno tekmovanje
20.30	II temerario - Film
22.30	Grande slalom per una rapina 00.20 Hawaii squadra cinque zero
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	Vita da cani - Film
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
POSTAJE
13.00	Angeli volanti - TV film
14.00	Šport
16.00	Bim Bum Barn - Otroška oddaja
17.40	Glasbena oddaja
18.40	Squadra anticrimine - TV film
19.50	II giro del mondo di Willy Fog
20.30	Automan - TV film
21.30	Hazzard - TV film
22.30	II principe delle stelle - TV film
23.30	Deejay television - Video music nonstop
TELEPADOVA
13.00	Šport: Catch
14.00	Doppio gioco a San Franciscc
15.00	Risanke
15.30	Yattaman - Risanke
16.00	Firehouse squadra 23 - TV film
17.00	- 19.20 Risanke
19.20	Illusione d’amore - TV film
19.50	Marcia nuziale - TV film
20.20	La signora a 40 carati - Film
22.15	Petrocelli - TV film
TRIVENETA
10.00	Quattro matti in un collegio femminile - Film
11.30	Ponudba in prodaja
14.00	Dražba
16.45	Filmski program
17.00	Rassegna di tappeti
20.30	Bermuda Now... - Film
22.00	TV film
22.30	Prvi trg - Ponudba in prodaja
TELEFRIULI
16.50	Risanke do 19.00
19.00	E’ tempo di artigianato
19.30	Friuli sera
20.00	Regione verde
20.30	Viva Django - Film -
22.15	A tutto sci
22 40 MMM 83-missiome morte molo 83 - Film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba - Koledar; 7.40 Pravljica;
8.10	Kulturni dogodki; 8.40 Slovenske popevke; 9.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 Koncert RAI iz Turina: Wolfgang Amadeus Mozart: Mala nočna glasba, KV 525. Alfred Schnittke: Koncert št. 3 za violino in komorni orkester. Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 7 v A-duru, op. 92. Simfonični orkester RAI iz Turina vodi Vasilij Sinaiski; sodeluje violinist Valdis Zarins; 11.35 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 »Bom naredu st’zdice, čjer so včas’ b’le« - glasnik Kanalske doline; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Radijsko popoldne: Otroški kotiček: »Igrajmo se pravljice«;
14.30	Glasbeni listi; 15.00 Z Gershwi-nom od popevke do opere; 15.20 Glasbeni listi; 16.00 Naša šolska obzorja;
16.30	Glasbeni listi; 17.10 Zadnji sklop: Mi in glasba: Mladi izvajalci: pianistka Klavdija Sedmak s šole Glasbene matice v Trstu; 18.00 Dramska vetrovnica: Furio Bordon: »Rižarna«. Umetniški dokumentarec.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Med glasbo - Kruh in sol Radia Koper;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik - Pesem tedna; 17.00 Microchip;
17.15	Zamejska reportaža; 17.40 Glasbena starinarnica; 18.00 Zaključek programov.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30,	15.30, 19.30 Radijski
dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Casadei sonora; 9.32 Lucianov! dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Ingresso libero;
11.00	Dvojni tir; 11.30 Na prvi strar ni; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Pike na i; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.35 Siamo tutti nel pallone; 16.32 Glasbeni weekend; 16.55 Pismo od...; 20.00 Zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00,
17.00,	19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi;
10.15	Black out; 11.00 Ornella Vanoni predstavlja srečanja svojega tipa; 11.44 La lanterna magica; 12.26 Zgodovinske osebnosti - nadaljevanka;
13.00	Izžrebanje loterije; 14.29 II ragazzo di Parigi - nadaljevanka; 15.03 Varieté varieté; 16.30 Doppiogioco;
18.00	Objektiv Evrope; 18.30 Plošče tn zanimivosti; 19.15 Verska oddaja;
20.40	Lo spettatore' assurdo; 21.03 Z kakor zdravje; 21.30 Večerna kriminalka; 22.27 Malo gledališče; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 15.30,
17.30,	19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja; 8.05 Šola in vzgoja;
3.10	Radio 2 predstavlja; 8.45 Tisoč in ena popevka; 9.32 I verdi giardini della memoria; 11.00 Glasbena oddaja; 12.10 Deželni program; 15.00 La strada delle padelle di latta; 16.32 Izžrebanje loterije; 17.02 Tisoč in ena popevka; 17.32 Povabilo v gledališče;
18.27	Skupaj ob glasbi; 19.50 Eri forte papà - glasba; 21.00 Stagione sinfonica pubblica; 22.50 Eri forte papà - nočni program.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00 Poročila; 5.40 Prva jutranja kronika - Obvestila, promet;
6.45	Prometne informacije; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; B.05 Pionirski tednik; 9.05 Sobotna matineja; 10.05 Pojte z nami; 10.25 Dopoldne ob lahki glasbi; 11.05 S poti po Jugoslaviji; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do
13.00	- Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 ■ Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob
17.00	- Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim - Pianist Hinko Haas; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Moj-mira Sepeta; 20.00 Slovencem po svetu, Domovina je ena, Mladi mostovi, Naši kraji in ljudje; 23.05 Literarni nokturno - Ludvik Mrzel: Cesta z Vode; 23.15 Od tod do polnoči.
Koncertna matineja jutri v avditoriju
Za zakol okrog 800 krav molznic
Okrog 70 živinorejcev je vložilo prošnjo za izplačilo premije EGS
Za koliko se bo spet znižalo število krav in proizvodnja mleka v naši deželi in pokrajini, po napovedanih u-krepih Evropske gospodarske skupnosti o zmanjševanju proizvodnje mleka? Točnih podatkov še ni, ker je bil prvotno določeni rok (31. december 1984), podaljšan še za en mesec. V tem času se je za zaprtje hlevov, oziroma za zakol krav, odločilo okrog 70 živinorejcev v naši pokrajini ter tudi vložilo zadevne prošnje za izplačilo predvidene premije, okrog 1 milijon 100 tisoč lir za vsako kravo. To so trenutni podatki, ki so nam jih posredovali na pokrajinskem združenju rejcev, kjer bodo vse prošnje vzeli podrobno v pretres prve dni prihodnjega meseca in kjer bodo sestavili tudi prednostno lestvico, ki je v tem trenutku neobhodno potrebna, zato ker sredstva, ki jih ima na razpolago dežela ne zadoščajo za izplačilo premij, če bi hoteli upoštevati vse prošnje.
Za celo deželo je na razpolago o-
Skupščina brezposelnih v Kulturnem domu
V	Kulturnem domu bo danes ob 9.30 skupščina brezposelnih, ki jc sklicuje delavska zbornica CGIL. Predvidena so nekatera poročila. Svojo prisotnost so najavili tudi nekateri zastopniki izvoljenih uprav. Z ustanovitvijo sindikata brezposelnih hoče CG IL opozoriti javnost na problem, ki je na Goriškem zelo pereč. Brezposelnost se je namreč lani povečala za 75 odstotkov. Prizadeti so zlasti mladi ljudje.
Umrl je urar Danilo Jerkič
V	goriški glavni bolnišnici je včeraj zjutraj nenadoma umrl Danilo Jerkič, znani slovenski urar in zlatar, ki je imel trgovino nasproti nadškofijske palače. Še do konca prejšnjega tedna so ga klienti srečevali v trgovini. V ponedeljek se je počutil nekoliko slabo in šel na pregled v bolnišnico.
Danilo Jerkič je bil znan v mestu in v vsej goriški okolici tudi zato. ker je takoj po vojni nekaj let poučeval na slovenski strokovni šoli v Gorici. Zatem pa je prevzel trgovino in obrt očeta Ludvika, ki se je bil v mladih letih izučil pri mojstru Jakubu Šuligoju in se potem osamosvojil. S trgovino si je v dolgih letih pridobil veliko prijateljev in znancev ter klientov z obeh strani državne meje.
Danes pogreb E. Valentinčiča
V	Pevmi bo danos ob 14. uri pogreb Emila Valentinčiča. Žalna svečanost bo v pevmski cerkvi, zatem pa bodo krsto s posmrtnimi ostanki pokopali na pokopališču v Števerjanu.
krog 1,2 milijarde lir, potrebovali pa bi vsaj desetkrat večjo vsoto.
Vendar ne gre samo za problem večje ali manjše denarne razpoložljivosti. Ukrep EGS bi kazalo uresničevati ob upoštevanju specifičnih pogojev kmetijstva, oziroma živinoreje v posameznih deželah Lahko bi nam reč, ob nepremišljenih odločitvah izničili rezultat dolgoletnih vlaganj v krepitev živinoreje, zlasti v goratih območjih dežele, kjer ta dejavnost res ni najbolj rentabilna, vendar pred stavlja eno od redkih možnosti zaposlitve oziroma pridobivanja dohodka.
Posledice prehitrih odločitev bi zato bile prav gotovo precej težke, posebno še ob upoštevanju dejstva, da se za prekinitev dejavnosti odločajo predvsem manjša živinorejska posestva.
Če bi na Goriškem upoštevali vse do sedaj vložene prošnje, potem bi se čreda zmanjšala za okrog 800 glav, kar ni malo, če upoštevamo, da ce-
Splet neugodnih vremenskih razmer, najprej neobičajno oster mraz, potem še obilno sneženje, se kajpak odraža tudi na cenah zelenjave in tudi nekaterih vrst sadja. Težave v prometu, manjša razpoložljivost blaga, neposredna škoda zaradi mraza. To so razumljivi in do neke mere sprejemljivi razlogi za nekoliko višje cene zelenjave in sadja v zadnjih dneh, bodisi v trgovinah, bodisi na pokriti tržnici. Seveda so bili vmes, kakor se sicer rado zgodi, tudi bolj osamljeni slučaji špekulacije, ko so cene poskočile preko vsake mere. Sicer pa se stanje tudi na tem področju, z izrazitim izboljšanjem vremena, zelo hitro normalizira, cene se spet vračajo na običajno raven. Kljub temu pa se bodo posledice poznale še nekaj mesecev. Tako je s stojnic povsem izginila zelenjava, ki jo pridelujejo domači vrtnarji. Mraz je uničil dobršen del zgod njih vrst solate in druge zelenjave. Tako predvidoma ne bo domače glavnate solate, ki je bila na tržišču že proti koncu aprila, ne bo domače špinače, cvetače in zgodnjega zelja. Te vrste zelenjave se na Goriškem običajno pridelujejo na odprtem ali le nekoliko zaščiteno s plastično folijo. Ti ukrepi pa letos niso bili zadostni, saj je mraz povzročil veliko škodo tudi v toplih gredah, ki niso vzdržale. Tako nam je povedal Viljem Zavadlav, vrtnar v Štandrežu, ki sicer redno prodaja zelenjavo na tržnici. Mraz mu je u-ničil dobršen del pridelka v topli gredi.
