Človečnost - merilo človeštva
Včasih je biio tako, da smo videli na blizu, potem je svet iel v svojem razvoju naprej in smo videli na daleč. Za oboje pa se nemalokrat pokaže upravičena bojazen, da ne bomo videli ne na bltzu, ne ia daleč. Tudi zaradi tega so potrebni dnevi enega tedna, ne en sam trenutek.
Pravkar smo bili v tednu solidarnosti. Zamisel zanj se je rodila po ' veliki potresni katastrofi v Skopju leta 1963. V osemnajstih letih lahko človek in njegovo delo dosežeta polnoletje. In ml smo ga s solidarnostjo in vza|emnostjo dosegli.
Pripravljeni smo pomagati, dobro smo organizirani in sposobnl neposredno opraviti vse potrebno. V vseh teh letih smo pogosto vzpostavljali humane mostove do Ijudi, ki so se zaradi naravnlh ujm znašli brez vsega potrebnega za življenje in za delo.
Dobro vemo, da ne bi dosegli zrelostnega izpita solidarnostl v tako kratkem času, 6e ne bl srčlka tega našega jeklenega načela
čudovlto pognala v času narodnoosvobodilne vojne. Bitka na Ne-retvi, je dejal naš Tlto, je bila na|bolj humana bitka v zgodovinJ bltk. Bitka s sovražnlkom in bitka za žlvl|enja, ki so ogrožena in potrebu-jejo bratsko pomoč. Tega je bilo mnogo. (n zarad! tega smo ostafi trdni.
Teden bratstva bi lahko imenovall prvi junifski teden, bratstva in enotnosti, zakaj ne? Stari Latlnci so rekli »solid«. Mi, k! imamo radi kakšno nedomačo besedc, smo solid v slovarju prevedli v trden, solidarnost pa ohranili v pogosto rabljeni besedi. Z njeno vsebino družimo temelje socialne varnosti in razvoja - našo solidarnost, vzajemnost, sociallstlčni humanizem. Trdni smo, če živimo v brat-stvu, trdni smo, če smo enotni. To kajpak niso vrednote same po sebi, marveč so klasje našega vsestranskega dela in zamozavesti. Dokaze za to imamo konec koncev tudi v vsem, kar smo v obliki materialnih in drugih dobrin prlspevali za razne potrebe, kjer se |e posameznik ali skupina Ijudi znašta v stlski in smo bili naenkrat šibki vsf, ne le neposredno prizadeti.
Mar nismo šibki tudi sami zaradi lakote, kl pesti nerazviti svet, geografsko, ne pa tudi drugače odmaknjen, ali nismo Slbki tudi sami, če je Ijudi naravna ujma pognala z domov nekje na vzhodu naše ožje domovine, in slednjlč, all nismo šibki fudi sami, če v hiil, kjer prebivamo, živl oseba, ki še ni deležna pomočl, pa |o potrebuje in \o lahko nudljo že naši otrocV. In afi nfsmo šibkl tudi sami, če imamo v mestu 7 tisoč predšolcev, ki niso deležni vrtcev? Mar ne občutimo tudi saml dejstva, da večina naših kmetov nima zavaro-vanih kmetijskih površin?
Zaradi, tega in ne samo zaradi tega smo in še bomo segll ne le v svoje denarnice, marveč tudl v naša lastna srca, z zavestjo, da je Clovečnost merilo za človeštvo in da |e z njo človeštvo premagalo zakon močnejšega in živalskcga sveta.
Anka Štrukelj