St 30. V Ljubljani, sobota 25. septembra 1920. MW" Leto I. NOVA 9 rti GLASILO HARODNOhSOCIJALISTICNE STRANKE. Uredništvo in upravnlStvo: Ljubljana, Gradišče št. 7, levo. Telefon št. TL Izhaja vsako soboto. Posamezna številka velja 1 K. NuroCnlna: Mesečno 4 K, tetrtlctno 12 K, polletno 21 K !n celoletno 43 K. — lnierat! po dogovoru. V nedeljo, 3. oktobra se vrše shodi Mar. soc. stranke v: Novem mestu, poroča tov. Tavčar; Kamniku, poroča tov. Fakin; Litiji, poročata tov. Deržič in tov. Rupnik; Ptuju, poroča tov. Vojska; Turjaku, poroča tov. Juvan in SevillcI, poroča tov. Est. — V soboto so vrši zaupni sestanek Zidati Most - Radeče v Zidanem mostu, poroča tov. Est. — Vsi somišljeniki uaj se shodov gotovo udeleže iti naj pripeljejo s seboj tudi svoje tovariše. „Sardince“ za = javne nameščence! Zadnje dni imamo zopet priliko Citati, kako so vladi pri srcu javni nameščenci. Vlada jim hoče dati dragin-skih doklad v višini, da bodo vsi javni nameščenci živeli, kakor bog v nebesih. Marsikdo izmed javnih nameščencev je v dneh lepih obljub že obupal nad vsemi, ki pravimo, da se vlada samo igra z ljudstvom in da nima prav nič volje, delati v prid ljudstvu. Del javnih nameščencev se je že obrnil stran od vseh nezadovoljnih, od nas, ki nismo več idealisti in čakamo mirno brez vsakega veselja trenotka, ko bode vlada svoje obljube tudi spolnila. Ti so že postali ponosni in samo še čakali, kedaj se bodo mogli vladi pokloniti »n ji izreči svoje neomajno zaupanje. In kakor vedno, tudi sedaj se je zopet zgodilo, kakor smo mislili vsi, ki nas je vlada v dveh letih izučila; vlada je lansirala v svet povišarije plač javnim nameščencem samo za to, da so avizirani vsi verižniki, da gredo s cenami navzgor. In to se že godi. Uradništvo pa bode dobilo zopet lepe besede in koncem tega 10%, to pa šele tedaj, ko bode draginja za 100% večja. Pa tudi, če se bodo proti našemu pričakovanju zvišali sedajni dohodki, se to ne bo zgodilo vsled ljubezni do njih, ampak le zato, da se bo javni nameščenec vsedel na ta lim in se izkazal pri volitvah hvaležnega. Zato se ne čudimo malo, ko čitaino dan na dan interpelacije v predstavništvu, interpelacije onih strank, ki od obstoja Jugoslavije pa do danes niso niti odprle ust za javnega nameščenca. Inter- perirali so tisti, ki so se dosedaj borili samo za izvoznice. Ker pa se sedaj bližajo volitve in izvoznice nimajo volilne pravice, vsi ti gospodje pa bi se tudi v nadalje še radi vozili v Beograd po dijete, so se spomnili na javne nameščence, ker jim ni neznano, da je javnih nameščencev vendar več, kakor verižnikov in izvoz-ničarjev in bodo njihove glasove pri volitvah potrebovali. Ko pa bodo volitve končane, pa javnega nameščenca itak ne bodo več potrebovali in se bodo zato, kar jim hočejo sedaj dati, zopet oškodovoli na račun javnega nameščenca s tem, da bodo^ izvažali in navijali cene, javni nameščenec pa -Jjode plačeval, dokler inče bode mogel. Gospodje kažejo javnim nameščencem sedaj pred volitvami prijazen obraz, saj to nič ne stane in ne bo trpelo dolgo, po volitvah bodo pa začeli po njem znova odrihati, kajti njegovega zaupanja ne bodo več potrebovali. Včasih smo rekli takim darilom volilni golaš, danes pa, ko so se razmere spremenile In bi golaš gotovo ne vlekel več, recimo da so te obljube in ono, kar bodo javni nameščenci eventuelno pred volitvam prejeli — sardince, na katere hočejo gospodje ujeti javnega nameščenca. Včasih se jim je z golažom vse posrečilo, dvomimo pa, če se jim bo danes posrečilo tudi tako — s sardincami. Nekaj se jih bode že mogoče ujelo, toda večina je menda že spregledala in bode pri volilvah pokazala, da se tudi na »sar-dince“ ne da več ujeli. D. V. Potom socijalizacije k blagostanju. »Podlaga blagostanja je produkcija- — to so besede čehoslovaškega finančnega ministra Engliša, ki jih je izgovoril v svojem govoru zadnje dni na shodu v Moravski Ostravi. »Če bi producirali toliko, kot smo producirali v miru in bi cene stopile na osem- ali devetkratno višino, ne bi živeli slabše kot v miru in čeprav bi plačevali osemkratno ceno za svoje potrebe, bi bila to le številčna spremenba. (Ker bi bili tudi dohodki osemkrat večji.) Če pa pade produkcija, ne moremo živeti kot smo živeli v miru, ker je manj blaga. In to stanje danes obstoja." In minister Engliš takoj pove zakaj. »Produkcijska sredstva so se poslabšala tako v industriji kot v poljedelstvu in ljudje po petletni vojni niso duševno, moralno, razumstveno in telesno taki, kot so bili preje. To vodi k padanju produkcije." Tu pa prihajamo k glavni