Goriška pokrita tržnica je bila dva dni skoraj povsem zaprta. Poleg ne-
lotna čreda goveje živine danes dosega deset tisoč glav in da je molznic okrog 4.200. Skratka, naenkrat bi se število krav molznic in s tem proiz--vodnja mleka znižalo za petino. Si kaj takega lahko dovolimo v trenutku, ko vlagamo velika denarna sredstva v posodobitev kmetijske proizvodnje in ko na različnih forumih razpravljajo o potrebi po krepitvi kmetijstva, tudi kot način za izhod iz težke go spodarske in zaposlitvene krize?
Netekmovalni pohod za zavojček kave
Goriška skupina pešakov bo priredila 3. februarja desetkilometrski ne-tekmovalni pohod po ulicah in poteh severnega predela Gorice. Odhod bo iz Ulice Italico Brass ob 10. uri. Vsak udeleženec bo dobil, namesto običajne kolajne, zavojček kave marvin.
koliko skromnejše ponudbe zelenjave so odpovedali tudi kupci, saj jih je bilo zelo malo, kar je spričo neugodnih vremenskih razmer tudi razumljivo. Vremenske razmere pa so, tako je slišati tudi iz ust neposred-. no zainteresiranih, razlog za to, da je bilo tudi včeraj veliko stojnic praznih. Kljub temu, da je bila tržnica prenovljena, na novo pokrita in zaprta, je bila temperatura v teh dneh pod ničlo. V takih razmerah pa je zelo težko delati.
Zakaj so cene zelenjave poskočile? Vprašanje smo zastavili eni od včeraj bolj redkih prodajlk, Silvi Cecconi. »Mi nismo podražili preko običajne mere. podražila se je zelenjava v skladiščih, za nekatere vrste upravičeno, za drugo ne. Težko je razumeti, da se je cena za isto vrsto jabolk v kratkem razdobju zvišala za 50 odstotkov.« -
Kaj pa glasovi o navitih cenah prejšnjih dni? Lahko bi rekli, da gre za oblike konkurence v posebnih pogojih. Odgovor smo dobili pri sosednji stojnici, kjer nam je prodajalka dejala, da je ista vrsta zelenjave prejšnje dni na nekaterih stojnicah res bila dvakrat dražja. Ker je govor o cenah, je pošteno, da zapišemo tudi nekaj točnih številk. Ponudba glede na vrste namreč, je bila včeraj bolj skromna, cene pa za kurentno blago, niso bile astronomske. Največ ponujajo cikorije (1500 -1800 lir), blede (okrog 1600 lir), rdečega glavnatega radiča (2500— 3000 lir), glavnatg solate (2500—3000 lir) itd. Seveda gre za zelenjavo iz južnih predelov države. Zeljnate glave so bile vredne okrog 1400 lir za
Nedeljske koncertne matineje društva Lipizer se bodo nadaljevale jutri ob 11. uri v Avditoriju z nastopom Jazz tria, ki ga sestavljajo Silvio Donati (klavir), Nevio Zaninotto (sax tenor, sopran in bariton) in Umberto Trombetta (tolkala). Vodilna osebnost skupine je glasbenik in skla-
Zavarovati števce za vodo
Ravnateljstvo goriškega mestnega podjetja ponovno obvešča vse uporabnike naj zavarujejo števce za vodo, kajti mraz je spet pritisnil. V teh dneh so namreč delavci tega podjetja morali napraviti sto posegov ker niso bili števci oziroma cevi za vodo zavarostno zavarovane. S podobnimi problemi se ubadajo tudi v vodovodnem konzorciju CAFO. Zato velja vabilo za vse uporabnike vode.
kilogram. Pomaranče se niso podražile.
Ker naj bi bili za višje cene odgovorni trgovci na debelo, je bilo treba kajpak nujno prisluhniti še drugi plati zvona, tudi včeraj precej redkim operaterjem na tržnici na debelo, kjer je bila dejavnost v zadnjem tednu močno okrnjena, bodisi zaradi mraza, kakor zaradi snega. Mimogrede, še včeraj je bil prostor pokrit z debelo plastjo steptanega snega.
Naš sogovornik je bil Vojko Valentinčič. - »Cene so res nekoliko višje, vendar o podvojitvi ali kaj takega, ni govora. Na porast so vplivali predvsem težavnejši pogoji za prevoz.«
Kaj pa govorice o omejenih količinah zelenjave?
»To sploh ne drži. Mislim, da je ravno obratno. Zelenjave je kolikor hočeš, te dni manjka kupcev.«
Dodali bi tudi, da manjka ustreznih skladišč za blago, saj zaradi mraza nastane velika škoda tudi na najbolj trpežnih pridelkih. Da je to res, smo se prepričali v Valentinčičevem skladišču, kjer je bilo v vrečah nekaj stotov zmrznjene čebule in krompirja, ki je samo še za na smetišče. Zmrznili so paradižniki, bučke pa še kaj, kar je mogoče tudi sredi januarja kupiti, seveda po nekoliko višjih cenah.
Ekskurzija najbrž ne bi bila popolna, če ne bi stopili še v ribarnico, kjer pa smo kar hitro opravili. Prodajalci so nam namreč zelo resno izjavili, da se cene v teh dneh sploh niso spremenile.
datelj Silvio Donati, doma iz Trsta. Donati ima za seboj že bdgate koncertne izkušnje, številna tudi mednarodna priznanja ter sodelovanje z radiotelevizijo.
Goriški koncert obsega »Peace pisce« Billa Evansa ter skladbe samega Donatija »Song jor B«, »Artemis«, »Orangerie«, »Obsession«, »Song jor Aliče«, »Jazz Suite«. Igralec Franco Zucca bo ob spremljavi tria predstavil tudi dve blues-liriki.
Skupinska razstava v »II Torchio«
V galeriji II Torchio bodo danes zvečer ob 18.30 odprli skupinsko razstavo. Razstavljali bodo umetniki JM Rose Bazzaro, Francesco Borzam, Silvia Braida, Bruno Chiminello, Luigi Della Vedova, Sergio De Sabbata, Franca D’Onofrio, Ernesto Michieli, Silvana Modotti, Giancarlo Nordio, Amelio Riolini, Rosa Santino, Liba Rutova, Pietro Salvador, Pietro To-raso. Na otvoritvi bo govoril kritik Francesco Amato. Razstava bo odprta do 1. jebruarja.
_____________kino_______________
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »H ragazzo di campagna«.
VITTORIA 17.30—22.00 »Super sexy baby«. Prepovedan mladini pod 18-letom.
CORSO 18.00-22.00 »Non ci resta che piangere«. Massimo Troisi in R<^ berto Benigni. (Film predvajajo }-stočasno kot v najpomembnejših
mestih Italije).
Tržič
COMUNALE 18.00—22.00 »Una domenica in campagna«.
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Le avventure di Bianca e Bemie«.
Nova Gorica in okolica
SVOBODA Danes zaprto.
DESKLE 19.30 »Telefon«.
SOČA 18.00—20.00 »Tatovi zlate kobre«, in ob 22.00 »Čudovite noči go spe O«.
razna obvestila
Slovensko planinsko društvo obvešča, da bo odhod avtobusov na Ne-vejsko sedlo jutri ob 7. uri iz Stan-dreza, oh 7.10 iz Sovodenj, ob 7.15 iz Gorice s Koma.
Nenadoma nas je zapustil
Danilo Jerkič
star 59 let.
Pogreb bo danes, 19. januarja, ob 12.30 iz kapele glavne bolnišnice.
Vest sporočajo z globoko žalostjo: žena Carla, hči Mariagiovanna, zjA Alessio, preljuba vnukinja Livia, sestra Milena in ostali sorodniki.
Gorica, 19. januarja 1985
Mraz je uničil dobršen del domače zelenjave tudi v toplih gredah
Cene so te dni nekoliko višje - ponudba zadovoljiva
Glavni problem: čiščenje goriških ulic
"fEf M	...................... -
-gSfe-.	"
Občinski odbornik Jakončič upa, da bodo tako občinski delavci, kot uslužbenci nekaterih zasebnih podjetij in tudi vojaki, tudi danes ter še posebej jutri, v nedeljo čistili ceste. Res je namreč, da je v Gorici zapadlo veliko več snega kot marsikje drugje. Res pa je tudi, da so prav goriške ulice med najmanj očiščenimi. Državne in pokrajinske ceste so namreč lepo očiščene, prav tako glavne ulice v sosednjih občinah. V Gorici pa so velike teža-
va. To predvsem zato, ker so na cestah parkiram številni avtomobili in tudi zato, ker smo v teh dneh, kljub težavam s kreten jem, zabeležili velik promet. Le maloštevilni meščani so se posluževali avtobusov. Vsakdo je hotel na delovno mesto z avtomobilom. Zaradi takšnega neodgovornega ravnanja so imeli upravitelji strojev za čiščenje snega z ulic veliko dela, zaradi parkiranih vozil pa niso mogli očistiti ulic, tako kot bi bilo treba.
Poleg občinskih strojev ter tistih nekaterih zasebnih gradbenih podjetij, so priskočili na pomoč tudi nekatera vojaška vozila, s katerimi odvažajo sneg iz mestnega središča.
Včeraj popoldne je več strojev šlo v mestno periferijo, da bi očistili ceste v Štandrežu, Ločniku in Podgori. Kar trije stroji so čistili ceste v Štmavru, da bi prebivalcem omogočili povezavo z mestom. Enako skrb so postavili Gra-diškuti.
Na račun županstva in delavcev pa prihajajo tudi številne pritožbe, med njimi številne neosnovane. Tudi zahteve s strani te ali one osebnosti da mu je treba očistiti ulico v kateri biva. Na županstvu so bili na tóke zahteve gluhi. Povzročile pa so jim veliko izgubo časa.
Na vsak način, kljub mrazu, ki je včeraj pritisnil (ponoči smo v Gorici izmerili kar 7 stopinj pod ničlo), upa odbornik Jakončič, da bo jutri,
v nedeljo, malo vozil na ulicah. bo moč na lažji način očistiti te c6 ste.
Na naših slikah imamo ntìkaj ^ nutkov izpred dveh dni. Slikovita doba goriških streh na posnetku n pravljenem z grajskega griča. ^ drugi sliki je naš Kulturni dom v ,j kovitem snežnem plašču. Na pa še posnetek griča, na katerem5 ^ ji Peč, vasica, ki je ob takih prilik za fotografa zelo privlačna.
Precej novosti o dosežkih v števerjanski občini iz pogovora z županom Stanislavom Klanjščkom
Tudi v Števerjanu, najmanjši slo-J^ski občini na Goriškem, z manj tisoč prebivalci, bodo letošnjega maja volitve za obnovitev tamkajš-nJega občinskega sveta. Števerjansko vano so ponovno osnovali v začetku iqfe, 1951, potem ko je bila od leta “H združena s Kojskim. Prve ob-cinske volitve so bile v letu 1951. Na hkratnih volitvah so se kandidati Predstavili na dveh listah, Kmečko-eiavski zvezi (kasneje Slovenski skup-osti) tc>r Demokratični fronti Slo-encev (kasneje Listi občinske enot-osti) Zmagali so prvi ter občino od lakrat upravljali.
rJrr smo pred petnajstimi dnevi na-edili z doberdobskim županom smo ® obrnili na števerjanskega župana anisiava Klanjščka, da bi nam kaj h vodal ° upravljanju v zadnjem pet-^ lu, ki se skoraj izteka. Stanislav anJšček ima danes 58 let.
: Od kdaj sodelujete oziroma dite upravo števerjanske občine?
OlXk : Leta 1956 sem bil izvoljen <, sVel°valca, na naslednjih volitvah m vstopil v ožji odbor in bil izvoljen izv ?°^žuPiana> 1965 pa sem bil čin en za žuPana tn vohvci ter ve-a ^ veto v alce v me je na tem mestu rikrata 03 vsa*t'*1 volitvah, kar šti-
DryP,R-: Kakšne razlike so med u-ila v9anleln v petdesetih letih in v
«anasnjem času?
Nekoč je bilo občinsko u-jj vlJanje bolj domače. Res smo ime-dar1 razP°lago manj sredstev, ven-bom Srn° sc labbo pomenih kako jih 0k„, °. uporabili, seveda v spoštovanju . -toječe zakonodaje. Dandanes pa vsak °n0V *Jar t'ubbo. morda preveč, ter * se sklicuje na prejšnjega v ka-zak m S* se šele udomačil. Državnim Stal000™ 80 se pridružili še deželni. velia0* mara® slediti zakonodaji. To in i i °.za župana kot za odbornike maih ■ s* re^' ludi svetovalce. V datn1*1 občinah imamo s tem še do-in Ji ^ezave kajti k nam prihajajo so i inas odhajajo mladi tajniki, ki dv-ii e. na začetku svoje službe. V VerJan^^ srno Prt nas v nikov.
niJanu menjali že kakih deset taj-Upo.T se ie n®kdo komaj naučil steyati zakonodajo in smo se nanj
havaa i- . zaKonoaajo in smo se nanj Stho h k- Ze ie odšel iz županstva ter žUp aooiii novega. Zaradi tega mora ,n zelo paziti na zakone, sicer bo ^ hjem.
zađe// ' ^ ' s*e RH’ lani nekje tudi pri-
njetpG': Ro8- Nismo bih točno sezna-hje Z dožolnim zakonom za odlaga-za ,snaiotl. in tako smo zamudih rok ga L,efJe,tie nekega sklepa. Zaradi te-Pane i ta*<0 .mene kot druge štiri žu-sodiqj ^^dške pokrajine zatožih na PlačatJ J11 vsakdo od nas je moral Gahkn g- I30 onega mihjona in pol lir. župan 'adite, s čim se mora ubadati
kravjiRai le občinska uprava na-čjn j.Ur|'.^zadnjem petletju na podro-
.°E>G.:
del?
^IsrpoV lx'aredili smo veliko. Sicer Petletju8? načeli šele v začetku tega Vili nj,-' ,Ze Prej smo namreč napra-
rC,> ri'aS;id0bm pOSOjil? i"
narp KaJ se je namreč vleklo, pa Neka; ^Pelo vehko pobud uresničiti. Prvem Pa i6 še v teku. Omenil b,i na Štever;	ureditev pokopališč v
PPrabitJ l11 na Jazbinah, za kar smo srti» v t niihjonav lir. Od dežele d^go namen dobih 51 milijonov, Prav taJ110 dab iz naših sredstev, stvj, oi-1{0. smo delno z našimi sred-joriov ri ^dljpni od skupnih 135 mili-stva, ’ m 0 j nnčno uredih stavbo župan-srpo del a^vah 'n skoro zaključili nttire^- a na posodobitvi vodovodnega Po.skpL Za Prvo tranšo je pred leti tretjo ,.a nprav3 CAFO, za drugo in nov iir skupni vrednosti 685 mihjo-dobju p1110 Poskrbeli v zadnjem ob-Prej ' ovedal bi, da smo večino denarja dobili kot Stri0 na; nžele, za 275 milijonov pa Zelp uirji1 ■ dvanajstlatno posojilo pod Šajne s vkumi pogoji od državne bla-^bioiiA a transa v vrednosti 150 želpa . ^ nr, ki nam jih je dala de-V t*.}, j P^ava, pa bo šla na dražbo Potpapjf'. °d lanskega leta ni več 'dtp delAanju voc*e v Števerjanu, z no-kal0 pa 111 R° seveda še boljše. Manj-aj°nov 7narn R° še nadaljnjih 200 mi-^0Voda J P°daljšek obnovljenega vo-b>čpe a Jazbine in v nekatere od-i še nnJ j e' ^ zvezi z vodovodom 'etos Iaa .ab da smo od L januarja lastpo aril_ °d CAFO, prevzeli smo šaj rln;VZ<: r\evanje vodovoda. Čez ne-E°t'išk„cr8c Renio sestali z upravitelji ?. hjimi h me®tnega podjetja ter se bap j p p°nienili za pomoč pri uprav-eevj So e‘'cita ne bi smelo biti, kajti r'!;:s,'tofiQt * ai nove, ni več kar pcL otnih izgub kot se je prej
dogajalo. Še nekaj bi dodal v zvezi z javnimi deh. S petdesetimi milijoni, ki smo jih dobih od zakona Bucalos-si, smo asfaltirah dve stranski cesti na Valerišču in proti Gradiškuti.
VPR.: Kaj pa s šolskim poslopjem?
ODG. : To je bilo zgrajeno že v prejšnji mandatni dobi, odprh pa smo ga šele pred dvema letoma. Nismo pač imeh denarja za dokončanje del, dokler nam ni uspelo dobiti 300 milijo-
nov hr od dežele iz sredstev zakona za obnovo potresnega področja. Neurejeno pa je še dvorišče, manjkal nam je tudi denar za dokončno notranjo o-premo šole. Dobili smo nadaljnjih 300 milijonov od dežele ter 40 od notranjega ministrstva, za kar je posredovala goriška prefektura, pa nam je uspelo dokončati tudi ta dela. Nared bpmo kaj kmalu.
VPR.: Na trgovinski zbornici je bilo svojčas govora tudi o načrtu za kmečki vodovod. Kaj je na tem?
ODG.: Odbor, ki pri trgovinski zbornici upravlja Goriški sklad, nam je finansiral načrt za gradnjo takozva-nega kmečkega vodovoda. S tem bi namakali vso našo kmetijsko površino, danes seveda vinograde, če bi se vino ne prodajalo več pa druge kmetijske pridelke in bi se tako izognih suši, ki nas pesti vsako leto v poletnih mesecih. Sicer pa je to načrt bodočnosti, kajti če smo dobih denar za izdelavo načrta, so še daleč od nas štiri mihjarde, kohkor bi za izvedbo tega načrta potrebovah upoštevajoč današnje cene.
VPR.: Danes so Brda bogata, to je treba pripisati vinu. Kako je na tem?
ODG.: številk ne bom dajal, lahko pa povem, da se je vinogradništvo danes zelo razširilo. Naši kmetje so si zelo opomogli, zelo pridni in podjetni so. Kar precej družin se ukvarja samo s kmetijstvom, skoro izključno vinogradništvom. S tem pa se ukvarjajo tudi vse tiste družine katerih en ali več članov dela v trgovini, tovarnah ah raznih pisarnah v mestu. Nekateri tudi skrbijo sami za kleta rjenje in prodajo vina, drugi, najbrž večina, pa kar prodajajo vino večjim kletem in tako na bolj enostaven način vnovčijo denar. Vino je v naša Brda šele v zadnjem času prineslo blagostanje.
VPR.: To pa se kaže v številnih novih vinogradih in tudi v novih in u-dobnih stanovanjskih hišah.
ODG.: Res so si naši ljudje zgradih veliko novih in udobnih hiš. Z regulacijskim načrtom smo omogočili, da so domačini posodobih hiše, pa čeprav smo morali upoštevati deželno zakonodajo za kmetijska področja, ki je precej omejevalna. Vendar je prav, da si domačini zgradijo hišo doma in se ne izselijo iz občine v mesto. Danes je vožnja iz našega Števerjana v Gorico zelo hitra in enostavna. Še pred iztekom sedanjega mandata bomo dali občinskemu svetu v pretres varianto sedanjega regulacijskega načrta na podlagi katere bo lahko zgrajenih še nekaj hiš za domačine.
VPR.: V nekatere hiše so se vselili priseljenci italijanske narodnosti.
ODG.: To se je Ugodilo še zlasti pred dvajsetimi - petnajstimi leti, ko niso imeli domačini na voljo dovolj denarja za odkup hiš in posestev, ki so bila takrat na prodaj. Priseljenci so stare hiše posodobili in se pri nas udomačili. Z njimi nimamo problemov, tudi zato, ker za učence, ki obiskujejo obvezno šolo, skrbimo, v dogovoru s starši, za vsakodnevni prevoz v Gorico s šolskim avtobusom. V Števerjanu nimamo namreč italijanske šole. V Gorico pa prevažamo s šolskim avtobusom, oziroma z d vrana, tudi dijake, ki obiskujejo slovensko nižjo
srednjo šolo v Gorici. Potem pa avtobusa poskrbita za prevoz otrok v števerjansko osnovno šolo ter v vrtec.
VPR.: Zgradili ste novo šolo. Kaj pa s starim poslopjem?
ODG.: Izdelali smo načrt preureditve stavbe. V njej naj bi pridobih sedem malih stanovanj (ena soba, kuhinja, sanitarni prostori) za naše stare občane. Upam, da se bo ta načrt kmalu uresničil.
VPR.: Kako pa z vrtcem?
ODG.: Smo že izdelali načrt in tudi zaprosih podporo za povišanje stavbe za eno nadstropje. Tri šolske sestre, ki sedaj vodijo ta vrtec, bi tako lahko v njem dobile stanovanje.
VPR.: Vaša občina je na območju Briške gorske skupnosti. Kakšni so odnosi z njo?
ODG.: Dobri. Briška gorska skupnost nam pomaga predvsem s tem, da napravi nekatora javna dela, ki jih sami ne zmoremo. Letos naj bi po-
Mraz in sneg zadnjih tednov sta hudo prizadela ne samo ljudi, pač pa tudi živali. Divjad se je naenkrat znašla brez hrane in marsikdaj brez zavetišča, mnogo ptičev je preživelo samo po zaslugi nekaterih človeških rok, ki so jim natresle drobtinic in druge, za človeka nepotrebne ostanke hrane. Mraz pa je prizadel tudi številne zapuščene domače živali.
Goriška sekcija združenja za zaščito živali opozarja te dni, da je v Gorici in okolici v teh tednih poginilo zaradi mraza že na desetine psov in mačk. Povečini gre za živali, ki jih brezvestni lastniki že od malega prepustijo same sebi. Množijo se tako klateški psi in mačke. Pojav prihaja do izraza navadno v poletnih mesecih, ko odhajajo ljudje na počitnice in je število zapuščenih živali še večje. Toda pri društvu živali pravijo, da ni majhno število psov in mačk, ki so kar skozi celo leto prepuščeni sami sebi.