in najvažnejši točki, kako pripeljati produkcijo v prejšnji tek. Za nas socijaliste se pojavlja vprašanje, je li mogoče spojiti vprašanje socijalizacije z gospodarsko organizacijo, ali moramo postopati oddeljeno. Odgovor na to vprašanje leži na dlani. Nikdo ne more zboljšati gospodarskega stanja brez globokih socijalnih reforem. Vzrok je jasen. Ni le slabo stanje strojev v industriji in poljedelstvu in poslabšano stanje žemlje, kar zadržuje obnovo in povratek normalnejših dob, temveč je to tudi povojno stanje vseh ljudi. In tega ni m goče ozdraviti drugače, kot z brezobzirnim delom za pravič-nešje življenje. Človek mora biti prost skrbi, da bo mogoče moral kot starček ali invalid beračiti, delavec s kladivom ali peresom mora biti prepričan, da dela za svoje in svojih bližnjih prehrano in blagostanje. Ljudje morajo imeti hrano, stanovanje in obleko, brez tega je vsaka vlada zaman. A ne samo to. Delavec in uradnik morata vedeti, da se izdelujejo na primer čevlji zato, da jih bodo obuli njegovi bosi bratje, a ne zato, da se z njimi napolnijo skladišča, odkoder se prikažejo na dan šele takrat, ko so postali tako dragi, da si jih ne more nikdo več kupiti. In isto je z vsemi drugimi potrebščinami. Socijalizacija — to je taka organizacija družbe, v kateri bodo izpolnjeni tudi te upravičene zahteve delujočih — je potrebna k obnovi produkcije. Ni samo vojna provzročila današnjega obupnega stanja širokih ljudskih mas, je to ravnotako kapitalistični sistem, ki ga je povzročal že tudi pred vojno. Tako globoke spremembe se seveda lahko izvrše le počasi in če bi organizirani proletarijat tega ne za-popadel, bi se od njih oddaljili a nikakor ne približali. A vsak človek mora videti, da gremo naprej. Resnica je, da se kapitalisti z vsemi štirimi branijo dati iz rok vsako najmanjšo pravico. Poskrbeli bomo, da jih odstranimo vsaj tam, kjer bi moglo njihovo nadaljnje delovanje vesti k katastrofi. In to moramo storiti mi socijalisti ravno v interesu soc jalizma. Z kozaške postaje. Z knjige „Po prevratu* od B Sokolova. »Z kozaške postaje Jaremne so na pove'je komisarja Orlova odvedli rdeči vojaki več kot sto žensk. Oddelek belili vojakov jih je zadržal ali rudeči so bUi zverinsko mučeni do smrti od kozžških žen“. (Sovj. par.) Voz je zaškripal. Iz pokošene trave j? plala vonjava silna, dušeča. Človeka se je polaščala lahka dremota. Za čas se je zgubljalo razumevanje besed in stavkov. Česta je zginevala in mesto črte, ravne in bele — so se pojavili obrazi in slike ljudi, o katerih sem slišal pripovedovati. O podivjanih ljudeh .... Čudno se mi je zdelo, da mi je moja sopotnica, kozakinja — dekle z močno črno kito, pripovedovala o postajnih grozotah jednolično, mirno, brez razburjenosti . . . Primerjal sem jo s travo, ki je rastla ob cesti. NeizkorišČevana in motno zelena trava se je spustila v boj s prahom na cesti. V obupu, da ne more pobegniti, je gibala trava samo s svojimi vršički, trudnimi in zrumenelimi. Težki voz je škripal enakomerno dalje . . . Zgodaj zjutraj je prisopihal do postaje Jaremne kozak od štaba. Sklical je prebivalce. Vse. Prišlo je mnogo žen. Poslušat novice. * * * „ Zakaj gre?“ »Veste, prišel sem vam naznanit, dečki, da pridejo jutri v vašo Jaremno rudeči. Gre jih ogromna množina. S topovi in strojnicami. In naši se ne morejo z njimi niti primerjati. Delajte torej — kakor spoznate za boljše. Če hočete, se braniie, če nočete, — bežite k Rostovu. Nastal je hrup. Krik. Mlajši in ti, kteri so bili kaznovani, so začeli rajati: „Ali to je znamenito! Naj žive rdečil-Končno pride svoboda I Proč s starimi, proč z buržoazijo." Starši mrmrajo in zmerjajo. Ded Gavril pa, star silen kozak z dolgim, sivim čopom, se spustil naravnost v pretep. „Ah! Pasja čreda! Zelenjad ničvredna! Judeževo pleme! Jaz vas naučim — in kako, hvaliti boljšake!“ Toliko, da so jih spravili narazen. Dolgo so se prerekali kozaki. Mlad kozak, Parfen Mimenov, z brki, dolgimi kot ženski lasje, z na vojni prestreljenimi lici in z georgijev-skem križem na od solnca obledelem jopiču, razlaga energično z rokama in poziva prebivalce postaje — „ postavit se rdečim nasproti". »In kaj, dečki, vsaj se morda ne bojite? Da bi ste se bali udariti se z rdečimi? Se vam mar tresejo noge?a »Ne meleš dobro, Parfen,“ ga preruši debel kozak z zaraslo brado, Sitrov, trgovec — „ne govoriš dobro. Sila zlomi hrast. Proti presili se je težko braniti! In bilo bi bedasto, zaleteti se v topove in bajonete! Po mojem — treba je najti srednjo cestko!