Pobijanje teh živali poteka navadno na krut in brezobziren način, največkrat s pomočjo strupa in drugih pripomočkov, ki povzročajo živali trpljenje. To — ugotavljajo pri ENPA — v času, ko je pri društvu že uve-
pravili most v Grojni proti Ščednemu ter ga razširih. Prav tako naj bj dali denar za regulacijo potoka Brbač-na. V prejšnjih letih so uredih nekaj stranskih cest.
VPR.: Kaj pa odnosi s pokrajinsko upravo?
ODG.: Pred leti nismo soglašah z načrtom ureditve ceste iz Ločnika do Jazbin, ker smo menih, da mora i-meti prednost cesta od Grojne do Števerjana. Frav pred dnevi ste v Vašem časopisu pisali o tem. To nam je uspelo in od nas zahtevano delo je sedaj dokončano, sedaj pa je prav, da se uredi tudi cesta iz Jazbin do Gra-diškute in Ločnika.
VPR. : Kakšni so stiki z drugimi slovenskimi občinami na Goriškem?
ODG.: Premalo jih je, a krivda za to ne pade na nikogar od nas. Srečamo se vsako leto, pogovorimo se o problemih, ki nas družijo, še zlasti o slovenski problematiki. S tem v zvezi bi povedal, da smo se pred leti menili kako postavljati dvojezične table. Naši kolegi v drugih občinah so jih že obnovih. Tako bomo setdaj naredili tudi mi. Spet bomo postavili dvojezične table na vseh treh vpadnicah v občino, tokrat z napisom: »Dobrodošli v slovenski občini Števerjan, vasi češenj in vina«. Kar se tiče drugih stikov s slovenskimi občinami, ki so bolj u-pravnega značaja, teh je bolj malo, kajti vsakdo od nas živi teritorialno zelo ločeno, vsak v svojem okolju in s svojimi specifičnimi problemi. Vrh vsega pa imamo za vse to premalo časa, kajti razne poti in sestanki za občino nam vzamejo vehko- časa.
VPR.: Kaj pa stiki z Novo Gorico?
ODG.: So kar precej redni in izmenični. Poleg z Novo Gorico imamo stike tudi s sosedno krajevno skupnostjo v Brdih. Prav pred kratkim smo se domenili za skupno regulacijo potoka Brbačna, Id poteka vzdolž dr-
Ijavljena služba za neboleče ugonab-l jan je mladičev (lani so poskrbeli za pobit je kar 471 zarodov).
Zapuščanje je po mnenju ENPA znak nekulturnega odnosa do živali, istočasno pa predstavlja ta še danes naraščajoči pojav hud socialni problem, saj med drugim kvari podobo naših krajev tudi v turističnem pogledu. Zato predlagajo vrsto ukrepov: od sterilizacije psov in mačk, do obveznega tetoviranja psov, do občinskih pravilnikov, ki naj predvidijo primerne kazni za vse, ki zapustijo žival. Za sterilizacijo se že zavzema društvo skupaj ' z živinozdravniško službo pri KZE, ostala dva ukrepa pa bi morali sprejeti občine in drugi organi.
Ob navajanju teh problemov se ENPA obvezuje., da bo skušalo še naprej senzibilizirati posameznike in oblasti o problemih v odnosih med ljudmi in živalmi, istočasno pa podaja obračun o delovanju v lanskem letu. Čeprav v obračunu niso všteti podatki nekaterih občin na Goriškem, je bilo delo teh prostovoljcev res obsežno. Skupno so posegli kar 1.364 krat: od tega je bilo 44 primerov,
žavne meje med Števerjanom in Cerovim.
VPR.: Kaj pa odnosi med večino in opozicijo v občinskem svetu?
ODG.: Vedno so bili pozitivni, kajti tako svetovalci večine kot opozicije so se vodno dobro zavedali, da vsi skupaj delamo za dobrobit vseh občanov in vse občine. Skoro vse sklepe smo v teh letih enoglasno odobrili. Ni bilo večjih trenj. V zadnjem času pa so se stvari nekoliko zmešale in zelo me je prizadelo dejstvo, da so se nekateri svetovalci večinske liste, ki ji tudi pripadam, vzdržali pri glasovanju lanskega občinskega proračuna. Zadovoljen pa sem, da ga je odobrila manjšina.
VPR.: Kakšni pa so odnosi vaše občinske uprave z društvi, ki delujejo na števerjanskem območju?
ODG.: Doslej nismo imeh denarja za podpiranje te dejavnosti. Lani pa smo prvič vnesli nekaj milijonov v proračun, ki smo jih nameravali dati društvom ter organizacijam kot pomoč. Podprli smo že gradn ,? spomenika dvema padhma parti’ ./.loma na Jazbinah in festival narodnozabavne glasbe, ki sta ga priredila ansambel Hlede in prosvetno društvo Sedej. Preostah denar bomo razdelili na prihodnji seji občinskega sveta in upam, da bodo vsa društva enako upoštevana.
VPR.: Še zadnje vprašanje. Kaj mislite o bodoči občinski upravi?
ODG.: Prepričan sem, da bodo števerjanski vohvci izbirah take kandidate, ki bodo uživah zaupanje ljudstva, ki mu bodo naklonjeni, ki ne bodo nanj gledah zviška in ki bodo vredni zaupanja. Morah pa bodo biti tudi vestni, pozorni na dogajanje, sposobni upravljati občino.
v katerih so nudili prvo pomoč, 303 pa so bili nujnostni primeri. Na 159 prijavljetiih izgubljenih živali so jih našli 70; prevzeli so 240 zapuščenih živali, kar 181 od teh pa so izročili novim, vestnejšim gospodarjem.
TV film o Gorici
V nedeljo zvečer so na tretjem kanalu italijanske televizijske mreže predvajali nekaj let star kratkometražni film o Gorici iz serije ■»Le cento città d’Italia«. Šlo je za film, ki smo ga na TV že videli, in kjer je takratni župan Pasquale De Simone govoril o fiobrih odnosih med Gorico in Novo Gorico, o njeni zgodovini ter o prepletanju treh kultur, italijanske, slovenske in nemške v tem mestu. De Simone je takrat govoril zelo odkrito in poudaril pomen, ki ga je slovenska kultura imela v gori-škem ustvarjanju ter tudi delež, ki so ga imeli Slovenci v razvoju našega mesta. Res je sicer, da ni nihče povedal, da gre za župana, ki ni na tem mestu že pet let, in da marsikdo danes v Gorici gleda z drugačnega, za nas bolj zaprtega zornega kota.
Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1985
CELOLETNA  ........................ 80.500 lir
MESEČNA............................ 10.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 80.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 28. februarja. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure
Uprava: Gorica, Prev. XXIV. maja 1 - Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure
Raznašale! Primorskega dnevnika
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374
Tržaška kreditna banka:
Tekoči račun št. 1192
Hranilnica in posojilnica na Opčinah:
Tekoči račun št. 1718 Kmečka banka - Gorica:
Tekoči račun št. 8333
Kmečka In obrtna hranilnica In poso|llnIca v
Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03
Kmečko-delavska posojilnica - Sovodn|e ob Soči:
Tekoči račun št. 269/03
Kmečko-obrtna hranilnica • Doberdob:
Takočl račun št. 654/23
Pogovor zapisal MARKO WALTRITSCH
Obračun ENPA o lanskoletnem delovanju
Društvo za varstvo živali nudi pomoč številnim malim prijateljem človeka
Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah
Prvo zlato kolajno osvojil Šved Svan
Atletika: svetovno dvoransko prvenstvo
Slavje Italijanke Salcejeve
SEEFELD — Prva preizkušnja 35. svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju — tek na 30 km — se je končala z zmago prvega favorita, Šveda Gudneja Svana. Ker ni prišlo do spremembe vremena, na slabše, je tekma minila v idealnih pogojih, kar je seveda še dodatno prispevalo k prodoru drsalnega koraka.
Kakšna razlika pa je bila v primerjavi z olimpijskim Igmanom 1984: tedaj dvojna zmaga SZ s »Koljo« Zim-jatovom in »Sašo« Zavljalovom, najboljši Skandinavec Svan tretji, tokrat pa smo bili priča pravemu zmagoslavju Severnjakov. Zlato je osvojila Švedska, srebro Norveška, bron pa Finska. Najboljši zastopnik SZ pa je bil šele 14.
Italijani so se dobro odrezali, saj je Vanzetta odličen sedmi, Ploner pa deveti. S svojim nastopom pa so zadovoljni tudi v jugoslovanskem taboru. Klemenčič je bil namreč 37., Čarman pa 40.
VRSTNI RED TEKA NA 30 KM
1. Svan (Šve.) 1.18’24”1; 2. Aunli (Nor.) 1.18’49”1; 3. Kirvesniemi (Fin.) 1.19’00”2; 4. Wassberg (Šve.) 1 ura 19’03”3; 5. Haerkoenen (Fin.) 1 ura 19’04”4; 6. Harvonen (Fin.) 1.19’42”9; 7. Vanzetta (It.) 1.19’52”0; 8. Guidon (Švi.) 1.20T7”6;	9. Ploner (It.)
1.20’27”2; 10. Hallenbarter (Švi.) 1 ura 20’49”0.
Včeraj se je začelo tudi tekmovanje v nordijski kombinaciji, v kateri I» skokih vodi Vzhodni Nemec Munger.
SP se bo nadaljevalo danes s tekom žensk na 10 lem in s tekom na 15 km za nordijsko kombinacijo, (eb)
Smučanje: slalom za EP
MONTE PORA (Bergamo) — Mlada italijanska smučarka Cristina Bri-chetti je osvojila včerajšnji slalom za evropski pokal v kraju Monte Pora pri Bergamu. Druga je bila Šve-dinja Monica Aeyal,
PARIZ — Italijanka Giuliana Salce je včeraj na prvem svetovnem dvoranskem atletskem prvenstvu o^ svojila zlato kolajno v hoji na 3 km. Italijanska atletinja je prepričljivo zmagala v času novega državnega rekorda in je le za 7 sekund »zgrešila« svetovni rekord Sovjetinje Ja-rutkine.
REZULTATI FINALOV ŽENSKE
Hoja na 3 km: 1. Salce It.) 12’53”42; 2. Yan (Kit.) 13’05”56; 3. Peel (Kan.) 13.06”97. Krogla: Liskovskaja (SZ) 20,07 m; 2. Miiller (NDR) 19,68 m; 3. Abačidze (SZ) 18,82 m. 200 m: 1. Koch (NDR) 23”09; 2. Cazier (Fr.) 23”33; 3. Robertson (N. Zel.) 23”69. 60 m ovire: 1. Siska (Madž.) 8”03; 2. Elloy (Fr.) 8”08; 3. Piquereau (8”10). MOŠKI
60 m: 1. Johnson (Kan.) 6”62; 2. Graddy (ZDA) 6”63; 3. Desruelles (Bel.) 6”68. Italijana Ullo in Pavoni se nista uvrstila v finale. Troskok: 1. Markov (Bol.) 17,22 m; 2. Bettan-court (Kuba) 17,15 m; 3. Balcindes (Kuba) 16,83 m. Višina: L Sjoeberg (Šve.) 232 cm.
Naj še omenimo da sta se Italijana Alberto Corvo in 'Riccardo Materazzi.
uvrstila v finale teka na 1.500 m, Viali je finalist na 800 m, Mei pa finalist na 3.000 m.
SP v Parizu se bo končalo danes.
Sankanje: Huber prvi
INNSBRUCK — V tretji preizkušnji za svetovni pokal v sankanju eno-sedu je včeraj zmagal Italijan Nor-bert Huber, med ženskami pa Sov-jetinja Natalja Lizisa. Na skupni razvrstitvi med moškimi vodi Zahodni Nemec Shettel, pri ženskah pa Italijanka Marie Luise Rainer.
Drevi James - Don Curry
LONDON — Drevi bo v-Londonu boksarski dvoboj za svetovni naslov v welter kategoriji med prvakom, A-meričanom Don Curryjem in Britancem Colinom Jamesom.
Mosesa tudi uradno obtožili
LOS ANGELES — Slavnega ameriškega atleta Edwina Mosesa so včeraj tudi uradno obtožili zaradi spodbujanja k prostituciji. Moses bo moral plačati denarno kazen v znesku
1.000	dolarjev ali pa tvega šest mesecev zapora.
SMUČANJE ZA SP
Včerajšnji smuk Hòflehnerju (Av.)
WENGEN — Avstrijec Helmut Ho-flehner je osvojil včerajšnji smuk za SP pred Švicarjem Franzem Hedn-zerjem in drugim Avstrijcem Petrom Wirnsbergerjem. Najboljši od Italijanov je bil Michael Mair, ki je o-svojil šesto mesto.
VRSTNI RED: L Hoflehner (Av.) 2’36”04; 2. Heinzer (Švi.) 2’36”15; 3. Wirnsberger (Av.) 2’36”59; 4. Steiner (Av.) 2’37’Tl; 5. Liischer (Švi.) 2’37”29; 6. Mair (It.) 2’37”31; 7. F. Klammer (Av.) 2’37”55.
LESTVICA ZA SP: L. Zurbriggen (Švi.) 179; 2. Girardelli (Luks.) 165; 3. Wenzel (Liecht.) 152; 4. Heinzer (Švi.) 98; 5. Burgler (Švi.) 93; 9-Križaj (Jug.) 79; 11. Totsch (It.) 74; 14. De Chiesa (It.) 70; 15. Pramot-ton (It.) 69.
Danes bo na vrsti drugi smuk za SP, prav tako v Wengnu. Včerajšnji je bil namesto onega, ki so ga bili preložili v Bormiu.
Danes pa bo tudi ženski smuk za SP v francoskem kraju Megeve.
Šah: za naslov svetovnega prvaka
Karpov - Kasparov že 37. delitev točke
domači šport Danes
Sobota, 19. januarja 1985
KOŠARKA
MOŠKA C 1 LIGA
21.15	v Forliju, Drevored della Libertà: Caveja - Jadran
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
19.00	v goriškem Kulturnem domu: Dom - POM
MLADINCI
18.30	v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario - Bor
NARAŠČAJNIKI
20.00	v Trstu, Ul. Ginnastica: Ginnastica - Kontovel
DEČKI
15.30	v Trstu, stadion »1. maj«: Bor - Sokol
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
20.30	v Nervosi: Pallavolo Nervosa - Meblo
ŽENSKA C-l LIGA
18.00	v Gradišču: Tomana - Sloga; 19.30 v Dolini: Breg - Rinascita Bagna cavallo
MOŠKA C-2 LIGA
18.00	v Trstu, stadion »1. maj«: Bor JIK banka - Gasilci Pordenon;
20.30	v Štandrežu: Olympia Terpin - CUS Trst; 20.30 v Povolettu: Friuli Povoletto - Val Štandrež
ŽENSKA C 2 LIGA
18.00	v Reziji: Val Resia - Friul-export; 20.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Virtus Vigonovo
MOŠKA D LIGA
20.30	v Gorici, telovadnica Kulturnega doma: Naš prapor - Inter 1904 Trst; 18.00 v Trstu, telovadnica liceja Petrarca: Gretta - Jami je SOBE MA
ŽENSKA D LIGA
16.30	pri Banih: Sloga - Killjoy;
20.30	v Tržiču: Canon Tržič - Sovod-nje Centralsped
1. MOŠKA DIVIZIJA
19.30	v Trstu, stadion »1. maj«: Bor - DLFAC Opicina; 18.30 v Štandrežu: Soča - ARCI Pieris
1. ŽENSKA DIVIZIJA
18.30	v Trstu, telovadnica šole Ca-prin: Club Altura - Sokol; 20.30 v Trstu, telovadnica šole Morpurgo: Le Volpi B - Kontovel Electronic Shop
Jutri
Nedelja, 20. januarja 1985
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Dolini: Bor Radenska - Li-bertas
MLADINCI
11.00	na Proseku: Kontovel Electronic Shop A - Libertas; 11.00 na Opčinah: Polet - Kontovel Electronic Shop
NARAŠČAJNIKI
10.00	v Trstu, stadion »1. maj«: Bor - Don Bosco
PROPAGANDA
15.00	v Trstu, telovadnica Monte Cengio: CUS - Bor
ROKOMET
MOŠKA D LIGA
10.00	v Nabrežini: Kras - Quarto d’Altino
^ ODBOJKA
MOŠKA D LIGA
11.30	v Krminu: Intrepida - Sloga
ŽENSKA D LIGA
11.30	v Trstu, telovadnica v Ulici Zandonai: Blitz Vivai Busà - Bor 1. ŽENSKA DIVIZIJA
13.00	v Tržiču: Italcantieri - Olympia.
Košarka: drevi v prvem povratnem kolu C-l lige
Jadran v Forlì z okrnjeno postavo
Jadranovci bodo drevi v prvem povratnem kolu košarkarskega prvenstva C-l lige igrali v Forliju proti domačemu moštvu Caveje, ki so ga v prvem delu prvenstva zelo visoko premagali (107:75).
Naši košarkarji pa bodo danes pred izredno težko nalogo, in to iz več razlogov. Prvič, ker bodo nastopili v okrnjeni postavi. Manjkal bo namreč Klavdij Starc, ki ima roko v mavcu. Na zadnjem prvenstvenem srečanju si je namreč poškodoval roko, po tekmi je imel hude bolečine, zdravniški izvidi pa so pokazali, da brez mavca ne gre. Za naše moštvo bo odsotnost »Tola« nedvomno hud handikap. Za nameček pa še nista povsem nared tudi Valter Sosič in Andrej Vremec, tako da bo imel drevi trener Andrej Žagar dokajšnje težave pri sestavu moštva.
Drugič: Caveja je bila na domačem igrišču vselej trd oreh za naše košarkarje. Tretjič: zaradi slabega vremena tudi treningi niso potekali kot bi lahko.
Skratka, naše predstavnike drevi čaka izredno težka preizkušnja. Si-«4- pa so naši fantje dokaj motivirani. Osvojili so že šest zaporednih zmag, dobili so potrebno samozaupa-
nje, pa tudi njihova forma je zadovoljiva
Glede na slabo vreme teh dni in težav na cestah bodo jadranovci danes odpotovah v Forli že ob 13. uri.
Srečanje Caveja - Jadran se bo pričelo ob 21.15.
Jadranovi kadeti ne bodo igrali
Kot je bilo sicer pričakovati, je košarkarska zveza določila odložitev tekme kadetskega prvenstva med Sco-gliettom in Jadranom Farcom, ki bi
Koristna prijateljska
Jadran — Don Bosco 102:85 (49:45)
JADRAN: Rauber 16, čuk 11, Ban 18, Žerjal H, Daneu 17, Starc 16, Gulič 13, Kojanec.
V prijateljski trening tekmi so jadranovci tokrat gostili tržaški Don Bosco, ki uspešno nastopa v D ligi. Najprej moramo reči, da je Jadranov tabor zgledal prava bolnišnica, saj so manjkali Klavdij Starc, ki ima roko v mavcu, ter Valter Sosič in Andrej Vremec (oba poškodovana).
morala biti v nedeljo zjutraj na od prtem igrišču, v Ul. dello Scoglio. Sklep kajpak utemeljujejo s slabimi vremenskimi razmerami, saj je bilo že tako spolzko igrišče zasneženo.
Včeraj OZ Čupe
Sinoči je bil v Gregorčičevi dvorani v Trstu 13. redni občni zbor Čupe, ki se ga je udeležilo lepo število članov.
Več o tem občnem zboru v eni od naših prihodnjih številk.
tekma za jadranovce
Poudarili pa bi dobro igro, ki so jo naši predvajali zlasti v napadu. Don Bosco se je namreč enakovredno boril le v prvem polčasu, nato so naši s hitrimi protinapadi večkrat presenetili nasprotnikovo obrambo. Vseeno pa v obrambi bi lahko zbraneje igrali, zlasti v skoku pod košem, kjer so jih gostje večkrat presenetili.
Peter Žerjal in Ivo Starc sta tokrat res dobro igrala. Bil je to dober trening pred današnjim napornim gostovanjem v Forliju. (M. Raseni)
MOSKVA — Tudi 43. partija šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka med Anatolijem Karpovom in Garrijem Kasparovom se je konča; la z remijem. Šahista sta včeraj kaj hitro sklenila' 43. partijo. Za delitev točke sta se namreč sporazumela že po 21. potezi.
Anatolij Karpov tako še vedno vodi s 5:1, sedaj že ob 37. remijih-Prihodnja partija bo v ponedeljek.
RALLY PARIZ — DAKAR
Piloti v težavah
TICHIT (Mavretanija) — Zaradi pravega peščenega viharja so imeli udeleženci rallyja Pariz - Dakar včeraj velike težave. Kar dva dni R0 potrebovali, da so prevozili bornih 500 km od Neme do Tichita. Po programu pa bi morali biti že 700 km dlje. Včeraj ob 18. uri se je v Tichitu zbrala le tretjina udeležencev.
Bob: svetovno prvenstvo
Vzhodni Nemci glavni favoriti
CERVINIA — Danes se bo v Cer-vinii pričelo svetovno prvenstvo v bobu.
Nesporni favoriti so Vzhodni Nem; ci, ki so bili na treningih v Cervinh za razred boljši od vseh ostalih tekmecev, saj so s Hoppejem in Richterjem zabeležili daleč najboljše čase in tudi postavili nov rekord te proge-
kratke vesti - kratke vesti
NOGOMETNA C-2 LIGA
Danes v Gorici (14.30) Gorizia-Pro Patria
V anticipiranem srečanju C-2 lige se bosta danes ob 14.30 na Rojcah srečah Gorizia in Pro Patria, bieer booo tekmo odigrah pod pogojem, da bo vodstvo odstranilo ves sneg, ki je do četrtka pokrival gonški piavo-kotnik.
Po zamenjavi trenerja (Sbano za Russa) so Goričani že dosegh dober rezultat v Ospifcalettu in sedaj goriški navijači pričakujejo, da bo Gorizia proti Pro Patru dosegla svojo prvo prvenstveno zmago, ki bi bila ekipi še kako koristna pred pričetkom povratnega dela prvenstva.