“ »Kakšno srednjo cestko? Izrazi se, Jemeljanič!" se razlegajo glasovi iz vrste. »Pripoveduje se, da rdeči zasledujejo samo kozake. In ne bilo bi dobro, če bi ostali tukaj. Ali ženske puste na miru. Sedaj premislite sami. „Če odidemo vsi — oplenijo rdeči vše in mogoče zažgejo še vas. Da bi ostali vsi —• to tudi ni mogoče. Ali po mojem — pustimo tu žene, da branijo naše koče, mi sami pa, hajdi! “ »Glej ga, debeluha, kaj je znajdel!“ — se je spustila nanj stara debela ženska, z nogami, podobnimi kladam, vdova Mitrohina — »ženske pustit tukaj!4 „Ali, Mitrohina, od rdečih se vendar nikdo ne vjame na tvojo krasolo, nikdo se te ne dotakne!" Smeh, dovtipi. Dolgo so se prerekali. Kozaki so hrumeli. Ko pa se je začel delati mrak in se je razleglo z daljave komaj slišno topovsko grmenje — so se kozaki odločili: Pustiti ženske, da varujejo koče, sami pa' — zdravi in dobre volje oditi. . S solzami in jokom so spremljale ženske s postaje Jaremne svoje može, očete in brate. Spremile so jih, razjokale, zaprle se v koče in trdno zapahnile okna in duri. „Kaj se je tu zgodilo? Postaja, kot da bi popolnoma izumrla. Kaj so vsi zbežali ?“ „Rdeži“ častnik, čokat, z obrazom opekasto-rdeče barve, z revolverjem — je ustavil svoj »rdeči oddelek" pred cerkvijo. Oddelek ni bil velik. Okoli sto bajonetov. Strojne puške. En »lahek“ top. »Nikakor ne, sodrugi, preje zgleda, da se je kozačina poskrila po nišah. Poglejte, vrata so zaprta!“ Belolas »rdeč11 vojak s širokim obličjem in silnimi čeljustmi, po govorici sodeč Jaroslavec, pripoveduje svoje domneve častniku, trepljajoč ga pri tem zaupljivo po ramenih. Častnik in vojaki so pijani. Nekateri stoje težko na nogah in se ne- , smiselno smehljajo. Delajo grobe dovtipe. »Dobro, dečki, poiščite prebivalce. Tole je popovska bajta. Pripeljite popa sem!“ Neradi, opotekaje se, je šlo nekoliko vojakov »po popau. Ostali so se razbežali po vasi. Loveč kure in race. Razbijajoč zaprta vrata in okna. (Dalje prih.) Po volitvah in po razrešitvi zunanje-državnih vprašanj bo treba rešiti celo vrsto vprašanj o notranjih reformah. Takrat bodemo imeli bolj slo-bodne roke, kot danes in lahko bomo te jasne naloge države močno povda-rili in izbojevali. Za nje pojdemo v boj in od te ceste se ne umaknemo. Potom socijalizacije k blagostanju in potom organizacije produkcije k soci-lizaciji, to je naše geslo in geslo vseh pošteno in razumno mislečih delavcev z roko in peresom. Demisija vlade in prevrat v socijalno demokratski stranki na Češkem. Tusarova vlada je podala demi-sijo, ker so vsi soc. demokratični ministri izstopili iz vlade. Sedaj je imenovana nadstrankarska, uradniška vlada, ki bode vodila vladne posle dotlej, da bo zopet mogoče sestaviti parlamentarno vlado. Za nas je jako zanimiv rezvoj v soc. dem. stranki, ki je prisilil soc. dem. ministre k izstopu iz vlade. Odstopujoči soc dem. ministri so poslali zastopstvu soc. dem. stranke dopis v katerem pravijo med drugim: ,Mislimo, da je prišel sedaj tre-notek, ko lahko zahtevamo od zastopstva stranke, da nas reši naše naloge. Z proglasom sodrugov, ki se priznavajo k komunizmu, se je sila soc. dem. stranke silno omajala. Iz tega proglasa namreč sledi, da ta smer brez omejitve pristaja na pogoje 111. internacijonale, torej da ne opusti samo ime stranke, pod katerim so se cela desetletja združevali požrtvovalni in zvesti pripadniki stranke, temveč popolnoma soglaša tudi z nadaljnimi pogoji, da se morajo iz stranke izključiti vsi, ki vstrajajo na samostojnosti stranke in da se smer strankine politike ne ravna več po razmerah te države in potrebah češkoslovaškega delavstva, temveč po odlokih in diktatu nekaterih maloštevilnih oseb v Rusiji. Vsled teh razmer je naše vstra-janje v vladi nemogoče". Tusarjeve vlade torej ni morda vrgla buržuazija, niti parlament, v katerem je imela enoglasno večino, temveč padla je vsled razdora v lastni stranki. Kar se je dosedaj v Pragi le potihoma šepetalo, je postalo javna resnica. Desnica, ki je puščala delavstvo dolgo časa v nemar in ga popolnoma prepustila brezvestni agitaciji in demagogiji levičarjev, je uvidela, da tako ne sme iti naprej, ako naj ne dobe komunisti v roke vso strankino moč in vse strankino premoženje. Ker je videla, da so delegati za shod stranke, ki bi se iinel vršiti 23. in 24. t. m., po večini pristaši komunistične smeri, se je odločila k radikalnemn koraku, za kar je izkoristila dosedanjo svojo večino v zastopstvu stranke. Odložila je shod stranke za tri mesece in obenem sklenila izključiti iz stranke vse, ki so pristaši komunistične smeri. Na prihodnji sestanek že ne bodo več pripuščeni privrženci III. internacijonale. Obenem je bilo sklenjeno, da se v vseh strani kinih časopisih prične z najostrejšim bojem proti komunizmu. Komunistični člani zastopstva stranke so proti tem sklepom podali dve resoluciji, ki pa sta bili odklonjeni. Oficijelno vodstvo soc. demokratične stranke na Češkem spominja na človeka, ki je zamudil vlak in sedaj z vsemi silami leti za njim. Uspeh njegovega poskusa, zrušiti naenkrat, kar se je ustvarilo in razvilo pod njegovo patronanco in vsled njegove zaniker-nosti, je vsled tega jako dvomljiv. Če se ne postavijo za oficijelno vodstvo stranke delavske mase, pa ostanejo vsi njegovi sklepi prazne pene. Z triki desnica na Češkem ne bo premagala levice, premagala jo bode le z sistematično agitacijo med delavstvom, poučevanjem in vzgojo mase k kritičnosti in treznemu mišljenju. A zgubila je mnogo časa. In predvsem za čas se sedaj desnici gre: hoče dobiti čas do Božiča, da bi mogla iti med delavstvo, ki ga je preje zanemarjala in prepuščala vplivu levice. Mesto nekdaj jednotne stranke imamo danes dva tabora, ki se odkrito sovražita in sta pripravljena k vsakemu nasilju. Levica je že pričela. Personal redakcije, administracije, ekspedicije in tiskarne ,.Prava lidu“, osrednjega glasilo češke soc. dem. stranke, je ustanovilo „obratni svet", v katerega so bili sprejeti tudi zastopniki praškega komunističnega delavstva. „Obratiii svet“ je proglasil, da sprejema v svoje varstvo vse podjetje „Prava lidu“, dokler ne bode izvoljen nov izvrševalni odbor. Obljublja, da bo volil list neutralno napram vsem smerem v stranki in je postavilo cenzuro v uredništvu „Prava lidu". Za cenzorja je imenovan Kamil Zeman, ki se je ravnokar vrnil z Rusije in je pričel svoje delovanje z objavo hvalospeva na III. internacijonalo. Kako bo ta nevtralnost izgledala, si torej lahko predstavljamo. Izdajatelj lista Antona Nčmec in glavni urednik poslanec Stivin sta odstopila in desnica bo začela pod dosedanjim naslovom „Pravo Lidu" (ljudsko pravo) izdajati v drugi tiskarni svoj list, proti obrat nemu svetu pa je nastopila sodnim potom. Levica pa izdaja v strankini tiskarni list najprej pod naslovom „Stare prave lidu“, ki ga je sedaj vsled vladne prepovedi rabiti ga, spremenila v „Rude pravo" (rdeče pravo). Češka socijalna demokracija se je razbila. Mesto enotne socijalistične fronte se vstvarjata v socialističnem gibanju republike dve fronti: socialistična in komunistična, ki bodeta stali dalj časa v najostrejšem medsebojnem boju. Komunistična fronta bo gotovo ustvarila enotno stranko brez ozira na narodnost, ki bo nadaljevala svoje prevratno delo po ukazih iz Moskve. Mirno pa lahko rečemo, da se bo njen napad na državo, in če bi ga tudi izvedla pod geslom enotne proletarske fronte, razbil na enotni fronti ogromne večine češkega naroda- kako si takoj pri osnovanju tretje internacijonale zagotove prvenstvo in neomejeno inicijativo, medtem ko se ostali sprejmejo le kot vazali, ki si smejo predrzneti k večjemu, da pošiljajo v Moskvo po rdeča povelja. Pod geslom komunizma si je Ljenin ustvaril diktaturo v Rusiji; in kakor"se vidi, stremi danes ustvariti politično diktaturo v Evropi. Ali ne privedejo moskovski pogoji naših komunistov do premišljevanja in zakaj se ne vprašajo zakaj so med njimi stvari, ki nikakor ne spadajo k socijalnemu programu in ki stavijo v čudno luč mednarodno enakopravnost, v katere imenu so pozvani k sodelovanjem? Politične vesti. Diktatura z Moskve. Ruski boljševiki so že nekoliko-krat pokazali, da so pozorni in marljivi učenci Nemcev. Svojo socijalno in gospodarsko filozofijo so prevzeli dobesedno od Marxa in izpeljali so jo z doslednim fanatizmom, za katerega se previdni in trezni Nemci niso mogli nikdar ogreti. Armada dela in delavni sistem, ki so ga uvedli v svoje tovarne, močno spominja na militarizacijo dela pod vojaško knuto, s katero so Prusi med vojno organizirali svojo produkcijo. Sedaj pa se podaja tretja internacionala tudi v političnem oziru na pota, po katerih je nekdaj uspešno hodila druga nemška internacionala. Kakor so nekdaj nemški socijalisti razumeli pod geslom mednarodnega delavskega združenja diktaturo iz Berlina — naši socijalr’’. demokrati bi lahko o tem mnogo po/edali iz dobe, predno so se ločili od dunajskega centra — tako poskušajo danes tudi moskovski komunisti razširiti politično gospodstvo Moskve pod idejo združenja proletari-jata vseh narodov. Točke, ki jih je objavil Ljenin kot osnovne pogoje za sprejem v tretjo internacijonalo, morajo razgnati dvome vsakega mislečega