Počistili stadion »Friuli« v Vidmu
VIDEM — Jutrišnje prvenstveno nogometno srečanje med Udinesejem in Milanom se bo lahko regularno odvijalo. Ob pomoči prostovoljcev, vojske in občinskih delavcev so namreč stadion »Friuh« počistili snega in
tudi tribune bodo lahko sprejele številne gledalce, saj je za to srečanje v Vidmu in vsej okolici veliko zanimanje.
Tudi v Monzi vse nared
MONZA — Tudi v Monzi so na delu s čiščenjem občinskega stadiona, tako da bi se morala prvenstvena tekma B lige med Monzo in Triestino jutri regularno odvijati.
snežne razmere
Auronzo 40—70; Cortina d’Ampezzo 80—120; Miamujlada 110—160; Sap-pada 60—160; Forni di Sopra 130—160; Fiancavano 150—180; Ravascletto 60— 130; Nevejsko sedlo 135—165; Trbiž 60 —150; Madonna di Campiglio 140— 250; Corvara Colfosco 50—125; S. Candido 30—70; Sesto Val Pustena 70— 150; Mariborsko Pohorje 70; Kope 60; Golte 60—70; Velika Planina 75— 100; Krvavec 40—80; Kranjska gora 75; Vogel 177; Kobla 80-100; Pokljuka 110; Soriška planina 110; Črni vrh nad Idrijo 90; Kalič 25; Kanin 130; Lokve 20—40.
Naši smučarji na več frontah
Snežni metež, ki je te dni zajel naše kraje in povzročil toliko težav, je končno pokril z debelo plastjo snega tudi naša smučišča in dal gorskim krajem pravi zimski pečat. Vse to v veselje tistim, ki se s smučanjem bavijo zgolj iz veselja, a predvsem tistim, ki od smučanja živijo. Tako bodo imeli člani meddruštveno ekipe možnost, da se prvič udeležijo tekem, ki bodo jutri v vseh kategorijah.
Tako ho za miške tekma v slalomu v Ravasclettu, kar bo prva letošnja preizkušnja. Enako velja za mladince, ki se bodo pomerih v slalomu v Forni di Sopra. Dečke in naraščajnike pa čaka veleslalomska tekma na Trbižu. To bo njihova druga preizkušnja in ekipa mnogo računa na ta nastop. Ta kategorija je v ekipi najštevilnejša, zato imajo otroci lepe možnosti, da si naberejo čimveč točk in najboljši si tako zagotovijo vstop v končno fazo prvenstva. To je trenutno prvi najpomembnejši cilj ekipe. (R. Devetak)
BitKiPopolare IfeÈJvara
SEDEŽ v TRSTU
k a
r	?
r~	Zli
Obveščamo, da bo od
21. januarja 1985
SEDEŽ v TRSTU zavoda BANCA POPOLARE DI NOVARA
premeščen v nove prostore na
Obalo - Riva 3 Novembre 11
(Palača bivši »Grand Hotel et de la Ville«)
Tel. 040-61442
Odločilno srečanje Dolinčank v odbojkarski C-l ligi
Breg: najmanj zmaga s 3:1
Uspeh s 3:2 ali poraz bi pomenil izločitev - Pomoč gledalcev
V ženski C-l ligi sta znana po dva zastopnika v vsaki Poskupim, ki bosta v drugem delu prvenstva nastopala v skupini boljših kot tudi slabših. Za štiri šesterke (po dve v vsaki podskupini) pa bo padla končna odločitev dre-'f1- Med ekipami, nad katerimi visi Damoklejev meč, je tudi Breg. Dolinčanke morajo za vsako ceno premagati Kmascito iz Villanove di Bagnocavallo z dvema možnima ^doma: 3:0 ali pa najblabše 3:1. Tretji možen zmago-ydi rezultat (3:2) ne pride v poštev, keh bi imele drevi-stlje gostje na koncu boljši količnih v nizih.
Prvi neposredni obračun z drevišnjimi nasprotnicami So Dolinčanke sicer izgubile, toda imele so precejšnjo sniolo. Po prvem zmagovitem nizu se je poškodovala Ku-SOVa, da je bila igra Brega v nadaljevanju precej slabša . neProdorna. Kar pa niso zmogle domačinke je napravil sodnik, ki je v rsajvečji meri pripomogel k izredno 'd’sgoceni zmagi Rinascite. Resnici na ljubo maramo pou-da Rinascita ne spada med boljše nasprotnike v • Pini in to predvsem v gosteh. S podvojeno močjo pa Sra na domačem terenu. Ne glede na to, čaka varovanke
trenerja Grudna izredno težka naloga, saj morajo zmugati za vsako ceno. To bo velik spihološki pritisk, ki se_ ga morajo domačinke otresti še preden pridejo na igrišče. Prednost domačega okolja je v tem izenačenem nastopu precejšnja in tudi gledalci lahko prispevajo izdaten delež. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti tudi na izkušenost nekaterih igralk Brega, saj imajo za seboj vrsto zahtevnih in težkih prvenstvenih nastopov celo v višji ligi. Slabo vreme je zagodlo tudi Brežankam, saj je med tednom en trening odpadel in nekatere igralke so imele še druge težave. To pa so objektivni razlogi, ki so verjetno pestih tudi nasprotnice, saj so bile vremenske neprihke prav povsod neobičajne.
Zastopnice Sloge v Gradišču s Tornano nimajo kaj izgubiti, ker je za obe šesterki praktično že odločeno, da bosta igrali v skupini za obstanek. V drugem delu prvenstva se bosta ekipi še dvakrat srečah, drevišnji obračun pa bo samo dober test glede priprave in forme ter morda psihološke prednosti, ko bo šlo zares glede obstanka v C-l ligi. V Repnu je zmagala Tomana s 3:1. (G. F.)
Za poglobitev športne problematike
Od 29 januarja do 1. februarja bo v kongresnem centru Pomorske postaje mestna konferenca o športu, na kateri bodo sporočili sklepe v zvezi z dokončno lokacijo novega nogometnega stadiona, hkrati pa ne bodo zanemarili poglobljene razprave o širši športni problematiki na Tržaškem. Posnetek s predvčerajšnje predstavitve konference, ki se je je udeležil tudi župan Richetti
V zadnjem kolu prvega dela zenskega drugoligaškega prvenstva
Meblo v Nerveso po točki in drugo mesto
si^današnjim gostovanjem v Nerve-• združena ekipa Meblo sklenila jJDj, del prvenstva v ženski B hgi. iznnl - dosedai P°vsem zanesljivo pričakovanja, saj se je brez kakršnih težav uvrstilo v skupino za Predovanje (lani se je moralo pošte-k»	drevi pa imajo naše igral-
s Priložnost, da si z zmago v nepo-ednern dvoboju za končno drugo me-_Prislužijo oceno — odlično!
-^o naj bi tudi bilo drugače, ko s° v tem prvem delu dokazale, da {/'.Prvenstvene želje po vključitvi v [J za napredovanje v višjo hgo niso cj e iz trte izvite. Pordenone je resni-da n^. doslej pokazal največ, to-ob ugotovitvi, da se boj v skupini tia ^P^dovanje ne bo omejil zgolj tj končno prvo mesto, velja poudari-in p raz^ka med našimi igralkami . PoTdenončankami vendarle ni tak-dih’ n? ne di bilo mogoče nadokna-(j '• To je res ge zlasti ob dejstvu, ohri k^0 igralke Mebla v naslednjem noju še povečale število in inten-
Rada Cergol
zivnost treningov, z namenom, da odpravijo zapreke, ki še omejujejo učinkovitost šesterke. Velika neznanka je seveda še kakovost ekip iz 1. podskupine, vendar je težo pričakovati, da bi bile toliko boljše od šesterk iz 2. podskupine, v kateri je igralo Meblo.
Obeta se torej skrajno izenačen boj, v katerem bosta najbrž že ena ah kvečjemu dve zmagi na gostovanjih ob nepremaganosti na domačih tleh zadoščali za osvojitev enega prvih dveh mest na končni lestvici.
Če se povrnemo k drevišnjemu nastopu v Nervesi treba seveda poudariti, da tudi domačink ne gre izključiti iz boja za vrh. Nervesa je sicer tako v Pordenonu, kot tudi v Nabrežini razgahla določene pomanjkljivosti, ki so ob dobri igri Pordenončank in naših igralk botrovale gladkima porazoma, vendar ne gre pozabiti, da so varovanke trenerja Scalzotta edine, ki so doslej premagale Pallavolo Pordenone. Na domačih tleh je torej Nervesa zelo nevarna, kar bo nedvomno veljalo tudi za drugi del.
Povsem jasno je torej, da bi drevi zmaga vlila našim igralkam še več samozavesti in prepričani smo, da bodo dekleta stopila na igrišče dovolj motivirana za igro, dasiravno sta točki relativnega pomena. Tudi s tehnič-
nega vidika so naše igralke v dokajšnji prednosti. Nervesa namreč nima pravega orožja, s katerim zaustaviti Meblov napad, saj je šesterka iz Veneta, za razliko od Pordenona, dokaj pomanjkljiva v bloku. Njena igra z Meblom bo zato slonela na močnih servisih in hitrih napadih. V prvem letošnjem. srečanju je Meblo z zanesljivim sprejemom, učinkovitim serviranjem ter dobro obrambo dobesedno pragazilo drevišnje nasprotnice in jim povsem prekrižalo taktični načrt. Upati je, da bo tako tudi tokrat.
V ostalih dveh tekmah zadnjega kola ni pričakovati zanimivih bojev. Vodilni Pordenone bo v Cervignanu bržkone dosegel rutinsko zmago, tržaška OMA Linea Vogue pa bo v Mogkanu skušala potrditi napredek iz zadnjih tekem, čeprav je trener CipoUa znova izgubil igralko Prestifihppovo, ki je bila v zadnjih kolih pomemben adut šesterke. Kaže, da se je ta igralka znova opredelila za nogometno prvoligaško kariero v Pordenonu, (ak)
V 1. DIVIZIJAH
Na igrišču šest naših šesterk
V	odbojkarskih, pokrajinskih prvenstvih je bilo v tem tednu precej težav zaradi slabega vremena in neupo-rabljivosti telovadnic, tako na članski, kot mladinski ravni. Danes in jutri pa bi se morala prvenstva redno nadaljevati.
V	1. moški diviziji na Goriškem bo vodeči Val drevi gostil Mosso, s katero deh začasno prvo mesto. Torej srečanje, ki si ga velja ogledati. Jutri pa bo Soča doma igrala s Pieri-som, ki ima točki več od slovenske šesterke. Na Tržaškem igra v tej ligi le Bor, ki se bo na »i. maju« pomeril z nevarnim Ferroviariom, s katerim se tekmo običajno zavleče vse do petega seta.
V	1. ženski diviziji na Tržaškem bo jutri Sokol preizkusil moč Giuba Alture, ki je v minulem kolu premagal Kontovelke. Te bodo igrale z ekipo Le Volpi B. Na Goriškem bo Olympia '"Pri gostovala pri tržiškemu Italcan-tieriju. Goričanke žehjo z zmago nadaljevati pot do višje hge.