delavca, da gre le za uveljavljenje moskovske diktature, in to ne samo v socijalnih in gospodarskih, temveč tudi v popolnoma političnih in notranje državnih vprašanjih; Pri tem je posebno zanimivo dejstvo, da ravno ljudje, ki sčujejo ves svet proti naci-jonalizmu, naravnost streme zatem, da bi uresničiii moskovskj imperijalizem. Zdi se nam, da ima tudi pri ruskih boijševikili, kakor nekdaj pri nemških oznanjevateljihinternacijonalizma,vsaka ideja dva konca: enega, ki ga drže sami, drugega, krasno rdeče pobarvanega, ki ga podajajo drugim. Predvsem pa je čuden pogled na oznanjevalce komunistične enakopravnosti, Ne razdirajte ujedinjenja! Ob priliki uašcga shoda v Slo-venjgradcu se je po istem oglasilo pri našem delegatu vež žensk, hi so pripovedovale, da jim sinovi pišejo od vojakov, da jih tam pretepajo, mučijo, da jim ue dajo zadostne hrane in jih zmerjajo s švabi. Ne more sc sicer ugotoviti, v koliko odgovarjajo tc vesti resnici, dolžnost vojaške oblasti pa je, da te zadeve preišče in poskrbi, da se to prepreči, ako se res godi vojakom krivica. Če pa so to samo laži, ki jih trosijo okoli naši sovražniki nemčurji, potem pa se naj tem ljudem krepko st pi na prste. Najhujše stvari se pripovedujejo iz garuizij: Negotin, Zaječar in Split. Vlada naj torej poskrbi, da se stvari, ki gotovo niso v interesu našega ujedinjenja preprečijo. Razširjalce neresničnih vesti pa se naj strogo kaznuje. Kratkomalo pa iti preko vseh pritožb in sc o istini istih ne prepričati, pa gotovo ni v interesu države. Poziv ruskih socijalistov zapndni Evropi. Praški dnevnik ruskih socijalistov „Volja Rossia“ objavlja v svoji številki z dne 17. t. m. poziv, ki so ga podpisali znani in preizkušeni revolucionarji in socijalisti. „V ječah in v svobodi poginja sedaj pod boljševiškim režimom boljša Rusija — vodje socialističnih strank, inteligenca in delavstvo", pravi »Volja Rossia.11. Poziv je dobilo uredništvo iz Moskve od 72 levih revolucijonarnih socijalistov, 27 maksi-malistov, 80 anarhistov in 5 socijalnih demokratov, zaprtih v Butirski ječi v Moskvi, ki se obračajo k delavcem za-padap Evrope in k evropskim in ruskim socijalistom s sledečim pozivom: »Otresite se zapeljevanja! Nikoli še ni bilo stanje delavstva tako težko in nikcli ni bilo kraljevanje špekulantov v tako bujnem cvetju, kakor sedaj. V vaseh se vstvarja močna buržuazija. Socijalisti-revolucijonarji Zon, Timotejev, Jevgenija, Ratnerova, Vedjenjapin, Donskoj, Morozov, Bcry, Gizetti, Sle-tova, maksimalisti: Kamyšov in Nje-strojev so v ječi. Socijalni demokrat Zon jc nmrl gladu. Neprijatcljsko razmerje inteligence in delavstva k bolj-ševikom je sedaj silnejše, kot kdaj poprej. Vsled militarizacije dela in definitivne odprave trgovine se stanje delavstva slabša z vsakim dnem. V juniju je bila upeljana delavna dolžnost. Vpeljana je dvanajsturna dnevna delavna doba. Od 10. avgusta je krušna dodelitev za delavce zmanjšana na četrt libro dnevno. Svobodno nakupovanje živil jc pod kaznijo ječe prepovedano. 10. septembra so delavci iz petrograjske okolice sprejeli resolucijo, ki pravi med drugim : „Komisarji in specijalisti dobivajo vse brezplačno, in to belo moko in sladkor. Zapirajo trge. Zinovjev sili nas in naše otroke, da umiramo gladu/ Resolucija proklinja boljševike, ki z odredbami „specov“ (specijalistov) spreminjajo delavce v sužnje. Resolucija zahteva otvoritev trgov. V dobi boljšcviškega gospodstva je okolo 350 predstavnikov inteligence in učenjakov umrlo gladu. Nedavno sta umrla v^ Petrogradu vsled lakote akademika Šahmatov in Turajev. Sedaj se daje nčenjakom posebna akademična pridelitev. Delavce se na ulici lahko spozna po njihovi raztrgani in izgladovani zunanjosti. Med delavstvom in inteligenco se opaža versko gibanje, ki pa nima cerkveno narave. Na čelu tega gibanja stojita mlada duhovnika Jegorjev -in Ouparin, filozofi Loskij, Mejer in Kar-savin. Cerkve so v delavskih središčih polne." Boj italijanskega proletariata s kapitalizmom. Boj, ki se je pričel z južno vročekrvnostjo in čisto ruskimi metodami, se končuje očividno 8 kompromisom. Generalna konfederacija dela je v Milanu predložila zastopnikom vlade in industrijalcev spis, v katerem so naznačene zahteve delavskih organizacij. Konfederacija dela jo preiskala produkcijska vprašanja v Italiji in konštatira, da je, če se hoče doseči boljše uspehe, neobhodoo potrebno ustvariti ravnovesje, med konsumoni, ki je vsled novih ne-dostatkov znatno stopil, in med produkcijo, ki je vsled vojnih razmer znatno padla. Ravnotako je neobhodoo potrebno