V ženskih deželnih ligah
Več odločilnih tekem
Bor JIK banka in Olympia Terpin doma, Val v gosteh
Moška C-2 liga: ključni nastopi
•te taS^VanIe Friulexporta v Reziji, ki izred °as ?°d debelo snežno odejo, je še m?0 važno za končno uvrstitev na-u]eYTvade združene šesterke. Med Fri-f- Portom in Pastificiom Crisci (ki
rra	J —	*	------ v----
Prem naSe zastopnice kar dvakrat brej at’'de z zgovornim 3:0) se še na-na u aada-ljuje mrtvi tek za 3. mesto K Doli letvici, ker imata obe eki-betie ° to®c- Val Resia nima več nona i<w0?n.osti’ da se povzpe kaj više ztn stvici. ker je izbojevala edino Pted tednom na gostovanju v si0 U' Rot izgleda torej za Val Re-obstj^dndst domače telovadnice ne h» obenem pa je tudi res, da igralki -Ifna kaj izgubiti, saj bodo ne . L sie na igrišče povsem sprošče-sterk L' ' ^anonjanto kakovost obeh še-zdj-. i® ta izdatno na strani naše ka s jPo ekipe (doma je slavila zlah-vaia ki bi lahko že drevi izboje-lestvjo- ^dui t°èki za 3. mesto na 1 m si zagotovila obstanek v
TENIS; DEŽELNO PRVENSTVO
Zeleno mizo krasovcev
n° in jutri bo v Devinu dežel-ZrLoterd®ko prvenstvo v vseh stio	kategorijah, ki bo istoča-
hi (j« ialo kot kvalifikacija za sklep-dteh j.	turnir. Tekmovali bodo v
raščg az, .čndh kategorijah: mlajši na-tejši Lyd _ do 12. leta starosti, sta-in rnhlrr aSaaIniki do 15. leta starosti in rnoS? nei do 18. leta in to v ženski jice j- 1 konkurenci (posamezno, dvo-hastor, mešane dvojice). Današnjega rih j’a 86 bo udeležilo kar 32 Kraso-s91i yrijk in igralcev, ki bodo sku-hiož^ogV^titi čimboljši vtis. Največ Ptotivsal, ^ visoko uvrstitev imajo dalj x 111 Krasove naraščajnice, ki že bteriiy a'vl Pr®vladujejo v deželnem konkupri tooškem tekmovanju pa bo tbtoy Ca mnogo bolj ostra. Kljub kraj. a 80 Kraševci doslej že več-stičn0	vsako najbolj optimi-
Predvidevanje.
(Z. S.)
tej konkurenci.
Več kot zase igra drevi Kontovel Electronic Shop v srečanju z Virtu-som iz Vigonova za druge tekmece izredno izenačene 2. podskupine. Obe šesterki zadnje čase preživljata hudo krizo, saj sta morah kar trikrat zapored poraženi iz igrišča. Če vzamemo za izhodišče rezultat prvega srečanja ugotovimo, da Virtus Kontovel-kam »leži« saj je zmagal šele po petih setih igre.
Mlade odbojkarice Sloge bodo dokaj težko zaustavile zmagovito pot Killjo-ya, ki spada med boljšo trojko v podskupini D hge. V derbiju z Bhtz Vivai Busà bi morale pospraviti odločilni točki igralke Bora, če nasprotnic ne bodo podcenjevale kot v prvem srečanju. V pokrajinskem derbiju med Canonom iz Tržiča in Sovodnjami Cen-tralspedom so favoritinje domačinke, ki so že prvo srečanje odločile v lastno korist s 3:1. (G. F.)
V moški C-2 ligi igrata v 9. kolu Bor JEK banka in Olympia Terpin doma, štandrežki Val pa bo gostoval v Povolettu pri vodečemu Friuhu. Prepustili smo besedo neposrednim akterjem: Guido Neubauer (trener in igralec Olympie Terpin) : »Med tednom je bilo p»recej težav v pripravah za domače srečanje z vodečim tržaškim CUS. Osebno nisem bil v Gorici niti enkrat, a fantje so redno trenirali, kolikor se je seveda dalo. S Tržačani bomo poskušali zaigrati zagrizeno, da osvojimo točki, ki nam manjkata za uvrstitev v skupino boljših. Obenem pa moram poudariti, da bo izredno težko zmagati, glede na dejstvo, da je CUS najboljši v skupini, saj je doslej zmagal sedemkrat in premočno vodi.« Omeniti moramo, da je v Trstu zmagal CUS s 3:1.
Sergij Stančič (igralec Bora JIK banke) : »Med tednom smo trenirah po običajnem umiku, a prisotnost ni bila najboljša. Tekmi v letu 1985 sta
najbolje pokazali, da smo med prazniki manji trenirah in padec forme je bil več kot očiten. Z Gasilci iz Pordenona pa v domačem srečanju ne bi smelo biti težav, saj sta nam točki krvavo potrebni. Tega nasprotnika smo premagah že v gosteh s 3:1 in tokrat moramo zmagati še bolj prepričljivo, da si izboljšamo tudi razliko v setih.«
Igor Orel (spet brani barve Vala iz Štandreža, nastopil je namreč v zadnjih treh zmagovitih nastopih): »Ob robu odbojkarskega igrišča nisem mogel vzdržati, ker je bilo potrebno soigralcem pomagati, ko je prišlo do krize pri sami igri. Omeniti moram, da je Val v letošnjem prvenstvu zamenjal sestavo ekipe od 4:2 na 5:1, to je z enim samim podajačem. Jaz stopim na igrišče samo občasno, da pomagam Plesničarju, da se malo oddahne. Zadnji trije uspehi so vsekakor zasluga celotne šesterke. V Povolettu bomo poskušali s četrto zaporedno
zmago razbliniti še zadnje probleme. Drugače pa bo potrebno počakati na zadnje kolo, ko igramo doma z Ital-cantierijem iz Tržiča, štandrežci so bili s tem nasprotnikom na pragu velikega uspeha že v prvem srečanju, saj so doma izgubili s tesnim 3:2.
V telovadnici Kulturnega doma v Gorici bo v moški D ligi zanimiv obračun med Našim praporom in vodečim tržaškim Interjem 1904. Oba tekmeca nimata več nobenih problemov glede končne uvrstitve, gre za prestiž, ker so Brici prvo srečanje v Trstu izgubih s 3:0.
Glede uvrstitve nimata težav niti Pohsportiva Gretta in Jamlje SOBE MA. Jameljci imajo 4 točke, Tržačani pa so še praznih rok. Torej lepa priložnost, da slovenski odbojkarji pospravijo tretji par točk. Sloga bo igrala jutri dopoldan z Intrepido, ki je samo za mesto više na lestvici. Prvo srečanje so odločih v lastno korist Furlani s tesnim 3:2. (G. F.)
V rokometni D ligi
V dvomu potek 9. kola
obvestila
Obilne snežne padavine in težave v prometu so ta teden zagodle tudi rokometašem, saj so bile doslej kar tri tekme prenešene na kasnejši datum. V dvomu pa je tudi regularen potek srečanj zadnjega kola prvega dela prvenstva, ki bo na sporedu danes in jutri. Ker sta dve tretjini e-kdp, ki nastopajo v prvenstvu D lige, iz Furlanije in Veneta, kjer so bile vremenske razmere še slabše, se bo najbrž rokometna federacija v zadnjem trenutku odločila, da prekine prvenstvo za teden dni.
Tako ali drugače bo jutri ob 10. uri Kras gostil sedmerko Quarta d’Al-tina, ki je v prejšnjem kolu počivala. Kraševci polagoma prihajajo v vedno bolj zadovoljivo formo, le da še ponavljajo stare napake, ki jim onemogočajo, da bi dosegh prvo letošnjo zmago. »Rdeče - beli« pa so prepriča-
ni, da bodo v kratkem končno le razveselili svoje navijače, čeprav so ta teden zaradi slabega vremena le enkrat trenirali, se jim tokrat ponuja edinstvena priložnost, da že tokrat posežejo po zmagi, saj spada Quarto d’Altino med povprečne sedmerske prvenstva.
IZIDI OSMEGA KOLA: Brazzalot-to - Pordenone 20:27; San Donà -Kras 22:19; Spdlimberghese - Muse-stre 24:10. Tekme Inter - Cus niso odigrah zaradi nerazpoložljivosti na-brežinske telovadnice.
LESTVICA: Spilimberghese 14 točk, Pordenone in Musestre 13, San Dona 7, Quarto 6, Inter 5 Cus in Kras 2, Brazzalotto 0.
CUS dve tekmi manj, Inter in San Dona tekmo manj.
Z. SKUPEK
ŠD BREG
SMUČARSKI ODSEK sporoča, da bo jutri, 20. t. m., odhod avtobusov na izlet s tečajem v Sappado ob 5.45 iz Doline, ob 6. uri iz Boljun-ca in ob 6.15 iz Boršta.
S P D T
obvešča vse tiste, ki jih zanima treking okoli Anapum v Himalaji, naj se telefonsko obrnejo na dr. Ivana Simoniča v jutranjih urah (tel. št. 227-372).
ZDRUŽENA EKIPA MEBLO organizira danes, 19. januarja, avtobusni izlet v Nerveso ob priliki prvenstvene tekme. Odhod z nabrežinskega trga ob 15.00. Prijave po telefonu na št. 299-509, 200-348 in 200-806.
ŠPORTNI KROŽEK KRAS vabi člane in prijatelje v petek, 25. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na 21. redni občni zbor, ki bo v prostorih osnovne šole »1. maj 1945« v Zgoniku z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev,- 2. izvoh-tev delovnega predsedstva in volilne komisije; 3. poročila; 4. razprava in pozdravi; 5. razrešnica staremu odboru; 6. volitve; 7. razno.
S P D T
obvešča smučarje, da je jutri, 20. januarja, odhod avtobusa ob 6.30 izpred sodnijske palače.
SK DEVIN
sporoča, da se jutri, 20. januarja, nadaljuje tečaj na Trbižu. Avtobus bo vozil z istim urnikom kot v nedeljo, 6 januarja.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 24. t. m., ob 20. uri v Utici sv. Frančiška 20.
SPOROČILO
DOPISNIKOM
Vse naše dopisnike in tudi predstavnike posameznih društev naprošamo, da nas pravočasno obvestijo o morebitnih spremembah urnikov raznih prvenstvenih ali drugih srečanj, da se izognemo neljubim pomotam v rubriki »Domači šport«.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; prednaročnina do 28. 2. 85 80.000 lir. V SFRJ številka 25.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo .tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 inodul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83362 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Sams«
l/daja L	J ZTT	fcvjjl ftanki^aneka
in tiska ^ ^ Trst	f llin Jaro«r»i'
I	'	„lolnio.FtEG
19. januarja 1985
Proglasila ga je Organizacija združenih narodov
1986 bo mednarodno leto za mir
iNa posvetu v Togu so vse države na svetu opredelile poglavitna stališča do vprašanja miru
LOME — Kot pripravo na mednarodno leto miru, ki bo po sklepu Organizacije združenih narodov leta 1986, je afriška Ustanova za mednarodno zasebno pravo prirediia v glavnem mestu države Togo posvet, ki se ga udeležujejo vse države na svetu, vštevši evropske države in obe velesili.