zmajšati uvoz in s tem dviguiti valuto na normalno stanje. Da bi se onemogočile nove zahteve podjetnikov, ki niso utemeljene v situaciji, se mora odpraviti sedanje razmerje med kapitalom in delom na ta način, da se zagoto-i delavcem možnost in pravico, spoznati resnično tehnično in financijelno stanje industrije in kontrolo nad sprejemanjem in odpuščanjem personala. Da se čim preje dospe k cilju, jc nujno potrebno, da se sestavi komisija, v kateri bi bile obe strani enakopravno zastopane. Ta komisija bi imela naloga natančno določiti sredstva in način delavske kontrole v tovarnah. Delavsko organizacije se strinjajo o nazoru, da se morajo cene izdelkov vzdržati na višini, ki bi omogočila konkurenco z inozemskim blagom. Pač pa zahtevajo, da bc dobički podjetnikov, ki jih smatrajo za previsoke, znižajo do pravične meje. Socijalistični povzročitelji teh projektov pričakujejo, da sc njihova uresničitev razširi na vse industrijalne stroko in tudi na poljedelstvo. Izjavljajo, da respektirajo osnovo zasebne lastnine, v čemiu' nasprotujejo maksimali3tom, ki zahtevajo brezobzirno razlastitev. Kakor se zdi, bi bila vlada pripravljena, predložiti vprašanje parlamentu. Gotovo bi priznala več ali man j osnovno premeno sedanjega mezdnega razmerja. Osnovno stališče podjetnikov je, da se ne smejo mezde brezobzirno zviševati, kar bi oškodovalo izvoz in povzročilo padanje v narodni industriji. So pa pripravljeni privoliti v gospodarske spremembe s pogojem, da se bodo prilagodile sedanjemu stanju industrije. Smola boljševlšfr. poslanca t Angliji. Ko so moskovskemu poslancu Ka-menjevu postala v Londonu tla prevroča je v slovo objavil dopis, s katerim je hotel zmešati javno mnenje. Lloyd George je sedaj uradno odgovoril : 1. Kamenjev je trdil, da ni ničesar vedel o prodaji ruskih kronskih draguljev. Angleška vlada ima dokaze, da je o prodaji teh draguljev vedel in o tem obvestil svoje vlado in da je od prodajne svote dal znatni del listu „Daily Heraldu" in da je nameraval dati temu listu še 70.000 liber šteriingov (okoli 30 milijonov naših kron). 2. Kamenjev je namenoma izvedel izpremembe v pogojih za Poljsko, ki mu jih je dostavila njegova vlada. Ti pogoji so imeli popolno jasno zahtevo oborožitve poljskega delavstva pod nadzorstvom strokovnih organizacij (komunističnih) poljskih, ruskih in norveških. Ker je Kamenjev takoj spoznal, da bi tega pogoja Anglija nikdar ne priznala, je vrinil tam nedolžni izraz »ljudska milica". 3. Vlada obžaluje, da mora te stvari javno razpravljati, a ker so sovjetski zastop"iki kršili svojo dolžnost in se vmešavali do notranjih angleških razmer, je primorana to vse objaviti. Trocky o situaciji. „Ekonomiče$kaja žizn“ od 12. sept. objavlja poslednji Trockyjcv govor: „Naša situacija je skrajno nepovoljna, takorekoč brezupna, Nc le, da nimajo pravice skrivati tega pred ljudstvom, nasprotno je naša dolžnost, povedati mu resnico. Krivulja našega narodnogospodarskega razvoja ima očito tendenco padanja, kar sc kaže vsak dan bolj. Ne gradimo novih lokomotiv; naše poprave so samo površne. Tako se naš gibljivi materijal, glavno bogatstvo našega prometa, sistematično uničuje. Ako se ne oziramo na nekatera navidezna zboljšanja, pada transport od dneva do dneva. Na lokomotive iz Evrope ne moremo upati, ker Evropa je sama izčrpana. Naša dolžnost je povedati delavskim masam, da moramo pretolči še dva, tri jako težka leta, da moramo prinesti težke žrtve, mnogo težje, kot so bile one, ki smo jih doprinesli na fronti. Neprijatelj, ki nas oblega, nima obličja; to je lakota, beračija, epidemije in splošna moralna propast. Moramo se poslu-žiti neobičajnih sredstev. — Tako Tro-cky o položaju v Rusiji — komentarja ni treba, ker pametnemu človeku to zadostuje, našim komunistom pa itak nikak komentar ne pomaga iz njihove zaslepljenosti. PO SVETU. -j- Papež In lotite^ cerkve od države v iehoslovaškl republiki. Pri Bvojera slovesu od uradništva mini-teratva za Solo, je odstopu-joči minister Haberman povedal svojemu urad-niStvu, da papež priznava ločitev cerkve od države. Z tem korakom je papež priznal pravico čehoslov. vlade, potrditi ali zavreči imenovanje Sk.jfov in nadSkofov ozemlju republike. — Končno je izjavil, da je ministerski svet priznal čehoslovaško narodno cerkev. Tedenske vesti. — Zopet „Večernl list“. Litijskemu dopisniku »Večernega lista* prav toplo priporočamo, naj se nikar po nepotrebnem ne razbija glave zaradi narodnih socijalistov, ker ves njegov trud je brezuspešen in tudi grenke krokodilove solze prav nič ne zaležejo. »Večer-nega lista* v Litiji ne čita nihče in ako hoče gospod dopisnik uveljaviti svoj »katoliški program* naj skliče javen shod litijskega delavstva pa bo dobil takoj odgovor številka 2. Ne streljajte. izza plota. Pokažite se javno kaj zmorete in kaj hočete. Pa je že tako, da je litijsko grozdje nekoliko prekislo in ne bo mogoče ugrizniti. Gospodu dopisniku ne bomo odgovarjali več, četudi bo pisal še cele jeremiade po »Večernemu listu*. — Velika Narodno socljallstlčna manifestacija v Ljubljani. V nedeljo, dne 7. novembra t. 1. se vrši v Ljubljani velika narodno-socijalistična manifestacija na katero že danes opozarjamo vse narodno - socijalistične organizacije. Te manifestacije se bo udeležilo veliko tovarišev z dežele, zato je že sedaj potrebno, da vso organizacijo zbirajo prispevke, da se tudi revnejšim omogoči udeležba. Podroben razpored manifestacije priobčimo v prihodnih številkah »Nove pravde*. Tovariši, pripravite se, da bo 7. nov. dostojna manifestacija vredna naše misli. — Izobraževalno društvo ,,Brat-st* o“ se je ustanovilo v sredo 22. t. m. Udeležba ustanovnega zborovanja je pokazala nujnost ustanovitve izobraževalnega društva. Z veseljem moramo kon-štatirati, da je bila tudi mladina jako častno zastopana. Zborovanje je otvoril dr. Peterlin, ki je v daljšem govoru pojasnil namen in naloge „Bratstva“. Nato so se prečitala pravila, ki so bila soglasno sprejeta. Pri volitvah odbora je bil izvoljen za predsednika dr. Peterlin, v odbor pa tovariš Ambrožič, Sadar, Kozinc, Kosem, gdč. Topolčeva in Florjančičeva, Grobelšček, za namestnika Kavčič in za pregledovalca računov Ilešič in Stopar. V imenu NSS je zborovanje pozdravil tov. Juvan, ki je obljubil mlademu društvu s strani stranke vsako mogočo pomoč in mu želel kar največ uspeha. — Kraj. org. Nar. soc. Stranke v Sovnicl sklicala je na dan 18. sept. 1920 ob 7. uri zvečer zaupni sestanek svojih somišljenikov v čitalnici „Spl. gosp. zadruge", ki je bil prav dobro obiskan in imel popolen uspeh. Z ozirom na bližajoče se volitve so taki sestanki postali nujna potreba. Pri tem prvem sestanku so se izvolili razni odseki, da se delo razdeli. Obnazložile so se tudi najvažnejše §§ vol. reda ob vseobčem zanimanju vseh in se je splošno odobravalo visoke in občutne kazni v slučajih nevednosti in vplivanja na čistost volitev. Taki sestanki se bodo vršili zanaprej vedno vsako soboto ob 7. uri zvečer v istem prostoru. Zato poživljamo vse somišljenike na sodelovanje in zanesljivo in točno vdeležbo, kajti vedite, da si moramo boljšo bodočnost graditi sami, ker drugi nam je ne bodo. — Telovadno društvo „Sokol“ Zagorje ©b Savi priredi v nedeljo dne 26. t m. pešzlet na Medijo-Izlake spojen z javno telovadbo. Odhod točno ob pol 13. uri od sokolskega doma. Telovadba cb 15. uri. Sodeluje rudniška godba. — Odbor. — Čudno razmere na železnici, čestokrat se slišijo pritožbe, koliko neprijetnosti imajo potniki, ki se poslužujejo večernega vlaka iz Maribora proti Čakovcu. Vlak iz Maribora odhaja ob 7. in se merodajni faktorji nič ne ozirajo na to, da bi imel zvezo z koroškim vlakom in pa z ekspresnim vlakom iz Ljubljane, ker marsikdo bi se peljal do Maribora, da bi mu bilo mogoče priti še isti dan v Čakovac. Toda vlak mora ob 7. iz Maribora, potem pa stoji na Pragerskem kar celo uro, mesto, da bi iz Maribora eno uro kasneje odhajal in bi zato imeli potniki iz Koroškega in Ljubljane zvezo z Ptujem, Središčem, Ormožem in Čakovcem. Tudi je skrajno neprijetno, da se mora v Mariboru vsakdo silno žuriti, da odpravi vsa pota in še dohiti vlak; na Pragerskem pa mora potem čakati celo uro. Poleg tega če mora sedeti v nerazsvetljenih kupejih, da se Človek nehote vpraša, zakaj se pravzaprav vožnja na železnici vedno in vednoj draži. Skrajni čas je, da se temu odpomore. NSZ v Kamniku. V nedeljo dne 19. t. - m. je imela NSZ v Kamniku članski sestanek, ki je bil prav dobro obiskan in na katerem je poročal tov. R. Juvan. Po prerani smrti tov. Srake je delo nekoliko zaostalo in je bil sestanek z. ozirom na poživitev organizacije nujno potreben. Po poročilu raznih tovarišev se je ugotovilo naraščanje Strokovni pregled. števila članov in vedno večje zanimanje za NSZ. Na zborovanju so se izvolili tov. Dolenc, Lavrič in Kožar, da vodijo organizacijo do občnega zbora, ki se vrši v nedeljo dne 3 oktobra, na katerem se izvoli celokupen odbor. Mezdno gibanje mesarskih pomočnikov v Ljubljani. Uboga me- sarska para je menda naj slabše plačani stan v Ljubljani, Znani so nam slučaji, da ima izučen mesarski pomočnik še danes mesečne