Na posvetu, ki poteka pod pokroviteljstvom predsednika Toga generala Eyadema, sta prisotna generalni tajnik Organizacije afriške enotnosti Peter Onu in predstavnik generalnega tajnika OZN. Za to priložnost je italijanska državna tiskarna natisnila štiri spominske znamke. ^
Na srečanju, ki se bo zaključilo danes, so razpravljali o novem gospodarskem redu v svetu, zlasti še v odnosih med razvitim Severom in nerazvitim in lačnim Jugom, govorih so o prispevku držav v razvoju k miru, o miru in z njim povezano teorijo o interesih. Posebno poglavje je predstavljala razprava o beguncih in političnih zapor-
nikih, kakor tudi primerjava o filozofiji vojne in razorožitve. Zanimivo je bilo nadalje spoznanje, da je gospodarstvo krivo za vojne spopade.
Kar zadeva človekove pravice, so izpostavili pravico ženske in otroka kakor tudi izvajanje afriške listine o pravicah človeka in narodov ter vpUv, ki ga izvajanje določil te listine ima na mirovne procese.
□ BRUSELJ — Zavarovalna polica v znesku 75.000 lir na leto bo pokrila vso škodo, ki jo bo kakšna belgijska družina utrpela zaradi terorizn.u, stavk in uporov. Takšno li stino je dala na trg belgijska zavarovalna družba. Z njo bo »pokrila« smrt, rane, izgubo dohodka zaradi zdravljenja in škodo na pohištvu zaradi nasilja. Zavarovalna listina pa ne jamči odškodnine za kraje brez nasilja in niti za telesne poškodbe tistega, ki se je upiral napadalcu. Prav tako vanjo ni vključena škoda, ki jo je zavarovanec utrpel, če se je udeleževal nasilne manifestacije.
Na Japonskem torte s ciankalijem
TOKIO — Neznana kriminalna skupina, ki že eno leto terorizira pogla~ vitne japonske tovarne slaščic, je ponovno udarila: pred poslopje dnevnika Yomiuri v Osaki (osrednja Japonska) je položila torto tovarne Morinaga s štirimi grozilnimi pismi in napisom na torti: Pozor — strup.
Policija, ki je to vest objavila, je torto analizirala in ugotovila', da s0 v njej smrtne koločine ciankalija. Tolpa, ki se imenuje »prikazen z 21 glavami«!, je strup vbrizgnila v konfekcijo od 1000 jenov (okoli 7.700 lir), ki i° je tovarna pričela proizvajati pred štirimi meseci in jih neposredno Vr0\ dajati, da bi premagala krizo, v katero je zašla zaradi poprejšnjih groženj »prikazni z 21 obrazi«.
V	lanskem oktobru je »prikazen« s ciankalijem zastrupila vse torte P°' djetja Morinaga na supermarketih v Osaki in s tem povzročila paničen pfe' plah med prebivalci, tovarna pa je bila prisiljena vzeti iz prometa vse slaščice, za nekaj časa ustaviti proizvodnjo in odpustiti začasno zaposlene delavce.
»Prikazen« je izsiljevala tudi druga podjetja in od njih z grožnjo iz' tržila kakšnih deset milijard lir.
V	včerajšnjih štirih pismih banda zasmehuje policijo in pravi, da njeni identikiti sploh niso pravilni in da ima v svoji sredi tudi člana japonske policije.
Bando so pričeli že posnemati. Prejšnje dni sta se za »pošast« izdajale dva japonska otroka, ki sta na lahek način hotela priti do hišnega računalnika-
V Italijo priletele jate ptic s severa
Družinska tragedija posledica neuravnovešenosti
RIM — Generalni direktor rimskega občinskega podjetja, ki oskrbuje mesto z elektriko Francesco Soliman-do je včeraj zjutraj s streli iz pištole ubil svojo 15-letno hčer Sabrino in hudo ranil ženo, ki je trenutno še v bolnišnici in je nezavedna ter končno še izstrelil strel v glavo samemu sebii tako da je nekaj ur kasneje v bolnišnici izdihnil.
V inženirjevi hiši je policija dobila pismo, ki ga je Solimano naslovil na svoji drugi dve hčeri in v katerem pravi, da je zvedel, da je hudo bolan in da je bolezen neozdravljiva. Zato je sklenil, da žena in najmlajša hči pojdeta z njim. Mož je bil očitno ves iz sebe in je včeraj zju-
traj zgodaj vstal, napisal pismo, nakar se je odpravil v sobo, kjer je žena še spala in dvakrat streljal proti njej. Zatem je šel v Sabrinino sobo in jo umoril z enim strelom v glavo. Končno se je odpravil v dnevno sobo, kjer se je ustrelil v glavo.
Solimano je v četrtek šel redno v službo kot vsak dan, zvečer pa je obiskal svoji dve poročeni hčeri, ki trdita, da pri njem nista opazili znamenj neuravnovešenosti in da se je vedel povsem normalno. Filipinska služabnika, ki občasno delata pri njem pa sta bila včeraj odsotna, tako da nista mogla pojasniti, kako je prišlo do tragedije. Morda bo vedela povedati kaj več žena.
RIM — Polarni mraz ni spremenil le navad ljudi, ampak tudi živali, posebno ptic in tistih sesalcev, ki ne poznajo zimskega spanja. Po poročilih predstavnikov Mednarodnega sklada za naravo (WWF), ki opazujejo življenje ptic v naravnih parkih, so povedali, da ne pomnijo, kdaj so se kraljevski in divji labodi v tolikšnem številu s severnih območij preselili na »toplejši« jug kot prav med sedanjim mrzlim valom v Evropi. Od dolgega leta in pomanjkanja hrane so jih povsem izčrpane našli na Siciliji, kjer so bili lahek plen brezvestnih lovcev.
V Orbetellu so našli jate ptičev, ki so prileteli iz Sibirije. Kaj takšnega niso opazili vsaj 20 let. Tudi žerjavi so se zatekli v toplejše kraje na Sardiniji. V Lazio so priletele divje gosi. Vse te vrste ptic se bodo proti koncu januarja vrnile v sever-
nejše kraje, na njihovo mesto, predvsem v srednjo Italijo pa bodo priletele (in že prihajajo) jate ptic, ki so prezimile v tropskem predelu A-frike.
Večidel se ljudje do sestradanih in premraženih živali lepo obnašajo. Prav vsi pa gotovo ne, zlasti ne v Italiji, kjer pred lovsko puško ni varen prav noben ptič več. Če tako ne bi bilo, ne bi načelnik socialističnih senatorjev Fabio Fabbri vložil zakonskega osnutka za prepoved lova na celotnem ozemlju. S tem želi doseči, da bi prepoved lova, ki 'so jo na severu izdale dežele, razširili tudi na jug in da bi tako ustregli zahtevi mladih, ki so zelo občutljivi za varstvo narave.
Ne, sliki: žirafa, ki liže svojega mladiča Amando v zoološkem vrtu v Philadelphii.
Dolgoročni program gospodarske stabilizacije na Kubi
HAVANA — Če bi vse to, o čemer se v zadnjim tednih obširno govori na Kubi, postavili pod skupni imenovalec, potem bi se ta glasil: dolgoročni program ekonomske stabilizacije.
Kakor je znano, je Kuba po revoluciji leta 1959 začela takprekoč pri ničli. Vse, kar so na otoku imeli pred revolucijo, je bilo v službi severnoameriškega gospodarstva ir. še tisto je bilo vse osredotočeno na Havano. Edini kubanski pridelek je bil sladkorni trs, ki ga je Kuba prodajala po ceni, ki se je sproti oblikovala na svetovnem tržišču, kar je seveda omogočalo velike špekulacije, s katerimi so se okoristili kapitalisti, pridelovalci, torej kubansko ljudstvo, pa je ob tem živelo zelo siromašno.
Novi družbeni sistem je zlasti po ameriški blokadi in po odhodu strokovnjakov vse sile
posvetil razvoju šolstva in zdravstva ter na tem področju dosegel sila zanimive uspehe.
Kar zadeva gospodarsko plat kubanskega življenja, je bila bistvenega pomena podpora Sovjetske zveze in drugih držav tako imenovane socialistične skupnosti. SZ je v zadnjih 5 letih Kubi izplačala 20 milijard rubljev posojila. Sladkorni trs, ki je tudi sedaj poglavitni kubanski pridelek, je našel svoj varen trg v vzhodnoevropskih državah, kjer so ga, mimo cen na svetovnem tržišču, dobro plačevali. Ob tej pomoči so na Kubi razvili proizvodnjo niklja in južnega sadja. Seveda se je v takšnih razmerav utrdilo prepričanje, da je pomoč »socialistične skupnosti« zagotovljena in da lahko izdelajo nove razvojne načrte.
O vsem tem na Kubi do nedavna javno niso veliko govorili.. Izdelali so načrte za likvidnost podjetij in za decentralizacijo gospodarstva.
Led je prebil Fidel Castro, ko je v večjem številu govorov od lanskega decembra dalje Kubance opozarjal, da ne bodo mogli več na prej brez razvoja lastne gospodarske zamisli, brez ■ varčevanja, odgovornosti in večje zagre tosti za delo.
Izrekel je geslo: »Kot smo doslej .gradili šole in bolnišnice, tako bomo poslej gradili tovarne.«
Postavil je novo razvojno strategijo, v kateri so vse negospodarske veje prešle v drugi plan, medtem ko so dali prednost razvoju energije, izvozu na konvertibilno tržišče, in takšni proizvodnji, ki bo Kubi omogočala odplačevanje dolgov »socialistični skupnosti«.
Temu primerno so spremenili načrt razvoja za leto 1985 in vanj vnesli spremembe v vodenju kmetijstva. Lani so zabeležili 7.5-odstot-
no gospodarsko rast, ki po strukturi ni bila zadovoljiva. Ustanovili so posebno komisij0’ ki bo nadzorovala strukturo proizvodnje, vendar ne tako, da bo krepila centralizem, o771' pok bo pripravila pogoje za prehod na decentralizacijo in uvajanje ekonomskih in tržnin pogojev v gospodarstvo.
Sedanjega gospodarskega dogajanja na bi sploh ne moremo ocenjevati kot zapuščanje socialističnega planskega gospodarstva ali 00 daljevanja Kube od držav SEV. Nova strategija je slej kot prej povezana s »socialističn skupnostjo« in ni sploh mogoče govoriti o kak' šni »liberalizaciji« gospodarskega sistema ! odnosov. Nova smer teži k stabilizaciji ma, k spoznanju, da se je potrebno čimb°ll nasloniti na lastne sile, kar z drugimi bes? dami pomeni večje varčevanje, več dela } odgovornosti in manj birokratskega odločanj0'
Mihi Muster:
RAZBOJNIKI
v
AVIKI — /Muster