plače borih 100 kron. NSZ sc je za te trpine odločno zavzela in je pretečene dni stavila zahteve za povišanje plač in zaprosila socijalno skrbstvo za posredovanje. Deželna vlada je že razpisala pogajanja za v soboto dno 25. t. m., h katerim je pozvala mesarsko zadrugo, vnovčevalnico in za- stopnike organizacije. O uspehih bodemo poročali. Zastopniki krajevnih organizacij NSS imajo v nedeljo 26. t. m. ob pol 10. uri dopoldne v strankini pisarni v Ljubljani važno zborovanje. Obvezna dolžnost vsake krajevne organizacije je, da pošlje na to zborovanje svojega zastopnika. Na dnevnem redu so priprave za volitve, zato je polnoštevilna udeležba nujno potrebna. Dopisi. Kočevje. V Kočevju smo dobili vendar enkrat slovenskega brivca. Skrajni čas! Upamo, da se bomo Slovenci tudi zavedali, kaj iniamo storiti, dasi imamo lepo navado, da podpiramo rajše tujce, kakor pa naše ljudi. Zatorej pokažimo, da se zavedamo, da smo Slovenci in da je naša sveta dolžnost, podpirati in pomagati našemu bratu domačinu. K dopisu v 29. štev. N. P. z dne 18. t. m., 3. stran, tretji stolpec, kjer se opozarja znanega velepodjetnika v Kočevju, da se zanima za socijalno stanje svojih delavcev, dajemo v pojasnilo, da v dopisu ni mišljen velepodjetnik g. F. V. Heinrihar. Dopisnik. Splošno pomanjkanje dijaških stanovanj začenja resno ogrožati obstoj tukajšne gimnazije. Imamo sicer dve društvi, ki bi se morala za to vprašanje živo zanimati, eno slovensko in drugo nemško. Prvo je mlado, nima dovolj sredstev, da bi povoljno rešilo stavljeno si nalogo. Drugo, nemško z velikim premoženjem pa spi in se ne gane, ker je pač gimnazija slovenska. Deželna vlada pa menda tudi spi, ker sicer bi to nemško društvo, ki noče izvrševati svoje naloge in ki raje s svojo pasivnostjo uničuje učni zavod, katerega smo si po velikem trudu priborili, že davno razpustila. Saj smo pri tozadevnih odlokih večkrat čitali utemeljitev: »Ne odgovarja državnim interesom*. Prosimo tedaj proučitve in odločitve. Rp. Iz Slovenjgradca, Dne 12. t. m. se je vršil v Slovenjgradcu javen shod NSS, ki je bil razmeroma zelo dobro obiskan. Na shodu je poročal tovariš Žabkar Iz Celja, ki je razložil program naše stranke, in tovariš Vojska, ki je v daljšem govom orisal delovanje naše vlade, ki nima v svojem programu nikdar česa, kar bi bilo v korist ljudstvu. Njen program je vedno odiranje ljudstva in podpiranje židovskega in domačega kapitalizma. Povdarjal je, da naša vlada noče Jugoslavijo in da deluje z vsemi močmi na to, da bi jo čim preje raztrgala. Zato je treba, da ljudstvo s temi ljudmi pri bi žnjih votitvah temeljito pomede in pošlje na vlado ljudi, ki bodo Jugoslovani ne samo po jezi «< >»»»:>> »» »» »» x ’ Slavnemu občinstju so priporoča ^ kavarna„CENTRAL“ | poleg Zmajevega (Jubclejnega) mostu Lastnik STEVO M1HOLIČ. »»» »:>»» c Mariborski slovenski stavbeni klječevoitar Kumerc Franjo pod mostom Štev. 10 = se priporoča cenjenemu, občinstvu. - IV V W W V' V W W! f Is Priporočljive tvrdke v Ljubljani Srečko Potočnik krojaška delavn’ca Šelenburgova ulica Brata Rožič Sotino in dekorat. slikarstvo io pleskarstvo Vegova ul. 8 — Soteska 1 flnton Černe graver, Dvorni trg i Katalog franko Fetiich-Frackheim damski česalni salon, Maribor, Stolna ulica Halbwlld Andrej, gostilua ,.k rodečem Ježa*', Vetrinjska ulica i; Tiiiccnc Pirš, ] I mesar, Glavni trg Kavarna,Central4 Gosposka ulica Carevič In Stibl. .,Narodna kavarna", Vetrinjska ulica Ferdo Babič. umetno stavbeno kljuear-ništvo, Splavarska ulica S Franjo Kumerc. stavbeni ključavničar, Fod mostom st. 10 Ivan Bantner, trgovina.!! uležanim blagom, Koroška cesta 8 Kavarna ,Balkan‘ Aleksandrova ulica mesar Glavni trg !»»»)> »)>)>)>»»»»»»»»»» > Šibenik, vloge pod najugodnejšimi pogoji. Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Poslovne zveze zvsemi večjimi kraji tu- in v inozemstva Christaph & Unmack d. d. glavna obratovališče NIESKV, OBERUUSITZ (gornja Lužita). Postranska obratovaKa: eernhaatsen na Geboslcvašksm in Kopmliagu (Kodanj) se priporoča za hitro izdelavo enodružinskih, dvodružinskih in večdružinskih hiš po Doktorjevem sistemu. Vile in stanovanjske hl$e bločne oblike tseh slogov, dalje industrijske stavbe, velikanske tvorniške delavniške lope, prekrovja za kolodvore, klavnice, tržnice, mostovi, strojnice) gledališča za kirto, razstavne dvorane, garaže, cerkvene strehe, vodne naprave, bolnice po paviljonskem sistemu itd. Strešni stoli brez motečih opor. — Cenjena vprašanja na upravniŠtvo „Jugoslavije® poci Christoph & Unmack, A. G. — Več v besedilu lista.